šlev. 35.
Posamezna Številka stane 1 Din.
V UMntl v M № 14. Maria ira.
Leio LL
Naročnina
za državo SHSi
do preklic«! «) no po U mesečno Dis II b dostavljen» na dom
mesečn j...... „ U
sa Inozemstvo:
Ше-всво.......01» SI
s Sobotna izdaja: в
v Jugoslaviji ..... Din 20
t .nozemsttn
M
me Con« insera.om : sa
EnotWlnmi neti na rrvt mali oglati po Dlu.1-— -n D!n.l-b«vj veliki ogkli naJ 45 mm rt» šla o po Din. ;'t —, potita« i*, po D n. J —.
Pr. re6|em naročila pepoA
Uhaja mi Uan izvzemtt рввмШЈка ln dneva no pra»> aikn ob 5. ari zjatrai.
№W Uredništvo i« v Kopltarjeti ullei Itev. 6/Ш, Ko o&Ui se ne vračajo; eelr«Bfctrana plemr ne sprejemajo. Dreta, telet itv. 60, apravn. Itv. 328.
Političen Ust zi siovriski narol
Оргото jo t i\oplttr|evl al. 6. — Kaoao postne hran. IjoMlanske it. 650 ia naročnino ш št. 34u za oglase, ■sgrob39.0lt. sirajer 7593, pr«t e in dnnaj. 24.7C7,
Konec demapoqijî
!
Težke čase smo živeli Slovenci pred svetovno vojno. Vsenemški nacionalizem, podpiran od avstrijskih vlad, je zapisal slovenski narod smrti. Sistematično je kopal grob našemu narodu, začenši po natančno izdelanem načrtu, v naših obmejnih deželah, da središče ni niti toliko občutilo udarcev, dokler ne bi prišlo ono samo na vrsto. Šele grozovita svetovna vojna je pokazala vso brezobzirnost in nakane vsenemštva ter odprla oči širšim slojem našega naroda. Pa ne vsem! Tudi tedaj so se dali še nekateri zlorabljati od dunajskega režima, isti kakor se dajo danes od belgrajskega. Suženj ostane suženj in ne izpremeni svoje narave, razen kadar dobi pod svojo oblast drugega; tedaj pa se pokaže tirana. Slovenski idealizem ni tedaj izumrl, kakor tudi še danes živi, morda le v določnejši obliki, kar je naravna posledica zgodovinskega razvoja. Idealni ljudje so vedno pripravljeni na žrtve. Zato jih vidimo v vsaki borbi proti nasilstvu, korupciji in neznačajnostL Nasprotno pa delajo korupcionisti, konjunktu-risti, ki se vežejo z vsakočasnim režimom, da zadostijo svojim ambicijam, častiželj-nosti in dobičkaželjnosti. Vsi ti parasiti na ljudskem telesu se poskrijejo v časih nevarnosti v mišje luknje, ko pa nevarnost mine, pa se začnejo širokoustiti, kritizirati, demagogirati in lagati z edinim namenom, da se v novih razmerah okoristijo, kakor so se okoriščevali v prejšnjih. Take iz-rodke naroda mora ljudstvo v javnem življenju iztrebiti in vse take nezdrave pojave v kali zadušiti. Če se to ne zgodi, nastanejo polagoma koristolovske stranke, ki jim je sojeno sicer kratko življenje, ki pa vendar v kratki dobi svojega življenja lahko napravijo mnogo škode.
Klasičen zgled take žalostne stranke nam nudi Samostojna kmetijska stranka. Nastala je v časih, ko se je v naši novi državi začel oster boj za avtonomijo Slovenije. Ko smo po prevratu ustvarili avtonomno Slovenijo, je ni bilo nikjer. Ko pa so avtonomijo Slovenije začeli rušiti centralisti, ko so bili sami na vladi, so že prihajali iz mišjih lukenj demagogi, poklicani od centralistov, in obljubljali kmetu zlate čase, ako kmetje njim zaupajo glasove pri volitvah za konsti-tuanto. Mnogo kmetov je šlo tedaj na lira tem kmetsko - razrednim demagogom in posledica tega je bila, da se ni samo nadaljevalo rušenje slovenske avtonomije, zajamčene nam v adresi na kralja in njegovem odgovoru, ampak da so se s pomočjo parlamentarne delegacije Samostojne kmetijske stranke in slovenskih demokratov z vidovdansko ustavo odstranili zadnji ostanki avtonomistične Slovenije, ustanovljene po prevratu. Na to se vse preveč pozablja, ker sicer bi se kupljenci belgrajske vlade ne drznili lagati in slikati položaj tako, kakor da bi se bil centralizem vpeljal tedaj, ko se je na ruševinah šele gradila Slovenija.
Slovensko ljudstvo je zadnja leta politično dozorelo, hvala Bogu tako dozorelo, da nikdar več ne bo nasedlo brezvestnim demagogom, ki so v trenutku, ki je bil za ustavno uveljavljenje slovenske avtonomije odločilen, za strankarske in osebne interese prodali to avtonomijo in padli v hrbet pravim zastopnikom slovenskega ljudstva.
•»Samostojni« demagogi ne bodo nikdar več sleparili slovenskega ljudstva, ker jih je ljudstvo pregledalo. Kmetske interese so hlinili, slovenskega kmeta so pa samo izrabljali, da bi po njegovem hrbtu zlezli kvišku in se okoristili. Danes jih vidiš lahko povsod bratiti Se z vsemi, ki so protivniki slovenskega kmeta, z vsemi, ki so centralistična predstraža, z demokrati, radikali, z dr. Šusteršičem, s komurkoli hočeš so v objemu, samo da je zoper slovensko avtonomistično misleče ljudstvo. Sleparijo še vedno s kmetskim razrednim programom, v njihovem ospredju pa vidiš vse prej kakor resnične kmete; ker jim je program samo maska, so se v novejšem času vrgli na obrtnike, kjer pa so dobili zaslužen nos. Njihova resnična domena so «anes samo še veleposestva, ki ao pod M»«
kvestri, in grajščine. Najbolj neodkrito zares demagoško politiko so vodili samo-stojneži, zato pa bodo pri ljudskem plebi-
scitu 18. marca tudi doživeli s svojimi demokratskimi zavezniki najhujšo obsodbo. Konec demagogiji!
POSLABŠANO STANJE Dr. RAŠINA. — KONSOLIDACIJA ČEŠKE INDUSTRIJE.
ŽELEZNIŠKI NAČRT NA ČEŠKEM.
Praga, 13. febr. (Izvirno.) Končni izid prvega ljudskega štetja na Češkoslovaškem je naslednji: Dne 15. februarja 1921 je imela Češkoslovaška 13,611.340 prebivalcev, od teh je bilo 13.300 000 češkoslovaških državljanov, 238.900 pa tujezemcev. Po narodnosti je bilo 8,700.000 Cehoslovakov. 3,100.000 Nemcev, 747.000 Mažarov, 461 tisoč Rusinov, 180.500 Židov, 75.800 Poljakov in 23.000 raznih drugih narodnosti. Po veri je bilo 10,384.000 rimskih katoličanov, 992.000 protestantov, 724.000 brez vere, 535.000 pristašev takozvane češke narodne cerkve, 353.000 judov, 532.000 grških in armenskih katoličanov, 73.000 pravoslavnih, 18.000 pripadnikov raznih drugih ver. Na kvadratni kilometer je prišlo 97 oseb.
Praga, 13, febr. (Izv.) Danes opoldne izdani zdravniški izvid ugotavlja, da se je bolezen finančnega ministra dr. Rašin4 poslabšala. Bolnik je imel doslej dober tek, sedaj pa mu ne diši nobena jed. Tudi moči hirajo. Na željo zdravnikov, ki zdravijo clr. Rašina, so poklicali iz Pariza specialista profesorja Babinskcga, ki bo ta dni prišel v Prago.
Praga, 13. febr. (Izv.) Položaj češkoslovaške industrije se boljša. Praška industrijska družba je te dni pričela z delom že v drugem plavžu. Škodove tovarne so dobile zopet velika naročila iz Švice, Danske in Švedske.
Praga, 13. febr. (Izv.) Železniško ministrstvo se bavi z načrtom, po katerem bi se komercializirale državne železnice.
Umik Turčije.
Carigrad, 13. febr. (Izv.) Iz angleškega vira se poroča, da je turški poveljnik v Smirni obvestil poveljnika angleških vojnih ladij, da bo smatral vsak poskus, odstraniti mine izpred smirenskega pristanišča, za casus belli.
Carigrad, dne 13. februarja. (Izvirno.) V turških krogih se formelno démentira poročilo o izročitvi ultimata zaveznikom, da morajo njihove ladje v treh dneh zapustiti smirensko pristanišče. Pogajanja se nadaljujejo in obstoja tipanje, da se bo dosegel sporazum.
London, lo. febr. (Izvirno.) Zunanji urad je z ozirom na zadnji turški ultimatum, zadevajoči vojne ladje v Smir-no, dobil pomirjujoča zagotovila in jo obveščen, da so turške onlasti pripravljeno na sporazum.
Angora, 13. febr. (Izvirno.) Položaj se premotriva mirno. Vlada, je oblastem naročila, «la se izogibljejo vsakim incidentom v pristaniščih.
Smirna, 13. februarja. Semkaj je dospel Kemal-paša.
Âvstnjsko-rusRa trgovinska pogajanja,
Dunaj, 13. febr. (Izvirno.) Še ta mcsec , bodo odpotovali zastopniki avstrijskega j trgovskega sindikata v Moskvo, da se po-j gajajo s sovjetsko vlado radi trgovskih ! zvez med Rusijo in Avstrijo.
London, 13. febr. (Izv.) Danes je med običajnimi ceremonijami kralj otvoril zasedanje parlamenta. Prestolni govor med drugim izraža obžalovanje, da pariška konferenca ni uspela in omenja, da Turki niso hoteli podpisati lozauske mirovne pogodbe. Izraža pa upanje, da bodo Turki pogodbo podpisali, ko bodo prišla natančna poročila o konferenci v Angoro.
KRVAVA IRSKA.
Pariz, 13. febr. (Izv.) Matins poroča iz Londona: Iz Zdraballyja javljajo, da so oboroženi zločinci umorili očeta irskega
notranjega ministra dr. 0'Higginsa. •
Vlada irske države je ponudila republikanskim vstašem popolno amnestijo, ako do 18. t. m. položijo orožje. Valerovci so to odklonili, šef njihovega generalnega štaba pa jo izdal proglas na republikansko armado, v katerem izjavlja, da vojske ne bo prej konec, dokler Irska ne postane popolnoma neodvisna država. Obenem so vstaški teroristi v Dublinu razstrelili tiskarno, v katerem se je bil tiskal vladin proglas na vstaše.
BOMBNI NAPAD V KAIRL
London, 13. febr. (Izv.) »Times« poročajo, da je bil sinoči izvršen v Kairi bombni napad. Ubit jc neki Grk, dva an-gleik* vojaka sta pa ranjena.
«ANMARGHERITSKA POGODBA PREDLOŽENA RIMSKEMU SENATU.
Belgrad, 13. febr. (Izv.) Iz Rima se poroča, da je Musollini predložil sanmarghe-ritsko pogodbo senatu v ratifikacijo.
Belgrad, 13. febr. (Izv.) Danes dopoldne so naši člani paritetne komisije imeli sejo v zunanjem ministrstvu. Na seji so nadaljevali razpravo o izpraznitvi Sušaka in tretje cone v Dalmaciji.
SPORI RADI DEMOKRATSKIH KANDIDATUR.
Belgrad, 13. febr. (Izv.) Danes dopoldne je imel glavni odbor demokratske stranke sejo, na kateri so razpravljali o sporih, ki so nastali radi kandidatur v posameznih volivnih okrožjih. Na seji se je posrečilo nekatere spore likvidirati, tako za čačaško, požarevsko, somborsko in pirot-sko volivno okrožje. V mestu Belgrad je za nosilca liste določen g. Ljuba Davidović.
Francozi so dozdaj prepovedali ves j izvoz premoga, železa in tudi izgotovljenih ' kovinskih proizvodov iz Poruhrja v Nemčijo; zdaj je prepovedan tudi izvoz manu-fakture. Odpor Nemčije je dozdaj neoma-! jan; celo saarsko ozemlje stavka, železniški promet pa je naravnost paraliziran. Govori se, da je Poincare imel namen zasesti še Frankfurt, Darmstadt in Freiburg, to je, takozvano mensko črto, da bi ločil ves nemški jug od severa, toda ta načrt se je zdaj opustil. Pač pa baje skuša Francija pridobiti Poljsko za to, da ta zasede celo zgornjo Šlezijo in vzhodno Prosijo. Poljska se menda še ni odločila, ker ima skrbi zaradi Rusije.
Berlin, 13. febr. (Izv.) V Gelsenkir-chen so prišli danes dopoldne močni oddelki artiljerije in kavalerije. Na policijskem predsedstvu so razorožili glavno stražo. Trije avtomobili s 50 vojaki so se pripeljali pred poslopje varnostne straže in zahtevali, da se jim izroči vse orožje. Končno so se zadovoljili s karabinkami, samokrese so pa stražnikom pustili.
Aachen, 13. febr. (Izv.) Belgijci so potrgali vse telefonske žice, tako da jc Aachen popolnoma izoliran.
Koln, 13. febr. (Izv.) Zunanji poročevalci vsled sabotaže telefona niso mogli odposlati nobenih vesti iz Diisseldorfa v Pariz.
Frankfurt, 13. febr. (Izv.) Uradno se poroča, da bodo od danes naprej vse ceste, ki vodijo iz zasedenega ozemlja na Francosko, vojaško zastražene.
Essen, 13. febr, (Izv.) Francoskc čete so danes zasedle Emericb.
Pariz, 13. febr. (Izv.) Francoski fin. minister je izjavil, da stane okupacija Poruhrja mesečno 40 milijonov frankov.
Diisseldorf, 13. 1'ebr. (Izvirno.) »Ila-vas« poroča, da se ho dalo nemškim železničarjem na izbiro, ali hočejo delati dalje pod vodstvom in na račun zasedhe-nili oblasti ali pa zapustiti službo. Vo-
jaški in premogovni transporti so za-sigurani. Danes se jo zabela blokada vseh industrijskih produktov. Tudi se je ustanovila francoska kontrola nad izvozom industrijskih izdelkov iz Poruhrja v inozemstvo.
Pariz, 13. febr. (Izvirno.) Zbornični odsek za zunanje zadeve je soglasno sprejel ponudbo Poincare-a, da v pone-i «ieljek poroča o stanju orientskega vprašanja, o dogodkih v Memlu in o ukrepih zasedbene. oblasti v Nrmčiji.
Pismo iz Budimpešte.
10. februarja.
Mažarsbi parlament je začel — ko je rešil štiri zakonske predloge zunanjepolitične narave, dva socijalna in za-ftnn o jamstvu pri prodaji živine — ob splošni pozornosti razpravo zak/onskega' predloga o. inženirskem redu, v katerem je predvidena ustanovitev inženirsko zbornice slično odvetniškim zbornicam. Ker je v členu 8. tega zakonskega načrta; predvideno, da osebe, ki so se mod vojno,' za časa revolucij in sovjetske vlade pregrešile proti domovini, v inženirsko; zbornico ne smejo biti sprejete in kor so tudi druga določila, s katerimi se n. pr. izključujejo absolventi visokih tehničnih in obrtnih šol od pravic, pridržanih diplom inženirjem, je prvi dan razprave bil zelo buren in so spet padale v ogrskem parlamentu običajne psovke križema. Vihar pa je dosegel svoj višek, ko je predsednik parlamenta pred zaključkom seje predlagal, da se prihodnja seja vrši šele v torek, 20. t. m. Temu predlogu se je burno uprla opozicija, koje govorniki so so kar najodločneje izjavljali proti uključitvi »političnega pusta« v parlamentarno življenje. Krik in vik je pri kipel do vrhunca ko po poslanci večine predbacivali opoziciji, da se na tihem veseli »pustnih počitnic« kar 6e je slišalo tudi v kulorjih. Večina je pri! glasovanju kljub živahnim protestom opozicije odločila v smislu predloga predsedništva in poslanci so se naglo izgubili na 10 dnevni karnevalski dopust.
Parlamentarni kravali, ki so z zgo-, dovino ogrskega parlamenta v tako ozki.; zvezi, da si enega brez drugega sploh ni( možno predstavljati, končajo navadno z: dvobojem, ker skoraj po vsaki burni seji pride do takozvanih »vitežkib afer«. Pn »vrana vrani ne izkljuje oči« in tako tudi. pri teh duelih ni nikoli resnih posledic.; Glavno je, da eden drugega kje na nenevarnem mestu oprasne s sabljo, da se pokaže nekoliko krvi in čast je rešena. —, nasprotnika si podasta roko ter pri prihodnji seji zopet polnita zbornico z dvo-umljivimi, krepkimi izrazi. Na Madžarskem so dvoboji sicer prepovedani, to se je zadnja leta na splošno zahtevo kršč. socijalne stranke izvršilo, a kljub temu ne mine teden, da ne bi bilo citati o izidu tega ali onega duela. Poslance v tem oziru ščiti imuniteta, a tudi drugim »vitezom« kazenske oblasti ne stopajo pre-; hudo na prste. Dva do tri dni državnega! zapora je po dosedanji praksi najhujša^ kazen.
Viharni prizori so se v budim-peštanskem parlamentu od zadnjih volitev (junija 1922) s tem, da so v dosedaj privilegirano zbornico mažarskih magna-lov in njihovih trabantov, med katere je imela ta zbornica svoječasno čast prištevati i prekmurskega kandidata slovenskih »slaboslojnežev« g. Hartner-ja — prišli tudi zastopniki socijalnodemokra-tične stranke v precej znatnem številu» (25), še pomnožili, kajti ti zagovorniki socijalnih reform so pravcati »bav-bav« za gospode magnate. Vsled t«>ga tudi nekateri večinski listi zadnje kravale z vračajo na račun socijalnih «lemokrntov, ki so s svojim vstopom v parlament prinesli s seboj precej ulične politike. Drugi listi pa motre stvar r šaljive strani in »izmučenim narodnim zastopnikom« privoščijo mal predpustni kraval pred nastopom karnevalskih počitnic. Nekateri se pa tolažijo s tem, da taki prepiri in parlamentarni viharji niso le špectjalite-ta ogrskega parlamenta, ker se jc celo v angleškem parlamentu neki delavski za-
stopnik v zadnjem času posluževal precej trdih izrazov, v francoskem senatu .sc je vihnr celo v »točo« spremenil, v parlamentih »male antante« tudi ne gre vse po vrvici in »koncert« brezposelnih v dunajskem purlamentu se tudi ni rešil po parlamentarnih notah. Pozabijo pa povedati, kje «o si ti »povojni parlamentarci« drugih držav vzeli zglede. Mislim, da bo dovolj, ako omenim le malo afero, ki si jo jo svojedobno privoščil ogrski parlament (pred vojno za časa mi-nistr. predsedovanja pl. Lukacsa), ko so leteli kosi soli, črnilniki in drugi predmeti iz opozicijonnlnih na vladne klopi
in nazaj, ter je cela parlamentarna straža morala priti branit opozicijonalnega govornika, knterega je večina hotela »omehčati«. Pisec teh vrstic je bil navzoč pri teh prizorih in se danes ne čudi, ako po vojni tudi kje drugje kopirajo ogrski parlamentarizem. — Ogrska je bila, je in ostane »deveta dežela«.
mtl
'+ Igrača v rokah demokratske stranke so takozvane nacionalistične omladinske organizacijo v Jugoslaviji, ki ee same proglašajo kot nadstrankar-ske. To ee jasno vidi iz poročila o mani-festacijskcm shodu demokratske stranke v Novem Sadu, na katerem je razvijal svoj program Pribičevič. Njegov organ »Rijeć« poroča, da se je udeležilo zbora 300 orjunašev, ki so burno aklami-rali Pribičevića in tvorili njegovo telesno jçardo. Pribičević je tu odkrito izjavil, da je on najodločnejši nasprotnik politike sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci in je odobraval teroristične čine naoionalne oinladine, češ, »narod« je mnenja, da je svoboda samo za one, ki so za državo, a oni, ki so proti državi, sploh ne smejo uživati svobode! — Tu-kaj je jasno kakor solnce, da sta orjuna-Stvo in demokratska stranka eno iu isto in da se pod »sovražniki države« razumevalo vsi oni, ki niso demokrati. Ta ideja je gotovo vodila tudi atentatorje na Cirilovo tiskarno v Mariboru. Nič ne pomaga, če odl>or Orjune izjavlja, da s tem terorističnim činom ni v zvezi, ko pa so vsi trije aretiranci člani te organizacije in niso nikjer drugod nego po tej organizaciji mogli dobiti podnet za to svoje delo. Kdo drugi pa bo šel razbijat Cirilovo tiskarno? Kdo drugi vodi najsrditejši politični boj proti njenim listom nego demokratska stranka in orju- j našit Zdaj se saino vpraša, kakšen namen ima s tem demokratska stranka? Prvič, da svoj konec v Sloveniji zadrži z razpaljevanjem nacionalnih čustev. Drugič, da z nasilji doseže, česar z idejo ne more. Tretjič pa — in to velja za co'o državo — ima demokratska straiiKa načrt onemogočiti sporazum in pomirje-nje Hrvatov in Slovencev s Srbi, da ostane vodetvo države v rokah radikal-no-demokratske koalicije, na katero Pri-bičevič z gotovostjo računa. Zato se s terorističnimi akti razpihuje zlasti hrv.it-eko-srbsko sovraštvo in tako indirektno pomaga Radiću in njegovi šovinistični abstinenčni politiki. Tem namenom nasedajo tudi nekateri idealni mladeniči, vodetvo njih pa je gotovo zavestno orodje v rokah pri biče vst va. To pa se pravi državo razbijati, njeno konsolidacijo zavirati in sporazum onemogočati in to v imenu — države in njenega blngra! Rezultati take politike bodo zelo žalostni in eiccr ne samo za ene, ampak tudi za druge, in sploh za vse, golovo pa tudi za demokrate, kajti vsaka palica ima — dva kunca.
-f Razmotrlvanja g. Pran Šukljeja porabljajo »Jutrovi« in njim sorodni demagogi v svoje namene, še predno je g. Šuklje svoje članke dokončal. Se hočejo po vsej sili blamirati 1 Svobodno jim. Iz napisa Šu-kljevega članka je sodilo »Jutro«, da je g. Šuklje proti avtonomistični Sloveniji ali za tako upravno delitev Slovenije, kakor jo določa centralistično razkosanje Slovenije. Že včeraj si je pa lahko šlo po dolg nos! Sicer pa bomo objavili vse obljubljene nam članke g. Šukljeja neglede na to, ali se v posameznostih z njimi strinjamo ali ne, ker imamo vedno čas in priložnost, da zavzamemo svoje siališče. Je pn vredno, da sliši naša javnost tudi besedo tako izkušenega upravnega strokovnjaka kakor je ravno g. Šuklje.
-)- Kediknlni hohštaplerji postajajo nervozni. 19. marca jih bo nen-oznost minila. Zato naj se v svojem glasilu sedaj ne razburjajo preveč. Škoduje! Ce pa Imajo kake lepe »fotografije najpristnejših klerikalnih veličin«, s katerimi grozijo, kar v izložbo ž njimi!
-1- Dr. šusteršič radi reptilnega fonda rezonira, se umiče, odgovora na naša vprašanja pa — ne da. Korajžo, korajžo! Kaj bi kdo preklinjal in rentaČil kakor kak furman preteklega stoletja, ko pa se s kratkim odgovorom da zadostiti naši izzvani radovednosti.
-f Komunistični shod v Zagrebu prepovedan. Zagrebški komunisti so hoteli 11. t. m. kot »neodvisne delavska stranka« prirediti v Zagrebu volivni shod. Policija je pa shod prepovedala, ker NDS vlada ni priznala. Komunisti so priredili demonstracije in jih je policija razgnala.
Iz zunanje politike.
*	Izjave Izmet paše. Ko se je Izmet paša na poti iz Lozanne v Carigrad, oziroma Angoro, mudil v Bukarešti, se je veliko raz-govarjal tudi z romunskimi in jugoslovanskimi državniki, katere je zagotavljal, da Turčija želi z njimi živeti v najpri-srčnejših prijateljskih odnošajih. Izmet paša, ki je, kakor znano pristaš sporazuma z zavezniki, jo pri tej priliki izjavil, da so se vprašanja glede Dardanel, Karagača in Mo-sula v Lozanni povoijno rešila, da pa se sporazum ni dosegel glede finančnih in ju-ridičnih vprašanj, glede katerih Turčija ne odneha; ona je pripravljena zopet začeti pogajanja, odklanja pa vsako odgovornost za bodoče dogodke, ako zavezniki ne bi vpo-števali njenih suverenih pravic. — Odločitev je zdaj v rokah angorsko narodne skupščine, kjer imajo za enkrat veliko besedo intransigentneži. Izmet paia in Kemal paša se najbrž v Izmidu srečata ter domenila glede ekspozeja v narodni skupščini. Zmerni poslanci upajo, da se jim posreči votirali sklep, glasom katerega naj se pogajanja z zavozniki zopet začno. — Za enkrat so na vrhu napeteži, ki so povzročili mobilizacijsko povelje; oni so pod vplivom sovjetskega poslanika v Carigradu Aralova, ki baje z Enver pašo in Talaat-begom dola na vojno z 7a"pznlkl.
*	Zahteve angleškega delavstva v zunanji politild. Neodvisna Labour Party je izdala manifest, v katerem zahteva: 1. Anglija naj iziavi, da je Francija z zasedbo Porurja kršila mednarodno pravo; 2. rd-kloni naj vsako izpiemenibo nemških meja; 3. zavezniki naj predlagajo izpraznilpv Porenja; 4. Anglija naj se svojemu repara-cijskemu deležu odpove; 5. angleška vlada naj posreduje, da Francija svoje repa-racijske zahteve zniža; 6. Anglija naj v polnem obsegu prizna rusko vlado; 7. Nemčija naj dobi vse trgovinske prav;ce. ki so med civiliziranimi državami v na-
—.„.-..—„——......
Prvi zemljani na mescu.
Cu>l»2ui doživljaji dveb Angležev. Iti AngleSki spisal H. O. Welle. — Poslovenil —e—.
(Dalje).
Črna tema je zrla skozi okno. Pa v tej črni temi se je v čudno jasnem sijaju lesketalo neizmcr..o morje zve7 ene velike in bleščeče, druge majhne v celih oblakih, kakor krimska cesta«, ki jo z zemlje občudujemo v jasnih no? !i.
Čudil t.-"! se, odkod ^.ahomo toliko zvezd. Kavor ml je stva razložil.
Na zemlji smo vajeni, da gledamo zvezdnato nebo sk^zl debelo plast zemeljskega ozračja, polno j,rahu, dima, vodne sopare jtd. Tudi je v zerne'J ':em ozračju vkljub nc ni temi še vedno raztresene nekoliko solnčne svetlobe. To gosto ozračje razgrinja nad nami tisto, kar imenujemo »nebeški obok«, — svetlomoder po dnevi, temnorao-der po noči. V tem gostem ozračju obledi in izgine nebroj manjših ln slabejših zvezd.
Čisto drugače pa je bilo tu gori —.
Gotovo da sva bila s Kavorjem, če že ne onstran zemeljskega ozračja, pa vsaj na njegovih mejah. Ker ni bilo več gostega ozračja krog naju, tudi nebo r.l bilo več temnomodro, ampak črno, — temno. In iz te teme so sijale neštete trume *ve?d--.
Niti predstavljati si ne morete krasote, ki zašije očesu, ko megleno zemeljsko ozra-ëje ne zagrinja in na slabi več nebroinlh
malih in najmanjših nebeških zvuzd. Zares, zvezde, ki jih .'dimo na zemlji, * le redki, revni ortanki neštetih bleščečih miljard, ki jih jo Stva; ».'kova roka iuz~ Ia po brezmejnem ' 'i !
Kmalu sva edala še čudovitejše stvari, toda ta moj prvi pr 'cd brezzračno, s c~'imi oblaki zvezd posuto nebu tri bo med vsemi tomi čudeži božjo narave ostal vedno najgloblje v : ; iminu.
Pero je zapelo in okno se je zagrnilo, drugo poleg njega se je odgrnilo in spet zagrnilo, nato tretje — in tedaj sem moral zamižati pred slopeflm bleskom vzhajajočega me^oa.
Štiri okna hkrati je odpahnil Kavor, da bi pustil mesečevi privlačnosti vplivati na oblo.
Čitatelji ne smejo pozabiti, da so bili za privlačnost neprodirni le samo jekleni zastorl, zunanja — bi dejal — luščina oble. Če pa je bil eden ali več zastorov odgrnjenih, je bila na tisti strani obla bi so bile vse stvari v njej podvržene privlačnosti kateregakoli nebeškega telesa, zemlje ali meseca ali solnca, obla In ml v njej smo bili zopet »težki«.
In zato sem kmalu zapazil, da nisem več prosto plaval v zraku, ampak da sera stal na steklenih tleh, z nogami obrnjen proti mescu. Tudi odeje in zaboji s zalogami in druga prtljaga je prilezla po steklu »navzdol«. Zdelo se mi je namreč, da gledam »navzdol«, ko sem zrl na mesec.
vadi; 8. Anglija naj predlaga svetovno konferenco, na kateri naj se versailleska pogodba revidira; 9. Zveza narodov naj se preosnuje; 10. Anglija naj predlaga splošno razorožitev.
*	Društvo narodov, oziroma njega tozadevni odsek, se bavi z načrtom lorda Roberta Cecila glede omejitve oliorože-vanja vseh držav. Ta načrt potrebuje temeljite proučitve, ker vsebuje točke, ki zadevajo na velike težkoče v slučaju praktične uporabe. Zlasti se kritizira določilo, da ima Društvo narodov v slučaju konflikta med dvema državama v teku 4 dni odločiti, kdo je napadalec in kdo je napaden. Obravnava se tudi vprašanje produkcije kemičnih vojnih Rred-stev, glede katerih se bodo vršile poizvedbe pri posameznih državah. Plénum D. N. se bo z vprašanjem omejitve raz-oroževanja Imvil septembra meseca. — Vsa reč ima itak zgolj platoničen pomen.
*	Fašizem na Bavarskom izoliran. Predrzno nastopanje bavarskih fašistov ali »Hackenkreuzlerjev«, kakor se imenujejo po svojem grbu, ki so hoteli zasedbo Poruhrja po Francozih izkoristiti v svoje svrhe, je povzročilo enotno fronto vseh liberalnih meščanskih, socialističnih ter krščanskih ljudskih strank zoper te prenapeteže. Ko so hoteli fašisti celo terorizirati policijo in uradništvo sploh, je minulo vseh potrpljenje. Zdaj se je odrekla fašistov tudi nemško-nacionalna stranka in sicer pri razpravi v finančnem odboru parlamenta, ko so vse stranke odobrile izjemno stanje, ki ga je bila vlada proti fašistom odredila. Glasilo nemških nacionalcev, »Miinchen-Augsburger Abendzeitung«, je fašiste proglasilo za krdelo bivših socialističnih teroristov in izjavlja, da nacionalci z njimi nočejo imeti več nič skupnega. Tudi v ostali Nemčiji je fašizem spričo edinstvenosti vsega naroda v stanju izumiranja.
*	Rusija se po Krasinu zopet pogaja z angleško firmo Urquardt glede koncesij na Uralu. — Pogodba s Kruppom glede eksploatacije velikih zemljišč na Donu je perfektna.
Velika povodenj v Budimpešti.
Poročali smo že na kratko o veliki po-I vodnji v Budimpešti. Včeraj pa smo prejeli iz Budimpešte naslednje podrobno poročilo: Silno narasla Donava je v noči od petka na soboto v Ujpešti prodrla obrežje in se razlila čez Kapostasmegyer in Ujpest (predmestje Budimpešte). Oblasti se kljub že več dni naraščajoči Donavi niso zganile in niso ukrenile nobenih varnostnih odredb. Tako je ponoči zbudilo prebivalce iz spanja valovanje vode, ki je vdrla v njih stanovanja. Voda je pa ulicah še ponoči narastla na pol metra, v soboto pa že nad 1 meter; tuii.tam je dosegla celo poldrugi meter višine. Mnogo pohištva, svinjaki, ploti itd. pla.ajo po vodi. Do 100 rešilnih čolnov plava po preplavljenih ulicah in rešuje prebivalstvo, ki je zbežalo na podstrešja in strehe. Take poplave Budimpešta in okolica ni videla že od leta 1838. Nad 80.000 ljudi јз brez strehe. Vodovod, ki preskrbuje Budimpešto z vodo, je preplavljen, cel pe-štanski de! je brez pitne vode. Večina gledališč je zaprla. Včeraj (10. t. m.) se je opazilo, da voda neznatno upada (6 cm). Glavne ulico Pešce niso ogrožene, ker je obrežje v tem delu precej višjo, dočim je Buda deloma preplavljeno. Reševalna dela se nadaljujejo. Bolnišnicam v sodih dovažajo vodo.
f P. Mariofil Holeček
frančiškanski provincijaL
V dobi osmih mesecev je doletela slo-vensko frančiškansko provincijo že druga težka izguba, umrl ji je po štirimesečni bolezni drugi provincijal, p. Mariofil Ho-1 e č e k. Rajni je bil rojen dne 8. marca 1. 1872. V Ljubljani je dokončal svoje gimnazijske študije z maturo, nakar je šel v službo k južni železnici kot uradnik. Od-tam je moral iti kot enoleten prostovoljec k vojakom; postal je rezervni poročnik ter se vrnil nato zopet k železnici. Kot mlad asistent se je 1. avgusta 1. 1897. po-ročil z g. Marijo Dolžan, ki mu je po šestletnem zakonskem življenju umrla 28. februarja 1903.
Kljub sijajni bodočnosti, ki se mu ie obetala pri železnici — bil je splošno pri-ljubljen — je opustil službo kot pristav južne železnice in vstopil 7. aprila 1903 v frančiškanski red. Dne 25. julija 1906 je bil posvečen v mašnika. Po dovršenih študijah je nastopil 1. 1908 službo kaplana in kateheta v Mariboru, dokler ni prišel v letu 1912 prvič v Ljubljano kot kaplan. L. 1916 je bil imenovan za predstoinika božjepotne cerkve in samostana na Brezjah. Po triletnem predstojništvu je bil leta 1919 izvoljen za definitorja provincije in magistra klerikov-novincev v Nazaretu na Štajerskem. Lansko leto so ga sobratje izvolili za vrhovnega predstojnika cele slovenske frančiškanske provincije, nakar se je moral preseliti v Ljubljano. Proti koncu oktobra lanskega leta se je na potu iz Maribora v Ljubljano prehladil, dobil vnetje rebrne mrene, ki ga je položila na bolniško postelj in naposled vsled kompli. kacij na mrtvaški oder. Dne 12. februarja je bolnik ob 6. uri zvečer izdihnil svojo blago dušo.
Že častne in odgovornosti polne služ. be, katere mu je provinca kot primeroma mlademu redovniku poverila, kažejo, ko. liko zaupanje je užival pri svojih sobratih. Saj je pa isto tudi zaslužil. Delo mu je bila druga narava. Še med boleznijo je večkrat vzdihoval, da ga bolj boli to, da ne more več delati, kakor bolezen sama. Kamorkoli je prišel, povsod je deloval: v spovednici, na misijonih, v društvih itd. Kljub svojemu vsestranskemu delovanju v cerkvi in zunaj nje, je vendar še našel čas, da je pisal v razne časopise: Čas, Cvetje z vrtov sv. Frančiška, Glasnik presv. Srca Jezusovega, Naš Dom, Prerod itd. Izdal je tudi lepa premišljevanja o Srcu Jezusovem.
Kot izbrušen značaj je prišel v samostan, kjer se je kot redovnik in duhovnik vedno bolj in bolj izpopolnjeval. Značilne oteze njegovega plemenitega srca so bile jubeznjivost, natančnost, postrežljivost in pobožnost. Zelo goreče je častil Jezusa v presv. Rešnjem Telesu in Brezmadežno, Kot mož je stopil s svojo ženo v tretji red, kateremu je ostal zvest do vstopa v re-dovni stan, kot redovnik ga je pa vedno in pri vsaki priliki priporočal vsem. Vodil in podpiral je tudi Marijine kongregacije, stopil je zlasti v zadnjem času na Štajerskem tudi na politično polje, pa vselej z vso obzirnostjo in njemu lastno prijaznostjo tudi do nasprotnikov. Mehko srce je zadelo marsikako zbadanje in krivične sodbe, pa njegov plemenit značaj nI dovolil vstopa notri ne jezi ne maščevanju. Navzlic svoji trajni bolehnosti in obilnemu delu je bil vedno vesel in dobre volje ter je vsakemu rad pomagal, kolikor je mogel.
S
Pojma »spodaj« in »zgoraj« sta se tokom našega potovanja poj.olnoma iz^rome-nila.
Na zemlji imenujemo »spodaj« vse to, kar je pod našimi nogami, in »zgoraj« to, kur je nad našimi glav umi. Ker pa so naše noge obrnjene v smeri prot zemlji, proti središču privlačnosti, tja kamor pudajo vse »težke« stvari, moramo splošno reči, da je za človeka »spodaj« tam, kamor težijo vsled privlačnosti vse stvari, »zgoraj« pa je tej nasprotna smer. V hipu pa, ko je postal za nas mesec privlačno središče, so se obrnile naše noge proti njemu in bil jo »spodaj«, in zemlja je bila »zgoraj«.
Slično izpremembo doživljamo vsak dan tudi na zemlji. Zemlja se enkrat v 24 urah zasuče krog svoje osi in tisti del neba, ki je trenutno »zgoraj« nad našimi glavami, bo kmalu »spodaj« pod našimi nogami, ko bo zemlja v 12 urah naredila pol-obrat krog svoje osi. Te izpremebe na zemlji seve prav nič ne čutimo, ker smo nepretrgano pod vplivom njene privlačnosti.
Toda mene v obli je obhajalo čudno čuvstvo, ves zmeden sem bil in vrtelo se mi je v glavi pri tem popolnem preobratu temeljnih zemeljskih odnošajev in lahna groza me je spreletavala, ko sem stal samo na stekleni plošči in zrl skozi tisoče in tisoče milj doli na mesec. Pa kmalu sem se privadil tudi temu in vrtoglavost me je minila.
In ta sijajni mesec!
2o zvezde so bile svetlejše tu gori, kjer
jih ni več zastiralo megleno, zaprašeno zemeljsko ozračje, koliko boij šele meseci Zdel se mi je v tem brezzračnem prostoru mnogo sijajuejši in večji, nego na zemlji, da-si mu še nisva bila toliko blizu, da bi bil v resnici izdatno večji. Vsaka malenkost na njegovem površju je bila nenavadno razločna. Rob mesečev je bil ostro začrtan in jasen, nobenega sijaja ni bilo krog njega, kakor ga vidimo na zemlji, posebno ob polni luni, in zvezde so bile vidne še prav do roba in so očrtavale tudi temni del njegovega površja.
Molče in ves zavzet sem zrl na to sijajno čudo božje.
»Kavor,« sem dejal, »zdi se mi, kakor da bi nikoli ne bil na zemlji.«
»Tale številka »Lloydovih novic« vas bo morebiti spomnila nanjo —!«
Obračal sem časopis v roki, nato pa sem ga dvignil nad glavo — svetloba je prihajala izpod nog navzgor od meseca! — in ga bral pri mesečini. Čisto lahko je šlo.
Oči so se mi ustavile na »Malih ozna-nilihc.
Nekdo je ponujal denar na »zmerne obresti«. Dobro sem poznal tistega gospoda — ! Nekdo drug je prodajal svoje kolo »še Čisto novo in po ceni« — najbrž je bil v denarni stiski I — neka dama srebrne žlice in vilice, itd.
Ubogi zemljani s svojimi denarnimi skrbmi I Ušel sem jim! Mcrebiti o pravem času I
Kdorkoli ga je bližje spoznal, ga Je moral vzljubiti ter ga bo gotovo ohranil v hvaležnem spominu. Blagi mož, dragi sobrat, počivaj v božjem miru!
Pogreb pokojnega bo danes ob 3. uri popoldne iz frančiškanskega samostana k Sv. Križu.
p Politika v cerkvi. Znano je, da posegajo lašisti tudi na cerkveno poprisče ter preganjaj' narodne duhovnike, fašistom na rova» gre tudi dejstvo, da se je iz cerkve sv. Antona novega v Trstu odpravila slovenska služba božja. Pa a tem fasisti še vedno niso zadovoljni in zahtevajo, da se odpravi slovenska služba božja tudi pri sv. Antonu starem. A >Popoio di Trieste« kaže s prstom na zadnje slovenske duhovnike v škofijski kuriji: častitljive monsignore Kosca, Slavca in iviandiča, ki jih imenuje >ple-vel, ki vegetira v škofijski kuriji in ki ga je treba iztrebiti:. Fašistuvsko glasilo grozi častitljivim starčkom duhovnikom — z ricinovim oljem 1 Niže fašizem ne more več pasti!
p Za pravico slovenskega in nemškega jezika na sodnijah. Poslanec Stanger in tirolski poslanec Finzl sta вкирај posredovala pri justičnem ministru zaradi rabe slovenskega oziroma nemškega jezika ^a sodnijah. Minister je rekel, da bo stvar — proučil.
p Požar uniči! vzorčno sejmišče v Trsta. Dne 13. t. m. je nastal požar v lesenih zgradbah na tržaškem vzorčnem sejmišču. Ker je divjala silovita burja, se je požar širil z neodoljivo brzino in tekom par ur uničil tri četrtine zgradb. Škodo cenijo na 1 do 1 in pol milijona lir. Nevarnost je pretila tudi bližnjim hišam, iz katerih so ljudje bežali, noseč s seboj najpotrebnejše stvari. Splošno zmedo so porabili tržaški tatovi, ki so odnašali e sejmišča, kar jim je prišlo pod roko. Vdrli so tudi v ogrožene hiše, kjer so jih pa kmalu opazili in pregnali.
p Žalosten prizor se je pripetil 18. L m. na Trgu svobde v Trstu. Tu se je zgrudil in onesvestil 24 letni Fran Aničič, brezposelni delr.vec. Prihiteli zdravnik je dognal, da so nesrečnežu odpovedale moči vsled lal'"'o in dolg3trajnega pomanjkanja. Aničiča so prepeljali т bolnišnico.
Štajerske
š Radičevi agenti v Maribora. V ponedeljek so prišli v Maribor Radičevi agenti, ki so sklicali v neko gostilno tajen sestanek, na katerega so povabili tudi nekatere socialne demokrate.
š Izstop iz »Orjune«. Policijski uradnik dr. Strnad izjavlja v včerajšnjem »Taboru«, da je vsled >neznosnih razmer« že pred 14 dnevi izstopil iz >Orjune«.
š Prvi slovenski pustni kotzo v Mariboru. Včeraj popoldne so priredili gledališki igralci po Mariboru lep korzo, katerega je gledalo na tisoče ljudi.
š Škrlatica se močno širi po Mariboru.
IJimrno nmnpg
—	Razpis štipendij. S 1. novembrom
1.	1923. bo sprejela francoska vlada nekaj štipendistov iz naše kraljevine. Štipendije znašajo po 6000 frankov za Stud. leto 1923-24. Izbrani kompelenti dobe na roko tudi po 500 frankov za potne stroške. Štipendisti bodo morali v načelu nadaljevati na Francoskem svoj točno začrtani strokovni študij. Za te štipendije kompelirajo lahko kandidati vseh strok, vendar imajo kandidati francoščine prednost. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti (dokazili o dosedanjih študijah, izpričevali itd.) naj se vložijo pri podpisanem rekto-ratu najkasneje do konca februarja 1923. — Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Rektor: Ušeničnik.
—	L prava »Socialne Misli« nujno prosi one gospode, katerim sta se 1. in
2.	številka letnika 1923 »Socialne Misli« poslali, pa je ne mislijo naročiti, nuj številko po I jejo nazaj; kdor pa hoče ostati ali postati naročnik, pa naročnine za enkrat še ne more poslati, naj vsaj svoje naročništvo na vsak način pismenim potoni upravi naznani! Le na ta način more uprava ugotoviti število izvodov, ki naj se poslej tiskajo, ker zagazi sicer v velike stroške, kar pomeni v sedanjih dragih časih, ko se mora vsaka številka revije sproti promptno plačati, lahko veliko izgubo. Kdor pa naročnino zmore, naj ,jo nemudoma vplača. 3. številka za mane izide že koncem tegu meseca. — Upr a va »Socialne Misli«, Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek. Poljanski nasip, Ljuldiana.
—	Volitve v višji Šolski svet. — Oddanih glasov 3107. Jelene je dobil 159? glasov, Gnus 1536, Tomažifc 1672, Namestniki: Godec Marija 1659 glasov, Wašte Jeka 1604, Miklavčič Janja 1527. — Ti so tedaj izvoljeni.Člani Slomškove zveze so dobili: Slapšak 453, Pečjak 449, Humek Dragotin 120. «Slomškova zveza« je ostala skoraj na isti višini kakor leta 1921. Jelene pa je dobil dokaj fnanj glasov kakor leta 1921. Tudi velika razcepljenost glasov
kaže, da je terorizem načet, kakor smo avoječasno pravilno pisali. Ko bi pa bile volitve tajne, pokazale bi drugačno sliko.
—	Umrl je v visoki starosti 87 let vinogradnik g. Joie Le vi« ar v Cesti pri Krikem. Naj v miru počival
—	Kokra pri Kranja. Poročil sc je dn« 12. t. m. tukajSnji veleposestnik, gostilničar, lesni trgovec in predsednik krajnega Šolskega sveta g. Jurij P o v š n a r z gdč. učiteljico Julko Zalo« kar. Obilo sreče!
—	Za načelnika oddelka za notranje zadeva na pokrajinski upravi v Ljubljani ja imenovan dvomi svetnik Janko KremenSck.
—	Za ravnatelja na realni gimnaziji v Kočevja je imenovan prof. Anton B u r f t r , doslej profesor na tem zavodu.
—	Vpoko;itve. Vpokojeni ro: Profesor na ljubljanskem učiteljišču Albert Subie, višji pis. oiicial na okrož. sodišču v Mariboru Josip Ra-dollč in sodni sluge Ivan Vrtačnik in Josip Marinko v Ljubljani, Josip Lenič na Vrhniki in Ant. Smon v Mariboru.
—	Novi sodniki. Za sodnike v IX. 5i-novnem razredu so imenovani avsknltantl Mirko Detiček. Josip Kolšek ln dr. Ivan Petsehe.
—	Novi «'•»•ožn! zdravniki. Za začasne okrožne zdravilke so imenovani sledeči: dr. G. Marko vič pri Sv. Lovrcncu v Slov. goricah, dr. Al. Novaseleki pri Sv. Marjeti pri Ptuju, dr. P. N. Sokolov v St. J ur ju ob Sčavnl'1, dr. I. Rudolf za prrv. okrajnega zdravnika v Konjicah.
—	Odbor Slov. zdrava, draltva se je konstituiral na avoji seji dne 8. t m. sledeče: Predsednik: dr. Josip Tičar; podpredsednik: dr. Rudolt Kobal; tajnik: dr. Matija Mrgole; tajn. namestnik: dr. Ante Goričar; blagajnik: dr. Robert Blumauer; blag. nL-nestnik: dr. Matija Ambro7ič; knjižničar! dr. Ivan Pintar; knjiž. namestnik: dr. Tekla Кзпк, odborniki: dr. Franc Gôstl, dr. Živko Lapajnt, dr. Tomo Zarnik, dr. Franc Sterba, dr. Albert Trtnik.
—	Društvo »Trgovska akademija« ima v petek 16. t. m. ob 19. uri v sejni dvorani Mestnega magistrata ljubljanskega svoj ustanovni občni zbor. Namen društva je, zgraditi v Ljubljani poslopje za Trgovsko akademijo, skrbeti za sredstva, da opremi ta zavod s potrebnimi učili in didaktičnimi pripomočki, kakor laboratoriji in knjižnico, dajati slušateljem zavoda študijske in eksl-.ur-zijske podporo ter delovati na to, da je uied-ba zavoda čim popolnejša in v kar najboljšem skladu z zahtevami modernega trgovskega nčillšča.
—	Umor na zagrebškem poverjeništvu za socialno ekrb. K načelniku invalidskega oddelka na poverjeništvu za. socialno skrb v Zagrebu dr. Cvitašu je prišel 12. t. m. dopoldne neki invalid in mn izročil pismo. V tem, ko je dr. Cvitaš čital pismo, je invalid poteguil revolver in oddal na dr. Cvitasa tri strele, nato pa pobegi!il. Dr. Cvitaš je bil na mestu mrtev. Morilca šo niso izsledili. Kaj je gnalo morilca do tega dojanja, še ni znano.
—	Organizacija katoliških akademikov na montanistični visoki Soli v Ljubnem. Katoliško misleči akademiki na montanistični visoki Soli v Ljubnem so si ustanovili svojo lastno organizacijo pod imenom »Gluck aulU
—	Prvi ženski sekcijski svetnik v Avstriji. Za sekcijskcga svetnika v avstrijskem naučnem ministrstvu je bila te dni imenovana prol. dr. Marija Maresch, doccntinja na učiteljski akademiji na Dunaju.
—	Nesreča na Vrbskem jezeru. V Vrbskem jezeru je vtonil cejovški sodnik dr. Schwab, ko je hitel na pomoč družbi, ki se je pri vožnji po tankem ledu vdrla. Schwabovega trupla že niso dobili.
—	Najdeni vtopljenec. V potoku Radula v Zalogu pri Krškem »o našli mrtveca, kateri je ležal že 2 meseca v vodi. Vtopljenec je do 50 let star, male postave, svetlo kostanjevih las, brade in brk. Po obleki sodeč je bil postopač ali berač.
—	V Ljubljanici najden mrtev otrok. Dne 4. febr. sta našla Jože Laboda in Ivan Cimrrman iz Podgrada pri Izlivu Ljubljanice v Savo mrtvo truplo deteta moškega spola, katero je priplavalo po Ljubljanici. Truplo so prenesli v mrtvaSnico k Dev. Mariji v Polju.
—	Usmiljena srca prosi vojaški invalid popolno bre/. vseh sredstev, da mu prepuste kakršnokoli staro obleko, perilo ali čevlje. Sedaj se nahaja v bolnici, je brez vsake službe in oblečen v borno vojaško obleko. Cenjene naslove sprejema uprava : Slovenca« pod šifro >11 v a 1 e ž n o s t«.
—	Ali ste že plačali Planinski koledar za leto 1922 in 1923? Ako ne, najvljudneje prosim, da to nomudoma storite Vsled ogromne množine še neplačanih izvodov ne morem poravnati tiskovnih stroškov. Kdor ne namerava plačaU poslani mu letnik 1923, naj mi ga blagovoli vsaj vrniti, da istega pošljem drugim plačujočim interesentom, ki jim, ker imam samo še par komadov, ne morem ustreči. — Rotter, Maribor.
—	Tatvin" na deïelî. Heleni Oerlihevi v ArJI-rasl je neki 40— 50 let star berač ukradel 2000 K vredno srebrno uro. — Na žagi elektrarne na Dobrovi je bil ukraden gonilni jermen, vreden 4000 kron. — Jožefu Jarcu v Dobrničah sta bila ukradena dva vola. — Na postaji Vižmarje so našli pod Mamo skritih 18 pocinkanih vodovodnih cevi v vrednosti 24.000 K. — Francu Bajcu v Hrastniku Je bila ukradena urn in telovnik. Oškodovan je za 1600 kron. — Adamu Peniču iz Hrnšč je bilo ukradenega blar^a in denarja v vrednosti 80.000 K. —
—	Arctaoije. Orožniki v Vidmu ao aretirali 8. t. in. Matevžu Pečenika iz Horjula, kateri je med 'Irngim osumifon, da je ukradej mesarju Normanu •e Brnikov v Kuraltovi trostilni v Kranju 66.000 K. Pnčesik «g j» vpisa! pri Kuraltu v knjigu tujcev kol Franc KorenPnn iz Ljubljane. Pravo Ime nevarnega tatu ie po ooisu ugotovil višli nol'rifski nad-ornik Tonlikar v Ljubljani. — Orožniki iz Mirne Peči so aretirali nevarnega tatu Jožefa Boritnarja, kateri
je osumljen cele vrat« tatvin. Med drugimi j« oškodoval a tatvinami poaeatnika Ivana Zupančiča za 19.870 la Martin« Udovičs na Vrhku ta 16.9U0 K.
— Čevlje kupu|te od domačih tovareu tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker fto isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo b drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	3322
e novice.
lj Ljubljanski električni Železničarji še vedno v stavki. Cuduo se nam cdl, da «e v tem grdem vremenu že vos todeu no moremo voziti in to eamo zaradi tega, ker dunajska uprava ne u.trodi u«znatnim zahtevam, ki so jih stavili uslužbeucl. Nabavni prispevek, kakor se sliši, 50.000 Din, bi bil za opravo malenkost in bi bil lahko že bre» vseh dosedanjih izgub uslužbencem izplačan. Apeliramo na vse merodajne faktorje in oblasti, da se odločno zavzamejo za naše domač« uslužbence napram tuji dunajski družbi lu da se čim preje reši ta niozdna 'iorba. Prlzn-detl niso pri tem samo uslužl eucl, ampak tudi lastniki abouentnlh letnih, mesečnih in dijaških voznih listkov, ki smo jih vplačali že vnaprej. Ali mislite, da imamo denarja toliko preveč, da bomo plačevali listke zato, da jih bomo brozkoristno trgali po žeput Ali žele gospodje pri dunajski upravi ln nje ljubljanski eksponenti, da jim plačamo še posebni »davek«? Ali se še dobe daues zaščitniki »Herrenvolka izv«n naše države« v Ljubljani! Mislimo da, — drugače ne bi moglo priti do stavke. — Več prizadetih.
lj Enketa radi stavke pri električni železnici se vrši dajie.i ob 9. uri pri pokrajinski upravi. Enkota se udeleže zastopniki vseh interesiranih krogov.
lj Šišensko prosvetno društvo vabi vse člane k pogrebu p. provincijala Mariofila Holečka, katerega ропено dane« ob 3. uri popoldne iz frančiškanskega eamostana k Sv. Križu. Dolžnost vsakjga člana je, da spremi k večn^mn počitka moža, ki si je pridobil največ zaslug za ustanovitev drnštva ter deloval v njem do zadnjega neumorno. — Odbor.
Ij Krtčanska ženska zveza ima danes avoje prvo predavanje ob pol csmih zvečer v Alojzijevlšču, Poljanska cesta. Predava ga dr. Angela Piskernik.
lj Ličarjev koncert. Od danes naprej so v predprodaji v Matični knjigarni vstopnice za koncert pianista Cirila Ličarja iz Zagreba, ki se vrši v Ljubljani v ponedeljek dne 19. februarja v dvorani Filharmo-iične družbe ob pol 9. uri zvečer. Sedeži so po 15, 12, 10, 8 in 6 Din, dijaške vstopnice v predprodaji 2 Din. Naše glasboljubivo občinstvo opozarjamo na ta koncert našega umetnika-rojaka. Začetek točno ob po I 9. uri zvečer.
lj Pevska zveza (Ljudski dom) ima danes ob 5. uri pop. redno mesečno sejo.
lj Elizabetna konierenca za župnijo av. Peter se vrSi v četrtek dn« 15. t. m. ob 6. zvečer.
lj Predavanja o Pasteurja ▼ drnSivu »Soča«. V soboto 17. t. m. predava gospa dr. Amalija Š i m c c , Sef bakteriološke stanice v Ljubljani o temi: »Pasteurjevo delovanje in njegov pomen za človeštvo«. Odbor opozarja svoje člane, prijatelje in druge cenjeno občinstvo, naj ne zamude ugodne • prilike, seznaniti se z delovanjem enega za človeštvo najzaslužnejših mož. Začetek ob pol devetih. Vstop prost.
lj Zveza uradnic in trg. naslavljenk (Krekova prosveta) opozarja šo enkrat vse članice na zanimivo predavanje, ki bo danes ob polosmi nri zvečer. Pridite poluoštevlluo in točno. — Odbor.
lj Podporno društvo žel. nslnžbeneev v Ljubljani sklicuje v nedeljo, dne 18. februarja t. 1. ob 8. uri zjutraj v prostorih društva »Slavec« v Narodnem domu v Ljubljani občni zbor z običajnim dnevnim redom.
lj Klub Primork priredi nocoj v dvorani Kazine svoj običajni i-alanikov večert ob sodelovanju godbe dravsko (iivizije, med premori nastopijo solisti. Rezervirane mize ostanejo na razpolago le do 21. ure, pozneje ee bodo oddale le prej došleinu občinstvu. Vstopnina za osebo 10 Oin. Akademiki proti legitimaciji Din 5. Odbor.
lj Umrl jo nenadoma v pondeljek popoldne ob pol treh g. Anton Hafner, vpokojeni davkar v Cerkljah. Pol ure prej se je poročila njegova hčerka. Naj v miru počival
lj Poročil se je v pondeljek v frančiškanski cerkvi uradnik Zadružne gospodarske banke gosp. France N o a a n z gdč. Tončko Hafnerjevo. — Bilo srečno I
lj Poroka. Dne 11. t. m. Re je poročil v Ljubljani železniški poduradnlk g. Ivo Klopčlč t uradnico čekovnega urada gdč. Avgusto Sitarjev o.
lj Motorna brtzgalna, katero je naročila mestna občina za ljubljansko gasilno društvo, je včeraj prispela v Ljubljano.
lj Tedenski zdravstveni Izkaz. V Času od 4. do 10. t m. je bilo v Ljubljani rojenih 19, umrlo je pa istotako 19 oseb, od tega 5 tujcev. Vzrok Binrti v 1 slučaju življenjska slabost, v 5 jetika, v 2 pljučnica, v 2 rnk, ostalo druge bolezni.
IJ Nalezljive bolezni v Ljubljani. V času od 4. do 10. t m so bili naznanjeni nastopni slučaji nalezljivih bolezni: 1 daviee. 2 noric, 2 otročiške vročice.
lj Aretiran * lomilec. V petek, dne 9. februarja
ko jo Se! Gašper Bolte na pogreb, je vstopil v njegovo stanovanje njegov delavec Adam Vallčnik, kateri je odnesel ročno blagajno v hlev, kjer jo Je odprl in vzel Iz nje 58.000 K denarja. 3 cekine in samokres In odšel na dolenjski kolodvor ter »* odpelinl naravnost v Knrlovec. kier so ga aretirali. Pri Veličnikii ao nnSli še 23.804 K denarla in razno robo. katero le n^konil v Knrinrcu In Irdal zanjo 18.180 K. Vallfnlka eo nrepeljali v Ljubljano in izročili deželuemu sodišča
Ij Pollrijska kronika. V Florjaiaaki ulici je ett-naril v Možlnovl gostilni France 'L, kateri so je hotel pretepati. Vrgel je neki žensk! когагес v ob rta. Prišel je stražnik, kateri Je aitneia odvedel na po» licijo, kjer se jo prespal in plačal zjutraj 200 K globe. — Policija je aretirala brezposelne vtačugarje Fridor. JeranČaka, Jožefa Jerančaka, Franca Mar» tinjo in Ivana Lavriča in Jih izročila aodišču. — Francu (Jerarju je ueki lepar ukrudel Ustnico. — Francu Potokarju v Mostah Je bilo ukradeno hišno okno, vredno 1000 K.
Izredni občni zbor Filharmonlčne družbe v LJubljani.
Dno 12. februarja ae Je v rili izredni občni zbor Filliarmonične družbe v Ljubljani, ki je bil zelo številno obiskan. Predsednik Filharmouičue družbe sodni svetnik Anton Lajovic je v daljšem govoru podal zgodovinski razvoj Filliarmonične družbe ter stoletno skupno delovanjo ljubljanskih Slovencev in Nemcev v tem druitvu. Šele ko je v letu 1872. nemški šovinizem začel ailno naraščati, »o bili Slovenci potisnjeni iz Filliarmonične družbe in lata je postala nemško nacionalno žarišče v Ljubljani.
Z ozirom na razne govorice v naših dnevnikih je bila predlagana ia tudi «oglasno sprejeta eledečrt resolucija:
Filharmonična družba je bila od ustanovitve 1702 do leta 1872. Slovencem in ljubljanskim Nemcem akupno torišče glasbenih prizadevanj. V 70. lelih je naraščajoči nemški nacijoualizem, podpiran po vladnem režimu Slovencem stremečim za svojo glasbeno kulturo ogrend ln onemogočil skupno delo ln jih iztisnil Iz društva. Ljubljanski Nemci ao i* ->sa Avstrije tvorih 20 do 25 odstotkov Ijubljao-Ji'c^a prebivalstva, kar pa je bila le umetna, po nemškem režimu vzdržana kolonija, kajU njihovo število je takoj po prevratu padlo na 2 odstotka prebivalstva, ki ee Je temu primerno tudi krčilo do tednj izključno nemško članstvo Filharmonlčne družb*.
Upoštevajoč etaro pravno stanje, so Slovenci po prevratu stopili v društvo, ne da bi »e bile kratile pravice v društvu te še nahajajočlh nemških članov in je bila a tem popravljena historična krivica, avojčas storjena Slovencem ter društvo zopet vrnjeno svojemu prvotnemu namenu, goJiU glaabo na Kranjskem, od katerega nameua se Je društvo odtegnilo pod vodstvom nemških nacionalcev.
Ker Je Fllharmonična družba danea važno kulturno društvo, stremeč a vsemi ailami po povzdigu slovenske glasbene kulture in ker Je sedanje stanje društva ustvarjeno na legalen ta pravomočni način, zato društvo odločno odklanja vsako Izpremem-bo, katera bi hotela druitvo odtegniti tedanjemu plemenitemu namenu, alužečemu jugoslovanski kulturi in ki bi iz nJega hotela napravlU tisto, kar jo društvo bilo pred prevratom, namreč iz njega tvoriti nemško nacionalno kulturno bojno postojanko, naperjeno torej a tem direktno proti Interesom naše driave.
Pri slučajnostih se je priglasil k besedi gospod Slavko Ravnik, ki je podrobno opisal, kako ao bili leta 1872. Iztisnjeni Slovenci iz odbora in od članstva Filharmonlčne družbe. Zavaroval ee je proti očitkom z nemške strani, češ, da ao Slovenci po prevratu ukradli Filharmonlčno družbo. To nI bila tatvina, ampak popolnoma naraven potek dogodkov, ki jih v polni meri opravičuje zgodovina druf-be. Glasno je protestiral proU vsakemu spreminjanju današnjega položaja v društvu in Izreke! željo, da bi bilo čuti ta protest današnjega občnega zbora tako v Belgrad kakor tudi daleč tja preko mej naše države, saj eo današnji zborovalci nastopili samo kot branilci avoje lastne posesti.
Po govoru gosp. Ravnika, ki je bil sprejet a fre-n etični m aplavzom, ja predsednik Lajovic zaključil lepo uspeli izredni občni «bor.
Gf^rwrlarstvo.
g žitni trg. Na novoeadski produktni borzi citirajo žitu sledeče cene: pšenica 4M Din, ječmen 310—311.50 Din, ovea 290 Din, koruza 300 Din, pše-nična moka št. 0 643.75 Din, št. 2 625 Din, it 6 500 Din, št. 7 450 Din. — Tondenca nespremenjena.
BOIIZA.
Zagreb, 13. febr. (Uv.) Pešta 3.90, Berlin 0.85 do 0.36, Italija 4.80—4.83, London 475-477.50, New-york 101—103, l'ariz 6.30—0.35, Praga 3.0250—804, Dunaj 0.1435-0.1440, Curih 19—19.20.
Curih, 13. febr. (Izv.) Prcdbo.-za. PeSta 0.2025, Berlin 0.0181, Italija 25.60, London 24.95, Newyork 532.50, Pariz 32.00, Praga 15.75, Dunaj 0.0075, n.-a. K 0.007550, Bukarešl 2.60, Soiija 3.15, Belgrad 5.15, Varšava 1.35.______
Cerkveni vestnlk.
c Sođalitas SS. Cor dis. V sredo, 14. i. m. ob
S url popoldne se bo nadaljeval v znani dvorani razgovor o dr. Srebrnlčcvem poročilu: «Nekaj aktualnih vprašanj za religiozno delo pri naa«. Na vrsti je vpraSanj« o verskih organizacijah. — Predsednik,
Orlovski vestnlk.
fientpcterski «OREL» ima danes ob oemlh običajen fantovski večer. Predava g. prof. Ivan Maz4>-vec o Jugoslaviji. — Bratje, udeležite se predavanja v obilnem številu. Bog živil
Narodno pleflSče.
Premiera Medvedove tragedije »Za pravdo In srce«. Danes bo v dramskem gledališču premiera Medvedove tragedije v petih dejanjih >Za pravdo in агсе«. V burne prizore iz kmetskih uporov Je vplel pisatelj romantično ljubezen graščaka Erazma do Grajanove hčerke Katarine. Snov, zajeta iz domačo preteklosti, razporejena v pestrih slikah, bo
irltttallMç? občinstvo gotovo ianiuiba. Tragedija e eden najreanejših poskusov, ustvariti Slovencem datorično dramo. V glavnih vlogah nastopijo: ga. tarlčeva, ga Juvanova, gg. Drenovcc, Gregorln, Skrbinšek. Plut, Lipah, Terčif Itd. Režijo vodi g. Danilo
Ren %

Kil Ж.
TURI8TIKA IN SPORT.
SE Jadraa ima v sredo, due 14. 1. m. sMrtune}; lalikoatietiène sekcijo. V četrtek, dne 15. t. m. se pa vrši sestanek nogometne sekcije. Obojo s« vrti ob 20. uri v gostilni pri Sodčku na Zabjakn. Tajnik I.
BOLEČINE? V obrazu? V udiTt?~Posknsife orevi Pellerjev Elzafluid! Vi se boste čudili! Dobrodelen pri drgneniu cctego telesa in kot ko-
smefflum» n« ko£o, 2obe In negovanje asi! VeKko
močnejši in boljSi kakor francosko žganje ter nad 25 let priljubljen! Z omotom in poštnino 3 dvoj-nete oli 1 Specialna steklenica 24 Din; 36 dvoj-natih ali 12 specialnih steklenic 208 Din s S % doplačilom razpošilja: lekarnar EUOEN V. FEL-LER, STUPICA DONjA, Ebatrg St. 134. Hrvatsko.
NAROČAJTE SLOVENCA*.
Dokodalaa. Določbe e dobodatoskem davka po вакопп o osebnih davkih. Pregled-no sestavil Valentin Žnn. Cena 8 Din, po pošti 1 Din več. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljnbljani. Ker je rok za vlaganje napovedi podaljšan do konca februarja, priporočamo vetevažno knjigo vsakemu davkoplačevalca.
Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov i«
Slovencev sorodnih šol.
. i .. виги
Knjiga je
■radajflk la ajln
namenjena sloer v
prvi vrsti za eolsko porabo, veležanlmlva pa
je га vsakega Jogoslavana, ki se želi seznaniti n svojo domovino, njenimi zanimivostmi in njenimi gospodarskimi, političnimi n kulturnimi razmerami. To nad vse zanimivo knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljnbljani.
•HnwAiiiMuim^ii<iimaHiimNnwttmi)ini!unmnBmiiHii<HHHiiinii>
PALMA
KaučuK potpe tnifce in po tplate
wшшш
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
{Objava 4
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE | Ivan Bogataj, konce». elektrotehnično podjetje, Sv. Petra ccsta 30.
KLEPARJI: Remžgar & Smerkol, Florfianska nt 13 Produktivna zadrug« kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovccv v Ljubljani, Kolodvorska ulica Stev 2R Kot« T, Poljanska cesia Stev S.
MEHANIČNA DELAVNICA:
tnsalne, račtmske, razmnoževalne iin druge pisarn stroje popravlja in prenavlja Lndovik Baraga, Šelenburgova ulica 6/1.
PARNA PEKARNA: Jean Schreya nasled. Jakob KAVČIČ,
Gradišče štev. 5.
dinarje.)
KLOBUKF m TELOV POTREBŠČINE: Kunovar Ivan, Stari trg Siev 10. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirie štev. 2
ŠPEDICI1SKA PODÎETIA: »Orienl« d. d. Sodno ulica 3, Tet 465 Ranzinger R., Cesta na mž železn 7—9
TRGOVINA Z 2ELEZNINO: SnSnik A, Zaloška cesta št 21, Ljubljana
TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: MikuS L, Mestni trg 15
TRGOV 7. 2ELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec &• lurk pri »Zlati lopati«, Valve-zoriev trg štev 7.
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin. Sv Petra cesia štev 17
Služba organista
јв RAZPISANA. Plača po dogovoru. — NasloT pove upravništvo «SLOVENCA« pod Številko 754.
z mnogoletno trgovsko prakso, samo-atojen bilancist, 2tLl službo v večjem industrijskem ali trgovskem podjetju. — Ponudbe na upravo lista pod štev. 872.
Pletenine
kakor jopice, zimsko perilo, ncgauice, rokavice v veliki izb i* i pri
A. Šinkovie nasl. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg 19.
Neizmerno potrti od težkega udarca usode, naznanjamo, da je danes ob pol 3. uri popoldne nenadoma preminul naš najboljši soprog, oče. tast, brat, stric in evak, gospod
Anton Hafner
Pogreb blagopokojnika pojde v sredo, dne 14. februarja ob pol 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 12. februarja 1923.
Globoko žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.

■I,..- ■»•>, ЏШџШ » m i	' -Z' 4'r,
V globoki žalosti naznanjamo veem sorodnikom, prijateljem iti znancem, da jc naš nad vso ljubljeni, dobri soprog, oče, xin, gospod
Peter lernejc
kontrolor južne železnic»
včeraj po kratki, mučni bole za«, v 40. letu svoje staroati rr.im« v Gospodu zaspal.
Pogreb bo jutri, v sredo, ob 4. nri popoldne iz hiše il»-losti, Vrhovčev» ulica štev. 1, aa pokopališče k Sv. Krit«. Večni pokoj njegovi duši in blag nu spomin!
LJUBLJANA, dnr. 13. febrvarja 1923,
PETER JERNEJC. oče. — AMALIJA JERNEJC, »opfotfk. PETER. FRANC, sinova. — MARICA, hčerka.
Iščemo sposobnega človeka
ki bi tekom 3 eeoecev napravil oeaatefc
moderne službene pragmatike
ca večje, podjetje. Nagrada po dogovora. Cenj. ponudbe a* ravnateljstvo L DEL. KONS. DRUŠTVA, I.fabljana, Kongresni trg Stev. 2.	979
Najcenejša
modna krojačnica
»e priporoča za v»a v te stroko spadajoča dela, za preobračanjc kakor tndi nove obleke po 175—200 Din. — ANTON JARC, krojač, Poljanska cesta štev. 21, Ljnbljana.	868
Glasovirje in planine kupujem.
Ponudbe z naznanilom cene, znamke, dolžine glasovirja ter notranje konstrukcije {ali železna aH lesena) na M. ČOP, ZAGREB, Mrazovičeva ul. 12, Ш. nadetr.
NAPRODAJ je srednje veliko
POSESTVO
četrt are od kolodvora ob glavni cesti, gospodarsko poslopje v dobrem stanje, v hiši se nahaja GOSTILNA b» f* »o« pripravna za trgovino. — Naslov pove uprava «SLOVENCA« pod številko 862.
KUPIM:
PULT (PUDEL) za prodajalno; BLAGAJNO (Wertheim), Ste-
vilka 2 ali 3; VOZ Z DIRO na peresih.
Ponudbe na upravništvo «SLOVENCA« pod šifro «TRGOVINA 871«.
Prodam parcele
na periferiji mesta- Cena za m' 40 do 48 Din. — Pismena vprašanja na upravništvo «Slovenca« pod šifro: »600—800«.
Razno perilo
za gospode, dame in deco priporoča tvrdka g< l g Sbahenné Lj
estnl ira tO
Zrcalna
manufaktura. Grosuplje
PRODAJA NA DEBELO po najnižji ceni navadna nebrušena OGLEDALA v različnih velikostih. — Prevzame POPRAVILO (oblaganje) nerazbitih ogledal, kakor tudi oblagnjc čistega «tekla. — Sprejmejo sc POTNIKI proti proviziji.
M. KOŠAK. GROSUPLJE.
ШР* KOKOŠJE in PURJE "•C po kron 24.— za kilogram nudi
E. VAJDA, čakovec.
Cunard Line
Najhitrejši pomiki sveta. Direktna pot-nttka in tovorna vožnja od
liabnga la Ckcrkown aa Ameriko ta Canada
4 dimniki, 9«/, dneva, lastne kabine sa pôtuike III. razr. Potnike odvedo izkušeni uradniki do luke ukrcania ter jim nato dragevolj« nudijo vsako pomoč. Pojasnila da)«
CUNARD UNE
Glavno zastopstvo ta Jugoslavijo: Jagoelovanaka banka d. 1 Zagret.
Glavao sastopatve aa Slovenijot
Ljttn. IMsrsisa s!;b itn. 26.
METALLUM
rirajle т ,

Velika Izbira atroWh vozlikov, dvokoles in Šivalnih strojev n ceol.
F. Batjel, Ljubljana Stari trg 28
Sprejemajo м * pe'na poprave za атајНгааја г og-sjm la рмМјмја dn total, otrelkl wzKM. Uvaiai Is rani straji.
„TRIBUNA" Tovarna «vokole* ln otroška vmUKov, Ljubljana, Karlovaka e. 4. Svonaraka ultča 1
Udobno stanovanje
v okolici mesta Ljubljane dobi družina S. L. S., ki bi oskrbovala ob nedeljah in praznikih službo ORGANISTA. — Kje, pove upravništvo «Slovenca« pod M. 753.
SENO in SLAMO
Seno 900 K, «lama 600 K za 100 kilogramov, frank,» vsaka postaja v Sloveniji, dobavlja domača tvrdka PUKL in VER-CE, Šoštanj.	828
PIsâlïïrST RO JI :
RKMINGTON, ADLER, ERIKA, Ukoj p« ceni naprodaj. — VprašaU: KLOBCAVER, Komenškega ulica 26, dvorišč«, lovo (gostilna Brezovlek).	827
Вгетпгп - New York
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekosni po udobnosti, čistoči in po
izborni oskrbi. Nagie in varne ladje! „Qeorge Washington"	„America"
„Président Rooseveitm mPrésident Hardlng" Zahtevajte podrobna pojasnila ln brodar. Ust. 146.
UNITED STATES UNEŠ
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Belgrad, Palata Beogradske Zadruge.
P0SL0VHE KNJIGE g i
hoplte najceneje pri tvrdM	в| н
.LIMER"	i ?
«ovarnISka zaloga RLFOMZ SKOf, Ljabljana, Bespocvatska aaata 18,
(nasproti protestantovske cerkve.) Sp*d|aVa« aaroQU raznih journalov itd. dobavim v najkrajšem {asa.
Zfl TRGOVCE ZriflTE« POPUST.
Zelo ugodna prilika!
V nedeljo, 2S. februarja t. 1. ob 5. ari popoldne vršila se bode aa tien mesta
prostovoljna javna dražba posestva in hiše,
obstoječe iz 2 sob, kuhinje, lokala za trgovino, hleti, hleva, šupe, skednja in drvarnice; dalje vrt, gozd, 1 velika njiva m 2 travnika. Stanovanje je tahko takoj ali pa po dogovoru na razpolago. Nadvse je priporočljivo za gg. trgovce, ker ae v hiši nahaja žc nad 20 let dobro idoča TRGOVINA z mešanim blagom, in kar je nekaj izvanrednega, je v celi občini, ki šteje do 400 hix, kakor tudi v okolici ta trgovina EDINA. — Posestvo se nahaja ob dež. cesti v Podgorici, pol ar« od Ljubljane, z krasno okolico. — Vzrok prodaje je vsled nakupa večjega posestva. — Pojasnila daje: JAKOB MENART, trgovec, DOMŽALE,
važne za trgovce z nsntcm m cenil?
ЈШЕАХ"
Mjamëen* neprenocljiv« mašilo sa čevlje, neobhodna potrebne sa levee, tiriste in druge športnike. GLAVNA ZALOGA ZA SLOVENIJO: -«C
JULIJAM SI0H Cctuaraa v unbuoni.
'wfff WWWW ^ w WWWWWWWWW фШ' ;
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik; Mibatl Moakerc v Ljubljani
Jugoslovaaek* tiskarna v Ljubljani