GLASILO OSVOBODILNE FRONT
ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Uto 1. štev. 118 - Cena 2.- Uri
TRST, nedelja 30. septembra, 1945
UredniStvo in uprava,- Piazza Goldoni St. 1-1. Tel. št. 93806,93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo
Primorska za Jngoslavijo
Ko fe je vrnil grof S f or za iz Ra-Wla v Rim, je podal rimskemu par-bnientu poročilo o rapallski pogod k *n se pohvalil, da je hsegel meje, «kakršnih
Otza
za Italijo niti Julij
vojne. Ko je Jugoslavijo, pred ■ero so Italijo baje ščitile rapalL
ir ni imel*. On je seveda tedaj ® Prot vrsti podčrtal važnost, ki so n imele te meje za italijansko var. dejansko pa bi služile kot iz-za srednjo Evropo in BaU Da je bilo točno tako, so po-dogodki v teku te druge svetovne šot
•še meje, napadla hitlerjevska Nem-^a, tedaj je italijanski fašistični Gorenj uporabil rapallsko mejo kot za vojaške osvojitve. Pri-se je vojna med dvema sosedina jadranskima deželama, napa-vojna s strani novih i J ulije v W*rjev», obrambna pa s strani Poljubnih jugoslovanskih naro-^ Tg, vojna je trajala do 8. sep-tenbra 19./3, to je do italijanske frtdaje.
Poraz Italije
^a vojna se 'je končala s pora-*9n* Italije. Končala se je f pora-zaradi zmage Rdeče armade ^ Stalingradu in poznejših borb, * katerih je bil uničen italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji, tako "'•Novoni sArmir*, odnosno je bil skoraj do zadnjega moža. Ta se je končala s porazum Ita-'* zaradi zmage angloameriškega v Afriki, na Siciliji, v južni toda prav tako se je konča-4 *** vojna s porazom Italije za-zmage jugoslovanske narodno 0,®oftodilne vojske nad italijanskimi *y°Sevalci. To jugoslovansko bo-99 je za fašistično Italijo selo >0 pomenilo. Skozi mesece so tyala italijanska uradna vojaška o velikem številu padlih, /^ulih in ujetih italijanskih vo-z jugoslovanskega bojišča. r tej borbi proti fašističnim so-nikom je sodelovalo tudi Ijud->tvo Istre in Primorske. V tem kra-
ti
*o se začele borbe prodi italijan-
osvojevatcem že v letu 1939, a oborožena vstaja se je začela leto 191,1, se razširila 191,8, a leta !Hs, v dneh italijanskoga poloma, h zavzela obliko Širokih podjetij bočnih in številnih rednih vojaških Tdelkov.
r noči med 7. in 8. septembrom W. leta sta bila vodstvo organi-to°lje Osvobodilne fronte za Pri. ""brsko in štab Primorske operativ-** zone s predstavnikom anglo-^bieriške vojne misije v gozdu nad Podrago. Sredi noči je prišel bam sel iz vasi z vestjo o vklo-to* Italije. Brž ko se je zdanilo, smo ** "pustili v vas, kamor smo bili fr,j prihajali le ponoči, in našli ^stnenjen položaj.
. ° tlakovani cesti smo se odpeli s partizanskimi zastavami proti /’^°i. V večjih krajih, kakor n. ' o Vipavi in Ajdovščini, je bilo
toln,
■o italijanskih vojakov, ki so nas
z začudenjem, nekateri pa so
®fraf
tudi navdušeno pozdravljali. .	9	na zaporah nam niso delale
a da bi vi videli ljudstvo! vo nas je pričakovalo že ob
<t
toHtu
. Po vseh vaseh s cvetjem in ,,	Zmagoslav	mo smo Šli
la) ** ^°tino. Cim bolj smo se bli-* Gorici, tem več je bilo ljudstva ker se je že razširil glas, 50 Prišli partizani s hribov v do-y • 8uoje središče smo postavili v inf.^kem, veliki vasi v neposredni j, j**1* Gorioe.in od tam smo sprem. *»» vodili dogodke.
Predajali so se Nemcem
v rv* dni je bilo v Gorici še ne-^odijamske vojske, ki so jo ofl-
(*r«
šol	obdržati	v redu in po-
^^ni. O Remcih še ni bito nikjer j, "Vedu slišalo se je pa, da pro hh° V deiel° ob železniških pro-Gorici so se približevali s sc-vzdolž proge Jesenice—Pod-
pozivaK italijansko posadko, naj začne skupaj z nami boj za severno postajo. V razgovorih z oficirji iz Štaba italijanske enote, ki sem jih osebno vodil, so ta predlog ponovno odbili. In ne samo to: zahtevali so in nas prosili, naj opustimo zasedbo južnega kolodvora tn drugih zgradb, ki smo jih držali.
Medtem pa je italijanska vojslca pričela kmalu razpadati. Italijanske edinice so začete zapuščati primorske kraje in odhajati po cestah proti Vidmu. Tedaj smo zavzeli novo stališče, ki se je izražalo v pogojih, katere smo postavljali celim edinicam, kakor tudi posameznim vojakom: Ali ostanite tu in se borite z nami proti Nemcem ali pa nam pustite tu orožje, da se mi z njim borimo.
Vsi so izbrali drugo alternativo. Na cestah smo postavili partizanske skupine z nalogo, da sprejemajo orožje, ki so ga puščali Italijani pri umiku. Ena izmed najvažnejših takšnih zapor je bila postavljena prav blizu že omenjene vasi Vogersko, na glavni asfaltni cesti, ki vodi iz Postojne v Gorico. Tu so neznatne partizanske skupine razoroževale bataljon za bataljonom Italijanov tako, da so bila v nekaj dneh cela polja in travniki kar pokriti s kupi lahkega in težkega orožja. Pri tem delu je pričelo sodelovati tudi civilno prebivalstvo. Demoralizirani italijanski vojaki so dovoljevati celo deklicam, da so jih razoroževale. Vsak Sšoveneo je smatral za svojo narodno dolžnost, da se oboroži. Tako je v naše vasi, že od prvega dne prekrite s prosojnimi napisi, zastavami in cvetjem, prišlo še orožje v roke domala slehernega prebivalca od otroka do starca.
Konec osovražene oblasti
Jasno je, da je v teh dneh izginila italijanska državna oblast na vsem ozemlju z izjemo omenjenega ozkega pasu ob progi in delov mest, ki so jih Nemci že uspeli zavzeli. Treba je poudariti, da je vsiljena italijanska oblast popolnoma prenehala obstajati tako, da se nikdar več ne bi vzpostavila. V nadaljnji borbi je Nemcem seveda uspelo zavzeti nekatere kraje in vzpostaviti v njih svojo nemško vojaško oblast, italijanska oblast pa v vsej pokrajini ni mogla biti več vsiljena.
Pomislite, kaj pomeni za kak narod, če čez noč izgine osovražena oblast, ki jo je ta narod moral pre. našati 25 tet. Navdušenja tega ljudstva ni mogoče popisati. Cel teden noben kmet ni šel na polje, da bi delal. Ves čas so ljudje peli in se navduševali po ulicah. Kmetje iz okolice Gorice, ki so prve dni v množicah odhajali v mesto in-' ga prepravili s sprevodi in partizanskimi zastavami, so sedaj vsak dan prihajali v Gorico manifestirat. Cele tedne so prebivalci nosili nedeljske obleke, ženska mladina pa obleke iz platna v narodnih barvah.
Idločasno se je ustvarjalo jedro naših rednih novih vojnih oddelkov. Za boj sposobni moški in dekleta so v vsaki vasi volili poveljnika svoje čete. Več vasi skupaj je postavilo bataljonski štab, se vadilo in patruljiralo, posebno pa so vsi razoroževali ie naprej italijansko vojsko, ki je odhajala. Iz od daljenih vasi, ki so težje prišle do orožja, so fantje že v četah prihajali k nam v središče na Vogersko, ker so sttrali, da je tu orožja na pretek. In res smo vsak tak oddelek takoj do zob oborožili in poitolnoma opremili. Jasno jš, da je moral vsak na Vogerskem na novo oborožen takoj preizkusili svoje orožje.
Italijanski delavci
našo armado, naglo ustvarjena vojska, ki se je uprla redni nemški vojski, ki je prodirala z oklepniki, topništvom in letalstvom. Borbe na tej črti so dosegle do tedaj nezaslišano srditost. Tudi z naše strani smo uporabljali težko orožje, kakor so n. pr. težki metalci, pa tudi nekaj topništva. To fronto smo vzdržali z zelo težkimi izgubami, držali pa smo jo, ker nam je varovala veliko zaledje, množico o-rožja in vojsko, ki se je urejevala. 8 tem smo zadržali tudi velike nemške sile, ki so se nameravale vreči na severno italijansko bojišče.
Na osvobojenem ozemlju
V bojnem zaledju, na ozemlju, ki je bilo popolnoma osvobojeno, se je liste dni osnovalo zastopstvo vsega primorskega slovenseka prebivalstva slovenskih okrajev, iz zastopnikov vseh političnih skupin, iz zastopnikov vseh slojev in važnejših poklicev, vključno z duhovščino, je bila ustanovljena narodno osvobodilna fronta za Primorsko. V Fronti je bila zastopana tudi italijanska narodna manjšina z nekaterimi zastopniki, izmed katerih je enega izvolil že omenjeni tržaški delavski bataljon.
Ko so naposled Nemci z novimi silami prebili goričko fronto po 17 dneh ogorčene borbe in se je začela z vseh strani velika nemška ofenziva, smo se morali umakniti. Naša vojska se je toliko ojačila z dotokom novih sil, je tako ojeklenila v borbah, da se je umaknila iz dolin v hribe v popolnem redu in da je iz nje nastal takoj po končani ofenzivi IX. korpus Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije. Ta korpus je vzdržal na tej zemlji vse do konca vojne in prizadejal Nemcem hude izgube, posebno pa je skoraj docela okrnil železniški promet.
V teh dneh je Primorska spregovorila z jasnim glasom, da žen svobodo, da želi priključitev k novi demokratični Jugoslaviji. Primorska je spregovorila, da je za tiste, ki priznavajo načelo samoodločbe narodov in da je s tem rešeno vprašanje Primorske,
Aleš Bebler.
Zveza rodoljubov v Bukarešti
Bukarešta, 29. Tass — Zveza domoljubov je priredila sprejem čast tujih novinarjem. Sprejemna so prisostvovali Konstantinescu-Jas, profesor Bagnasar, Burduka im prof. Vladesku-Rakos, ki so člani te zveze. Glavni tajnik zveze, prof. Dragomirescu, je v kratkem govoru razložil naloge organizacije in poudaril, da vključuje inteligenco, trgovce in industrijce. Konstantinescu-Jas je dejal v svojem govoru, da je Zveza domoljubov množična, protifašistična organizacija in ne politična stranka. Do 23. avgusta, je dejal, je organizacija vodila požrtvovalno podzemsko borbo proti diktaturi, za osvoboditev dežele od ne: iških osvajalcev. V tem boju je Zveza domoljubov združila vse, ki so bili naklonjeni tej borbi in je postala Združena fronta vseh demokratičnih sil. Po 23. avgustu je Zveza domoljubov nadaljevala z bojem, pomagala Grozinl vladi na oblast in dala nekaj ministrov v vlado.
Londonsko zasedanje
Sestavlja se zapisnik o dosedanjih sejah
Od 1941 do 1945 so naše edinice v Julijski krajini porušile na 960 mestih železniško progo, uničile 125 vlakov, porušile SS velikih in manjših mostov, 54q dajjnovodnih stehrov, 9 železniških postaj in izvršile 2572 napadov na prege in prometna sredstva.
London, 29 — Svet petih zunanjih1 ministrov je izdal danes sledeče poročilo: «Svet zunanjih ministrov se je sestal danes dvakrat; predpoldne je predsedoval Molotov, popoldne pa dr. Wang. Obe selji sta bili posvečeni sestavljanju zapisnika o dosedanjih sejah. Prihodnja seja se bo vršila jutri ob 3. uri popoldne.
London, 29. Reuter — Včeraj so se britanski zunanji minister Bevin, ameriški zunanji minister Byrr?es n sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov dalj časa pogovarjali, da bi rešili balkanski problem, se pred zaključkom zasedanja.
Zunanji ministri pripravljajo sedaj končno poročilo, ki bo predvidoma dokaj dolgo.
Za priznanje madlarske vlade
London, 29. Reuter — »Times«, ki danes istočasno objavlja uvodnik t Madžarski in članek svojega posebnega dopisnika v Budimpešti o tamkajšnjem položaju, meni, da se je priznanje začasne madžarske vlade znatno približalo cilju. »Times« opozarja, na novice, da so Združene države izrazile pripravljenost, pričeti s pogajanji za obnovitev diplomatičnih odnošajev z Madžarsko, potem ko so bila dana zagotovila, da bodo volitve svobodne ,n neovirane. »Times* pravi, da se je izvedelo, da je bilo -tako zagotovilo v resnici dano, in nadaljuje: »Britanska vlada bo verjetno sledila ameriškemu zgledu, čeprav bi pri njej ustavni razlogi megli odložiti priznanje, tako ‘dolgo, dokler se ne bo pričelo razpravljati o pogojih mirovne* pogodbe.
„lzvestiia“ o Svetu iunanjilt ministrov
Tanjug, 29. — Mednarodni opazovalec časopisa «Izvestja» piše: Delo Sveta zunanjih ministrov v Londonu je dalo razmaha diskusijam o demokraciji v deželah jugovzhodne Evrope. Na tiskovni kon. ferenci v Londonu Je Molotov poudaril, da so vlade v Rumuniji, Bolgariji in' Madžarski demokratične in da uživajo zaupanje ogromne ve. čine ljudstva v svojih deželah. Prvo izjavo potrjujejo dela rumunske, bolgarske in madžarske vlade v njihovi notranji in zunanji politiki, Takšna dejstva niso všeč nekaterim londonskim časopisom in oni trde, di je zagotovitev manjšinskih pravic edini stvarni dokas demokracije. Toda na kakšno manjšino mislijo, ko govore o deželah, ki so se pred kratkim osvobodile hitlerjeve. ga jarma, deželah, ki še niso imele časa, da odstranijo fašistične agente in utrde svoje pozicije? Ali mogoče smatrajo, da mora demokracija zagotoviti pravice direktnim pristašem in pobornikom fašizma? Ali ni enotnost ogromne večine ljudstva, ki je bila skovana v borbi proti nemškim osvojevalcem najboljši in najtrdnejši temelj demokra cije? Proti kakšni »manjšini* smatrajo, da se mora demokracija usmeriti n. pr. v Rumuniji? Ali bi bila lahko ta manjšina okolina Ma-niu-a, ki se je kompromitiral s sodelovanjem s fašisti in fašistično «železno gardo* in omadeževal svojo čast s podtalno teroristično delavnostjo proti rumunskim rodoljubom in predstavnikom zavezniških združenih narodov? Namen kampanje nekaterih britanskih časopisov proti demokratičnim vladam Rumunije, Bolgarije Jn Madžarske, je nedvomno ta, da odvrnejo
VAVWVV.W.V.VA AWAMWWWUVAWVWyWVVh
w
Francova Španija-strup
Failstltna diktatura mora prenehati
5° T
,, °"Sv. Lucija-Gorica. Slišalo tudi, da Nemoi razoroiujejo *(Vn*ke edinice brez odpora, ali 99 Italijani v najboljšem pri-predajajo brez boja. Zaradi 1^ *»K> skleniM, da je v splošen It, "tovornikov, če mi vsaj do ne• h^*re uspemo, mobilizirati itali-toio 91 ie proti Nemcem. To navo-*o <iowti	ust partizanski Štabi
b,	so sg	podih v teh dneh na
Področju pregovori med naši-italtjanskimi poveljniki 0 !>orh<	proti Nemoem, ki so
to	^ekateri italijanski štabi
t, r** oklevanja biti proti temu,
1 *e Nemcem uprli. Nekateri so. I, hedoločenc obljube, vendar pa ^	primeru	treba ugoto-
tolti***1	uiso	bile	iz-
in da na tem področju X*" ltalijanska edinica ni spu-X, t »-»O Proti Nemcem. To de. Iliw* donss proglašajo »a ita-*° prepuščali Italijani ,0 j0 * aH iotf* rečeno prepustili nfl>h boroem, rojenim na lej • do bi j0 braniti pred Nemoi.
je uspelo, da so se pri. '1*b»io	Gorici	to* zasedli se-
'to* *i*«fco postajo. V vojašni-fiesta je bila badoljevska *trtlil^ ** tta Nemo« seveda **t *»• enega naboja. Da bi toiije ^to čtemcon nadaljnje prodt-'•‘o zasedli južni kolodvor in
Nekega jutra je pritekel v sobo štaba tovariš in javil, da je prišla kolona fantov brez orožja s prošnjo, naj jo oborožimo. Toda to je bila skupina, kakršne dotlej še nismo videti. To je bilo j00 italijanskih delavcev iz ladjedelnice v Tržiču. In oni so se seveda tako) oborožili in tako se je v tem krajn osnoval prvi italijanski bataljon. Ta sc je od razoroženih bataljonov razlikoval kakor dan od novi. Ti miljami so prišli z voljo da bi te borili ob naši strani za demokratično Jugoslavijo. In borili to »e.
Medtem so Nemci prodirali z vedno večjimi silami od severnega kolodvora u Gorici skozi mesto proti južni postaji. Pričela se je ogorčena borba zanjo in nekatere' druge važnejše zgradbe v južnem mestnem delu. Pred sovražnikovo premočjo smo opuščali in uničevali zgradbo za zgradbo. Ko je postal položaj na polju okoli Gorice ie bol) nevaren, »mo morali zapustiti tudi gorisko letališče. Na tem letališču jt bilo 110 Italijanskih letal, ki so jih pilo« opustili. Mt pilotov nismo Imeli, da bi pa letal ne pustili Nemoem, smo jih vse do zadnjega sežgati.
Vzhodno od goriške ravnine smo ** ta Je o j za mestom na prviti hribčkih ustavili In st odločno branili. Tu te je ustvarila fronta o kate-ri bo povorila zgodovina tega naroda, Tu je bila iz nekaj starih partizanskih bataljonov in 18 n0~ vib borcev, ki so t$ dni »topIH v
Beograd, 29. Tanjug. — Reuter poroda, da j« na velikem mitingu, ki ga je priredit na pobudo španskega begunskega odbora skupni protifašistični odbor beguncev v Madlson Square Gardenu v New Yorku, govoril sovjetski odpravnik poslov v ZDA Nikolaj Novikov, ki Je dejal med drugim:
»Pri svojem napadalnem delovanju proti Sovjetski zvezi Je »tal Franco na Isti ravni » Hitlerjem in Mussolinijem, zato je treba tudi njega »oditi kot vojnega zločinca. Režim fašistične diktature v Španiji bo ukinjen In nikjer se ne sme več pojaviti*.
Dolores Barurl, znana v vses svetu po Imenom »La Passtonata*, Je poslala iz Toulousa v Frncijl zahteve za ukinitev Francove strahovlade in za prekinitev diplomatskih odnosov vseh demokratičnih vlad s Francovo Španijo.
Miting je pozdravil preko radia tudi predsednik Izvršnega odbora angleške laburistične stranke Ha-rold Laski, Govoreč o korupciji in o preganjanju republikancev v Španiji ter o nevarnostih, ki groze Evropi s strani Španije, Je dejal Laski sledeče: »Ali je sploh kje kdo, ki verjame, da bi ne bila Španija, ki jo je ustvaril Franco, »trup za vse sosedne In daljne države? Ali ni očitno, da bo napočil trenutek, ko bo postal jarem tega režima nevzdržen in da bo to povzročilo novo in še strašnejšo vojno? Danci ko se je zaključila dolga In krvava borba z zmago zavezniških narodov, ostaja samo še španski narod pod Francovim jarmom. Smrtne obsodbe sc »e danes neprestano iz-ickajo, mučenja so na dnevnem redu, pristaši republike ječe v zaporih falanglstične policije, ki so prepolni mož in šena, katerih edini zločin io bile sanje o svoji pravici
do svobode. Vsakemu Je znano, da je bil Franco med vojno zvest satelit Hitlerja in Mussolinija, da jima je pomagal pri njunih naporih in se navduševal za njune cilje. E-dini razlog, ki Je odel Španijo s formalno nevtralnostjo, je bil njegov strah pred tem, kaj bi se moglo dogoditi, če bi dal orožje v roke španskega ljudstva. Jaz n« delim mnenja tistih, ki smatrajo, da moramo biti hvaležni, da ni v kritičnem trenutku še bolj zamotal naših strateških vprašanj v Sredozemlju. Tega ni storil iz dobre volj«, temveč iz strahu. Svoje stališče je dobro pokazal, ko je poslal Modro divizijo v boj proti Sovjetski zvezi*.
V zvezi s poročili, da bo Franco morda sklenil nekak sporazum s tem ali onim pretendentom na španski prestol, je dejal Laski: »Zgodi se lahko, da bomo slišali o lažnem plebiscitu, da so svobodne volitve španskega ljudstva obnovile monarhijo. Komu bi monarhija v Španiji koristila? Ali j« verjetno, da bi bila zmožna rešiti agrarno vprašanje? Ali bi znala onemogočiti Katoliški cerkvi v Španiji, da ne bi ostala bogati monopolist na račun mnokičnega siromaštva? Ali je videti, da bo morda nas naslednik, sin Alfonza XHI., posvetil vso potrebno pozornost prosveti, zdravju, ljudskemu vprašanju stanovanjskih stavk in ukinitvi vseh posebnih pravic, ki so bil« od nekdaj zgodovinsko prokletstvo Španije? Ali sl more kdo zamisliti, da bi sku. šal španski kralj napraviti iz vojske kaj drugega, kakor golo orodje za čuvanje svojih interesov ali orožje proti ljudski vstaji?* Laski Je zaključil »voj govor z besedami: »Zdaj ni čas za lagodno brezdelje, zdaj je čas dejavnosti*.
pozornost javnosti od dežel, kot je n. pr. Grčija, kier ni stisnjena volja manjšine, temveč volja ogromne večine ljudstva,
Primorci v Srbiji Svetu ministrov
Beograd, 29. Tass. — Kakor poroča beograjski radio, so begunci iz Julijske krajine, ki prebivajo v Srbiji, poslali naslednjo brzojavko Svetu zunaDjih ministrov v Londonu:
»Mi izseljenci iz Julijske krajine, ki smo bili prisiljeni živeti v teku 20-letnega fašističnega terorja v Srbiji, daleč od svojega doma, upamo, da bo Svet zunanjih ministrov pravilno rešil vprašanje Julijske krajine, upoštevajoč etnološke, zemljepisne in gospodarske argumente, ter naše pravične zahteve, kakor tudi veliko trpljenje, ki ga je prestalo ljudstvo Julijske krajine v dobi dvajsetletnega fašističnega terorja.	»
Boreč se silovito proti fašizmu in za osvoboditev, so se na ta način udeležili narodne osvobodilne borbe skupno z narodi Jugoslavije*.
Resen ooomln
London, 29. Reuter — Clankar v londonskem popoldanskem listu «Slar» protestira danes radi poročila, da je jugoslovanski kralj Peter tajno obiskal jugoslovanske rojalistične čete, ki so se borile za generala Mihajloviča. Te čete so sedaj v nemških taboriščih.
Clankar opisuje najprej Petra kot «razvajenega miljenčka naših diplomatskih petoliznlkov* in se sprašuje:	«Zakaj mu je bilo
dano na razpolago posekano letalo, da se je odpeljal v Montgomery-jev glavni stan v Nemčiji, kjer so zganjali z njim mnogo hrupa, in zakaj so bile storjene priprave, da je lahko izvršil posebno inšpekcijo Mihajlovičevih pobalinskih o-stankov »kraljevske jugoslovanske armade*?
Razen v tej zvezi nepomembnega dejstva, da zavezniki priznavajo Tita, se nam dozdeva prav ta se-dranji čas za tak cirkuški izlet resnično debela stvar. Kajti v teh dneh je jugoslovanska komisija za ugotavljanje vojnih zločinov objavila dokumentaričen dokaz za Mi-hajlovičevo izdajstvo med vojno.
Zakaj le moramo tako brez takta podpihovati poželenje evropskih odsluženih kraljevskih veličin? Kakšen blagoslov nam bo le prineslo v mednarodnih odnožajih — že itak dovolj težavnih — nadaljevanje s takimi ničevimi »zadevščinami*.
Seja I. O. Združenih narodov
London, 29. Reuter — Izvršni odbor združenih narodov (pripravljalna komisija), se sestane danes,
Predstavnik Združenih držav Stettlnius je dejal, da je bil obveščen iz Washingtona, da je 26 držav ratificirano Listino združenih narodov. Organizacija Združenih narodov bo pričela polnopravno delovati, ko bo doseženo število 29 ratlfikaoij. 7 ratifikacij je bilo med tem že predloženih v Washlngtonu, med njimi argentinska, brazilska, francoska in ameriška. '	,
Razni posebni odbori so predložili Izvršnemu odboru svoja prva začasna poročila o napredovanju svojega dela. Ta poročila bodo poslana vsem članom Združenih narodov, ki rimajo predstavnikov v izvršnem odboru.
Komisija za reparacije
London, 29. Reuter. — Skupna zavezniška komisija za nemške reparacije je preselila »voj sedež iz Moskve v Berlin. To se je verjetno zgodilo na sovjetski in francoski predlog. Sovjetski memorandum govori o delu komisije »v Berlinu* in francoski memorandum pozdravlja sovjetski predlog, ki naj pospeši delo komisije In zato prenese njen sedež v Berlin. Komisija ho zaenkrat poslovala v nemški prestolnici, kjer bo lahko koordinirala svoje delovanje z delovanjem zavezniške kontrolne komisije.
Ocmokratski stranka preti Grelu
Beograd, 29. Tanjug — Danes Čb 9 uri predpoldne se Je v veliki dvorani Kola srbskih sester v Beogradu nadaljevalo delo državne konferenc« pristašev demokratske stranke v Ljudski fronti. Nadaljevala s« j« diskusija o referatu, o političnem položaju, ki ga je podal pravosodni minister narodne vlade Srbije Miloš Tarevič. V diskusijo so posegli mnogi delegati iz Srbije in Beograda. Poleg ostalih sta govorila Mile Peruničič, tajnik začasne narodne skupščine in Vlada Zečevič, notranji minister zvezne vlade.
članov dosedanjega izvršnega odbora in članov stranke, ki so se pridružili Grolovemu stališču. Konferenca demokratske stranke potrjuje njeno dosedanje stališče, stališče prava in resnične demokracije, stališče, ki je omogočilo, da so se člani in pristaši demokratske stranke pridružili narodno-osvobo-dilnem-u pokretu in narodno-osvo-bodilini borbi.
Resolucija pravi nadalje, da se je konferenca demokratske stranke odločila izvoliti začasni delovni odbor, ki bo vodil strankine posle do rednega kongresa, da bo šla kompaktno na volitve za ustavodajno skupščino, in da bo storila vse, da bo vsak volivec izvršil svojo volivno pravico in dolžnost in kandidiral svoje predstavnike za zvezno skupščino in dom narodov na pokrajinskih listah v okviru liste Ljudske fronte.
Ob zaključku je bil izvoljen začasni delovni odbor demokratske stranke.
Sovjetski Športniki pri Titn
Beograd, 29. Tass. — Maršal Tito je sprejel sovjetsko športno delegacijo, ki se mudi v Jugoslaviji. V razgovoru z delegacij je maršal Tito poudarjal važnost športa ter fizičnega in duševnega razvoja mladine, kakor tudi važnost vzpostavitve mednarodnih odnošajev med športniki. Sovjetski delegati so s svoje strani pripovedovali maršalu Titu o svojih vtisih iz potovanja po Jugoslaviji in zlasti poudarili, da so bili povsod zelo toplo sprejeti in da so povsod čutili bratsko ljubezen jugoslovanskih narodov do ZSSR,
Bolgarski radikali
Sofija, 29. Tass — Dne 24. septembra je podal na seji Vrhovnega sveta radikalne stranke tajnik Stojan Kosturkov svoje poročilo. Vrhovni svet stranke je sklenil o-dobriti sporazum, ki je bil dosežen med organizacijskim odborom bolgarska radikalne stranke na eni strani in narodnim svetom Domovinske fronte in vodstvi štirih strank Domovinske fronte na drugi strani, glede vstopa radikalne stranke v Domovinsko fronto.
Vrhovni svet radikalne stranke je ponovno izvolil Stojana Kostur-kova za strankinega tajnika. Člani strankinega izvršnega odbora so: Minko Genov, dr. Kristofor Popov, Filip Filipov, Slavko Sto-blov, Stefan Gabrovski, Atsnas Krakolov, dr. Penco Kosturkov, Vladimir Arnavdov, Todor Ignja-tov.
Izročitev odlikovanja marialu Titu
Beograd, 29. Tanjug. — Sovjetski veleposlanik v Beogradu, Sadčikov, je danes svečano ižhpčil maršalu Titu najvišje odlikovanje ZSSR, red Zmage.
Predaji sc prisostvovali predstavniki sovjetskega veleposlaništva, člani začasnega parlamenta, člani jugoslovanske in Rdeče armade in številni generali jugoslovanske armade.
Grški vojni minister odstopil
Češkoslovaški poslanik v Beogradu
Beograd, 29. Tanjug — Danes je prispel z letalom v Beograd novi opolnomočeni poslanik Cehoslova-ške republike v Jugoslaviji, Josef Korbel. Novega čekoslovaškega po. slanika je sprejelo osebje čehoslo-vašltega poslaništva in vojaške misije, kakor tudi predstavniki jugoslovanskega zunanjega ministrstva.
Stavka v Sh!I:ngtonu
Beograd, 29. Tanjug. Agencija France Presse poroča, da je pričelo stavkati danes 12.000 delavcev tovarne Rolls Royce, ki se nahaja v Shilingtonu pri Glasgovvu. Delavci stavkajo zato, ker bo tovarna kmalu zaprta. Delavci so zahtevali, da tovarna nadaljuje z delom in se takoj preoblikuje za civilno proiz. vodnjo. __________
Francoske volitve
Reuter 29. — Levičarske stranke še vedno .vodijo pri volitvah v svetu departementov (Conseils Gene-raux). Volitve so se vršile v nedeljo. Uradno so obavljeni rezultati za 1.628 volišč (skupno število volišč je 3.028). Objavljeni še niso rezultati za departement Seine, ki obsega Parirz in ima poseben ustroj. Na ostalih voliščih bodo potrebne ožje volitve. Dosedaj vodijo socialisti s 368 sedeži. Ljudsko republikansko gibanje, ki prav tako podpira de Gaulle-a ima 127 sedežev. Komunisti imajo 106 sedežev (departement Seine ni vštet). Radikalni socialisti imajo 350 sedežev, Razne druge levičarske in leve sredinske stranke imajo 324
Atena, 29. Reuter. — General A-lexander Merenditis, grški vojni minister, je vstopil v vlado v' avgustu, je odstopil. Poročajo, da so
nastal« razlike v mnenju med njim | sedežev. Desničarske stranke lma-in med grškim ministrskim pred- | jo 295 sedežev. 48 izvoljenih je sednikom, admiralom Vulgarisom. j brez strankarske opredelitve.
\%V%VAS%WVWAVV.5W.
Stali bomo ljudstvu ob strani
Izjava zavedne primorske duhovščine
Trst, 29. — Narodni slovenski duhovniki Vzhodne Primorske so sc sestali 27. septembra L 1. v Ajdovščini ter so s sestanka poslali poverjeništvu Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje tole izjavo:
Narodno zavedna in ljudstvu zvesta katoliška duhovščina, zbrana 27. septembra t 1. pri Poverjeništvu FNOO v Ajdovščini, ki predstavlja najvišji forum ljudske oblasti za Vzhodno Primorsko, izjavlja sledeče:
1. Na tem mestu se zahvaljujejo najprej Osvobodilni fronti, ^ki je znala popeljati vse primorsko ljudstvo proti zatiralcu delovnih množic — fašizmu v borben odpor, ki j« uspel zlomiti fašizem in prinesel svobodo Primorski.
2. Mi, ki smo že v dobi 25,letnega fašističnega zatiranja in v osvobodilni borbi stali ljudstvu ob strani, tudi danes v celoti soglašamo s programom Osvobodilne fronte, z delovanjem ljudske oblasti, ki je plod Osvobodilne borbe in slovesno izjavljamo, da bomo naše ljudstvo v vsakem primeru, pa tudi za ceno svojih življenj, podprli v naporih, da si ohrani vse demokratične pridobitve osvobodilne borbe in da sl obnovi svojo, po fašistih in domačih izdajalcih porušeno domovino.
3. Dobro pa vemo, da bo ljudska oblast, ki Je pač demokratičen odraz ljudske volje, na podlagi našega najtesnejšega sodelovanja z ljudstvom, podprla tudi nas v celoti pri izvrševanju naših verskih dolžnosti.
4. Takoj pa pribijamo, da nikakor ne dopuščamo, da bi si tista duhovščina, ki se je oddaljila od ljudstva in začela delati celo za koristi tuje reakcije, torej proti ljudstvu, lastila pravico govoriti v imenu Primorske duhovščine. V ce-
loti obsojamo njihovo zadržanje, ker so se Že sami po svojem proti-ljudskem delovanju izločili iz ljudstva v svojo lastno sramoto in jih je ljudstvo samo že obsodilo. Kljub svojemu do sedaj negativnemu delovanju pa imajo, prav na osnovi ljudske širokogrudnosti, ki je izraz ljudske moči, možnost, da svoje protiljudsko delo popravijo s tem, da nam sledijo in mi jih k temu celo vabimo.
5. Obenem pa se tudi mi soglasno izjavljamo za priključitev celotne Julijske krajin^ s Trstom in Gorico ter Istro k federativni demokratični Jugoslaviji, ker vidimo samo v državi, ki je svojo demokratičnost že z delom dokazala in to je le Titova Jugoslavija, jamstvo, da ne bo našemu ljudstvu več od svetovnih reakcionarjev naprteno novo trpljenje pod fašistično kliko. Zato kličemo k naši veliki federativni Jugoslaviji:
«Mati, ml smo tvoji, sprejmi nas za svoje!*
6. Končno se mi tu obvezujemo, da bomo o tem našem sklepu obvestili nase vernike in naprošamo našo ljudsko blast, da tudi ona objavi to našo odločitev.
Z Bogom za narod! Smrt fašizmu - svobodo narodu!
Skrij Franc, član AVNOJ-a, duhovnik, Kristan Alojzij, kaplan, Hrušica, Zgur Rudolf, Podgorje, župni upravitelj, Franki Franc, župnik, Osek, Kovačič Franc, župnik, Košana, Debevc Stanko kaplan, Postojna, Kogoj Oskar, vojaški verski referent, Piščanec Gabriel, dekan, Klanc pri Kozini, Lesar Alojzij, župnik, Prem, Bajt Anton, župnik, Šmarje pri Ajdovščini, Vilhar Janez, župnik, Senožeče, Ja. nez Kos, župnik, Branica-Gaberje, Lojk Alojzij, župnik, Banjsčica,
Prisluhnite voiji ljudstva
Nato j* bila prečltana resolucija, ki pravi med drugim, da konferenca demokratske strank« obsoja postopanja Milana Grojp la o*‘,a.}£4	!?	I1?	jcslvaajo,	da
Katoliški duhovniki, ki smo se 27. septembra t. 1. zbrali pri Poverjeništvu PNOO v Ajdovščini, smo na tem mestu izrazili naslednje:
1. Izražamo svojo trdno voljo, pomagati našemu, v borbi in trpljenju prekaljenemu ljudstvu, pri njegovih naporih, da si obdrži in utrdi demokratične pridobitve narodno osvobodilne borbe ter da si obnovi svojo, od fasistov in domačih izdajalcev porušeno domovino,
2. Izražamo ponovno svojo pravično zahtevo, da se vse ozemlje Julijske krajine s Trstom in Gorico ter Istro priključi v celoti federativni demokratični Jugoslaviji, ker se J« primorsko ljudstvo borilo in krvavelo ne le za trenutno dosego svojih demokratičnih pravic, ampak, da si jih tudi obdrži, to pa je možno le v pravi demokratični državi, to jo možno v državi, ki je z dejanji že izpričala svojo demokratičnost in to je Jugoslavija, v katero pa poleg tega teži naše ljudstvo po svoji globoki domovinski patrlotičnosti.
Te svoje zaključke pa pošiljamo tudi zunanjim ministrom, ki te dni dokončno izoblikujejo krvne odlo
prisluhnejo v tem trenutku samo res pravi volji tistega primorskega ljudstva, ki se Je ob strani velikih zaveznikov uprlo fašizmu in doprineslo tako velike žrtve za zlom slednjega.
Primorskemu ljudstvu zvesta duhovščina pozna težko trpljenje tega ljudstva pod fašizmom in Je priča velikih naporov ter žrtev, ki jih je to ljudstvo doprineslo v narodno osvobodilni borbi. Zato pa smatramo za popolnoma pravične zahteve Primorcev po priključitvi narodom Jugoslavije, s katerimi se je primorsko ljudstvo ramo ob rami borilo, s katerimi hoče ramo ob rami tudi obnoviti svojo porušeno domovino in s katerimi hoče doseči dokončno srečen Jutrišnji dan in blagostanje delovnega ljudstva. S tem v zvezi obsojamo vse delovanje tuje In domače reakcije, ki dela na tem, da bi bilo to naše ljudstvo ponovno osleparjeno za »voje osnovne človeške In demokratične pravice.
Smrt fašizmu - Svobodo narodu! Zbrani duhovniki.
Predsedniku Zvezne jugoslovanske vlad«, maršalu Titu, so poslali zavedni narodni duhovniki tole izjavo:
Primorska duhovščina, ki smo »e zbrali 27. septembra t. 1. pri Poverjeništvu PNOO v Ajdvovščinl, Vam pošiljamo vdanostne pozdrave kot vrhovnemu voditelju osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, s katerimi se je tudi ramo ob rami borilo našo primorsko ljudstvo, Obenem Vam pošiljamo tople čestitke k podelitvi Reda Zmage, katerega ste prejeli od bratske So. vjetske zveze in ki je znak pravilnega razumevanje veličine Vašega dela. Izražamo tudi svojo najglobljo željo, da bi bili ml, ki smo stali zvesti ob strani svojemu .ljudstvu tekom 25.1etnega trpljenja pod fašizmom, in tudi v teku težke na-rodno osvobodilne borbe, čimprej združeni v federativni demokratični Jugoslaviji.
Smrt fašizmu - svobodo narodu! Zbrana duhovščina!
Le ena pol
Predsedstvu Narodne vlade Slovenije so poslali zavedni primorski duhovniki tole izjavo:
Primorski duhovniki, zbrani 27. septembra t. 1. pri Poverjeništvu PNOO v Ajdovščini, pošiljamo prvi slovenski Narodni vladi vdanostne pozdrave. Obenem pa tudi omenjeno vlado obveščamo o našem koraku, ki smo ga danes napravili, to je, da smo pre vsem svetom izpričali svojo neomajno voljo, sodelovati z ljudstvom in njegovo ljudsko oblastjo ter podpirati naše ljudstvo v naporih, da si ohrani in izoblikuje vse demokratične pridobitve narodne osvobodilne borbe in da si obnovi svojo porušeno domovino. Poleg tega smo danes ponovno potrdili, da bomo naše ljudstvo tudi v vsakem p'rimeru podpirali v njegovem upravičenem stremljenju, da se pridruži v celot! Primorska s Trstom in Gorico ter Istra Jugoslaviji, od katere je bila na osnovi raznih reakcionarnih proti-Ijudsltlh spletk pred leti odtrgana in izročena najkrutejšemu fašističnemu nasilju, ki jo s svojo načrtno metodo iztrebljenja tako delovnega človeka, kot primorskega ljudstva, slovanskega porekla, grozilo popolno uničiti primorski živelj.
Mi, ki stojimo ob strani ljudstva, vemo, da je za nas vse Primorce, samo ena pot, ki nam omogoča, da ne bomo nikdar več izročeni fašističnemu nasilju in ta pot j« »dražitev s federalno Slovenijo in s federativno demokratično Jugoslavijo. Sprejmite v teh odločnih dneh to našo izjavo tako iskreno, kakor je bila iskreno mišljena.
Smrt fašizmu - svobodo narodu! Zbrani duhovniki.
V času do 7. oktobra 1943
vse
»Za našega dijaka«
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
30. septembra 194^
Kobariško ljudstvo obtožuje
Vsak dan seznanja primorsko ljudstvo svet o trpljenju pod rimsko okupacijo — o trpljenju, ki pa je težko opisati.
Iz Kobarida — s tistega czadnje-ga» kotička slovenske zemlje onkraj Soče, so poslali pismo — obtožnico.
Obtožnica je enaka vsem tisoč in tišoč obtožnicam, ki jih je zapisalo Primorsko ljudstvo s krvjo:
Težka je!
Kdor bi danes govoril o usmiljenju za potujčevalce vn fašiste, ne bi imel srca. Tisti pa, ki bi govoril o pravicah tujih ljudi na Slovenskem Primorju, do zadnjega travnika in gmajne, do zadnje trte in skale na tem ozemlju, — da ga odtrgajo od matičnega o-zemlja Jugoslavije je prav tak zločinec, kot vsi listi, ki so ubijali, mučili, preganjali, sramotili primorske ljudi v strašnih letih v znamenju itreh civilizacij* in dva tisoč letne kulture.
— Kobariški okraj — piše kobariško ljudstvo je utrpel od zasedbe p* italijanskih oboroženih silah, torej od leta 1918 velike materialne in krvne žrtve. Omenili bomo le najbolj kričeče: Areltra-nih, konjinirah, zaprtih in m učenih je bilo preko 1.000 oseb iz našega okraja, ki šteje komaj 1.000 prebivalcev. 500 ljudem je bilo odvzet imetek. Cez 100 domov in gospodarskih poslopij je bilo požganih. V času oborožene borbe proti okupatorju je bilo ubitih 50 talcev. Padlo je 120 naših borcev za svobodo. Celotne škode še nismo mogli ooeniti.
Navedli bomo še nekoliko zločinov na kulturno prosvetnem polju. Zaprte so bile vse slovenske šole, ukinjena vsa kulturna društva in čitalnice, njihov inventar pa je bil zaplenjen. Prepovedano je bilo vsako, ne samo politično, temveč tudi gospodarsko in kulturno udejstvovanje našega ljudstva v Primorju z namenom, da bi bila zabrisana vsaka sled, da tod prebiva Slovenski živelj. Tudi v cerkvi nismo smeli peti dolgo let v našem jeziku. V Koba-ridji so na trgu «svobode» (preje trg Vittorio Vendto) podrli spomenik našega skladatelja Andreja Volariča, — katerega petdesetletnico smrti obhajamo prav v teh dneh — in ga vlačili preko trga in ulic. Odbito glavo so nato vrgli na vogal neke hiše in jo obmetali z blatom. Prav tako so s trga odstranili starodavno lipo — simbol slovanstva, ki je bila ponos vseh prebivalcev Kobariškega. Lipo So navrtali in jo v korenikah zažgali z bencinom. Trg in kobariške ulice pa so preimenovali z imeni italijanskih generalov in vodilnih mož, ki so nas zasužnjili.
Na županstvih in pri drugih upravnih oblasteh nismo smeli govoriti spovenski. Uvedena je bila italijanska fašistična uprava. Občine so vodili razni rpodesta-ji» in komisarji. Ti so ljudstvu nalagali tako visoke davke, da so jih počasi pognali s kmetij. Ta in druga občinska zemljišča ter les pa so prodajali priseljenim fašistom.
Vsi oni, ki so se udejstvovali v različriih slovenskih ustanovah, so bih preganjani in so — če se jim je posrečilo, pobegnili v Jugoslavijo. Vse ostale so raztepli širom Italije. Slovenske učitelje so nadomestili z italijanskimi, ki so bili popolnoma nesposobni. V šoli so sramotili naše otroke, za pravi pouk pa niso imeli nobenega smisla, tako, da so morali starš i večkrat posredovati.
Vsi smo bili stalno zapostavljeni in zasramovani ter smo morali vršiti najtežja in najnehvaležnejša dela — prav kakor sužnji. Zaslužili smo komaj toliko, da smo s težavo preživeli sebe in svoje družine. Ce smo hoteli imeti tudi pičel košček kruha, smo morali biti včlanjeni v masovnih fašističnih organizacijah in sindikatih.
Glavna povzročitelja vsega tega gorja sta bila italijanska vlada pred Mussolinijevo ero in fastsltič-ni režim, Jct sta se na vso moč trudila, da bi prikazala — kakor še danes nekateri poizkušajo — eita-lianita della Venezia Giulia*.
Vse grožnje, internacije, zapori, mučenja, umori so pri nas dosegli ravno nasproten učinek. V nas so stopnjevali mržnjo in neuklonljiv odpor, katerega smo pokazali v Narodno osvobodilni borbi. Mussolini je moral v svojem i voj nem dnevniku» napisati tole priznamje: *Ze o St. Petru ob Nadiži ljudstvo govori slovensko narečje, ki ga nisem prav nii5 razumel. Kobariško ljudstvo pa me je gledalo mračno In z nezaupnimi pogledi, ko sem bil prvič tam leta 1915. Tudi pozneje se niso prav nič spremenili.»
novo življenje onstran erte
Na področju Istre, Reke in Slovenskega Primorja so naše narodne oblasti in uprava Jugoslovanske armade takoj po osvobojenju podvze-le obsežne ukrepe za obnovo teh krajev in za odstranitev ruševin, ki jih je zapustila vojna ter sploh za poživljenje gospodarstva in normalizacij razmer po končani vojni in dobljeni zmagi. Te dni so novinarji obiskali vojaško upravo Jugoslovanske armade. Sprejel jih je namestnik poveljnika vojaške uprave polkovnik Veco Holjevac. Ostal je z njimi v daljšem »azgovo-ru ter jim, odgovarjajoč na njihova vprašanja, dal podatke o vsem, kar je bilo doslej storjenega v teh krajih.
Kakšne razmere ste našil na ozemlju Julijske krajine?
— Fašistični osvajalci so zapustili kakor povsod tudi na tem področju pravo opustošenje in so porušili celokupno gospodarstvo. U-ničevali so naselbine ter so na primer samo na Krasu porušil čez 900 poslopij. Na Reki je uničenih 83 odstotkov vseh industrijskih podjetij in 63 odstotkov industrijskih objektov. Reško pristanišče je uničen« z vsemi napravami vred. Rudnike in druge industrijske objekte so uničevali tudi z brezdušno eksploatacijo in z miniranjem. Poleg tega so fašisti tudi v finančnem pogledu te kraje docela upropasti-li. Denarna sredstva bank in drugih ustanov so po večini protizakonito prenesli v Italijo. Tudi prehrano prebivalstva so spravili v izredno težaven položaj. Jugoslovanska armada in narodne oblasti so se znašle pred mnogoštevilnimi problemi, ki jih je bilo treba rešiti z nezadostnimi sredstvi. V treh mesecih zelo napornega dela ob popolni in iskreni podpori vsega ljudstva, tako hrvatskega, slovenskega in italijanskega, smo obvladali številne težave in lahko rečemo, da smo sedaj v početku množičnega poleta v pogledu obnove in izgraditve.
Na kakšen način in kaj je bilo doslej storjeno za obnovo in oživi jen je gospodarstva?
— Zaradi lažjega in enotnega vodstva so bila osnovana nadzorstva za železnice, pomorstvo in monopol, osnovana pa je bila tudi po-šlna direkcija. Nadalje je bil osnovan odbor za obnovo mesta Reke in reške industrije. Izdanih je bilo več uredb in naredb, s katerimi ss ureja gospodarsko življenje in izboljšujejo socialne razmere. Nato smo pristopili k delu samemu. Rudniki so obnovili svojo proizvodnjo. Reški bazen je po nagli obnovi jamskih in zunanjih objektov iz dneva v dan dvigal proizvodnjo. Samo meseca avgusta je proizvodnja premoga za 300 odstotkov presegala proizvodnjo meseca junija. Tudi rudnik živega srebra je meseca avgusta v trikratnem obsegu povečal proizvodnjo v primeri s prejšnjim mesečem. Iz tovarniških dimnikov na Reki, v I-stri in Slovenskem Primorju ce zopet vije dim. Zage delajo s polno paro. Sedaj obratuje že pet velikih in 70 manjših žag. Opekarne, cementna industrija, tovarne za konzerviranje rib in mlini so prav tako že vsi v obratu. Po malem izginjajo tudi težkoče, ki so ovirale delo v ladjedelnicah. Danes obratuje skupno 6 rudnikov, 47 večjih in manjših industrijskih podjetij in 8 mlinov. Izboljšan je promet, glede katerega se lahko reče, da je že docela spravljen v red. Zgrajenih je bilo 107 mostov v skupni dolžini 1123 m. Popravili smo na desetine kilometrov železniških prog in e-lektrovodov, tako da je bil že ob koncu maja obnovljen železniški promet na progi Reka-Trst z e-lektričnim pogonom. V začetku julija je bila s popravilom mostu pri Verdu vzpostavljena železniška zveza Ljubljana-Trst-Reka. Te dni je bila Reka povezana tudi z Zagrebom. Istočasno so bila končana dela na progi Dlvača-Pulj In Kanfa-nar-Rovlnj ter tudi tu vzpostavljen redni promet. Sedaj so vse železniške proge na našem področju obnovljene in se promet razvija normalno. Tudi vse ceste so usposobljene za promet, Vzpostavljene so mnoge avtobusne zveze na vsem področju. Na progah Ajdovščina-Tolmin - Postojna - Ajševica - Reka - Pulj, Reka - Dabin, Labin -Pazin in Buje - Pazin se avtobusni promet razvija povsem normalno.
Tako priznanje nam je dal Mussolini!! Danes pa moramo dobiti večje priznanje — to je ves demokratičen svet mora priznati n oso samoodločbo — priključitev k Titovi Jugoslaviji!*
Tako piše kobariško ljudstvo. Taka je površna slika, kaj je dalo kobariško ljudstvo za svobodo — za priključitev k Titovi Jugosla-viji.
In vendar se je iz teh krajev Jugoslovanska armada v sporazumu z zavezniki najprej umaknila — ker Kobarid leži onstran Bode.
Takrat je nehote kdo pomislil: <iKaj pa, če bo Boča mejila f » —
V naših domovih polščlmo in pripravimo prostor ,.Za našega dijaka"
Kaj je bilo storjeno za obnovo in usposobi jen je reške luke?
— Začasna lesena obala na vzhodni strani mostu »Napoli* je dokončana in so na njej usposobljena dvigala in skladišča. Ko bodo
dokončana dela na obnovi luke
»Luigi Rizzo», bomo dobili nadalj-nih 250 m. obale, sposobne za sprejem tovora. To bo začasno zadostovalo sedanjim pogojem in potrebam. Z napornim delom edinic Jugoslovanske armade je bila luka očiščena min. Sedaj se z vsemi razpoložljivimi sredstvi čistijo dohodi v luko in kilometrski pas plovnega prostora za parobrodne proge od Reke do Raše.
Ali so že urejene poštne, telefonske in brzojavne zveze?
— Brzojavne in telefonska zveze so že v dobršnem delu vzpostavljene in služijo najnujnejšim potrebam. Gradimo pa sedaj moderne telefonske proge Reka-Labin, Reka-Pazin, Reka-Ljubljana in direktno progo Reka-Zagreb. S 1. oktobrom bo vzpostavljen redni telefonski promet na progah Reka-Trst, Fo-stojna-Trst, Koper-Trst in Kozina-Trst. Poštna direkcija je organizirala tudi redno poštno službo. Na tem področju posluje že 106 pošt, Radijska postaja na Reki pa je te dni začela redno oddajati.
Kaj je bilo storjeno za ozdravljenje finančnih razmer?
— V tem pogledu smo našli, kakor se že dejal, zelo težavne razmere. Denarna sredstva iz bank, ki so bila deloma zbrana od domačih malih vlagateljev, so bila v zadnjem trenutku potegnjena v Italijo. Za obnovo gospodarstva je vojaška uprava dala za prvo pomoč 250 milijonov lir. Osnovana je bila tudi Gospodarska banka, ki razpolaga s kapitalom blizu 400 milijonov lir. Storili smo vse, kar je bilo mogoče, da bi sei finančne razmere čim prej uredile. In res so imeli ti ukrepi velik upliv na oživljenje splošnega go' spodarstva.
Ali so se popravljale tudi porušene zgradbe, zlasti šole?
Doslej je bilo popravljenih 240 stanovanjskih poslopij, a nanovo zgrajenih 256 stanovanjskih hišic za začasno nastanitev po vaseh, ki so bile požgane. Popravljenih je bilo 71 javnih kulturnih poslopij in cerkva ter 46 industrijskih in drugih gospodarskih poslopij. Popravljene so bile tudi 104 šole, tako da bodo v mesecu oktobru zopet vse šole začele poslovati, tako slovenske in hrvatske kakor tudi italijanske, in sicer ne samo one, ki so že prej obstajale, marveč tudi višje šole, ki so sedaj povsem nanovo osnovane in odprte. Razen osnovnih šol se otvarjajo tudi mnoge srednje šole. V tem pogledu se v enaki meri zadovoljujejo potrebe slovenskega življa kakor tudi potrebe Italijanov, s katerimi so od-nošaji zares bratski.
Kako je s prehrano?
— Tudi težave v pogledu prehrane smo v glavnem obvladali. Osnovan je odbor za prehrano in ta ustanova že posluje. Samo za Istro je bilo doslej dodeljenih 4000 ton pšenice in moke in nad 4100 ton
drugih živil. V nekaterih krajih je bila letos silna suša, ki je uničila dober del setve, in naše narodne oblasti in vojaška uprava imajo sedaj nalogo, da tem krajem pomagajo. V tem pogledu se bo storilo vse, kar je največ mogoče.
Kaj je bilo storjeno za obnovo in poživljenje tujskega prometa?
— Pred poldrugim mesecem so bili podvzeti ukrepi, da se tudi ta važna gospodarska panoga obnovi in spravi na noge. V ta namen je pokrajinski NO za Istro po svojem odseku za turizem in hotelirstvo izdal ukrepe in organiziral ureditev hotelov v Opatiji in Lovrani, izmed katerih so bili mnogi med vojno poškodovani ali pa je bil uničen njihov inventar, Po zaslugi uvidevnosti in podpore naše vojske je bila izvršena ureditev hotelov dokaj hitro. Na ta način je bilo skupno usposobljenih v Opatiji in Lovranu nad 30 hotelov in penzijonov. Od dneva otvoritve do 24. septembra je obiskalo istrsko riviero skupno 2300 gostov. Iz Hrvatske je bilo 80, iz Slovenije pa 20 odstotkov obiskovalcev. Ta vazna panoga gospodarstva se bo tudi še nadalje razvijala.
Na koncu je polkovnik Holjevac dodal:
Uspehi, ki sem vam jih prikazal, dokazujejo, da je bilo v preteklih štirih mesecih; odkar je bila postavljena vojaška uprava za področje B Julijske krajine (Istra, Reka in Slovensko primorje), storjenega mnogo.
To pa še ne pomeni, da smo mi s tem zadovoljni in da se ne more storiti še več. Prepričani smo, da so s temi uspehi ustvarjefai vsi potrebni pogoji za popolno normalizacijo tako gospodarskega kakor političnega življenja v teh krajih. Velike napore pri dosegi teh uspehov so pokazale naše ljudske oblasti, Oblastni narodni odbor za Istro, Poverjeništvo pokrajinskega narodnega odbora za Slovensko Primorje in Mestni narodni odbor za Reko. Po zaslugi njihovega dela in pomoči množičnih protifašističnih organizačij gradijo Hrvati, Slovenci in Italijani Istre, Slovenskega primorja in Reke v bratstvu in slogi svojo boljšo bodočnost. Naj še poudarim, da je vojaško upravo pri delu ves čas vodilo načelo, ki ga je naglasil maršal Tito v naredbi o postavitvi vojne uprave JA, a to je, najtesnejše sodelovanje z demokratičnimi ljudskimi oblastmi, vzniklimi v borbi za svobodo, oblastmi, ki so najpristnejši izraz volje in demokratične zavesti ljudstva Julijske krajine.
(Po «Vijesniku»)
Naša mladina mora v Zato darujmo „Za našega dijaka
šole!
Prosvetna soseska France Mesesnel
Danes bo imela ta prosvetna organizacija tržaških kulturnih delavcev in njihovih prijateljev ustanovni občni zbor in sicer ob 9. uri v dvorani v ulici Carducci 6 (pritičje). Na dnevnem redu so: poročilo pripravljalnega od. bora, društvena pravila, volitve načelstva, nadzorstva in razsodišča in slučajnosti.
Prosvetna soseska bo imela različne odseke: odsek likovnih umetnikov, glasbenikov, gledaliških igralcev, književnikov in publicistov.
Udeležite se v čim večjem številu!
Proč s fašističnim! priimki
Včeraj smo pod tem naslovom objavili dopis iz Boršta. Vrinila se je pomota glede letnice mejnega kam. na, ki deli davčno občino Ricmanje in Boršt. Pravilna letnica je 1819 in ne 1919.
Zakaj bojazen pred zadrugami
Po nekaterih naših vaseh se o-
paža neko nezaupanje napram zadružništvu, pa naj bo katerekoli vrste. Nekateri sploh nočejo pojasniti tega svojega zadržanja, drugi se izpovejo še le po dolgem oklevanju. Le malo je takih, ki odkritost čno povedo svoj razlog.
Izgovor je vedno en in isti: »Nimamo zaupanja, ker smo se že večkrat opekli». Stvar je razumljiva. Človek, ki je enkrat nasedel, nima več zaupanja in je zato oprezen. Temu se ne more prigovarjati, celo nasprotno, mora se priporočati predvidnost in pazljivost. Toda istočasno se mora obžalovati, da te pazljivosti in previdnosti ni bilo takrat, ko so še zadruge obstajale in delovale, kajti ko bi takrat bili bolj previdni in pazljivi, ne bi doživeli razočaranja in bi danes ne bilo nezaupljivosti. Kdor pozna zanimanje članstva za svoje zadruge v pre-
IV«še srednje šole
■. -.V.V.V.V.V.W.V.V
Prijavite vojni plen!
Dne 23. septembra 1945. je prispela v Trst JUGOSLOVANSKA KOMISIJA ZA VOJNI PLteN, pod predsedstvom general majora Dušana Kvedra z nalogo, da zbira za jugoslovansko vojsko vojni plen, ki je opuščen od neprijateljskih sil v Julijski krajini, kontrolirani po Zavezniški vojaški upravi.
Da se pospeši in olajša delo i-menovane Komisije, se vabijo vse trgovske družbe, industrijska podjetja, bančni zavodi, zavarovalne družbe, špedicijska podjetja, uprave skladišč, avtomobilska podjetja, stavbna in cestna podjetja, organizacije in državne ustanove, bodisi samoupravne in javne, kakor tudi vse druge pravne in fizične osebe
da prijavijo
pismeno v teku 8 (osmih) dni od dneva objave tega oglasa vso imovino kakršne koli narave, ki jim je bila izročena v njihovo upravo do 1. maja 1945. od spodaj navedenih organizacij, ali najdeni, po gori navedenem datumu in ki je bila last:
1.) nemške vojske (Wehr-macht, SS, Luftwafie, Marinen-waffe) itd.
2.) organizacije odvisne od nemške vojske (Todt, Snssisten-za, NSDAP, Difesa Territorlale-Landschutz).
Te) misli so v obupu prisluhnili prebivalci na Kobariškem.
»Ne — so nam napisali v pismih, na katerih so se poznali sledovi solza — ne, to se ne sme zgoditi! Rajši prekopljemo strugo Soče, daleč, daleč tja za poslednjo našo vas, za poslednji naš kamen — saj imamo delovne brigade in- čete1*
Morda kdo v širnem svetu tej neustrašni volji ne verjame!
Tisti, ki ne verjame, naj izračuna — koliko grobov je izkopalo primorsko ljudstvo, koliko novih temeljev je izkopalo za porušene vasi in mesta, koliko je prekopalo opustošenih polj, koliko rovov in bunkerjev je v svoj) samoobrambi zgradilo brez tožbe, brez solza, za osvoboditev, za priključitev k Jugoslaviji.
Tisti, ki bo prišel do tega spoznanja, bo tudi vedel, da je naše ljudstvo pripravljeno storili vse, da bo naša samoodločba tudi spošta vana! j
3.) oboroženih kolaboracijoni-stičnin sir, (domobrancev, četnikov, ustašev, republikancev itd.).
4.) fašističnih in nacijonalso-cijalističriih organizacij.
5.) javnih organov, poldržav-nih ustanov, družb itd., ki so sodelovale popolnoma ali deloma z nemških kapitalom pod nemško kontrolo skupno z nem. škimi oboroženimi silami ali z njihovimi podrejenimi organi ali v vojaške svrhe sploh.
V slučaju, da se navedena i-movina ne nahaja več popolnoma v posesti pravnih in fizičnih oseb, na katere je pričujoči oglas nanaša, se le-te vabijo, da navedejo v prijavah vse podrobnosti, potrebne za ugotovitev oseb, ki omenjeno imovino odnesle ali prevzele.
Pismene prijave morajo biti naslovljene na JUGOSLOVANSKO KOMISIJO ZA VOJNI PLEN, TRST, Via Valdirivo štev. Sl-lll,	>
Današnja prireditev v Sežani
1.	Ob 9. uri maša zadušnica v farnj cerkvi.
Ob 10. uri odkritje spomenika pred poslopjem Ok. INOO.:
a) otvoritveni govor tajnika delovnega odbora za postavitev spomenika, tov. Renerja Leopolda.
b) odkritje spomenika.
c) pevski zbori: «2rtvam» -žalostinka.
d)	polaganje vencev.
3.	Slovenski govor: tov. Bu. kavča Ivan-Vojmir, član Glavnega Odbora ASIZ-a in tajnik Pokrajinskega odbora Enotnih Sindikatov za Slov. Primorje in Trst.
4. Italijanski govor: Rigonat Desiderio, tajnik UAIS-a za tržaško okrožje.
5. Kajuh: «Materl padlega partizana», recitira tov. Nuša.
6. Pevsi zbori: «Mi smo u.
bežniki».
7.	Romanje k jami smrti.
POPOLDAN:
(na športnem prostoru).
1. Telovadni nastop.
2. Slovenski govor: tov. Grmek Alfonz, taj. NOO za tržaško okrožje. «
3. Italijanski govor: tov. Co-mar Angelo, caln UAIS-a za tržaško okrožje.
4. Kulturna prireditev. Nastopajo okraji tržaškega okrožja in Trsta. Popoldanski manifestativ-ni del se prične ob 14. uri.
Prireditve
Danes se bosta vršili dve prireditvi, katerih čisti dobiček gre v korist lista »Lavoratore*. Prva pri-rrtitev bo v Miljah ob 14. url in sicer flzkulturna in nogometna tekma, nato bo pa kulturna prireditev s sodelovanjem škedenjskega pevskega zbora. Drugo prireditev je organiziral kulturni krožek Rinal-di, ki bo pri sv. Jakobu.
Danes ob 16 uri ima prosveti*) društvo »Slavec* v Ricmanjth na društvenem vrtu svojo prireditev s pestrim sporedom.
O priliki domačega žegnanja v Skopem na Krasu bo danes ob 15. url miting s sodelovanjem naših hrabih borcev JA. Vabljeni vsi!
VABILO
Vsi telovadci In športniki so vabljeni v ponedeljek 1. X. t. 1. ob 8. uri zvečer na sestanek za obnovitev telovadnega društva v Ljudski dom v Goriffl.
Sestanka so (udeležite polnoštevilno.
Dodatne uredbe o ustanovitvi srednjih šol
Cl. 1. Na ozemlju Vzhodne primorske se ustanovijo s šolskim letom 1945/46 naslednje niže srednje šole enotnega tipa: Tolmin, I-drija, Cerkno, Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Koper in Hrrpelje-Kocina.
Cl. 2. V Postojni se ustanovi popolna srednja šola z vzporednicami klasične gimnazije.
Cl. 3. Na vseh srednjih šolah se bo vršilo vpisovanje od 4. do 7. oktobra 1945.
Cl. 4. Na podlagi števila vpisanih učencev izvede prosvetni odsek Poverjeništva PNOO podrobna določila po čl. 1. te uredbe.
Cl. 5. Učni načrt in program predpiše prosvetni odsek Poverjeništva PNOO. •
Cl. 6. Redni pouk se bo pričel dne 22. oktobra 1945. v
01. 7. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave.
Ajdovščina dne 28. septemb. 1945.
Načelnik prosv. odseka: Sosič Tone s. r. Poverjenik: Perovšek France s. r.
Uredba o ustanovitvi srednje tehnične šole
Cl. 1. V Iariji se ustanovi srednja tehnična šola z oddelkom za rudarstvo. Ako se bo pokazala potrdba, bo dodan šoli tudi strojni in elektrotehnični oddelek.
Cl. 2. Za vpis v 1. razred se zahtevajo trije razredi nižje srednje šole ali meščanske šole. (Avvia-mento).
Cl. 3. Za šolsko leto 1945/46 se sprejme v 1. razred 40 učencev.
21.	4. Vpis se bo vršil od 4. do 7. oktobra 1945.
Cl. 5. Učni načrt in program določi prosvetni odsek Poverjeništva PNOO.
Cl. 6. Redni pouk se začne 22. oktobra 1945.
Cl. 77. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave.
Ajdovščina dne 28. septemb. 1945.
Načelnik prosv. odseka: Sosič Tone s. r. Poverjenik: Perovšek France s. r.
Uredbe o ustanovitvi trgov-sko-pomorske srednje šole
Cl. 1. V Kopru se ustanovi trgov-sko-pomorska srednja šola.
Cl. 2. Pomorska srednja šola bo imela v šolskem letu 1945/46 le 1. razred; ostali razredi se bodo dopolnjevali postopoma v naslednjih šolskih letih.
Cl. 3. Za vpis v 1. razred se zahtevajo štirje razredi nižje srednje šole z zaključnim izpitom ter sprejemni izpit iz slovenščine, matematike in fizike. Za kandidate je obvezen zdravniški pregled. Za šolsko leto 1945/46 se sprejme 30 kandidatov.
Cl. 4. Sprejemni izpit se bo vršil 18. in 19. oktobra; vpisovanje sprejetih učensev pa se bo vršilo 20. oktobra.
Cl. 5. Učni načrt in program določi prosvetni odsek Poverjeništva PNOO.
01. 6. Redni pouk se začne dne
22.	oktobra 1945.
01. 7. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave.
Ajdovščina dne 28. septemb. 1945.
Načelnik prosv. odseka: Sosič Tone s. r. Poverjenik: Perovšek France s.r.
Umetnostna akademija v Ljubljani
Sporoča vsem, ki se zanimajo za študij na tem zavodu, da bo zavod v najbližjem času ustanovljen ih se bo študij na njem začel v tem šol skem letu. Kdor se namerava vpisati na Umetnostno akademijo v Ljubljani, naj pošlje svoj naslov Društvu slovenskih upodabljajočih .umetnikov, Ljubljana Wolfova ulica 10.
Za našega dijaka
Sredn jošolski tečaj in večerna šola v Boljuncu sta darovala čisti dobiček svoje prireditve 3675 (trittsoč-aestosedemdesetpet) lir za »našega dijaka*.' Prosvetno društvo »Vesna* v Sv. Križu je darovalo v isti namen 500 (pettisoč) lir.
Pozivamo okrajne akcijske odbore, da nam sproti pošiljajo porodila o uspehih akcije.
Zahvala
Okrajni odbor RKS se iskreno ska* straža iz Gropade prejeli za-prispevek lir 1570 (tisočpetstase-demdeset), nabranih na kulturni prireditvi.
Za tiskovni sklad
Od prosvetnega društva »Slovenska straža* iz Gropave prejeli za tiskovni sklad lir 500.
Delovni čas v brivnicah
Udrušenje obi-tnikov goriške pokrajine naznanja zimski delovni čas za brivnice in česalnice, ki stopi v veljavo s 1. oktobrom: v delavnikih 8—12.30, 15—19; v nedeljah in praznikih od 8—13.
V.V.V5V.VAV.VAV.VA5 LVAV/.W.W.V,VAV.W
Iz tržaškega življenja
Obvestilo
Vse slovenske visokošolce iz Trsta in okolice obveščamo, da se so vršil v četrtek 4. 10. 1945. via Carducci 6-IV nad. ob 18 uri sestanek, ki se ga morajo vsi udeležiti.
Prenos trupel padlih partizanov
Zveza primorskih partizanov javlja da po odredbah pristojnih oblasti iz tehničnih razlogov ni dovoljen prenos trupel padlih partizanov brez dovoljenja pristojnih zdravstvenih komisij.
Zveza partizanov bo v stalnem stiku z omenjenimi komisijami in bo javila v listih, čim bo prejela o-menjeno dovoljenje.
Športni klub Barkovlje
Danes bo v prostorih kluba plesna prireditev.
Prehrana
Testenine. V torek, 2 okt. se bodo delile testenine tudi XII, in XIII. skupini. Obrok je 1. kg na osebo na odrezek za III. in IV. teden septembra. Delitev se konča v soboto, 6. okt. Cena je 21.50 lir za kg.
Za bolnike. Bolniki, ki imajo pravico do dodatka olja, ali masla, lahko dobijo v »pooblaščenih trgovinah* dodatni obrok masla tudi mesto olja (1 dl olja odgovarja 100 gr masla) proti predložitvi bona za oktober. Cena je po 290 lir za kg.
Mleko v prahu. Od torka, 2. okt. do sobote, 13. okt. se bo delilo mleko, kakor sledi:
Za otroke do 1 leta: 2 škatli mleka »Nestogen* po 500 gr pri vseh trgovinah Hausbrandt (bon bele barve) in 7 škatel Izhlapelega mleka po 411 gr v mlekarnah, kjer so potrošniki vpisani.
Za imetnike bonov svetlordeče barve (bolniki, dojilje, noseče): 900 gr mleka v prahu in 3 škatle Izhlapelega mleka po 411 gr v mlekarnah, kjer so prizadeti vpisani.
Za otroke do 4 let: eno škatlo mleka »Pucci* » 250 gr; 500 gr mle. ka v prahp; 3 škatle izhlapelega mleka po 411 gr, v mlekarnah kjer so interesenti vpisani.
Za otroke od 4 do 9 let: 300 gr
mleka v prahu; 2 škatli Izhlapelega mleka po 411 gr v mlekarnah, kjer so vpisani.
Za delavce v nevarnosti zastrupljen ja: 200 gr mleka v prahu za vsak liter mleka, ki pritiče za I. in H. teden tekočega meseca. Dobi se pri Enal, via Pascoli 10.
Upravniki mlekarn naj dvignejo v ponedeljek po 10. uri bone pri občinskem prehranjevalnem uradu.
Cene za potrošnike so sledeče: «Nestogen» 156 Ur za škatlo, »Pucci* 78.50 lir za škatlo, izhlapelo mle. ko 18 lir za škatlo, mleko v prahu po 61.50 lir kg.
Izrotitev bnov. V teku 2. oktobra morajo vsi trgovci Izročiti v prehranjevalnem uradu bone za milo (za september), za amylotroflno (bon št. 10), za kondenzirano mleko in za mleko «Nestogen». Istočasno se mora javiti točna zaloga vsega racloniranega blaga.
Dvig nakazil. V teku Jutrišnjega dne morajo vsi trgovci XII. in XIII. skupine dvigniti v prehranjevalnem uradu nakazila za testenine.
Prijam zaloge racloniranega blaga. Do 12. ure današnjega dne morajo vsi trgovci na drobno dvigniti v občinskem prehranjevalnem uradu obrazce »a prijavo zaloge racloniranega blaga po stanju, ki obstaja danes opolnoči.
Obnovitev živilskih nakaznic
Vsi potrošniki v tržaški občini, ki imajo provizorične živilske nakaznice za september-oktober, morajo zahtevati obnovitev najpozneje do 10: oktobra. Za obnovitev je treba predložiti zapadle nakaznice in osebno izkaznico. Potrošniki stanujoči v Rojanu, BarkoVljah, Mirama-ru in Grljanu, naj se obrnejo na občinsko delegacijo v via delle Gt-nestre št. 9. Oni pa, ki stanujejo na Opčinah (vštevši Padriče, Trebeče, Gropado in Bazovico) In na Proseku (vštevši Sv. Križ in Kontovelj) naj se obrnejo na odgovarjajoče občinske delegacije. Kdor ne bo zahteval obnovitve, mu nova nakaznica ne bo Izstavljena,
tekU dobi ve, da je bilo zanimanje
preveč površno. Največkrat se je omejevalo ra cene blaga pri zadrugi in primerjanje istih s cenami pri trgivcu.
Občni zbori so bili slabo posečani in spori so se obravnavali večinoma po gostilnah. Radi tega so se člani vedno bolj odtujevali od svojih zadrug in bezbrižnost je šla tako daleč, da so celo pozabili na svoje obveznosti.
Medtem so se zadrug polastili ljudje, ki so bili ali nesposobni ali pa so imeli interes, da zadruga propade. Državne nadzorne oblasti ni bilo, druga nadzorna oblast, zadružna zveza, je bila zanikrna ali brez moči in često neinformirana ali pa preveč šablonska. Katastrofa je bila tu in člani so se predramili, ko je bilo prepozno, to je takrat, ko jih je advokat pohval, da plačajo jamstvo. Pri mnogih brezbrižnost ni niti tu prenehala, dočim so se nekateri uprli in s svojo trdoglavostjo samo še povečali svojo odgovornost.
Posledica je splošno nezaupanje. Tega nezaupanja mora danes biti konec. Narodno osvobodilna borba, ki je preobrazila dušo našega ljudstva, ga zedinila in prekalila za borbo za našo svobodo, ta borba je prinesla nove metode tudi v naš zadružni pokret. Danes zadružni pokret sloni na volji in uvidevnosti naših ljudskih množic. Kakor je delovanje NOO izraz ljudske volje, ravno tako je delovanje zadružnih odborov podvrženo nadzorstvu te iste volje. Razen tega je dolžnost Noo, da pozorno motrijo delovanje zadrug, ravno tako ali pa še bolj, kot vsako drugo delovanje na svojem področju. Zadruga danes ni samo last njenih članov, ona je last celokupnega prebivalstva o-nega področja, za katerega je osnovana. Od delovanja zadruge za-visi skoro vse gospodarsko življenje njenega področja. Z njo se dvigne in propade. Zato tudi nečlanom ne more biti vseeno, kako zadruga deluje, kajti posredno so tudi oni deležni njenih dobrih in slabih posledic.
Nezaupanje, ki se tu pa tam danes pojavlja, je bolj plod nerazumevanja, ne samo novega zadružništva, ampak življenskega razvoja samega. Letos je bila velika suša, vinogradi so podvrgli, torej logična posledica, vinogradniki bi morali
zapustiti vinograde, ker kdo jim J* porok, da prihodnje leto ne pri * zopet suša. Ali, vojaški konji ee Popasli in zavezniški kamioni so čili travnike na Krasu, posledic* bi morala biti opustitev travni!®# in s tem živinoreje, ker bi se p® hodnje leto utegnilo isto dogodi Toda naš kmet in vinogradnik d* bosta tega napravila, marveč delovala se naprej vinograde travnike, čeprav je škoda, ki so )° s tem utrpeli mnogo večja, kakor ona z vplačilom par sto lir j8® ^tva pri propadli zadrugi.
Priroda pa ne pozna kolebanja, marveč gre svojo pot. Življenj® gre naprej in mora iti naprej, k*r bi drugače svet propadel. Istashar
je z našim gospodarskim
življe-
njem. Ono gre naprej svojo
narav-
adruj-
no pot. Njegov razvoj gre v zad ništvo, v novo zadružništvo, kdkW je novo vse v svojem razvoju, a®8 nost, umetnost, kultura, n8®7 vsakdanjega življenja. Cilji za<*r" ništva, sledeč svojemu razvoju, ®° se posplošili, modernizirali, P8 brazili zadružno delovanje.
Nezaupanje je znak zaostalo*" pomanjkanje kulture in civilizac j1
zaspanosti in moralne lenobe, ffl8^
dusja in nazadnjaštva vobce.
DO"
glavnem je znak nepojmovanja ve dobe in novega zadružništva, le žalosten pojav katerega je ^ trebno krepko pobijati, ker je zapreka napredku, novemu žmr' nju. Dolžnost vseh, posebno intel®
da44
tualcev a predvsem NOO je, pojav pobijajo povsod in dosleda®| Lenin je rekel: Razmah zad*** ništva je nemogoč brez kulturne ** volucije.
Potrebna je kulturna revolti*®* in to treba zanesti med malodu*8*”
že in omahljivce. Prirodni neza#" ljivosti našega kmeta je treba novega zaupanja, novega življeW
na poti v novo dobo.	.
Kmečka mladina na plan! . se starih vezi, v borbo za boljšo*®’ dočnost naše vasi. Tvoj klic ®” bo le: V »Zadrugo*! Preko onj*-ljivosti starih ljudi, polnih P1®? sodkov iz temne predosvobodu™ borbe!
Naprej! Z dvignjeno za stavo družništva, kajti bodočnost je*L gova, — zadružna — in tvoja, dina!!
Odgovorni urednik STER CIRIL
POIZVEDBE
MIKLAVCA ALOJZIJ, roj-j
JARC ZVONKO, Doberdob, roj. 17. 3. 1924.; pogrešan 1. aprila v Mrzli Rupi, inženirski bataljon XXX. divizija za Gornji Kras.
JARC OTON, Doberdob, roj. 28. 10. 1928., odpeljan v Nemčijo 18. oktobra- 1944. Transport namenjen v Dachau, kjer ga niso videli.
Kdor kaj ve o gori imenovanem prosim, da javi na naslov: Jarc Andrej, Doberdob, via Roma, štev. 25.
Tov. SIMCIC FRANČIŠKA prosi za informacije o soprogu SIMCIC LUDVIKU, roj. v Kozani (Brda) dne 7. 1. 1900, je Tržiču, via Buo-narotti št. 45. — Neki soujetnik, doma iz Reke, je pripovedoval, da je bil z Simčič em v ujetništvu v nekem taborišču, 8 km od Dachau. Prosi se, da dotični javi kaj konkretnega zgoraj omenjeni tovarišici.
SOVDAT ANDREJ, roj. leta 1892 v Sužidu pri Kobaridu, interniran 20. 6. 1944. v taborišču Dachau. Kdor ve kal o njem, naj javi Sovdat Al-binu, Suzid 25, Kobarid.
ŠINKOVEC STANISLAV, v partizanih XVIII brig. zadnje vesti februarja 1944 iz Roga pri Kma-berškem. Kdor ve kaj o njem. naj javi Miklič Ignacu OK. N. Z. Herpelje-Kozino.
Tovariša Iz Istre, ki je bil od junija do avgusta 1944 skupaj s tov. MARINŠKOM FRANCEM iz Zagona pri Postojni v taboriščni bolnici pri Sv. Duhu v Zagrebu, naprošamo, da sporoči o usodi zgoraj navedenega družini Marinšek, Zagon 20, Postojna.
RAZPIS
Državno avtomobilsko prometno podjetje v Ljubljani sprejme v službo s takojšnjim nastopom
večje število šoterjev
Reflektanti naj predlože tozadevne prošnje, kolvovane s kole-kom 10 din in sledečimi overovljenimi prepisi:	zadnjega šolskega
izpričevala; krstnega lista; domovnice; izkaznice o opravljenem šoferskem izpitu.
V prošnji, ki naj jo potrdi okrajni odbor OF, je treba podati kratek žlvljegjepis prosilca.
Prošnje Je nasloviti na: Državno avtomobilsko prometno podjetje, pri Upravi železnic Ljubljana, soba it. 60.
5.
sk®
1927, kurir LV batalj. belokrajn^ ilujet 4 nov. 19*® »i
ga odreda, je bilujet -  ______
mapadu na Koprivnik. Pozneje v ljublijanskih zaporih. Event-ge jx>datke Javite Miklavec ?r Povir 60, Sežana, Trst.	--
FUMIS DUILIO, star 20 1«£,S
Rdečem Križu brigade Font®8^ Letos, 14. IV. padel na položaj® blizu Smuke, Sv. Peter, Sugor Suhi Krajini (Toplice). P° d-an ali dva po bitki. Skupno P°. j panih pet tovarišev (3 Sloveoejv
Italijana). Mati Fumis Kata8' „
a—i— 111 —i -1 -—i ,v.,, —.i nodau*
Aris 111 pri Tržiču prosi P' o grobu.
MALI OGLAS*
ŠTIRINADSTROPNO HISO stanovanjsko in dvolje skladr*^, sredini mesta v Gorici ugodno Pj. dam. Ponudbe na upravo
skega dnevnika* pod »Prilik8*^ GOSTILNA KOS, Vlale XX >
tembra, Gorica, prodaja razne de. Cena 1000 lir za 1 hi. ^
Štirisobno stanovanje s v j-
klinami prodam. Ponudbe n%l pravo »Primorskega dnevnik8* r »Kondominio*.
KALUŽA IN POVH, PREJ
i<
RENZ, Trst, ulica Vidali 5, 'Vac* na razpolago vsakovrstne teb1^-za industrijske, kmetijske
hinjske svrhe Ulica Vidali 5.
Pozor na
POŠILJKA GALICE, žvepl®■ ^ drobno, vina, vermuta, žganja na debelo, naprodaj. ^4ij* dišče Androna S. Eufemia 2, Pr Mr, Sik via deirUnivecyitŠL, tel.J»i>*ja
KOLON Z tiRUZINO za
20. ha obdelane zemlje se i^Jveg* nudbe na upravo »Primor® dnevnika* pod 407.
------------------ipd
\
DEŽNE PLASCE, damske■	^
ške, blago za obleke in mosjefv4> n1e dobite v krojačnicl Cio
nje dobite v krojacnicl Corso 2-II, tel. 29-101.
NOVA POŠILJKA TERANA. c znižane, telefon 29433.	-
Vsakovrstne izbire
moškega blaga ^
za obleke, suknje In dežne
........j v.	~	.	Afi\
po primerni ceni dobite P®* znanemu krojaču
Mozetič Miro -Trst,
TVRDKA
ANGELO MASČ
TRST - Via G. Gallina 4 - Telefon 9375«
še vedno kupuje SUHE GOBE
na drobno In debelo, plača po najboljši dnevni cen*
J:
Zastopnik za Jugoslavijo JULY MAJER - TRST Piazza deli«