Tedciiske novlce. fgv Katoliška cesarica. Državna zveza katoliških žen je imtia na Du_a;u od 14. čo 18 t. m. posvetova nje odposlank po?amezoih organizacij V nedeljo, drie 18. t m. je sklenila zborovsnje s sv. mašo v Marijn em zavodu. Te sv. maše se je udeležila tudi cesarica Cita ter po masi nagovorila različne odposlanke. Z velikim navdušfnjem so pozdravljale žene blago in pobožco cesarico Tadi nadvojvodinja Marija Ananciata j* bila navzoča. God cesarice Cite se bo obhajal vsako leto dne 27. aprila. Sv. Gita je namreč umrla dne 27. aprila 1278. »Jaz sem polkovnik 17. pešpolka!« Te dni je igral miadi ogrski goslar Duci Kerčkjarto svojo uspavanko, ki jo je posvetil prestolonasledniku Otonu, pred cesarico Cito v Schonbrunnu. Z njim je bila povabljena k ce-sarici tudi njegova mati. Razen omenjeae lastne skiadbe je lgral usoetnik tndi več krajših del Dvoraka, Sarasate, Shuberta, Schurrana, Griega in Paganinija. Njeno Veličanstvo je izrazilo mlademu umelniku s toplimi besedami svoje priznanje ter se pogovarjala z njim in materjo o njihovih družinskih razn erah. Nenadoma stopi m li cesarjevič Oton pred umetaika in ma ponosno pravi: »Jaz sem polkovnik! Jaz sem polkovnik 17. pešpolka!« Vsi so se smebJjali, le mali princ je ostal resen Ko je Kerčkjart6 odigral uspavanko, se mu je na cesaricin opomin v zahvalo priklonil ludi cesarjevič in sprejel iz njegovih rok posvečeno mu skladbo. Ko je prestolonaslednik opazil rsa naslovni strani svojo lastno sliko z ognsko krono, je živahio vzkliknl: »Saj je to papanova krona!« Nadvojvoda Friderik za posebne vojaške službe. NaS cesar je izdal lastnoročno pismo, v katerem določa, da je, cdkar je on s-am prevzel vrhovno ar cadno poveljstvo, delokrog nadvojvode Friderika kot namestntka v vrhovntm armadnem povdjstvu omejen; za to neha biti namestnik vrhovnega ar madnega poveljnika ter se bo porabljal v posebnih vojaških službah, ki se bodo dok>čale za posamezne slučaje. ¦j* Dekan Jožef Kralj. Dae 18. februarja je umrl v bolnišnici nemškega viteškega reda v Ormoža v 69. letu svoje starosti ve eč. g. Jožef Kralj, dekan in župnik v Zavrču. Rajni je bil rojen leta 1848 pri Sv. Križu pri Ljutomeru in za mašnika posvečen dne 21. mlija 1872. Kot kapian je služ boval pri Sv. Vidu pri Planini irt v Šoštanju do leta 1884, ko je bil imenc/an za župnika v Puščavi. Leta 1893 je bil imenovan za župnika in dekana v Zavrču in leto pozneje za duhovnega svetovalca. Njegovo truplo šo prepeljali v Zavrče, kjer te je vrsil pogreb dne 20. februarja ob 10. uri predpoldne. Blagemu in vzornemu duhovniku svetila večna luč! Za provizorja završke žjpaijeje inoenovan tamošnji kaplan č. g. Franc Božiček. za dekanijskega upravitelja pa C. g. o. Alfonz Svet, župnik pri Sv. Vidu niže Ptuja. Dflhovniška vest. C. g. Štefan Pivec, nadžupnih v Vuzenici, je imenovan za dekana vuzeniške dekanije. f Šolska sestra Marija Henrika. V Kamnici pri Mariboru je dne 14. lebruarja umrla č. sestra Marija Henrika, rojena Marjeta Dobek. Rajna je bila rojena leta 1879 v Breznem v Dravski dolini. Redovnica je poitala dne 15. avgusta 1910 v Ma riboru. Pogreb se je vršil dne 16. lebruarja pred poldne. Svetila ji \ečna luč! Petkrat odlikovan obmejni Slovenec. Naš prijatelj Josip Zakonjšek nam piše z bojišča: Spet smo imeli pri 47. peSpolku (7. stotniji) posebno slavnost. Odlikovan je bil četovodja Jože! Herič, doma izŠt. Ilja vSlov. goricah. Dobil je za svojo hrabrost pred sovražnikom veliko srebrno kolajno Bil je že prej dvakrat z malo srebrno in obakrat bronasto kolajno odlikovan. Re3 lep zgled za slovenske fante! Herič ima sedaj že petero odlikovanj. Vojaški domovi. V prvi številki cerkvenega zaukaznika z& Lavantinsko skofj« za leto 1917 so bili duhorniki in verniki prijazno povabljeni, da da rujejo doneske za »vojaške domeve*, to s» t blitini bojiSCa pripravljena zbiralidCa za tiste vtjake, ki so zaCasno odpuščeni od bojne <"rte, da si nekoliko od»ocijejo orJ naporov vročega boja in nab.rejo novih mo?i zn svoj¦> fpžavno služfoo. V teh prostorih naj najd^jo pnlož o*t za branje dobrih knju, ;-.a gudbo -.n petje rd, pisanje d<psnie inpisem. NaSim hrabnm ^raniteljem domovin« \sakdo privoftči t3Hšno telesno in duševno razvednio v rvd kih presledk h bojnegi gronm — V korist lemu domojubnemu podietju, ki stoji pod najvigjim var stvom presvtteg.* ces:>'ja in prebi^ge cesarkf, so pre zišeni gospod knezoško! Lavanticski koncem niHseca jaauarja t.!. pcoifili dot cnemu odboru (Du rtaj, I., Siugerstras>e 13) za roarborski pešpdk St. 47, za ce j »ks pe polk s!t. 87 ir, za mariborski domobran?ki polk St 26 \>8k«mu po 500 K. skupaj 1500 K. Slovenski d jaki-učiteljiščniki nas vpra^ujejo, zakaj ne oajavljamo ra/rateijev h razglasov šolskib počilnic Na to oigovarjamo, da rsvnateljstvo c. kr. moškfga učite^ji^ča nao: ni poslalo nobenega razglasa, vUed česar knvd^ ni na caši strani. Starši in dijaki so oorav;čeno o?.lovo!jeni, da se po slo venskih časnikih ns ra/glas;lo spreasembe zadnjih scraesiralash poCitnic na manborskem uA.iteljišču. Iz sodne službe. Predst jnik mariborike okritjne sodnijt; HennK Detiček je im<novan zo višjesodnega svetnika. Skrb za slovenske invalide na Štajerskem. De želni od-ornik dr. Verstovšek je prevzel lepo nalogo, da se pobriga povsod za slovenske invalide, ki si niso znali pomagati v svojih težavah. Mnogo jih je že našlo odpomoči, zlasti ker je odbornik v vseh kuratorijih, ki zares lepo skrbijo za siro makf, ki so prelivali kri za dom in za cesarja. Moogo invalidov je gotovo še doma, ki ne gledajo v bodočnost, kaj bode ž njimi. Vsak, ki si hoče že zdaj pomagati za bodoči obstoj, se naj zglasi pri dr. Verstovšeku, ki se trudi, da bi oskrbel vsa kemu svoj varen kotiček. Ce še ni kak invalid popolnoma ozdravel, naj to naznani, ker ga kura torij takoj vookbče v nadal.no zdravljenje Slovenska šola za vojne invalide. Po prizade vanju dež. odbornika dr. Verstovšeka se že delajo predpriprave za osnovitev žole za slovernke inva lide v CeljU. Pozivamo že sedaj invalide, da se zglasijo in prijavijo že sedaj za to šolo. Invalidi bodo oskrbljeni in se bodo pripravljali za razne poklice, kakor bode za vsakega primerno. Nov denar dobimo. V kratkem se bo izdal nikeljnast in železni drobiž s podobo cesarja Karla I. Nova livarna zvonov. »Reichspost« poroča, da je knezoškofijski ordinariat v Lincu v zven z nekaterimi večjimi samobtani in dvema strokovnjakoma ustanovil delniško družbo, katera bo takoj po vojski v trgu Sv. Florijan na Gornjem Avstrij skem v posebni tovarai pričela z livanjem zvonov. Zopetni potres v Brežicah. D e 15. februarja ob 9. uri 10 minut zvečer so v Brežiciih zopet čutili precej močen potretni sunek, ki je nanovo poško daval nekatera poslopja. — Prihodnjo nedeljo, dne 25. februarja, se bo v cerkvah lavantinske škofije pobiralo za nesrečne poškodovance po potresu — Naši poslanci so na merodajnih meatih storili pri merne korake, da bo tudi pofkodovancem v breži ški okolici, kjer so mnogi še huje pnzadeti kot v mestu, prišla od vladne in drugih strani pomoč in izdatna podpora. Poletni čas. V Nemčiji bo od 16. aprila do 17. septemora uveden nov poletni čas. V Italiji pa bo nov poletni čas veljal od 25. marca do 1. oktobra. Za Avstrijo še ni določeno, kedaj se bo pričei nov poletni čas. Gospodarske novice. Vino in žito. Iz ptujskfga okraja smo dcbili sledeCe vprašanje: a) Občina je dobila tiskoviiie radi naklade na vino, in nam ni povsem jasno, kdo se naj vpiše na katero tiskovino. Tudi ne vemo, ali se morajo vsi na iste ti kovine vpisati vinogradniki in drugi, kateri imajo vino, a niso vinogradniki. Ali morajo krčmarji naznanjati svoje vino? Jaz sem n. pr. krčmar in imam vinograd, ali moram naznaniti svoje vino? — b) Sedaj pregledujejo zopet žito. Koliko se ga mora pustitina osebo za vsem in koliko vsake žitne vrste in koliko fižola? — c) Ali je proso in pšeno tudi zasezeno? — a)Odgovor: Na veliki list vpifiejo vinogradniki oni Iastni pridelek, ki ga namera vajo Ietos porabiti za domačo pijačo. Na majhni list se vpiSe vino. ki ae misli prodati ali pa spiti fie le prihodnje leto. — Krčmarji so podvrieni dr- žavm nakladi in se imajo ravnati glede vioa, ki ga imajo v krCoiarski kleti, po teh predpisih. Ce pa imate lastno vino v vinogradniški kleti, kjer ga ne točite, ga morale priznati za deželno naklado — b) O d g o v o r: Na osebo se mora pastit< od 1. marca do 1. avgnsta 55 kg žita (vseh vrst), fižola pa se pusti na mesec 1 kg za osebo. Pri žitu se računa od vsake vrste jednaka mera. Ako imate n. pr. pženico, ječmen in korazo, se Vam mora pustiti za Vašo družino (10 oseb) za dobo pet mesecev vsaj 183 kg pšenice, 183 lečmena in 183 kg koraze, ako imate vsake vrste toliko. Ako pa imate n. pr. ječmena samo 83 kg, Vam pa morajo p^enice in koruze po 50 kg več pustiti. — c) Odgovor: Proso in pšeno ni zaseženo in sc tud; ne všteje med ko! čino, ki je vsakemu dovoljena. Zaradi vinske naklade. 1. Vprašanje: Ali ae vzame vioska naklada tudi na tako imenovano vinsko zbirco, katero iroajo po vinskih krajih cer^ kveai služabniki, katera je tako rekoč njih edini dohodek? — Odgovor: Tudi vina, ki so dobljena na vinski zbirci so podvržena deželni vinski nakladi. — 2 VpiašaDJe: Kako se naj napove zr cerkveno vino število oseb? — Ali tako: Rezačem, kopačem, prekopačem itd.? Kaj pomeni predlagani pogoditveni znesek (Abfindungsbetrag)? Ali to, da se mi nekaj vina potrati pri pretakanju, osuši itd.? — Odgovor: O cerkvenem vinu velja to-le: N. pr. v cerkvenem vinogradu se je pridelalo deset polovnjakov vina. Poldrugi polovnjak ga rabite za delavce, t j kopače, rezače itd. Ta množina bo obdačena s polovično naklado s 4 75 K hl. Ostak> vino se bo obdačilo s polno naklado 9 50 K. Naznanite torej žtevilo oseb in koliko vina boste jint dali. — Pogoditveni znesek pomeni isti znesek, o katerem ae pogodite z dacarjem, odračuniv.i izgubo pri pretakanjn, osušitvi itd. Oddaja živine. Iz jareninske župnije smo dobili aledeče vprašanje: Dne 14. februarja so nam na Pesnici pri oddaji živine od vsakega komada odtegnili poleg običajnih 5% teže, še Dadaljnih 10 kg. Go-pod iz Gradca, ki je cenil živino, se je zelo nenavadno obnašal napram kmetom n je rekel da se radi tega pri vsakem komadu živine odtegne Se nadaljnih 10 kg. ker smo baje kmetje tokrat živino preveč nakrmili. Vsak, ki je moral tokrat oddati živino, ima samo pri encm koraadn živine okrog 30 K Skode. Ali ]e to postopanje pravilno? Odgovor: Opišite celo zadevo in upošljitc opis s pritcžbo vred deželnemu odborniku dr. K. Verstovžeku v Gradec (deželna hiša). Postcpanje je nepravilno, Vi imate pravico živino nakrmiti, a nihče nima pravice, Vam več odtegniti, kakor je določeno. Tudi za odtegnjenih 10 kg še morate biti plačani. Skrajšane karte za sladkor. Na podlagi ministrske odredbe z dne 1. februarja 1917 je štajeiv nka cesarska naraestnija odredila. da bodo odsle) sladkorne karte veljavne za en mesec (od prvega do zainjega dne) in ne več za 4 tedne, kakor dosedaj. Za mesta in industrijske kraje se bcdo karte v bodo^e glasile na 1 kg za osebo, za vse drage kraje pa 3/4 kg Da mesec. Za otebe, ki opravljajo težka dela se bodo karle v bodoče glasiie na i1/« kg. § 4. name tniške odredbe določa med deiavce, ki imajo pravico do pomnoženih sladkornih kart: rudarje, delavce v plavžih, osobje na železnitah \n poštah, ki opravlja vozno in nočno službo, delavce v že'ezniških delavnicah ter gozdarj(, ki morajo več kot en dan izostati od doma. Za bolnike se bodo izdajale dodatne karte. Te karte se bodo glasle 5?a boln ke v mestih in industrijskih krajih na Vs- na kmetih pa na 8/skgKer je z 18 febniarjem potekla veljavna doba za dosedanje karte, se bodo te dni izdajale nove sladkorne karte, ki bodo velja'e do 1. aprila in se bodo glasile: za mesta. trge in industri ske kraje po 1V2 ^8> ** kmetske občine pa po 9/s k^ Dodatne karte za boinike se bodo za dobo od 18. februarja do 1. aprila glasile v mestih na 6/s na kmetih pa na 4/8 kg Ker so se nove slaakorne kar;e zelo pozno tis-^ale, !?e jih bo ddilo še le te dni. Opoza jamo naše Ijudi, ria naj od šolskib vodstev odločno za btevajo, da dobi vsaka družina gotovo toliko kart, kolikor Seje oa e b Kdor ima pri hiši bolnka n?j si pri zdravniku presk>bi potrebno potrdlo in naj na podlagi istega zahteva romnožeae k^rte za bolnike. Želeti bi tudi bilo, da bi cesarska names'nija v bodoče odredila, da bi tudi revnejše in delavske družine na kmetih, ki jim je kava glavna hrana, dobivalt pomnožeoe sladtorne karte Strojitev kož. Vpraša se naa: Dal sem v delo nekemo usnjarju svinjsko kožo za podplate. Ko je bila gotova, bi moral plačati za delo od 1 kg 8 K. Koža je tehtala 8V2 kg, torej zahteva skupno za delo 68 K. Prosim, odgovorite mi: 1. Ali so pri usnjarjih res tako visoke cene (od kilograma 8 K?) 2. Koliko mu rcoram plačati, ali koliko pravzaprav sme usnjar zahtevati od dela? 3. Kam se naj obrnem, če je podelovanje predrago? — Odgovor: Glsde podelovanja kož ni vlada določila nobenih najvišjih cen. Kljub temu lahko nazna nite zadevo stvarno in resnično c. k sodniji v okraju, kjer se nahaja usnjar ter jo zaprosite za nadaljno postopanje. Potem se bo državni pravdnik oz. njegov namestnik moral odločiti, ali bo vložil tožbo ali ne. Vi nimate nobenih atroškov, ker je drž. pravdnik tožitelj. Cene za les. Dunajska zveza velikih avstrijskih lesnih trgovin je dne 15. februarja t 1. skle nila slede'e lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi (jelov, smrekov in borov les) 50-58 K, hlodi (mikov in hrastov les) 90 do 112 K hrastove, bukove, sploh aebese deske h trdega lesa od 200 do 245 K. Otesani ali oglats žagan les (smreka, jelka, bor) 65—95 K, bukov, hrastov les 230—250 K. Za štajersko deželo so doloCene sledeCe lesne ceae: Otesmi mehki Hodi 45—55 K, oglati aii otesani mebki hlodi 75 do 100 K; trde deske 130—190 K. Blaga je zela malo. Cene za hrastov, kostanjev in orefeov les bodo spomladi nečuveno visoke. Razpoloženje v lesoi trgo ini trdno. Hmel]. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo v pretekli dobi popraševanje po hmelju sploh, zlasti po tujem hmelju, zelo malenkostno in cene so bile samo na papirju ter so se gibale med 100—130 K za 50 kg. Ker je pivovarnam za leto 1917 odkazana samo % tiste množine ječmena,. katero so rabili v mirnib časih, je veliko tovarn deloma popolnoma ustavilo svoj obrat, deloma pa znižalo na eno Cetrtino, V krogih pi vovarnarjeT vlada vsled tega preeejšnja pobltost. — Govori se, da nameravajo vnovifi zvišati cene pivu. Slama za ve/. v vinogradib. Politična obiast je dovolila, da se sme slamo oddajati vinogr&dnikom za vez brez nadalnjih prošenj. Žveplo je skoro edino sredstvo proti oidiju. Lansko lelo je zlasti oidij napravil v vinogradih velikansko škodo. Merodajni krogi, zlasti deželm cdbor, c k. Kmetijska družba in Verband, se že sedaj brigajo, ksko bi za letos uspešno pomagaii vinogradnikom proti oidiju. Stiokovnjaki naglašajo da je žveplo do sedaj najboljse in skoro edino sredstvo. Seveda se mora tudi pravilno rabiti in žveplati ae mora vestno in natančno. Zal, da ne bode mogoče dobiti dovolj žvepla. Za celo državo ga je vlada dala na razpolago nekaj nad 20 vagonov, tako da dobi Štajerska le 4 do 5 vagonov. Uče njaki, zlasti prol. dr. Kasar so spoznali, da je nadornestilno srfdstvo Natrium-Diosulptaat precej do bro; sicei ne nadomešča žvepla. pač oa je edino sredstvo, ki še kaj pomaga. Verband ga bode o skrbel za vinogradnike. Razne novice. Zdrava klicala spovednika na dom. IzBudimpe Ste ae poroča: Te dni je v obCini Kis-Koszeg 100 letna Magdelena Pfau poslala po dabovnika z željo. da bi se spovedala na domu, ker ne more v cerkev. Siarka je še dan poprej kidala sneg. Ko je prišel duhovnik v hišo, je žena lupila krompir. Du hovniku je starka rekla, da Se sicer ne misli na smrt, vendar ae hoče spovedati, da bo pripravljena na pot t večnosL Nekaj minnt'pozneje jo je pri jela slabost in je mirno zaapala večno spanje. Slepčeva poroka. V cerkvi sv. Štetana na Du Daju se je dne 13. t. m. poročil slepec narednik L. Weghtfer, ki je oslepel na severnem bojiSču, z nevesto Rozalijo Hailing, županovo hčerko iz Eich buchla. Weghofer se je kot slepec v invalidni šoli izučil vrtnarstva in je dobil aedaj srojo lasino hišo a posestvom. Nevesti ao fjudje močno odsvetovali. naj ga ne poroči, a ona mu je ostala zvesta. Zndarji pri molzenju krav. Okrožni odbor v Neutrebbinu na Nemškem razglaša, da bodo odslej žandarji po vaseh nadzorovali noolzenje krav. Na ta način upa okrožni odbor, da se bo namolzlo več mleka. Dvon_imo, da bi nemške kra?e iz ozira na iandarje dale več mleka. Tisa in Drau zamrznili Reka Tisa je prejSnji teden zamrznda od Tokaia do Titela. — V Slavoniji je zamrznila Drava. Cez reko se je priklatik) iz gozdov mnogo volkov, ki so napravili med živino _e precej Sk«de.