Štajerski TEDNIK V središču Spodnje Podravje z O razprodaji velikih podjetij; danes lastniki Ukrajinci, Srbi ... torek, 1. 3. 2022 COLOR CMYK stran 1 Črna kronika Ptuj, Ukrajina z »Nismo mogli verjeti, nihče si ni pripravil niti zaloge hrane«  Strani 6 in 7  Stran 24 Letnik LXXV z št. 16 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Ptuj, torek, k 11. marca 2022 Spodnje Podravje z Zastareli kmetijski programi ostajajo brez dijakov Agonija kmetijske šole se nadaljuje Obstoj kmetijskih programov pod okriljem Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo je vse bolj vprašljiv. Številke same po sebi pričajo, da je stanje alarmantno. V lanskem šolskem letu se je v prvi letnik programa Kmetijsko-podjetniški tehnik vpisalo samo pet dijakov, letos je vprašljivo še to število. Več na strani 3. Aktualno Ptuj z So podatki o številu opravljenih nočitev resnični?  Stran 2 Kronika Slov. gorice z Mrliške vežice (še) za molitve, a brez pokojnika  Stran 3 Politika Dornava z Vodilnim dvakrat več kovid dodatkov kot drugim  Stran 5 Podravje Foto: Črtomir Goznik Podlehnik z Spomladi prve investicije ob ribniku Dežno  Stran 8 Šport Atletika z Čeh že v prvem metu do drugega izida sezone 14 torkova izdaja  Stran Videm Destrnik z z Serdinšek SDS-u: „Vnaprej ste ugrabili volitve“ Ptuj, Markovci  Stran 2 Za kazen padla glava podžupana Simoniča  Stran 5 z Veselo kot pred epidemijo: Pustnega veselja nam nihče ne more vzeti  Stran 11 Štajerski TEDNIK torek, 1. 3. 2022 COLOR CMYK stran 2 Aktualno 2 torek z 1. marca 2022 Videm z Kolobocija pri imenovanju občinske volilne komisije Serdinšek SDS-u: „Vnaprej ste ugrabili volitve“ Videmčane očitno čaka vroče volilno leto. Vsaj tako je moč sklepati po slišanem na februarski redni seji občinskega sveta, ko so župan in svetniki razpravljali o imenovanju občinske volilne komisije. Opozicija (Stranka mladih – SMS) je SDS-ovemu vodstvu občine očitala politikantstvo, padlo je nekaj udarcev pod pasom, a zgodba ima dve plati. Dušan Serdinšek je poudaril, da volilno komisijo sestavljajo po meri stranke SDS, po drugi strani pa je njegova stranka (SMS) spregledala razpis in kandidatur za člane volilne komisije sploh niso predložili. Razpis je bil na spletni strani občine Videm objavljen mesec dni. Da so ga spregledali, je odkrito priznal Brane Kolednik, ki pa je kljub vsemu upal, da mu bo uspelo neposredno na seji občinskega sveta v volilno komisijo stisniti vsaj enega svojega predstavnika. Foto: MZ „Takšni samodržci so ... veste kje …“ Skromno število kandidatur Zanimivo je tudi to, da bi SMS predstavnika v volilni komisiji zagotovo dobila, če bi ga le pravočasno predlagali, saj pretirane gneče s kandidaturami ni bilo. Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Andrej Rožman je povedal, da je za osemčlansko volilno komisijo prispelo devet kandidatur. Kandidaturi predsednika in namestnice komisije sta samostojni, brez politične stranke. Trije člani v volilni komisiji so bili imenovani na predlog SDS, po enega imata Desus in SLS. Osmi član komisije je vlogo podal samostojno, brez podpore stranke in mesto v komisiji tudi dobil. Prav to mesto naj bi glede na razporeditev političnih moči v svetu občine Videm pripadlo stranki SMS. Ker kandidature na razpis niso oddali, jim je članstvo v občinski volilni komisiji splavalo po vodi. Marinič: „Vse v skladu z zakonom“ Napako z zamudo je želel Kolednik popraviti na seji občinskega sveta. Predlagal je, da se s seznama članov, ki ga je dala v potrditev Foto: MZ Svetniška skupina SMS (na desni), ki je z oddajo kandidature za člane volilne komisije zamudila razpisni rok, je pričakovala, da bi svojega kandidata lahko na seznam uvrstila na seji občinskega sveta. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, umakne član, ki je kandidaturo vložil samostojno, namesto njega se na seznam vključi njihovega kandidata. Svetniki SMS so predlagali, da je časa do volitev še dovolj in bi točko o imenovanju občinske volilne komisije umaknili z dnevnega reda. Župan Branko Marinič je predlogu oporekal. „Vse smo naredili po črki zakona, razpis za vložitev kandidatur je bil objavljen mesec dni, o njem sem vas obvestil s sms sporočili. Nimam zakonske podlage, da bi točko umaknil.“ „Ni bilo namerno, da smo to spregledali. Lahko bi nas kdo poklical, če ste videli, da se nismo odzvali na razpis. Smo pomemben del te zgodbe; če nas boste preslišali, se bo to na terenu nedvomno poznalo,“ je dejal Darko Jerenec, prav tako član SMS. Župan Marinič je ponovil, da je uprava občine vse postopke do Kdo bo v videmski volilni komisiji Ime, priimek Marjan Furek Andreja Butolen Petra Krajnc Janez Lovenjak Vlado Trafela Sandi Habjanič Anton Zagoranski Maja Ratajc Kmetec Funkcija predsednik namestnica predsednika članica namestnik člana član namestnik člana član namestnica člana Predlagatelj samostojna kandidatura samostojna kandidatura SDS SDS SDS samostojna kandidatura SLS Desus Vir: Občina Videm Mandat članov volilne komisije traja štiri leta. imenovanja volilne komisije vodila v skladu s črko zakona. „Če nekdo ni opravil svojega dela, je sedaj treba pljuvati po vseh tistih, ki smo ga izvedli korektno in zakonito … Ničesar nismo prekršili. Mandatna komisija je občinskemu svetu predlagala seznam članov volilne komisije, predsednika in namestnico. Nazaj sedaj ne bomo šli, moramo naprej. Ne vem, zakaj imamo delovna telesa, če jim ne zaupamo. Anarhije ne bom dovolil.“ „Nekorektno je druge obsojati za svojo napako“ Brane Kolednik je želel slišati pojasnilo občinske pravnice Jane Simonič, ali je možna zamenjava člana na seznamu neposredno na seji občinskega sveta. Pravnica se ni oglasila k besedi, se pa je v debato vključil direktor občinske uprave Mirko Šimenko. „Nekorektno je druge obsojati za napako, za katero ste sami krivi. To napeljevanje je popolnoma nesprejemljivo. Nekoga bi dali s seznama, drugega, za katerega kandidatura ni bila vložena na razpis oziroma ni šla skozi celotni postopek, bi vključili. To bi pomenilo dobesedno mašetarjenje s člani volilne komisije.“ V debato se je vključila še svetnica Katja Svenšek (SDS). Povedala je, da je v enem izmed drugih primerov preštudirala dotični pravni Ptuj, Podravje z Mestni svetnik ne verjame v turistično statistiko Pomisleki o resničnosti podatkov glede števila opravljenih nočitev Turistični ponudniki na Ptuju naj bi v lanskem letu (brez Term Ptuj) zabeležili skupaj kar 38.000 opravljenih nočitev. Nekateri med njimi močno izstopajo, saj naj bi opravili skoraj 5.000 nočitev, dve leti pred tem pa le tretjino tega. Eden izmed ptujskih svetnikov zato opozarja, da je treba zadeve vzeti pod drobnogled, da se ugotovi, ali je morda tudi v MO Ptuj pri posameznikih – kot se je ponekod po državi že izkazalo – prihajalo do zlorab turističnih vavčerjev oziroma bonov. Samostojnega svetnika Milana Klemenca je odgovor na njegovo pobudo, da naj Zavod za turizem Ptuj pripravi podatke o številu nočitev za obdobje 2019 do in 2021, presenetil. Statistika je v njem zbudila dvom o verodostojnosti informacij, ki so jih podajali nekateri turistični ponudniki. Na njegov predlog so bile Terme Ptuj iz primerjalne tabele izvzete, da bi dobili realne podatke o nočitvah v občini. Tako dober obisk ali goljufanje? V tabeli, ki sta jo pripravila Zavod za turizem Ptuj in ptujska občina, je zajetih 44 ponudnikov, ki delajo na območju Mestne občine Ptuj. V letu 2019 so vsi skupaj zabeležili 50.042 nočitev, leto kasneje, torej v Foto: ČG Svetniku Milanu Klemencu se zdi nemogoče, da bi nekateri majhni ponudniki opravili skoraj 5.000 nočitev v lanskem letu. času korone, 28.565, lani pa 37.982. Seveda so eden izmed razlogov za porast turistični vavčerji, ki so dejansko slovenski turizem ohranili nad gladino. Pa vendar zbrani podatki Klemenca presenečajo. Na zadnji seji mestnega sveta je zato izpostavil velike razlike med posameznimi ponudniki in opozoril na nekatera neskladja. Po številu opravljenih nočitev je med vsemi 44 na območju MO Ptuj v lanskem letu krepko prednjačil Park hotel Ptuj. Ta je v letu 2019 zabeležil 1.571 nočitev, leta 2020 813 in lani 4.832. Pri drugih ponudnikih takšne opazne razlike med primerjanimi tremi leti namreč ni. Nekateri so sicer zabeležili porast, večina pa je kljub turističnim vavčerjem imela lani slabši obisk kot v predkoronskem letu. Denimo hotel Poetovia je leta 2019 opravil 7.280 nočitev, lani 4.176. »Ugotovil sem velika neskladja. Prihaja do velikih razkorakov v prijavi bivališč. Ponekod je nemogoče, da so s takšnimi kapacitetami, kot Dušan Serdinšek je vztrajal, da bi točko o imenovanju volilne komisije umaknili, vodstvu občine je zabrusil nekaj krepkih: „Vnaprej ste ugrabili volitve, samo SDS je na seznamu, delali ste stihijsko, kam se sedaj tako mudi z imenovanjem volilne komisije, saj je do volitev še dovolj časa. Zaštrikali ste po svoje, župan, direktor, svetniki … Naša svetniška skupina ima štiri člane v občinskem svetu, to ni bistveno manj, kot jih ima SDS. Hočete nas zbrisati. Takšni samodržci so veste kje – tam, kjer gredo rakete v luft.“ Rožman: „Pometite pred svojim pragom“ Andrej Rožman je Serdinšku predlagal, naj vzame metlo in najprej pomete pred svojim pragom. Povedal je, da ga je osebno užalostilo, da je na razpis prispelo tako malo kandidatur, dejansko samo ena več, kot je mest v volilni komisiji. „Kaj bi naredili, prišli po tebe domov?“ red, zamenjava kandidata na seznamu naposredno pred glasovanjem občinskega sveta ni možna. „Bil je razpis, kandidatura bi morala iti skozi razpis in mandatno komisijo do seje občinskega sveta.“ Sledilo je glasovanje. Predlog mandatne komisije je potrdilo deset članov občinskega sveta, štirje (SMS) so bili proti in trije vzdržani. Mojca Zemljarič jih imajo, imeli toliko nočitev. Poskušal bom pridobiti verodostojne informacije. S temi številkami se bo kasneje Zavod za turizem Ptuj hvalil, koliko ljudi so pripeljali na Ptuj. To, da je nekdo, ki ima majhno kapaciteto, opravil 4.800 nočitev, je enostavno nemogoče. To ni izvedljivo,« vztraja svetnik. Prazno mesto, polne postelje ... Spomnil je, da so ponekod po državi že podane kazenske ovadbe zaradi zlorabe bonov. »Mesto je prazno, mi pa se hvalimo, da smo imeli skoraj 40.000 nočitev,« dodaja Klemenc, ki je mestni svet seznanil, da bo podatke preveril pri pristojnih službah. Podatki o številu opravljenih nočitev so sicer pripravljeni na podlagi plačane turistične takse, ki pa jo včasih morajo plačevati tudi tisti, ki imajo v svojih kapacitetah nastanjene tuje delavce. Teh je v Park hotelu precej. So torej večje število nočitev dosegli z izboljšanjem poslovanja na podlagi namestitev delavcev (predvsem z Balkana) ali na kak drug način, bodo očitno preverjali pristojni organi. Dženana Kmetec torek, 1. 3. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 1. marca 2022 3 Slov. gorice z Skupna koncesija za pogrebno službo Spodnje Podravje z Agonija kmetijskega izobraževanja z neizbežnim koncem Mrliške vežice za molitve, a brez pokojnika Zastareli kmetijski programi ostajajo brez dijakov Devet slovenjegoriških občin je v petek v kulturnem domu v Cerkvenjaku z dosedanjim pokopališkim koncesionarjem podpisalo pogodbo za izvajanje 24-urne dežurne pogrebne službe. Nova zakonodaja namreč občinam nalaga, da si organizirajo obvezno 24-urno dežurno pogrebno službo, ki je ločena od ostalih pogrebnih dejavnosti, obsega pa vsak prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali do zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato spet nazaj do hladilnih prostorov koncesionarja. To službo lahko občine izvajajo same preko svojih podjetij oziroma režijskih obratov ali pa jo predajo zunanjemu izvajalcu. Foto: SD Župani devetih slovenjegoriških občin so s podpisom koncesijske pogodbe določili skupnega izvajalca 24-urne dežurne pogrebne službe z enotnimi cenami storitve. Občine Lenart, Cerkvenjak, Benedikt, Sv. Ana, Sv. Trojica, Sv. Jurij, Destrnik, Sv. Andraž in Trnovska vas so se odločile za skupno podelitev petletne koncesije in enotno ceno obvezne 24-urne dežurne službe. Na razpis, ki so ga objavile, je prispela le ena vloga podjetja Almaja, ki v omenjenih občinah že izvaja pokopališko dejavnost. Kot je povedal Zlatko Glinšek, direktor Almaje, zakon tudi natančneje opredeljuje naloge in pristojnosti koncesionarja ter določa tehnične in kadrovske normative, ki jih mora izpolnjevati. »Plačnik pri odrejeni obdukciji ni več občina, ampak ta strošek že poldrugo leto prevzema država, prevoz s kraja naravne smrti do naše hladilnice pa gre na račun naročnika pogreba.« Če povzamemo, po novem bo koncesionar v sklopu pogrebnih storitev pri pokojniku opravil eno vožnjo več, strošek pogreba pa bo zato tudi približno 100 evrov večji. Zakon je bil sicer sprejet že leta 2016, vendar je zaradi nekaterih nejasnosti še vedno v ustavni presoji. Kljub temu pa se občine v zadnjem času množično odločajo za njegovo uveljavitev, tudi zaradi pritiskov Računskega sodišča. Pokojnik v mrliški vežici le nekaj ur pred pogrebom Obstoj kmetijskih programov pod okriljem Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) je vse bolj pod vprašajem. Številke same po sebi pričajo, da je stanje alarmantno. V lanskem šolskem letu se je v prvi letnik programa Kmetijsko-podjetniški tehnik vpisalo samo pet dijakov, ŠETK pa ima samo za to smer na voljo 28 vpisnih mest. Prav nič bolje ne gre ostalima dvema programoma – v prvem letniku so samo štirje cvetličarji in sedem gospodarjev na podeželju. Dejstvo je, da je zanimanje za izobraževanje na področju kmetijstva povsod po Sloveniji v upadu, vendar tako slabo kot na Ptuju ni nikjer. Kmetijska šola Grm Novo mesto je septembra lani v prvi letnik programa Kmetijsko-podjetniški tehnik vpisala 25 dijakov. Veliko bolje je tudi na Biotehniški šoli Maribor, kjer je v prvem letniku 10 kmetijsko-podjetniških tehnikov, v Biotehniškem centru Naklo jih poučujejo 16. Precej boljši vpis v primerjavi s Ptujem je tudi na programu gospodar na podeželju: v Novem mestu jih je v prvem letniku 16, v Naklem pa 20. Da o drugih, sodobnejših programih kmetijskih šol (ki jih na Ptuju ni) niti ne govorimo posebej. Mnogi upravičeno menijo, da so kmetijski programi na Ptuju že vrsto let zastareli, predvsem pa mladim ne ponujajo tistega znanja, ki bi ga danes potrebovali pri delu na kmetiji. Dijaki potrebujejo sodobnejše programe, profesorji ne sledijo napredku Kot so pred časom izpostavili bivši dijaki ptujskih kmetijskih programov, pogrešajo več ekonomskih in podjetniških predmetov, prav tako je premajhen poudarek na znanju s področja kmetijskih razpisov. Sodobne kmetije so danes organizirane kot »podjetja«, kjer je treba dosledno voditi dokumentacijo, spremljati razpise, obvladovati računalnik, pa tudi promocijo in trženje. Vse to, kar danes počnejo kmetijski svetovalci, bi lahko naučili že dijake. Prav tako se je v zadnjih letih zgodil velik tehnološki razvoj na področju traktorjev in kmetijske mehanizacije. Slednja je zato na večini šol veliko slabša, kot je na primer na velikih, sodobnih kmetijah, kjer imajo traktorje v vrednosti tudi več kot 200.000 evrov. Koliko je uspelo profesorjem kmetijskih programov slediti zelo hitremu napredku, je veliko vprašanje, glede na odzive dijakov pa očitno ne dohajajo novosti. Harbova: »Programi so potrebni prenove« Foto: Profimedia/M24 Med novostmi je ta, da družina pokojnika do pogreba ne more več imeti doma, kot je bil nekoč običaj, ko so tam potekale večerne molitve. Tudi mrliške vežice niso več prostor, kjer se je bilo možno posloviti od pokojnika dan ali celo dva pred pogrebom. V njih so omogočene le še maše, običajno večer pred pogrebom, vendar le ob prisotnosti cvetja in slike, ne pa tudi krste oziroma žare, ki ju koncesionar iz lastne hladilnice pripelje v mrliško vežico nekaj ur pred pogrebom. »Ljudje so to sprejeli in si niti ne želijo več pokojnika več dni v mrliški vežici. Še zmeraj pa se pogosto dogovorimo, da krsto ali žaro na poti iz hladilnih prostorov do vežice kot simbolično slovo peljemo mimo doma pokojnika,« še pravi Glinšek. SD Darja Harb, ravnateljica ŠETK, priznava, da so bili kmetijski programi prenovljeni pred krepko več kot desetletjem: »Glede na celotni družbeni razvoj so vsekakor potrebni prenove, kar pa ni v pristojnosti šole. Kot šola smo lahko avtonomni samo v 20 odstotkih vsebin. Drugi problem je financiranje (glavarina) tovrstnih programov, ki se bistveno ne razlikuje od programov, kjer ni potrebe po takšni materialni infrastrukturi, kot jo potrebujejo kmetijski programi. In eno vodi k drugemu – ker ni dovolj dijakov, ni finančnih sredstev, s katerimi bi šole lahko dodatno poskrbele za sodobno tehnologijo. Seveda pa je tu še problem nacionalne kmetijske politike, ki v očeh mladih ni spodbudna.« Foto: ČG Podravje je regija, ki ima idealne pogoje za kmetijstvo in pridelavo hrane, zato bi bila res velika škoda, če bi mladi ostali brez možnosti izobraževanja na področju kmetijstva. Število dijakov v vseh kmetijskih programih ŠETK, šol. leto 2021/22 Program: Kmetijsko-podjetniški tehnik Cvetličar Gospodar na podeželju Skupaj: 1. letnik 5 4 7 15 2. letnik 8 7 11 26 4. letnik 15 4. letnik 5 5 Skupaj 23 20 20 63 Vir: ŠETK Število dijakov v programu Kmetijsko-podjetniški tehnik Program: Kmetijsko podjetniški tehnik 3. letnik 6 9 2 17 5. letnik 12 Skupaj 27 Vir: ŠETK Šola brez novih programov, ki bi pritegnili mlade ŠETK oz. prej Biotehniška šola Ptuj v zadnjih dveh letih ni zaprosila za noben nov program s področja kmetijstva. Izvajali so program Okoljevarstveni tehnik, kjer pa letos zaradi premajhnega interesa izobražujejo zadnje dijake v zaključnem letniku. »Seveda si želimo, da pridobimo še kak nov program, je pa treba pri tem temeljito razmisliti – tudi v sodelovanju z lokalnim okoljem –, kateri so tisti programi, ki zadovoljujejo potrebe na trgu dela. Vsekakor je izobraževanje na poklicnem in strokovnem področju potrebno prenove in kot tako bo vsekakor bolj zanimivo za mlade in potencialne delodajalce,« je povedala Darja Harb. Na drugih slovenskih kmetijskih šolah je več vpisa npr. v program mehanik kmetijskih in delovnih strojev, kar zveni precej bolj zanimivo, pa tudi tak kader je veliko bolj zaposljiv. Na vsaki kmetiji pa je prav gotovo dobrodošel nekdo, ki obvlada popravila kmetijskih strojev. Najmanj zanimanja na vseh šolah s kmetijskimi programi je za cvetličarja – izobraževanja za ta poklic v prihodnje najverjetneje več ne bo. Foto: ČG Darja Harb, ravnateljica ŠETK, opozarja, da zanimanje mladih za izobraževanje na kmetijskih programih še naprej upada. Letošnji informativni dnevi, ki so prvi kazalnik vpisa, so bili na kmetijskih programih katastrofalno slabo obiskani. Za slabim obiskom stoji še drugo dejstvo, in to je, da šola ne ponuja prav nobenega novega programa, niti ga ni pripravila in za odobritev zaprosila šolskega ministrstva. Zanimanja za program Kmetijsko-podjetniški tehnik skoraj ni več ŠETK je v tem trenutku v izjemno nezavidljivem položaju, saj je bilo na minulih informativnih dnevih izjemno malo zanimanja za vpis v kmetijske programe. Za triletne programe (Cvetličar in Gospodar na podeželju) je bilo okrog 10 interesentov, za štiriletni program Kmetijsko-podjetniški tehnik pa še manj, zato je upravičena bojazen, da ga jeseni ne bo več. »Glede na nacionalne normative (26 dijakov v 3-letnih programih in 28 dijakov v 4-letnih programih) šola pač ne bo mogla izvajati celotnega programa za le nekaj dijakov v oddelku ali pa sploh za nobenega. To pomeni, da se bodo posamezni programi sami zaprli,« je izpostavila sogovornica, ki je na pomoč že pozvala vse pristojne institucije in zavode. Njena želja je, da bi vsi skupaj iskali rešitve in spodbudili mlade v izobraževanje na področju kmetijstva. Omenjeno problematiko je več kot očitno poglobila še ukinitev samostojne Biotehniške šole Ptuj na vladno zahtevo pred letom dni. Kmetijske programe so sicer začasno rešili s prenosom pod okrilje ekonomske šole, ki se je preimenovala v Šolo za ekonomijo, turizem in kmetijstvo. Harbova meni, da je med mladimi novo ime šole premalo prepoznavno. Zato bi bilo treba po njenih besedah v sodelovanju z zavodi in ostalimi kmetijskimi institucijami ozaveščati širšo javnost, da kmetijski programi na Ptuju še vedno obstajajo. Vsaj za zdaj še ... Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 1. 3. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 Ptuj z Izbira direktorja Šolskega centra Markovci z V marcu napovedano odprtje lekarne Mlakar ostaja na čelu zavoda Lažji dostop do zdravil Na seji sveta javnega zavoda Šolskega centra (ŠC) Ptuj so člani soglasno izbrali direktorja zavoda. Na razpis se je kot edini kandidat prijavil Oton Mlakar, dosedanji direktor, ki mu petletni mandat poteče letos jeseni. Po besedah Štefana Čelana, predsednika sveta zavoda, ni bila potrebna nobena razprava oz. daljša diskusija, saj je Mlakar svojo predstavitev opravil izjemno suvereno. Vsi prisotni člani sveta so mu zato dali svoj glas. Obrazložen predlog za imenovanje bodo v naslednjih dneh posredovali šolski ministrici, ki mora svoje mnenje podati v roku 30 dni. Kot je znano, je Mlakar Foto: CG vodenje ene pomembnejših Mlakarju zaupan drugi mandat direkizobraževalnih ustanov v torja ŠC Ptuj Spodnjem Podravju prevzel v letu 2017. Takrat je bila izbira precej zahtevnejša in burnejša, saj jim je uspelo potrditi direktorja komaj na tretjem javnem razpisu, ko se je nanj prvič prijavil tudi Mlakar. Na prvih dveh namreč nobeden izmed prijavljenih kandidatov ni dobil ustrezne večine. Mlakar se je za ponovno kandidaturo odločil z namenom dokončanje stabilizacije poslovanja ŠC Ptuj in nadaljevanje začetih projektov ter aktivnosti. Po njegovih besedah je ŠC Ptuj mednarodno prepoznana in priznana regijska izobraževalna institucija. V prihodnjih letih si bodo prizadevali za prenove programov in njihovo nadgraditev, izvajanje krajših oblik izobraževanj, krepitev sodelovanja z obstoječimi partnerji in drugimi izobraževalnimi ustanovami in zagotavljanje financiranja. Prav tako je po mnenju Mlakarja zelo pomembno ohranjaje zadovoljstva dijakov in študentov na eni ter zaposlenih na drugi strani. EK Trnovska vas z Več pozornosti rabi energentov Velik prihranek pri razsvetljavi V Trnovski vasi so sicer vključeni v akcijski načrt lokalnega energetskega koncepta, a se temu področju, kot priznavajo, doslej še niso dovolj posvetili. Na področju aktivnosti učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov in oskrbe z energijo bodo namreč morali v prihodnje storiti več, saj postaja vse bolj pomembno, kakšne energente uporabljamo. »In to tako v javnih ustanovah kot v gospodinjstvih. Spremembe so potrebne zaradi varovanja okolja in tudi zaradi cen. Nekaj smo v občini že naredili, stavbo osnovne šole smo energetsko obnovili, pravkar tečejo pogovori z zasebnikom, ki bo nadzidal naš zdravstveni dom in tam uredil stanovanja, obenem pa energetsko saniral nepremičnino, potem pa nas čaka še občinska stavba. Te bi se že zdavnaj lotili, vendar, kot je znano, nismo bili edini lastniki. Ker nam je zdaj končno uspelo pritlične prostore odkupiti od Mercatorja, bomo lahko začeli s sanacijo fasade,« je svetnikom povedal župan Alojz Benko in dodal, da občanom seveda ne morejo reči, katere energente naj uporabljajo v prihodnje in katerih ne, lahko pa poskusijo vplivati nanje preko ozaveščanja in svetovanja. Foto: SD Pred desetletjem so imeli v Trnovski vasi 50 javnih svetilk, danes jih je skoraj 300; ker so v njih varčne žarnice, energetski stroški niso višji. Poleg energetske varčnosti objektov se da veliko prihraniti tudi pri varčni javni razsvetljavi. V zadnjih letih so že skoraj vse javne svetilke po občini zamenjali z varčnimi in obenem postavili številne nove. Svetnika Manfreda Jakopa je zanimalo, ali je znan podatek, koliko proračunskega denarja so s tem prihranili. »Vedno montiramo najvarčnejše, in sicer 30-vatne žarnice. Če primerjamo položnice za javno razsvetljavo izpred desetih let z današnjimi, pri tem pa ne pozabimo na občutno podražitev elektrike v tem času in na dejstvo, da se je število javnih svetilk povečalo s 50 na skoraj 300, ugotovimo, da nas razsvetljava stane približno enako. Glede na to torej z varčnimi žarnicami veliko prihranimo. Je pa res, da je njihovo vzdrževanje dokaj drago, občutljivejše so tudi na vremenske neprilike,« mu je odgovoril župan. SD stran 4 torek z 1. marca 2022 V Markovcih je že vse pripravljeno na odprtje lekarne v neposredni bližini ambulante splošne medicine. Čaka se le še na podpis odločbe o verifikaciji lekarne od Ministrstva za zdravje. Če bo vse po sreči, se bo lekarna odprla že jutri oz. najkasneje do konca marca. Župan Milan Gabrovec je izredno zadovoljen, da je naložba končno zaključena. Lekarna je že opremljena v skladu s predpisi in pripravljena na odprtje. »Markovčani smo že dolgo čakali na lekarno in sedaj je končno napočil trenutek, ko je pred nami njeno odprtje. Veseli nas, da smo skupaj z Javnim zavodom Lekarne Ptuj naše želje tudi uresničili. Za občanke in občane pomeni ta korak zelo veliko, saj bodo imeli odslej zdravila na dosegu rok. Do sedaj so se namreč morali naši občani voziti v nekaj kilometrov oddaljen Ptuj ali Gorišnico, kar je predstavljalo velik problem še posebej starejši populaciji,« je povedal Gabrovec. Kot je znano, so se v Markovcih pred več kot desetimi leti začele prve aktivnosti za ustanovitev lekarne v domačem kraju. To je sprva želel storiti eden izmed občanov, vendar ni uspel s koncesijo. Zato je markovska občina načrte spremenila in začela razgovore z javnim zavodom Lekarne Ptuj, ki je bil zainteresiran za odprtje lekarne pod pogojem, da se jim zagotovi ustrezen prostor. V ta namen je občina pred nekaj leti odkupila prostore (100 kvadratnih metrov) v poslovno-stanovanjskem objektu v središču občine, za kar je odštela nekaj manj kot 125.000 evrov. To Foto: Lekarne Ptuj V novi lekarni v Markovcih bosta dve zaposleni. je tudi edini strošek občine v zvezi z vzpostavitvijo lekarne. Lekarne Ptuj so prostore prejele v upravljanje in za investicijo zagotovile okoli 100.000 evrov lastnih sredstev, pri čemer še ni upoštevana vrednost zalog za zdravila, ki bo presegla 50.000 evrov. Delovni čas lekarne: ponedeljek: 7.30–15.15 (zaprto med 10.30 in 11.00) torek: 7.30–15.15 (zaprto med 10.30 in 11.00) sreda: 11.00–18.45 (zaprto med 14. in 14.30) četrtek: 07.30–15.15 (zaprto med 10.30 in 11.00) petek: 07.30–15.15 (zaprto med 10.30 in 11.00) Odprtje se je zamikalo slabi dve leti V novi lekarniški podružnici bosta zaposlena dva strokovna delavca, magister farmacije in farmacevtski tehnik. Občanom bodo na voljo tako zdravila na recept kot tudi zdravila brez recepta ter medicinski pripomočki, kozmetika in prehranska dopolnila. Pri izvedbi projekta so imele ptujske lekarne nekaj težav zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo, ki je dela zaradi izredne situacije precej podaljšala, prav tako so morali pridobiti številna soglasja – med drugim tudi vseh občin ustanovi- teljic ptujskih lekarn, ki so morale podati soglasje k ustanovitvi podružnične lekarne v Markovcih. Vse našteto so bili tudi razlogi, da se je odprtje lekarne iz meseca v mesec zamikalo. Po prvih napovedih župana Gabrovca bi se morala odpreti že v letu 2020, nato v prvih mesecih leta 2021, tudi napovedi za težko pričakovano odprtje konec lanskega leta so bile očitno preveč optimistične. Lekarniške podružnice (manjša zaloga zdravil) so sicer še na Destrniku in v Vidmu pri Ptuju, prav tako pod okriljem ptujskih lekarn deluje šest lekarniških enot. Estera Korošec Sveta Trojica z Svetniki potrdili prvi letošnji rebalans proračuna Za projekte se bo treba zadolžiti Občinski proračun so morali na prihodkovni in odhodkovni strani uskladiti zaradi izvedbe sedmih investicij. Glavna razloga za rebalans tičita v dveh kolesarskih povezavah. Prva, ki bo povezovala Lenart s Cerkvenjakom in Trnovsko vasjo, na območju občine Sveta Trojica pa potekala od Lenarta proti Zg. Porčiču, Zg. Verjanam in Oseku do sosednjega Cerkvenjaka, se je že začela. Projekt je vreden dobra 1,2 milijona evrov, država in EU ga bosta sofinancirali v višini nekaj manj kot 983.000 evrov, kar pomeni, da bo moral občinski proračun zagotoviti 220.000 evrov. Na nekaj več kot 61.000 evrov pa je ocenjena trasa Jarenina–Lenart– Zg. Senarska, kjer je finančna konstrukcija prav tako deljena, in sicer znaša delež sofinanciranja skoraj 38.000 evrov. 35.000 evrov občina še dolguje za nakup stavbe na Trojiškem trgu, v kateri je bila nekoč znamenita gostilna Vogrin. S tem je uveljavila predkupno pravico na javni dražbi, s čimer je občinsko vodstvo dobilo možnost večjega odločanja pri nadaljnji usodi trga, torej njegovim urejanjem, celostno podobo in vnašanjem vsebin. Kot je znano, je hiša z dvema nadstropjema in mansardo prazna približno pet let, po smrti lastnika pa se dediči zaradi dolgov niso priglasili za dedovanje, zato je bil sprožen stečajni postopek zapuščine. Trojiška promenada čaka na razlastitev Zaradi zapletov v zvezi s pridobivanjem zemljišč, potrebnih za izgradnjo Trojiške promenade, dela niso mogla biti zaključena v prejšnjem letu, saj je morala opbčina predtem sprožiti postopek razlastitve enega od lastnikov ob trasi. Na tej proračunski postavki zato še zmeraj čaka skoraj 323.000 evrov. V letošnje leto so prenesli tudi lani za obnovo baročnih samostanskih stopnic rezerviranih 55.000 evrov. Ker se v Sveto Trojico priseljuje vse več mladih družin, naraščajo tudi potrebe po športno-rekreativnih površinah. »V bližini novega vrtca ob jezeru, za katerega smo že pridobili državna sredstva, gradnjo pa bomo začeli prihodnje leto, si želimo postaviti tudi pumptrack progo. Ocenjujemo, da bo stala 70.000 evrov, veseli pa nas, da nam je uspelo pridobi- ti 50.000 evrov, kar pomeni, da bomo za progo plačali le 20.000 evrov lastnega denarja,« je zadovoljen župan David Klobasa. »10.000 evrov nam je donirala Zavarovalnica Triglav, 40.000 evrov dobimo od Lasa.« Kot kaže, pa se bo letos začela tudi rekonstrukcija tranzitnih cevovodov Košaki–Počehova, za izvedbo katere je zadolžena šentiljska občina. V Sveti Trojici so morali za izvedbo projekta, ki je s skoraj 99.0000 evri sofinanciran z evropskimi in državnimi sredstvi, z rebalansom zagotoviti dobrih 21.500 evrov. »Za realizacijo vsega naštetega se bomo najbrž morali zadolžiti. Najem kredita smo s soglasjem občinskega sveta planirali že lani, a takrat zanj ni bilo potrebe, tokrat pa se zadolževanju ne bomo mogli izogniti.« Senka Dreu Foto: SD V Sveti Trojici lani napovedanega zadolževanja niso izvedli, kot kaže, pa bodo morali letos za izvedbo vseh načrtovanih projektov zagristi v to kislo jabolko. torek, 1. 3. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 5 Politika torek z 1. marca 2022 5 Destrnik z Razpad sistema ali kako so županovi svetniki Pukšiču obrnili hrbet Za kazen padla glava podžupana Simoniča Tudi zadnja seja občinskega sveta na Destrniku je, kot smo v zadnjih mesecih že vajeni, potekala na gostilniškem nivoju z veliko vpadanja v besedo, očitkov in žaljivk, le da je tokratno dogajanje doseglo skoraj dramatične razsežnosti. Foto: SD Ker se je uprl njegovim predlogom, Robert Simonič ni več Pukšičev podžupan. Zakaj najdražja rešitev? Foto: SD Destrniški župan je uspešno lobiral pri opoziciji, pri tem pa očitno zanemaril svoje svetnike, zato je bil njegov predlog o dodatnem zadolževanju zavrnjen. Zapletlo se je že pri potrditvi zapisnika s prejšnje seje, ki mu je oporekala Majda Kunčnik, saj v njem ni zavedeno, da ji župan ni dovolil postaviti dveh vprašanj, kolikor jih svetniku pripada na sejo, s čimer je po njenem kršil statut in poslovnik občinskega sveta. Franc Pukšič se s tem ni strinjal, je pa svetnici obljubil, da bo lahko pod točko Pobude in vprašanja tokrat postavila tudi deset vprašanj, če bo želela. Odkup Petrolove koncesije Prav tako ni šlo brez pripomb na dnevni red, saj je Branko Horvat predlagal umik predloga o odkupu Petrolove koncesije in posledičnega zadolževanja. Objekti v občinski lasti, kot so šola, zdravstveni in gasilski dom ter Volkmerjev dom kulture, se namreč ogrevajo preko Petrola, pogodba pa, tako pravi župan, je vse prej kot v prid občine, zato je s pomočjo odvetniške pisarne Veltruski pripravil omenjeni predlog. Petrol je preko t. i. ener- getskega pogodbeništva v investicijo vložil 360.000 evrov, del tega pa mu je bil Pukšič zdaj pripravljen vrniti, seveda po pridobljenem soglasju občinskega sveta, tudi za nov kredit. Da niso proti predlogu, je pojasnil Horvat, vendar se premalo spoznajo na energetiko, zato želijo pred odločitvijo pridobiti mnenje neodvisnega energetskega strokovnjaka in se nato odločiti, vsekakor pa se ne strinjajo z zadolževanjem v skupni višini 300.000 evrov. »Ne gre za zadolževanje, ampak razdolževanje,« mu je skušal dopovedati župan, nato pa dal predlog umika točke na glasovanje. Upor županovih svetnikov In sledilo je veliko presenečenje. Opozicija, ki ima s šestimi svetniki večino, ni bila enotna, saj Elizabeta Fras in Anton Žampa nista glasovala za umik točke. Presenetili pa so tudi županovi svetniki, od katerih je bil proti samo Marjan Lovrec, medtem ko so roke ostalih štirih vzdržano ostale na mizi. Kar je Pukšiča tako šokiralo, da je za 15 minut prekinil sejo, da »se svetniki najprej skulirajo«, šele potem bodo nadaljevali. ato je Žampa predlagal razširitev dnevnega reda, in to za investicijsko dokumentacijo za gradnjo krožišča v nevarnem odseku v Levanjcih ob Pihlerjevi kapeli, ki jo je občina dobila tisti dopoldan, novice pa so se izredno razveselili tamkajšnji vaščani. V trenutku je postalo jasno, zakaj opozicijska svetnika, sicer ostra županova kritika, nista glasovala proti odkupu Petrolove koncesije in najemu kredita: Pukšič ju je na svojo stran dobil s krožiščem. Na proračunski postavki je zanj že zagotovljenih 50.000 evrov, preostanek do 175.000 evrov, kolikor znaša projektantska ocena, pa naj bi šel iz prej omenjenega kredita. Sladkorček v obliki krožišča sredi Levanjcev Svetniki so se vsi strinjali, da je cesta skozi Levanjce slaba, vožnja po njej veliko prehitra, vozniki namreč tam drvijo tudi s 100 kilometri na uro, in zato nevarna zlasti za najmlajše. A obenem so opozarjali na več nevarnih odsekov na različnih delih občine, zlasti na Placarju. Kunčnikova se je čudila, čemu takšna interventna akcija, če pa župan sam ugotavlja, kako težko je danes dobiti izvajalca. Mitja Zelenka pa je zanimalo, zakaj je treba iti prav v najdražjo investicijo, torej krožišče. »Ali ne bi bilo bolje, da bi najprej uredili križišče, preplastili najbolj dotrajane odseke, naredili pločnik, avtobusne postaje?« Tudi Matej Sužnik meni, da ni vprašanje, ali je ureditev prometa potrebna ali ne. »Je, in to povsod. Zanima pa me, ali ste vaščanom predlagali še kakšno drugo rešitev poleg krožišča? Kajti naš moto bi moral biti čimveč za denar, ki ga imamo. Poleg tega sem absolutno proti vsakemu zadolževanju.« Prikimal mu je še Horvat in predlagal postavitev hitrostnih ovir ter spomnil Pukšiča na obljubo, da v zadnjem letu mandata ne bodo Podžupan Robert Simonič je potrdil, da se je svetniška skupina Najprej Destrnik sprva strinjala s krožiščem, a so o projektu podvomili, ko je ta s 70.000 evrov narasel na 300.000. »Zdaj naj bi krožišče stalo 175.000 evrov, a tega denarja nimamo, poleg tega bi bila investicija na koncu gotovo dražja. Sem proti zadolževanju, podpiram pa prerazporeditev sredstev znotraj proračuna. Malo sem se poigral s številkami: cesta Desenci–Levanjci–Zg. Velovlek je dolga dobre tri kilometre in široka pet metrov. Po sedanjih cenah bi preplastitev stala približno 200.000 evrov, torej bi vsi na tem delu Pesniške doline dobili novo cesto. Z dodatnimi sredstvi bi se dalo postaviti ovire, označiti prehode za pešce in urediti avtobusne postaje. Glede na to, da se je tamkajšnji promet v zadnjih letih precej povečal, saj je cesta bližnjica za dnevne in tedenske delovne migrante iz Hrvaške v Avstrijo, pa bi kazalo državo ponovno zaprositi za prekategorizacijo v regionalno cesto.« več bremenili občinskega proračuna. Popolna izdaja Medtem ko je Pukšič uspešno lobiral pri opoziciji, pa je očitno zanemaril svoje svetnike. Projekt gradnje krožišča v Levanjcih sta podprla opozicijska svetnika Žampa in Frasova ter le en njegov svetnik, in sicer zvesti Lovrec. Pet svetnikov je bilo proti, trije pa vzdržani. Nepodporo svojih je Pukšič razumel kot popolno izdajo, zato je bruhal ogenj na vse strani. Da ne vedo, o čem govorijo, je svetnikom sporočil, ko jih je sarkastično označil za doktorje znanosti na cestnem področju, obenem pa obtožil, da nimajo pojma o matematiki glede zadolževanja in razdolževanja ter da so skrajno neodgovorni. Jezo je Dornava z Slaba volja zaradi izplačila kovid dodatkov Vodilnim dvakrat več kot ostalim V občini še vedno odmeva izplačilo kovid dodatkov v občinski upravi za drugi val epidemije, od jeseni 2020 do junija 2021. Inšpektorica nepravilnosti pri izplačilu dodatkov ni ugotovila. Za vprašanje, ali so zaposleni delali v nevarnih pogojih, pa ni pristojna, je med drugim navedla v inšpekcijskem zapisniku, ki smo ga pridobili kot informacijo javnega značaja. Po kakšnem ključu in komu so se izplačevali dodatki, je na seji občinskega sveta zanimalo svetnika Jožeta Brumna. Med Dornavčani se je namreč razširila novica, da so bili dodatki izplačani samo vodilnim na občini (županu, podžupanu, direktorici), medtem ko naj bi se na ostale zaposlene pozabilo. Inšpekcijski zapisnik razkriva, da so vsi zaposleni prejeli dodatke za zadnje tri mesece leta 2020, župan, direktorica in podžupan pa za 2020 in prvo polovico leta 2021. Tudi v višini izplačanih zneskov med uslužbenci in vodilnimi so bistvene razlike. Za obdobje oktober–december 2020 so javni uslužbenci prejeli nakazila od 300 do 640 evrov. Trem vodilnim so bili izplačani dodatki za celotno obdobje trajanja epidemije, torej za čas od oktobra 2020 do junija 2021, znašali pa so bruto 1.408 evrov (župan), 1.388 evrov (direktorica) in 735 evrov (podžupan). Občina je dodatke izplačevala glede na število oddelanih ur v Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si www.tednik Foto: M24 Župan, direktorica in podžupan so prejeli kovid dodatke za vseh devet mesecev drugega vala epidemije, preostalih pet zaposlenih na občini pa samo za zadnje tri mesece v letu 2020. znova stresel tudi na Kunčnikovo, ki ni dobila možnosti postaviti na začetku seje obljubljenih desetih vprašanj, še več, zaradi »jezikanja« si je prislužila celo dva opomina. Glavnina besa pa je na koncu padla po podžupanu: razrešil ga je s funkcije in mu pri tem zabrusil, da za zadnje opravljeno delo ne bo več dobil plačila. »V bistvu me njegova odločitev ni presenetila, res pa je, da sem jo bolj pričakoval lani oktobra. Stojim za svojimi besedami in dejanji, kaj več pa ne bom komentiral, saj se nočem spuščati na nivo komunikacije, ki je na Destrniku na žalost postal praksa,« je po seji dejal odstavljeni župan, ki ga naslednji dan že ni bilo več mogoče najti na občinskih spletnih straneh. Senka Dreu izrednih razmerah. Uslužbenci v upravi, čistilka in režijski delavec so prejeli samo dodatke za delo v tveganih razmerah, župan, podžupan in direktorica pa poleg tega še dodatke za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Tovrstna praksa, da so si dodatke izplačali samo vodilni, na ostale uslužbence pa medtem pozabili, je med občinskimi delavci sprožila precej nejevolje. S primerom se je ukvarjala inšpekcija, javno se je debata o tem odpirala na občinskem svetu. Kot je razbrati iz zapisnika, je bilo vse popolnoma legitimno, je pa razumljivo razočaranje tistih zaposlenih, ki so ostali brez dodatkov, pa so prav tako delo opravljali v tveganih okoliščinah, denimo čistilka in ostali uslužbenci, ki so imeli stik s strankami. „Četudi ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, bi lahko dodatek izplačali vsem za vseh devet mesecev. Denar za dodatke je država refundirala, občina s tem ni imela nobenih stroškov. Do sodelavcev bi bilo pošteno, da bi jih izplačali vsem, še posebej, ker to občine ne bi nič stalo,“ je razmišljal Brumen. MZ torek, 1. 3. 2022 Štajerski TEDNIK 6 Spodnje Podravje z O razprodaji velikih podjetij, nekdanje družbene l Carthago naj bi proizvodnjo začel čez leto dni Na Ormoškem je junija lani z zaprtjem podjetja Safilo na cesti pristalo preko 500 ljudi. Med odpuščenimi so bile tudi cele družine, invalidi in starejši, ki so v podjetju delali vsa leta od prve zaposlitve. Ob črnem dogajanju, ki je šokiralo malo mesto, so pot v Ormož našli tudi ministri in drugi politiki ter obljubljali pomoč. Kljub temu se do danes v prostorih nekdanjega Safila ni odprlo niti eno novo delovno mesto. Foto: MH Najkasneje v roku dveh tednov naj bi na zemljišču zraven Lidla začeli izvajati pripravljalna dela za izgradnjo proizvodnega objekta podjetja Carthago. Proizvodnjo naj bi zagnali s 1. marcem 2023. Znass Transport do danes še ni zaposlil nikogar Kot rešitelj se je ob napovedi zaprtja Safila takrat nakazovalo podjetje Carthago, ki je bilo zainteresirano za nakup prostorov, a je nato italijanski lastnik v zadnjem trenutku pogajanja enostransko prekinil in prostore prodal dolenjskemu družinskemu podjetju Znass Transport. Marsikdo se sprašuje, ali in kdaj bo nov lastnik transportnega podjetja ponudil kakšno delovno mesto. »Pred osmimi meseci, ob zaprtju Safila, so politiki na veliko obljubljali nova delovna mesta v prostorih, a do danes ni bilo odprto še niti eno delovno mesto! Ali se nam s temi prostori dogaja druga TSO? Ste se dobili z lastniki in kdaj lahko pričakujemo zaposlitve?« je na župana povprašal svetnik Ferdinand Šulek. Župan verjame v »dobre zgodbe« Vrbnjak je povedal, da so vseskozi v stiku z lastnikom Znass Transporta; prav v teh dneh naj bi se znova sestali. Nov lastnik naj ne bi nameraval objekta prodati, ampak želi poiskati najemnike, del objekta pa obdržati zase. Za najem pa naj bi se zanimalo kar nekaj potencialnih kandidatov, toda kaj bolj konkretnega za zdaj ni znano: »Lastnik je povedal, da se bodo zadeve odvile v pravo smer. Gre za zasebno lastnino, mi lahko le poskušamo pomagati. Glede na to, katera podjetja vse so pokazala zanimanje za najem prostorov, verjamem, da bodo nastale dobre zgodbe. Treba je tudi povedati, da je lastnik s svojo ekipo pri iskanju rešitev zelo angažiran. Verjamem, da se bo do maja gotovo tukaj nekaj zgodilo ...« Gradnja nove hale že kmalu Šuleka pa je v prvi vrsti zanimalo, zakaj se ni začel že za lani napovedan začetek gradnje novih proizvodnih prostorov podjetja Carthago. »Treba bi bilo prestaviti električni daljnovod in plinovod. Ali je prišlo do kakšne spremembe? Je morda kriza v avtomobilski industriji vzrok, da dela še ne potekajo?« je bil zaskrbljen, hkrati pa pohvalil občinsko vodstvo in ostale glede projekta komunalnega opremljanja cone, kjer dela aktivno tečejo. stran 6 torek z 1. marca 2022 V središču Ormož z Gospodarska podoba občine bolj na obljubah kot na dejanjih A kot zdaj pravi župan Danijel Vrbnjak, naj bi se v roku dveh tednov le začela izgradnja težko pričakovanega obrata podjetja Carthago, ki v prvi fazi načrtuje zaposlitev 300 do 400 ljudi. Podatki zavoda za zaposlovanje kažejo, da je bilo maja lani, predno je prišlo do odpuščanja pri največjem ormoškem delodajalcu, v evidenci brezposelnih na tamkajšnjem uradu za delo registriranih 531 oseb, julija je številka narasla na 780. Konec leta je bilo prijavljenih še 644 ljudi. Iskanje novega dela na Ormoškem je vse prej kot preprosto. COLOR CMYK Da ni razloga za skrb, je miril župan in pojasnil, da vse aktivnosti v zvezi z načrtovano gradnjo pospešeno potekajo. Bilo je veliko dela glede pridobivanja vseh potrebnih soglasij in dovoljenj ter projektiranja. »Najkasneje 14. marca se začnejo pripravljalna dela, nakar sledi gradnja proizvodne hale. Po predvideni časovnici naj bi bila 1. marca naslednje leto vzpostavljena nova proizvodnja z velikim številom zaposlenih. Razumeti pa je treba, da gre za res obsežno naložbo.« Vrbnjak za konec ni mogel mimo obširne pohvale vlade in ministrov, ki so se po njegovih besedah zelo dobro odzvali ob zaprtju Safila, a je Šulek na kratko in realno zaključil: »Ne gre za politiko, temveč za socialno stisko ljudi, ki so bili zaposleni v Safilu, pa ne najdejo službe!« Monika Horvat Foto: MH Nekdanja tovarna sladkorja je danes le še grenak odsev nekoč močne ormoške gospodarske dejavnosti. O (še enem) novem potencialnem investitorju za nekdanjo TSO Ena izmed propadlih zgodb v Ormožu je tudi nekdanja tovarna sladkorja. Del objekta je leta 2017 kupila skupina AgranaStudenki, ki ima v Sloveniji hčerinsko podjetje Agragold. Manjši del naj bi bil v solasti Slovenskih železnic. Preostali opusteli del nekdanje tovarne je pred dobrim letom kupil koprski podjetnik Sebastjan Vežnaver oz. njegovo podjetje podjetje LCO. Od novega lastnika so si v Ormožu obetali nova delovna mesta, govorili so o vzpostaviti logističnega centra ali prodaji kompleksa drugim morebitnim kupcem, a se nič od tega doslej ni zgodilo. Kot so potrdili na občini, pa naj bi se pojavil nov interesent za nakup celotnega kompleksa. Župan Vrbnjak je potrdil, da gre za podjetje Blisk livarstvo. Predstavnike podjetja so pred dnevi gostili na občini: »Zelo so zainteresirani za celoten objekt, kjer bi vzpostavili del livarne, orodjarno in drugo, povezano z njihovo proizvodnjo.« To pa je tudi vse, kar je znano. Za omenjene prostore so se sicer v preteklosti zanimali že številni investitorji, med drugim naj bi se zanje zanimali tudi ruski poslovneži in madžarsko podjetje Amylum. Slovenska nesposobnost upra Nedavna namera o prodaji Skupine Sava (in Term Ptuj) madžarskemu lastniku je jetja v spodnjepodravski regiji so še sploh v slovenskih rokah. V času nekdanje Jug Po osamosvojitvi sta na vrata potrkala nov družbeni in ekonomski sistem, demokra imetja, nato pa razprodaja velikih podjetij, ki so bila temelj dotedanjega gospodar Prodali so podjetja, ki so bila v dobri kondiciji in zasebnemu kapitalu zanimiva že sama po sebi, pa tudi tista v rdečih številkah, a so imela trg ter ekonomski potencial in so ob zamenjavi lastništva na novo zaživela, se razvijala in začela ustvarjati dobičke. Kaj nam pove obdobje minulih 30 let? Smo Slovenci res tako kapitalsko in menedžersko nesposobni, da nam velikih nekoč državnih podjetij ni uspelo obdržati v domači, slovenski lasti? Zanimivo je namreč, da ko so lastniki podjetij postali tujci, so v poslovanju zavladale zelene številke. Morda pa je treba pogledati v ozadje, pod prste politiki, ki je ves čas, ne glede na barvo in politično prepričanje, tako ali drugače upravljala z velikimi podjetji, barantala z njihovo lastnino, jih izčrpavala in nastavljala vodilne kadre, pa če so ti bili za to sposobni ali ne. Slovenska politika se neprenehoma vmešava v gospodarstvo, kjer ni njeno mesto. Rezultat takšnega upravljanja je današnje stanje, ko je glavnina nekoč državnih slovenskih podjetij v lasti tujcev. Številni lastniki prihajajo z območja držav nekdanje Jugoslavije, ki so v skupni državi v primerjavi s Slovenijo veljale za ekonomsko manj razvite. Politika, ki je zavozila tudi gospodarstvo Da v Sloveniji nimamo sposobnega menedžerskega kadra, ni moč trditi, saj so po osamosvojitvi iz majhnih obrtnih delavnic zrasla številna srednje velika uspešna in stabilna zasebna podjetja. To je dokaz, da imamo gospodarstvenike, ki znajo in zmorejo zagnati in voditi posle. Ob tem dejstvu bi lahko obveljala hipoteza, da je dejansko za razprodajo velikih državnih podjetij tujim lastnikom odgovorna politika. Ne samo podjetja, tudi turistične nepremičnine so del razprodaje slovenskega oz. ptujsk mednarodni finančni sklad B2 Kapital s sedežem oz. matično družbo v Norveški. Hotel P Schmidt. Danes je lastništvo skupine, ki je zrasla v multinacionalko, organizirano v obliki holdinga s sedežem v Avstriji. Skupaj s kranjsko Savo je lastniške pretrese v minulih 20 letih doživljal njen ptujski obrat na Rogozniški cesti. Najprej so jih kupili Čehi, od leta 2016 so lastniki Švedi, poslovna skupina Trelleborg. Spomnimo še na stečaj ptujskega podjetja Tehcenter. Na njegovem pogorišču je zrasla uspešna zgodba avstrijskega podjetja Mark Metal, ki se ukvarja s kovinsko industrijo. Cestno podjetje Ptuj kupili Bosanci, Semenarno Srbi V lanskem letu je odmevala prodaja največjega gradbenega podjetja v podravski regiji, Cestnega podjetja Ptuj (CPP). Do večinskega deleža v podjetju je prišla skupina Mineral, za katero stoji kapital iz Bosne. Velik interes za nakup podjetja je sicer izkazalo gradbeno podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, ki je tudi vstopilo v lastništvo strukturo, a se je lastnik Lastniki Ukrajinci, Švedi, Avstrijci … V Spodnjem Podravju je nedvomno največ pozornosti v postopku lastninjenja pritegnila prodaja enega od treh največjih regijskih podjetij, Perutnine Ptuj. Po neuspelem menedžerskem prevzemu je Perutnina najprej pristala v rokah ruskega kapitala, pred tremi leti se je lastništvo v celoti konsolidiralo pod okriljem ukrajinske poslovne skupine MHP. Ukrajinci so z nakupom Perutnine dobili še ogromno obdelovalne zemlje in drugih nepremičnin, so tudi med največjimi prejemniki kmetijskih subvencij v državi. Poleg Perutnine Ptuj sta največja delodajalca v regiji kidričevska industrialca, Boxmark Leather in Talum. Prvi je v Sloveniji prisoten tri desetletja, po osamosvojitvi države in propadu Delte je dal kruh številnim šiviljam s ptujskega konca. Ob prihodu v Slovenijo je bil lastnik Boxmarka avstrijski usnjar Talum je eno redkih industrijskih podjetij v državi, ki še ni bilo na prepihu privatizacije. duje država. Ali bo tako ostalo tudi v prihodnje, je glede na dostopne informacije težko n torek, 1. 3. 2022 Štajerski TEDNIK torek z 1. marca 2022 COLOR CMYK stran 7 7 V središču lastnine in državne srebrnine avljanja velikih podjetij – politika odpirala vrata tujcem e tudi med Ptujčani sprožila nemalo debate, katera podgoslavije je bilo celotno gospodarstvo družbena lastnina. acija in kapitalizem z divjo privatizacijo prej družbenega rstva. Foto: ČG kega premoženja. Pred kratkim je bil na dražbi prodan hotel Mitra na Ptuju - lastnik je Poetovio&Casino je že nekaj let v lasti Avstrijcev. Cestnega podjetja Ptuj odločil za prodajo Mineralu. Predlani je bila prodana Semenarna Ljubljana, kupili so jo Srbi. Del Semenarne je tudi ptujski semenarski center. Spomnimo na najmočnejšo banko v podravski regiji, Novo KBM, ki jo je državna DUTB najprej prodala ameriškemu skladu, ta pa naprej Madžarom. Eno od vidnejših podjetij v regiji je tudi avstrijsko smetarsko podjetje Saubermacher, ki je pred leti postalo lastnik Čistega mesta Ptuj. Nizozemski lastniki zaprli ormoško cukerco Z zelo bridkim priokusom se je končala zgodba ormoške tovarne sladkorja, ki je dajala kruh številnim pridelovalcem sladkorne pese v severovzhodni Sloveniji, delavcem v tovarni in kooperantom. Večinski lastniki tovarne so bili nazadnje Nizozemci, ki so se odločili vzeti evropsko subvencijo, tovarno pa zapreti in razgraditi. Tako se je tudi zgodilo, s tem da je na račun neustrezne razgradnje zasebnikov dr- Ptujska pekarna ostala slovenska Lastniški prepih so minula leta dobro občutile Ptujske pekarne in slaščičarne (PPS). Zaradi finančne shiranosti so pristale na slabi banki, kar je bilo sicer za obstoj podjetja pozitivno, saj so lahko začeli „dihati“. Leta 2019 je DUTB pekarno prodala družinskemu trgovskemu podjetju Jagros iz Rogaške Slatine. Združitev trgovske in pekarske dejavnosti se je obrestovala, še posebej za pekarno, ki vidno raste in se posodablja. žava pred nekaj leti „pokasirala“ še večmilijonsko finančno kazen. konec leta sicer napovedala umik iz Fortenove. Trgovine skoraj izključno v domeni tujcev Srednje velika podjetja v domačih rokah Trend v obdobju po osamosvojitvi Slovenije je bila rast majhnih krajevnih zasebnih trgovin(ic), pretežno z živilskim blagom, pa tudi z oblačili. Večina jih je poslovala kakšno desetletje, potem pa ugasnila, saj so kot gobe po dežju rasli veliki trgovski centri z lastniki iz tujine. Takšne konkurence mali trgovci niso zmogli, zato so njihove poslovalnice druga za drugo zapirale vrata. Slovenijo so osvojili veliki trgovci: nizozemski Spar, nemška Lidl in Hofer (pretežno živilska panoga) ter druge multinacionalke s ponudbo tekstila, obutve, rekvizitov za prosti čas, drogerije, bižuterije, pohištva, gradbenega materiala (H&M, C&A, Zara, Deichmann, Kik, Hervis, Obi, Bauhaus, Harvey Norman, DM, Müller …). Med večjimi trgovci v slovenski lasti so trgovine Jager, ki so tudi v več krajih spodnjepodravske regije, med drugim na Ptuju, v Kidričevem, Majšperku, Gorišnici, Trnovski vasi in Staršah. Mercator je hrvaškoruski Najboljši sosed Mercator, nekoč ponos slovenske trgovske panoge, ki je s prodajalnami še danes prisoten v večini krajevnih središč in v mestih, je po neuspelem domačem prevzemu pristal v rokah hrvaškega Agrokorja. Ker je tudi ta finančno zabredel, je danes njegov lastnik Fortenova grupa, ki jo obvladuje ruska Sberbank. Ta je lani Medtem ko so primat pri velikih podjetjih več ali manj prevzeli tujci, je lastniška slika srednje velikih podjetij bistveno boljša v prid domačega slovenskega kapitala. V rokah slovenskih lastnikov so v regiji denimo večja transportna podjetja, podjetja s področja kovinske in avtomobilske industrije, gradbeništva, strojnih in elektro instalacij, storitvenih dejavnosti, informacijskih tehnologij, živilsko-predelovalne dejavnosti (mesnice in mesni obrati) … Nova država, na Ptuju pa pogorišče podjetij Ptujčani so z rojstvom nove države v svojem okolju izgubili več podjetij, ki so veljala za pomembne zaposlovalce in bila prepoznavna po kakovosti svojega dela. Za največji družbeni gospodarski sistem je do osamosvojitve veljal Agis z več kot 3.000 sodelavci. Na njegovem pogorišču je ostalo nekaj manjših obratov, lastniki so pretežno slovenski. Pomembna podjetja so bila Olga Meglič Ptuj z obrati na Ptuju, v Žetalah in Cirkulanah, Opekarna v Žabjaku, prevozniško podjetje Agrotransport, Elektrokovinar, Emona Merkur Ptuj. Vsa podjetja so končala v stečaju in ugasnila, enaka usoda je doletela tovarne v Majšperku. V stečaju so končali tudi nekateri ptujski gradbinci, v obdobju, ko so že bili v zasebnih rokah (Gradis, Gradbeno podjetje Drava …). Mojca Zemljarič Država lastnica tam, kjer denar priteka sam od sebe Več ali manj so danes vsi veliki gospodarski sistemi, razen energetike, železnic, dela telekomunikacij, pošte, upravljanja avtocest in komunalnih dejavnosti, v rokah tujcev. V državni lasti so v glavnem ostale dejavnosti, ki nosijo denar same po sebi in ne zahtevajo aktivnega iskanja trgov in kupcev. Ker elektriko, ceste, vodo, komunalne storitve in telekomunikacije ljudje enostavno potrebujejo. Navedene storitve se prodajajo ne glede na sposobnost menedžmenta, saj so v večini za potrošnike (državljane) tudi obvezne. Foto: ČG V domeni države je med redkimi dejavnostmi ostalo elektrogospodarstvo, pod okriljem lokalnih skupnosti pa komunalna podjetja. Gre za dejavnosti, pri katerih prihodki niso vprašljivi, saj njihove dejavnosti koristijo vsi državljani. Lastniki večine nekoč velikih državnih podjetij so danes tujci. Navedimo nekaj primerov: železarne, jeklarne, farmacija, turistični ponudniki, Elan, Radenska, Fructal, Droga, pivovarni Laško in Union, Gorenje, Revoz … Kako se je razkosal in lastninil Kmetijski kombinat Kmetijski kombinat Ptuj je veljal za največje kmetijsko gospodarstvo v nacionalnem merilu. Obdelovali so polja, vinograde in sadovnjake, redili živino, proizvajali krmila, pridelovali vino, žganje in vrtnine (vloženi izdelki), se ukvarjali z gradbeništvom, gozdarstvom, živilsko-predelovalno industrijo, trgovino, servisiranjem vozil, lesno industrijo, gostinstvom in turizmom, v njihovih rokah so bile Terme Ptuj, Mlekarna Ptuj, Tehnoservis, znamenite gostilne na Ptuju in kmečki turizmi na haloškem koncu, v Mariboru pa podjetje Košaki. Foto: arhiv ŠT S koncem Jugoslavije se je začel pisati tudi konec Kombinata. Posestva so bila denacionalizirana ali prenesena na Sklad kmetijskih zemljišč, družbo (pravno osebo in njeno preostalo lastnino) je kupila Perutnina Ptuj: kmetijski del so prenesli na PP Agro, vinarskega so ohranili v okviru Ptujske kleti. Slednja je nedavno dobila nove slovenske lastnike, kupili so jo trije vodilni v podjetju. Ostali del Perutnine je v lasti ukrajinskega kmetijskega velikana, skupine MHP. Kombinat je Terme Ptuj prodal Pomurcem Foto: ČG Foto: ČG . Večinski delež v podjetju obvlanapovedati. Nekoč ponos ne le Ptuja, ampak celotne države, Skupina Perutnina Ptuj je bila prodana ukrajinskemu podjetju MHP. Kakšna bo – glede na vojno v Ukrajini – prihodnost lastništva in usoda večtisočglavega kolektiva Perutnine, ni znano. Kombinat je Terme Ptuj prodal, ko je bil že pod okriljem Perutnine, leta 2002. Kupile so jih Terme 3000, Sava je bila tedaj njihova solastnica. V celoti so oboji, Terme Ptuj in pomurske Terme 3000, pod okrilje Save prešli leta 2006. Sava, z njo pa tudi ptujske terme, so sedaj ponovno v središču privatizacijskega viharja. Za zdaj bo lastnica ostala država, kako bo politika ravnala v prihodnje, bo pokazal čas. Štajerski TEDNIK torek, 1. 3. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 stran 8 torek z 1. marca 2022 Markovci z Svetniki potrdili novo ceno vrtca Podlehnik z Spomladi prve investicije ob ribniku Dežno Vrtec dražji za sedem odstotkov Za turistični razvoj ribnika Dežno 103.000 evrov Markovski svetniki so na zadnji seji potrdili dvig cen programov javnega vrtca. Sprejeti sklep pomeni uskladitev cen programov z višino dejanskih stroškov. Zvišane cene vrtca bremenijo delno občinski proračun in delno starše. Predlagana nova cena je v povprečju za prvo starostno skupino sedem odstotkov (30 evrov) višja od prejšnje, za drugo starostno obdobje 6,5 odstotka (23 evrov) in za kombinirano skupino 4,4 odstotka. Po novem torej cena programa za prvo starostno obdobje znaša 510 in za drugo starostno obdobje 386 evrov. Osnova za plačilo staršev in sredstva ustanovitelja je cena programa, ki vsebuje stroške vzgoje, varstva in prehrane. Cena je v primerjavi z občino Ptuj za starše precej ugodnejša, je pa za okoli 20 evrov višja kot na primer v sosednji občini Gorišnica. Kot je zapisano v obrazložitvi, bo nova cena začela veljati od februarja dalje. Po besedah Ivana Štrafele, ravnatelja OŠ Markovci, so povišanje predlagali predvsem na račun povišanja stroškov dela. Stroški materiala, storitev in živil ostajajo enaki. EK Spodnje Podravje z Kam med zimskimi počitnicami Vrsta brezplačnih aktivnosti Za 119.000 učencev in dijakov so se včeraj začele težko pričakovane zimske počitnice, ki letos ponovno sovpadajo s pustnim časom. Pred mladimi je teden dni brezskrbnosti in veselja, v katerem jih čaka vrsta možnih dejavnosti in programov, samo še danes pa bo vzdušje na Ptujskem predvsem v pustnem duhu. V šolah in vrtcih so v veliki večini že minuli petek pripravili pustna rajanja za otroke. Foto: EK Veselo pustno rajanje v vrtcu Hajdina. Zimske počitnice bo mogoče še vse do konca tedna izkoristiti čim bolj aktivno in zabavno. V ptujski Špajzi modrosti ponovno organizirajo brezplačno počitniško varstvo med 7.30 in 15.30, večina mest je sicer že zasedenih. Poskrbeli bodo za različne aktivnosti, pa tudi ustvarjanje. Zavod za šport Ptuj za otroke od 1. do 4. razreda ptujskih osnovnih šol ponuja možnost športnega preživljanja prostega časa v Športni dvorani Mladika in na zunanjih igriščih Mestnega stadiona Ptuj. Izvajalca brezplačnega programa sta brata Malek oz. športno-cirkuško društvo Eleja. V muzej ali kino Starši se lahko skupaj z otroki podajo tudi v Mestni kino Ptuj na ogled dveh družinskih filmov ali pa se odpravijo na ogled muzejskih zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Za ljubitelje trampolinov bo pravšnji obisk ArbadaParka v Qcentru, ki nudi veliko notranje igrišče, kjer lahko otroci in tudi odrasli skačejo, se preizkusijo na zabavnem poligonu, plezajo, se spuščajo po toboganu … Nekateri starši bodo teden dni zimskih počitnic izkoristili za obisk zdravilišč ali smučarskih centrov. Smučišča so že dobro pripravljena in ne dvomijo o dobrem obisku. Zimske počitnice so tako odlična priložnost za druženje in povezovanje vseh družinskih članov. EK V občini Podlehnik si že dlje časa prizadevajo za celovito ureditev območja ribnika Dežno. Kot je znano, je tam zasebnik Stanko Skledar pred leti postavil objekt z nočitvenimi kapacitetami in gostinskim delom. Lokacija je bila med ljudmi nadvse priljubljena, ljudje so prostor koristili tudi za večja praznovanja. Nato so gostišče zaprli oz. je in ni obratovalo, ena lepših turističnih točk v Halozah pa je postala vse manj obiskana in privlačna tako za domače obiskovalce kot turiste. V lanskem letu je sicer Gostišče ob ribniku ponovno odprlo svoja vrata, kar je nadvse razveseljiva novica. Gre namreč za izjemno lokacijo v neposredni bližini avtoceste, kar bi morali v prihodnje čim bolj izkoristiti. V poletnem času se namreč mimo pelje veliko turistov, ki bi jih zanimiva ponudba lahko zvabila z avtoceste. Do sedaj se sicer v tej smeri ni naredilo prav veliko. Župan Sebastian Toplak je skupaj z ekipo že takoj v začetku mandata nadaljeval idejo svojega predhodnika – da se območje ob ribniku Dežno nameni za turistične namene. V ta namen so v lanskem letu sprejeli občinski prostorski načrt. »Izgubili smo kar nekaj časa, saj smo pri sprejemanju prostorskega načrta naleteli na številne ovire, ki pa nam jih je naposled le uspelo razrešiti in smo s tem omogočili nadaljnji razvoj tega območja. Naj pri tem poudarim, da se občina od vsega začetka zavzema za celovito ureditev in konsolidacijo tako lastništva kot interesov ter obveznosti na območju ribnika Dežno,« je pojasnil Toplak. Poleg urejanja vodne pravice je občina pred tremi leti pristopila k urejanju lastništva zemljišč ob ribniku. Najprej so izvedli geodetske odmere zemljišč in uredili vse lastniške odnose ter šele nato začeli prve investicije na Foto: ČG Občina Podlehnik je že lastnica zemljišč na desni strani ribnika Dežno, kjer se načrtuje gradnja glamping hišic. območju ribnika: »S pogovori in pogajanji postopno napredujemo, zato verjamem, da jih bomo kmalu tudi končali.« Občina za 36.000 evrov kupila dve parceli ob ribniku Lani jim je od Stanka Skledarja uspelo kupiti dve parceli v velikosti okoli 6.800 m2 na desni strani ribnika (v bližini t. i. malega ribnika), za kar so odšteli okoli 36.000 evrov. Za to območje, kjer se v prihodnjih letih načrtuje gradnja glamping hišic, so že začeli pripravljati občinski podrobni prostorski načrt, ki bo predvidoma sprejet v prihodnjem letu. Pripravili so tudi idejni projekt za ureditev nove dostopne Kot so pojasnili na Direkciji RS za vode, mora imetnik vodne ceste do tega dela ribnika. V proračunu so rezervirali sredstva v višini pravice zagotavljati košnjo, odstranjevati odpadke, plačevati 45.000 evrov za potencialni nakup dodatnih zemljišč v velikosti nekaj za vodno pravico in vodno povračilo, zagotavljati varstvo manj kot 8.000 m2 na območju Športnega parka Dežno. vodnih objektov in naprav, V spomladanskih mesecih bodo vzdrževati objekte in naprave začeli prva gradbena dela za urediza rabo vode ter imeti poslovnik tev postajališča za avtodome (PZA) za vzdrževanje in obratovanje z osmimi mesti. Vrednost te naložvodnega objekta Prav tako ne be je ocenjena na 38.100 evrov. sme na vodnem in priobalnem PZA je umeščeno pod jezom oz. zemljišču postavljati stalnih ali na prostoru sedanjega parkirišča začasnih objektov ali drugih za avtomobile, na 1.000 kvadratnih ovir, ki bi preprečevale stalni metrov velikem zemljišču. Prav prost prehod ob vodnem dobru. tako bodo po napovedih Toplaka spomladi začeli gramozirati prvo polovico poti okoli ribnika v dolžini 800 metrov in izgradnjo brvi. Če bo ostalo še kaj sredstev, planirajo Dolžnosti imetnika vodne pravice Vodno dovoljenje v roke občini – kdo bo upravljavec? Občini Podlehnik je uspelo pridobiti vodno dovoljenje za izvajanje športnega ribolova na ribniku Dežno, ki je veljavno do konca leta 2051. Koga bo občina določila za upravljavca, za zdaj še ni znano. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, se za to funkcijo zanima več okoliških ribiških družin, med njimi tudi Ribiška družina Ptuj. Vedno več pa se govori tudi o morebitni ustanovitvi Ribiške družine v Podlehniku. Ob tem sicer ostaja nerešeno vprašanje, kdo je v tem primeru lastnik rib. »Če ima dokazila, lahko Skledar ribe izlovi in proda« Do pred nekaj leti je bilo vodno dovoljenje v rokah zasebnika Stanka Skledarja, ki bi lahko ribe sedaj tudi izlovil in prodal. Sam se je sicer potegoval za vodno dovoljenje, vendar mu ni uspelo. Podobno se je zgodilo tudi Ribiški družini Ptuj, ki je imela to pravico pred Skledarjem. Podlehniška občina sicer čaka še na dve soglasji države – za gradnjo dveh vstopno-izstopnih mest s pomolom na ribniku Dežno ter plavajočega pomola. Na Direkcijo RS za vode smo naslovili vprašanja glede lastništva rib. V odgovoru so zapisali: »Če je Stanko Skledar ribe dal v akumulacijo in ima za to dokazila, jih lahko izlovi oziroma preda ali proda novemu imetniku vodne pravice. To je stvar dogovora med njimi. Glede tega se DRSV ne bo opredeljevala.“ nakup in postavitev klopi. Ostali projekti pa bodo morali počakati do prihodnjega leta, ko bo predvidoma sprejet OPPN in jim bo v celoti uspelo konsolidirati lastništvo zemljišč. Občina je v lanskem letu za ureditev ribnika namenila 36.000 evrov (nakup zemljišč), v letošnjem proračunu pa se za ta namen planirajo sredstva v skupni višini 103.000 evrov (zemljišča, PZA in urejanje poti). V prihodnjem letu nameravajo sanirati tudi objekt Športnega parka Dežno, ki je v neposredni bližini ribnika. Estera Korošec Foto: ČG Letos naj bi začeli postopno urejati sprehajalne poti okoli ribnika in zgradili manjkajočo brv. torek, 1. 3. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Podravje torek z 1. marca 2022 9 Spodnje Podravje, Ormoško z Po ukinitvi samotestiranja v šole še zadnji učenci Veselje bo večje, ko učencem ne bo treba nositi mask Ko so ukinili samotestiranje v šolah, so se vanje vrnili tudi tisti učenci, ki so se zaradi nasprotovanja staršev šolali na daljavo. Ravnatelji šol so veseli, hkrati pa opozarjajo, da se delo na šolah še ni povsem vrnilo v stare tirnice, saj ostaja za zdaj v veljavi še precej drugih ukrepov, od mask do mehurčkov … Na Osnovni šoli Ivanjkovci je v začetku uvedbe obveznega samotestiranja doma ostalo 10 učencev od skupno 141, ker se niso želeli testirati na koronavirus, na koncu je bilo takih osem. Z minulim po- motestiranja zanje ne pomeni kaj dosti, razen odpravo dodatnega dela za učitelje ter manjši prihranek časa, saj so bile krajše prve ure pouka, ko je potekalo samotestiranje. Ukinitve so veseli, tudi oni pa pravijo, da bi bilo veselje večje, če bi prišlo do odprave nošenja mask v razredih. Na šoli je bilo na začetku sicer nekaj takih učencev, ki so zaradi samotestiranja ostali doma, a se je večina vrnila že kmalu v šolo, novembra je vztrajal samo še en učenec. Zaradi karanten in izolacij pri nekaterih pomanjkljivo znanje Šolanje na daljavo ni enako izobraževanju na domu »Vsi učenci, ki so se zaradi omilitev in odprave posledic covida izobraževali na daljavo, se vrnejo na izobraževanje v šolo,« so na naše vprašanje, ali se lahko učenci, ki so se približno tri mesece zaradi nasprotovanja samotestiranju šolali na daljavo, poljubno vrnejo v šolske klopi, sporočili s šolskega ministrstva. Šolanje na daljavo namreč ni enako šolanju na domu, kjer starši popolnoma prevzamejo vlogo učitelja, odločajo o učnih gradivih in obveznostih. V tem primeru zakon tudi ne predvideva, da bi se šolanje izvajalo tako, da bi bil učenec vmes prisoten pri pouku oziroma bi se udeleževal dejavnosti, ki jih v skladu z letnim delovnim načrtom organizira šola. stran 9 Foto: Dreamstime/M24 V šolah komaj čakajo, da maske ne bodo več obvezne. (Fotografija je simbolična.) nedeljkom so zopet v šoli vsi. Po besedah tamkajšnje ravnateljice Nade Pignar samotestiranje ni bilo nekaj strašnega, zato tudi nekega večjega veselja med učenci z ukinitvijo ni bilo opaziti. »Učenci so to že tako ponotranjili, da pri odpravi ni bilo nekega praznovanja. Verjamem pa, da bo zgodba povsem drugačna, ko bodo odpravljene maske,« je prepričana. So se pa z ukinitvijo samotestiranja med drugim rešili celotne procedure glede teh odpadkov, saj so jih morali hraniti ločeno od drugih. Peščica s potrdilom pediatra za nenošenje mask Kot je povedala, se še vedno najde nekaj staršev, ki nasprotu- jejo nošenju obraznih mask v šoli. Slednje so usmerili, da so pridobili ustrezna potrdila pri pediatrih. »Takih ni veliko. Gre za kake štiri ali pet učencev, ki jim mask ni treba nositi zaradi alergij.« Kar se tiče znanja učencev, pa na splošno pove, da je bilo sicer prvo ocenjevalno obdobje nekoliko slabše v primerjavi z letom oz. dvema nazaj, saj je bilo več neocenjenih in negativnih, a da to ne gre pripisati zgolj šolanju na daljavo, ampak tudi izolacijam. Prava slika bo sicer jasna šele ob koncu leta, oz. na nacionalnem preverjanju znanja. Odprava dodatnega dela in prihranek časa Ravnatelj OŠ Gorišnica Milan Šilak pravi, da omenjena ukinitev sa- Tudi na OŠ Ormož so zadovoljni, da se počasi vračajo v običajne oblike šolskega dela. »Ves čas smo si prizadevali, da bi se vsi učenci izobraževali v šoli,« je dejal ravnatelj Aleksander Šterman. Sami sicer večjih težav zaradi manjka učencev v šoli, ki se niso želeli samotestirati, niso imeli. Sprva je bilo od 374 učencev 11 takih, že po prvem tednu se je vrnila večina učencev, z novim letom so se v šolskih prostorih izobraževali vsi. Na splošno sicer opažajo, da je zaradi karanten in izolacij pri učencih zaznati pomanjkljivo znanje pri posameznih učnih temah. Odprava teh vrzeli v znanju bo dlje časa trajajoč proces, ocenjuje ravnatelj, ki je še dodal: »Veselimo se časa, ko bodo v šolah odpravljeni vsi ukrepi in bomo prišli nazaj v običajne oblike dela.« Monika Horvat Ptuj z Medobčinsko društvo invalidov Ptuj Izdelki povezovanja, pridobivanja novih spretnosti in druženja Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj je v zadnjih letih izvedla več odmevnejših projektov. Izjemno aktivni so tudi na mednarodnem področju. Prav tako vsako šolsko leto uvajajo novosti na strokovnih področjih izobraževalnega dela z otroki s posebnimi potrebami. Medobčinsko društvo invalidov Ptuj s sedežem v Platani, na Potrčevi 15, je bilo ustanovljeno leta 1975 in ima okrog tisoč članov, ki prihajajo iz dvanajstih občin UE Ptuj. Izvajajo osem posebnih socialnih programov, pri čemer še posebno skrb namenjajo starejšim in gibalno oviranim ter socialno šibkim. Eden izmed glavnih programov pa je ohranjevanja zdravja, ki se izvaja v obliki vadbe, pohodov, rekreacije, kopanja v Termah Ptuj. Za delo- vanje na terenu skrbi 18 predanih poverjenikov. V zadnjem času se njihovi člani vse pogosteje soočajo z izgubo zaposlitev, v času koronavirusa so jih delodajalci na veliko odpuščali. Velik problem pa so tudi izjemno nizke invalidske pokojnine. „V okviru Zveze društev invalidov Slovenije si zato zelo prizadevamo, da bi se te pokojnine povečale, bolj približale rednim pokojninam,“ je povedala predsednica Zdenka Ornik. V MDI se po najboljših močeh trudijo, da bi svojim članom kar najbolje pomagali pri reševanju njihovih vsakodnevnih delovnih, zdravstvenih in družbenih problemov. Želijo jih čim bolj vključiti v najrazličnejše aktivnosti in projekte, s katerimi si blažijo takšne in drugačne probleme. Pohvalijo se lahko tudi z odličnimi športniki. Dejavni so tudi na kulturnem področju. Na različnih razstavah pa lahko občudujemo delo njihovih članic, Foto: Črtomir Goznik Članice Medobčinskega društva invalidov Ptuj med izdelavo ročnih del, pletenja večnamenskih krpic. Na fotografiji z Natašo Kašman, ki je v društvu zaposlena preko javnih del. ki se ukvarjajo z ročnimi deli. Vsako leto si izberejo nekaj novega. V prejšnjih letih so izdelovale nakit, slike, rože iz krep papirja, nogavic. Med našim obiskom pa smo jih zmotili pri izdelovanju večnamenskih krpic iz posebne prejice. Šivanje izdelkov za terapevtske namene in povezovanje z Domom upokojencev Ptuj Njihova zelo aktivna članica Stanka Krajnčič, ki obiskuje medgeneracijski center Duplek, kjer že šivajo izdelke za domove upokojencev, ki jih uporabljajo dementni ljudje, je za tovrstno dejavnost, ki bi bila lahko za nekoga koristna zunaj ožjega kroga, navdušila tudi MDI Ptuj. Povezali so se z Domom upokojencev Ptuj, kjer so povedali, da bi sprejeli njihove izdelke, njihova delovna terapevtka pa jim je svetovala, kaj naj šivajo, da bo primerno za dementne oz. varno za njihovo uporabo. „Naše članice so zašile veliko predpasnikov z različnimi dodatki, ki koristijo dementnim, različne vzglavnike, rokavice, živali, punčke iz blaga. Največ so delale doma, saj bi bilo stalno prenašanje šivalnih strojev pretežko. Izdelavo teh izdelkov bomo nadaljevali po potrebi in v sodelovanju z Domom Foto: Črtomir Goznik Izdelki prostovoljk MDI Ptuj, ki jih uporabljajo ljudje z demenco za terapevtske namene Olga Šoštarič najraje plete rokavice in šale. Pletenja se je naučila sama. Kristina Slodnjak, sicer tudi članica Društva gospodinj Juršinci, je povedala, da se večnamenska krpica uporablja za higieno, piling, pomivanje posode in čiščenje tuš kabin, da se vse sveti. Zelo uporabna je tudi pri čiščenju insektov z avtomobilskih površin. To delo jih povezuje, prinaša jim prijetno sprostitev, največ pa jim seveda pomeni druženje. Slavica Merc je članica MDI Ptuj že vrsto let. Kvačka prtičke, velike prte, sedaj pa je pridružila kvačkanju krpic. Rada komu kaj podari, te krpice so lahko lepo darilo, so praktične in uporabne. »Izdelek, ki ga narediš sam in s srcem podariš, nima cene,« je prepričana. Zdenka Borina je članica MDI Ptuj že 15 let. Zelo rada prihaja v društvene prostore, zaradi druženja in izdelovanja najrazličnejših izdelkov. V delavnico ročnih del pa zelo rada prihaja tudi Kristina Vindiš, kjer izve in se vedno nauči nekaj novega. upokojencev Ptuj,“ je o teh izdelkih povedala Zdenka Ornik. Možnosti za takšne in podobne oblike izvajanja dejavnosti je veliko. Če bi imeli večje prostore, bi jih zagotovo lahko izvajali še več. Tudi športniki si jih želijo. V okviru javnih del jim pri izvajanju aktivnosti pomaga Nataša Kašman. Tako bodo lažje izvajali dejavnosti na področju izobraževanja. MG Štajerski TEDNIK torek, 1. 3. 2022 COLOR CMYK stran 10 Naše prireditve 10 torek z 1. marca 2022 8 SEZONA .   DzDz      e           ǡ     ǡ    ǡ  ǡǡ                                            dz  2WURFLL SR SRMHMRVORYHQVNH NHHSHVPL SHVP P LQ VH YHVHOLMRMH PL HVHHOLMR H MHH SURMHNW SURMH GUXĚEHH 5DGLR7HGQLN3WXMNLJD 5 GLR 5D N3W NL JJD ĚHRVPR RVPR OHWR ]DS ]DSRUHG UHG RUJDQL]LUDPR VNXSDM ] REËLQDPL PLLQ RV RVQRYQLPL RYQ L ććRODPL RODPL LL] 3 3RGUDYMD6DYLQMVNHUHJLMHRVUHGQMH DYM 6DDY DY MVN UHJLMHHH R G 6ORYHQLMHLQWXGL QLMH WX 3ULPRUVNH9SURMHNWXVRGHOXMH 3UL PR SUUR SURM U MHNW VRGG H WXGL URM WXXGL 1RYLWHGQLN 1 HGQQLN LQ 5DGLR GLR &HO GL &HOMH6NXSQDĚHOMDQDćH HOMHH6 XSQ HO XSSSQD SQQ HOMDD QQDDćH Dć PH PHGLMVNHGUXĚEHMHGDSURMHNW XĚE SRVWDQ WDQHYVHVORYHQVNL NL LQGDVH YDQ YD YDQM QM YNOMXËLËLPYHËRVQRYQLK ËLP Ë RV R YQLK ćROOL] L]6ORYHQLMH QLMH 9VHGP PLVH]RQLVPRVHPDUVLNDM LV PDDU QD QDXËLOL7DNR 7 N NRW RWW OD OODQLWXGLYWHPćROVNHPOHWXQHERPRQDWHUHQX1DVWRSDMRËL WXG HP ć HP HWX H ER RS MRË ERGRQ RQDVWRSRSUDYLOL QDVWRS RS Y VW VWXGLX XG 5DGLDD3 3WXM DOL Y VW VWXGLX5DGLD&HOMH6NODGEHVHERGR HOMHHH NODDGE GR SUHG SUHGYDMDOH HGGY DOHH QD UDGLXYVL VL QDVWRSLSDERGRYLGQLQDXUDGQLK)DFHERRNLQ