BptaMtu la ibtonuMto podala Poitotna plačana « gotovini Naročnina mesečno 12 Lir, ta inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 50 Lir Ček. rai. Ljubljana 10.650 ea naročnino in 10349 za inaerate. Podružnica! Novo mesto. Iskljnčna pooblaSčenka za oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milana VENEC Izhaja vsak dan zjutraj S ponedeljka ia dnsva po praznika. Uredntitvo la apravai Kopitarjeva 6, Lfoblfaiia. Redazioae, Ammini.tr azioeei Kopitarjeva i, L« b lana. Teleloa 4081—4003. Abboaamenti: Mese 12 Lire; Estero, mete 20 Lire, Edkdone domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P J Lubiana 10.650 per gli abbo-namentl: 10.349 per le inserzioni. Filiale« Novo mesto. Concessionaria escl ušiva per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicitš Italiana S. A., Milano. Vojno poročilo št. 696 Topniško in letalsko delovanje v Cirenajki Nove bombe na Malto Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Topniški ogenj je odbil napade sovražnih oklepnih vozil v Cirenajki. kjer je vladalo tudi živahno izvidniško delovanje letalstva. An gleški lovski letalci so v bitki zgubili en »Cur-tiss«. Letalske skupine so izvedle moeočno bombardiranje otoka Malt?, kjer so bili zadeti vojaški cilji in letalske naprave. En »Spitfire« je bil sestreljen. V srednjem Sredozemlju so našo torpedna letala pri napadu na sovražni konvoj za dela srednje velik parnik, ki je bil v konvoju, katerega so spremljala letala in pomorske enote. Tokio, 28. aprila. AS. Japonski listi veliko pišejo o živahnem delovanju italijanske mornarice v Sredozemskem morju, ki je odslej pod popolnim italijanskim nadzorstvom. Listi tudi navajajo velike uspehe italijansko-nemške pomorske in letalske ofenzive, uspehe ki se pridružujejo japonskim uspehom na Tihem morju, kjer se nahaja angleška in ameriška vojna kakor tudi trgovska mornarica v obupnem polor žaju. i^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Močni japonski napadi v Birmi Čangkajšek bo umaknil svoje čete iz Birme? — Vojna, ki poteka za veliko Azijo, nima primere v zgodovini sveta in zahteva popolno enotnost Japoncev, je izjavil predsednik Tojo Bern, 28. uprila. AS. Uradna angleška poročila o vojaškem položaju v Birmi vedo povedati, da so Japonci prešli v strahovit napad proti cestnemu križišču Loie, odkoder vodita dve poti: ena proti zahodu v Thazi in Mektilo, druga na proti severu, kjer doseže železniško progo Mundalav-Lashio. Poročilo dodaja, da 6e zavezniške čete še nadalje upirajo. Šanphai. 28. aprila. AS: Po poročilih iz Čungkinga in po poročilih japonske poročevalske agencije Domei ie pokazal maršal Čangkajšek veliko nezadovoljstvo in razočaranje nad Angleži, ki so poslali tako malo ancleškeca vo iaštva v Birmaniio. Pravijo, da je maršal Čnng kajšek zaukazal kitajskim četam, naj se z birmanskega bojišča umaknejo na Kitajsko. V čungkinških finančnih krogih pa tudi vlada veliko razburjenje proti Angležem, ki so zahtevali od kitajskih bank, naj v Birmaniji zapro svoje poslovalnice. Tokio, 28. aprila. AS. Japonski ministrski predsednik general Tojo je z ozirom na bližnje volitve imel govor, v katerem je dejal: Volitve 6o tokrat v zelo važnem trenutku. Vojna, ki poteka za veliko Azijo, nima primere v zgodovini 6veta. Ta vojna ne bo odločila 6amo o usodi Azije, temveč tudi o t usodi 6veta. Nemško vojno poročilo Uspešni napadi na vzhodu — V letalski vojni med Nemčijo in Anglijo so Angleži včeraj izgubili 38 letal — Povračilni napad na Norwich Iz nemškega vojnega poročila: Na srfdnjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so dovedli nemški napadi do krajevnih uspehov. Posamezni sovražni napadi so bili na raz-ličnih odsekih vzhodnega bojišča odbiti s krvavimi izgubami za sovražnika. Na vzhodnem bojišča je sovražnik izgubil 13 tankov. Skupine bojnih letal so bombardirale sovjetske ladje pri Leningradu. Na obalah Ledenega morja so Sovjeti izgubili 5 letal, od tega tri >Hurricane«. V Severni Afriki so bili odbiti sunki angleških izvidniških oddelkov. Nad zasedeno francosko zahodno obalo je izgubilo angleško letalstvo v bojih s protiletalsko obrambo ter z mornariškim topništvom 19 letal. Skupine bojnih letal so v noči na 21. april izvedle povračilni napad na m?sto N o r w i c h , ki so ga obmetavale s številnimi rušilnimi in zažigalnimi bombami. Angleški bombniki so preteklo noč napadli iz. ključno nevojaške cilje v K o 111 u. Med civilnim prebivalstvom je bilo več mrtvih in ranjenih. Številne stanovanjske hiše, cerkve in dobrodelne ustanove so bile razdejane ali poškodovane. Eno samo angleško letalo ie izvedlo motilni polet nad južno Nemčijo in Protektorat. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 12 napadajočih letal. Več angleških bombnikov je bilo sestreljenih pri nočnem napadu na norveško obalo. Tako je angleško letalstvo včerajšnji dan in včerajšnjo noč pri napadih na zasedeno ozemlje in Nemčijo izgubilo najmanj 38 letal. Berlin, 28. aprila. AS. Iz vojaških virov se je izvedelo, de je angleško letalstvo včeraj izgubilo 11 nadaljnih letal poleg šestih, kar je bilo že objavljeno. Tako z.našajo celotne angleške izgube pri napadih na francosko obalo v ponedeljek 17 letal, dočim je bilo na nemški strani izgubljeno samo eno letalo. Berlin, 28. aprila. AS. Poročajo, da so angleški bombniki nocojšnjo noč napadli stanovanjske četrti, bolnišnice in javne zgradbe v Kolnu, kjer je nastala škoda in je bilo med civilnim prebivalstvom več ranjenih in mrtvih. Po dosedanjih poročilih je bilo sestreljenih 9 angleških letali. Poročajo tudi, da so isto noč nemški bombniki napadli vojne tovarne v nekem mestu v jugovzhodni Angliji, kjer so uspešno spuščali razdiralne in zažigalne bombe. Bern, 28. aprila! A3. Po brzojavnih poročilih iz Londona se je letalski napad, ki so ga nocojšnjo noč izvedla angleška letala na Lille, končal s katastrofalno izgubo za Angleže. Angleži so namreč izgubili 16 lovskih letal in dva bombnika. Položaj Indije se po Crippsu ni izboljšal Izjava Pandita Nehruja — V Londonu pričakujejo Crippsovo izjavo Bangkok, 28. apr. AS. Iz Kalkute poročajo, • da je predsednik indijskega kongresa Pandit | Nehru dejal časnikarjem: »Mi ne bomo storili nobenega koraka do angleške vlade in bomo rešili naša vprašanja ter pogledali nevarnostim v obraz z modrostjo in z vztrajnostjo, ki bosta pač potrebni Če Cripps meni, da se je zaradi njegovega obiska položaj Indije izboljšal, se budo moti. Trdil je, da se mi izogibamo nevarnosti, toda to je čudna obdolžitev, v kolikor so nam odrekli ravno pravico do odgovornosti, ki smo jo ho- Proslave rojstva Rima v Nemčiji Hamburg, 28. aprila. AS. Številni italijanski delavci in člani italijanske kolonije so se v Hamburgu v celoti udeležili proslave rojstva Rima, ki so ji prisostvovali tudi italijanski konzularni, politični in sindikalni voditelji. Podobne manifestacije so bile tudi v Kielu, Bremenu, Oldenburgu in Wilhelmshafenu. Nemški general obiskal Ankaro Ankara, 28. apr. AS. V turško prestolnico ie dopotoval nemški general Guhr, da bi vrnil obisk, ki ga je v Berlinu naredil predsednik turške vojne akademije. Ameriške čete v Venezueli Rilm, 28. aprila. AS. Medina, predsednik južnoameriške države Venezuele, je v posebni poslanici sporočil narodni skupščini, da je dovolil Združenim državam, da smejo poslati svoje Žete na ozemlje Venezuele. >Popofo di Roma« piše: Radi verjamemo, da so bili poslanci nh-rodne skupščine v Venezueli zelo začudeni, ko so slišali to sporočilo. V resnici so se severnoameriške čete izkrcale v Venezueli namreč že dva meseca pred sporočilom, v katerem predsednik Medina sjjoroča, da jim dovoljuje izkrcanje. Pri tej priložnosti je torej spet podan dokaz, kako London in Washington spoštujeta določbe mednarodnega prava. »Popolo di Roma« pripominja, da so Združene države kršile neodvisnost Venezuele, da so se lahko polastile tamkajšnjih petrolejskih vrelcev, kar je nov dokaz, kako Roosevelt postopa z južnoameriškimi državami. teli prevzeti. Presenetilo me je, da angleška vlada še vedno uporablja svoje zaščitniško govorjenje izpred vojne in skuša pred svetom nastopati kot nekak razsodnik za Indijo.c Nehru je jx>tem obsodil sklep pokrajinskega zbora v Modrasu, naj se ustanovi samostojna mohamedanska država v Indiji. Izrekel je tudi začudenje nad tem, da je bivši ministrski predsednik kot član izvršnega odbora indijskega kongresa tudi potrdil to zahtevo. Tako vedenje vodilnega člana kongresa je več kakor čudno. Stockholm, 28. aprila. AS. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladei« poroča, da je v angleški prestolnici napeto pričakujejo Crippsovo izjavo o neuspehu njegovega poslanstva v Indiji. Poročila, ki prihajajo iz Indije, so za vladne kroge zelo mlačna in neprijetna. Vsein-dijski kongres je odločno zanikal angleške govorice, češ da je še možen sjjorazum. Na drugi strani je Gandi spet stopil na čelo indijskega političnega živiljenjn in bo nadaljeval s politiko pasivnega odpora. Pandit Nehru pa je včeraj izjavil, da ne bo novih pogajanj z angleško vlado, če ta ne bo korenito spremenila svojega načrta, ki ga je prinesel Cripps zastopnikom indijskih političnih strank. V vzhodnih bengalskih okrajih je sovraštvo proti Angležem vsak dan večje in ni nobenega dvoma, da bodo Ben-galci ob prvi priložnosti podprli Japonce, kakor 60 storili Birmanci. Vojno je treba še vojskovati in bližnje razdobje spopada do šele prava preskušnja za japonski narod in bo zahtevalo od njega popolne enotnosti. V zvezi s sovražnikovim napadom 18. april% na japonska mesta 6C morajo Japonci spominjati, da 6tno zapleteni v veliko vojno. Zaradi tega morajo vsi ustvariti si mišlienje, podobno mišljenju vojakov, ki so v bojnih črtah, pripravljeni moramo biti, da bomo kljubovali slehernemu napadu, ki bi se razdivjal na naše domače ozemlje. Pomen prihodnjih volitev je v tem, da morajo ojačiti organizacijo japonskega naroda. To ojačenje je potrebno, da dosežemo končno zmago ter popolnoma uničimo angleški in ameriški vpliv. Naloge zbornice so zdaj važne|še kakor pa 60 bile v pre. teklih petdesetih letih. Vlada upa da bo japonsko ljudstvo po novih volitvah in po delu zbornice še bolj sodelovalo pri nadaljevanju vojne za veliko Azijo, kakor pa je sodelovalo doslej. Za dosego zmage je treba izvoliti zare6 sposobne ljudi. Zaradi tega ne 6mejo volilci gledati na evoio osebno 6odbo, temveč naj volijo 6atno po navdihu, ki jim ga daje sedanji splošni položaj in ki ga narekujejo potrebe japonskega naroda. Rim, 28. apr. AS. Po novicah iz Londona pričakujejo, da se bo vdala vsa Birma. Edino, česar ni mogoče še vedeti, je vprašanje, ali bo odpor trajal še nekaj dni ali neka| tednov Angleške eile so že upehane in so izgubile večino orožja, Japonci pa kar naprej dobivajo svežih čet in težkega orožja. V Londonu priznavajo, da 6e zavezniške čete stalno umikajo proti Mandalavu, Kitajci pa si prizade. vajo braniti vojaško cesto, ki teče po levem boku zavezniške črte do železnice Mandalay-Lashio. Ce bi se Japoncem posrečilo napredovat, ob ;ej cesti ter prerezati železnico, bi zavezniški vojski grozila obkolitev. Zdi se, da je japonsko napredovanje hitrejše, kakor so računali zavezniki. Zdi se tudi, da so kitajske in angleške zadnje 6traže ob reki Zitan-gu hudo ogrožene. Zaradi tega domnevajo, da bo vrhovni poveljnik angleških čet v Birmi, general Alexander. umaknil svoje oddelke s tega bojišča, da bi preprečil obkolitev. Nemški tisk o Hitlerjevem govoru Vodja in narod sta se odkritosrčno pogovorila — Japonski tisk izraža simpatije trojne zveze Berlin. 28. apr. AS. Snoči je berlinski ti6k podčrtal najvažnejše točke iz govora nemškega vodje ter poudaril njihov pomen. Naglasil je zlasti, da ie prvič v zgodovini, in sicer sredi vojne, prišlo do pojsolne razjabnitve med vlado in narodom. Dej. 6tvo je, ki mu ni primere, da sta 6e vodja in narod tako odkritosrčno lahko pogovorila o resnih nevarnostih pretekle zime, o katerih je ljudstvo zvedelo po 6totinah in tisočih pisem od vojakov na vzhodnem bojišču. Prav tako je dejstvo brez primere, da 6e vodja in narod na podlagi doživetih preskušenj in v tako obsežni vojni doseženih uspehov strinjata, da je treba zdaj podeliti kakršno koli pravico nad vsemi in nad vsakim njemu, ki je v trenutku nevarnosti 6vojo lastno usodo povezal z usodo vo jakov na bojišču. »Vodja-, je zapisal list »Nacht-ausgabe« »ni v 6vojem včerajšnjem govoru o bližnji bodočnosti povedal niti besede več kakor, kar je bilo neobhodno potrebno za pojasni te v vojaškega položaja, ko stojimo pred odločilnimi dogodki. Opomin Angliji o posledicah načrtnih letalskih na. padov na nemško prebiva tet vo je zelo resen. Angleži bodo prav storili, če o tem ne dvomijo. Li6t nato poudarja da 60 Anglosaksonci pričakovali, da bo vodja kaj jx>vedal o bodočih vojaških dogodkih, a 60 bili hudo razočarani. »Kar nas zadeva« — je zaključil liet — »je dovolj, da vemo, da 6o se vodja in zavezniki glede bodočih dogodkov pripravili, kolikor je bilo v njih močeh. Tesno sodelovanje med Nemčijo, Italijo in Japonsko in tovarištvo v orožju vseh zavezniških čet, ki 6e boju. jeio na vzhodnem bojišču ob 6trani nemških vojakov, 6ta varno jamstvo za končno zmago.« Li6t »Deuteche Allgemeine Zeitung« pa jx>d-črtava stvarnost, ki preveva govor nemškega vodje. Hitler je včeraj stvarno orteal veliko zamisel, da je treba iztrebiti boljševiško nevarnost in Evropo za vedno osvoboditi od angleškega vmešavanja. Miinchen, 28. apr. AS. Ve6 včerajšnji tisk 6e bavi edinole z govorom nemškega vodje in mu pripisuje kar največjo važnost, ker vidi v njem popolno gotovost zmage, ki se opira na dejstvo, da bodo poslej prav vse nemške sile v službi najvišje 6tvari. List »MUnchener Neuste Nachrichten« najprej osvetljuje kako zgodovinsko važni in odločilni 60 bili zimski boji. Potem pa naglaša, da bo poslej V6e življenje in vse delo pod vojnimi zakoni, ki 60 neobhodno potrebni za dosego zmage. »Pooblastila, ki jih je nemški državni zbor 6love6no podelil vodji«, pravi list, »dokazujejo, da 6e nihče ne bo mo. gel odtegniti potrebi, da se bo zavedal le ene dolžnosti, to je dolžnosti do zmage. Tako na bojišču kakor doma te vodja edini predstavnik neomajne volje za zmago, pred katero 6e morajo umakniti V6e zasebne in osebne pravice. Tokio, 28. aprila AS: Japonski listi posvečajo včeraj 6voje uvodnike Hitlerjevemu govoru ter omenjajo zlasti tisti del, ki 6e nanaša na obuj>ni položaj, v katerem 6e nahajajo Angleži in Amerikanci. Kar 6e tiče pooblastil, danih Hitlerju, listi prijx>minjajo, da je v njih |>odan dokaz, kako je Nemčija pripravljena na odločilno bitko. Italija in Jajx>nska — izjavlja list »Kokumin« — sta navdani z teto odločno voljo in sile trojne zveze, ki 60 vedno trdneje medsebojno povezane, bodo končno zmagale in na zmagi zgradile nov 6vet Živahni nemški nastopi na vzhodu Neka bavarska divizija je v enem tednu prevozila 39.426 km Berlin. 28. aprila. AS: Avtomobili neke bavarske divizije so dosegli rekord pri prevozu vojaštva in orožja. Po dobljenih izkušnjah lanske jeseni, ko je deževje spremenilo vzhodno bojišče v eno samo morje blata, je poveljstvo te divizije vedelo izrabiti kratek čas, ki ie še preostal pred topitvijo snega in ie neprestano ponoči in podnevi vozilo v prve vojne vrste velikanske količine orožja ter živeža za vojaštvo. Avtomobili omenjene bavarske divizije so prevozili pri vožnji tja in nazaj v enem samem tednu 39.426 km. Ta razdalja je približno tolikšna, kolikor znaša pot okoli zemlje. Ko so bili ti vojaki na zamrznjenem mostu, ki je vodil preko široke reke, jih je napadla velika skupina sovjetskih partizanov in sicer iz dobro zavarovanih skrivališč na obeh straneh reke. Po srditih bojih, ki so trajali nekai ur, so nemški vojaki premagali sovražnike in si odprli prosto pol. Berlin, 28. aprila. AS. Iz pristojnih virov se je izvedelo, da je bilo opaziti včeraj v donskem bazenu zelo močno delovanje nemških in zavezniških napadalnih čet. Sovjetske čete so se morale umakniti iz mnogih utrjenih pos'tojanik, v nemške roke pa so padli številni ujetniki in mnogo vojnega gradiva. Sovjetske izgube so bile zelo občutne. Na bojišču pri Harkovu in severozahodno od Belgoroda 6o nemške čete najprej odbile sovjetski napad, nato pa so zasledovale sovražnika, prodrle globoko v njegove postojanke ter zajele mnogo ujetnikov in vojnega gradiva. Nemško 'letalstvo je bilo zlasti živahno na bo- ■ Anglija se boji novih porazov Ženeva, 28. aprila. AS. Angleški tisk se spet bavi z zloglasno »drugo fronto«. Sledeč vladnim navodilom svetuje javnosti, naj jx>miri 6vojo nepotrpežljivost ter naj predvsem upošteva velike težave, ki so v zvezi s takim podjetjem. List »Observer< najprej navaja oklic lorda Bea-verbrooka in oklic generala Sikorskcga v prid takojšnje sprožitve druge fronte, potem pa pripominja. da je treba spraviti želje v sklad z resničnimi dejstvi in da se Anglija danes ne more več izpostavljati možnostim novih porazov, kakršne je doživela na Norveškem in na Kireti. Bivši vojni minister Hore Belisha piše v vojnem časopisu, da je izkrcanje teoretično že možno, toda ekspedicijski zbor bi moral imeti ]>opolnoma zagotovljeno prihajanje in odhajanje ladij, ki bi mu dovažale orožje in živež. »Trenutno je zelo dvomljivo, če imamo na razpolago dovolj ladjevja za tovrstni poskus,« zaključuje bivši voj*l minister. Carigrad, 28. apr. AS. Veliki turški narodni skupščini so predložili zakonski načrt, ki 6e nanaša na nov izredni prispevek za državno obrambo. Prispevek znaša 30 milijonov turških funtov. ji.šču pri Ilmenskem jezeru, kjer so strmoglavci napadali sovražnikovo topništvo in obrambne postojanke. Severovzhodno od Ilmenskega jezera so bila uničena številna sovjetska obrambna gnezda in veliko število tankov. Bombardirali so tudi sovjetske oddelke na pohodu ter vtlake, natovorjene z živili. Roosevelt se bori z draginjo Rim. 28. aprila. AS: Danes ie v Združenih državah stopila v veljavo karta za sladkor, za prihodnje dni pa se pripravlja racioniranie kave. V opravičilo za te nepričakovane odloke je ameriška vlada navedla dejstvo, da ima na razpolago premalo ladij za uvoz sladkorja in kave iz Južne Amerike in da mora uporabljati še obstoječe ladje za prevoz drugega potrebnejšega blaga. Amerikanec poveljuje na Islandiji Rim, 28. aprila. AS. Angleška uradna poročevalska agencija objavlja sj>oročik> ameriškega vojnega ministrstva, da bo odslej poveljeval angleško-ameriškim četam na Islandiji ameriški general. Reuter k temu žalostno pripiominja, da se je prvič v zgodovini pripetilo, da je prevzel ameriški general nejjosredno poveljstvo nad angleškim vojaštvom. Ameriški državni dolgovi Buenos Aires, 28. aprila. AS. Finančni minister Združenih držav Morgenthau je sporočil, da so ameriški vojni izdatki doslej narasli na 5 milijarde dolarjev mesečno. Sporočil je tudi, da bo maja razpisano posojilo v znesku 2 milijard dolarjev, junija pa v znesku I milijarde dolarjev. Ameriški državni dolgovi znašajo že okoli 75 milijard dolarjev. Rušilec »Sturdevand« potopljen Buenos Aires, 28. aprila. AS. Ameriško mornariško ministrstvo poroča, da je bil blizu Floride potopljen rušilec »Sturdevand«. Potopila ga je podmornica. Pripaadl je razredu »Flush Dick«. Imel je 1090 ton, štiri 102 mm toipove, več manjših topov. 12 cevi za spuščanje torpedov, razvijal je hitrost V5 vozlov na uro, njegova posadka pa je šteli a 122 mož. Posledice komunističnih zločinov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega zbora javno objavljata! V noči na 26. je krdelo upornih komunistov v Radohovi vasi izdajalski streljalo proti enemu našemu vojaškemu vlaku, ubivši dva vojaka in ranivši druge. Ker je preteklo 48 ur, ne da bi se izsledili povzročitelji zločina, je bilo odrejeno, da se zaradi izvršitve določil razglasa od 24. aprila ustreli 6 oseb, zanesljivo krivih komunističnega udejstvovanja. Obsodba je bila izvršena danes ob 8. uri. Ljubljana, 28. aprila 1942-XX. General Poveljnik XI Armadnega zbora: s. r. Mario Robotti. — Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: s. r. Em. Grazioli. Se en umor katoliškega fanta V Kostanjevici nn Dolenjskem so komunistični partizani zagrešili še en umor nedolžnega in odločnrga katoliškega fanta. Dne 23. aprila so prišli partizani na stanovanje Ivana Stiha ter ga iskali, češ da kupujejo konje. Ker ga niso našli doma, so ga šli iskat na polje, kjer se je Stih mudil s svojim svakom pri delu. Tam so ubili s streli iz revolverja njega in njegovega svaka. Ivan Stih jc bil vzoren in vodilen katoliški fant, ki ni prizadejal nikoli in nikomur nič liu(l'ga. Komunistom je bil na potu prav zaradi tega. Tako se sredi teh tragičnih umorov vedno bolj in bolj očituje protikatoliškj značaj partizanske akcije. Podeželsko ljudstvo, ki silno trpi zaradi nasilja in strahovanja partizanov, pozna dobro njihove namene in njihovo delovanje globoko obsoja. Vodstvo komunistične stranke misli, da bo z umori katoliških mož in fantov dobilo Ijudslvo na svojo stran, n se temeljito moti. Slovensko Ijndsfvo po teh grdih zločinih komunistično akcijo še bolj obsoja kot proti-narodno in protikatoliško. Pokrajinska delavska zveza in kolektivne pogodbe Na prizadevanje Pokrajinske delavske zveze in pri njej včlanjenih sindikatov so bile sklonjene sledeče kolektivne pogodbe: Za stavbno delavstvo enotna pogodba za območje pokrajine z veljavnostjo tO. okt. 1941, s ku-tero so se zvišale dejanske mezde za 20 do 45%. Za brivsko, frizersko io kozmetično stroko enotna pogodba za območje pokrajine z veljavnostjo od 1. okt. 1941, s katero so se zvišale mezde za 10—20% ter uredil delovni čas. Za rudarje TPD v Kočevju dodatek k pogodbi z veljavnostjo od 1. nov. 1941, s katerim so se zvišale mezde za 25%, regulirale doklade za strojno osebje in potrdil dopust od 2—12 delovnih dni letno. Za rudnika »Belokrajina« v Črnomlju in »Otočec« pri Novem meslu nove pogodbe z veljavnostjo od 1. • nov. 1941. Mezde so bile zvišane za 20—30%. Za rudnik šl. Janž je bila s 1. nov. 1941 sklenjena nova pogodba, s katero se je po priključitvi tega rudnika Ljubljanski pokrajini našim razmeram odgovarjajoče uredilo delovno razmerje. Za tovarno »Saturnus« 6e je z dodatkom z veljavnortjo od 4. dec. 1941 zvišalo mezde za 25% in priznalo delavstvu poleg dosedanjega 1 tedenskega še nov 1 tedenski nabavni prispevek. Za kemično tovarno Moste se je z 19. nov. 1941 revidirala obstoječa pogodba in so se zvišali zaslužki za 15—30%. Za gostinske uslužbence v kavarniških obratih v Ljubljani so se z veljavnostjo od 1. sept. 1941 uredili delovni pogoji ter razdelitev nagrade za po-strežnino. Za knjigoveze na območju Ljubljanske pokrajine so se z dodatkom k pogodbi z veljavnostjo od 19. jan. 1942 zvišale plače za 15—17%. Za pleskarsko, sohoslikarskn in ličarsko stroko je bila z veljavnostjo od 19. jan. 1942 sklenjena nova pogodba za območje Ljublj. pokrajine in so ~ se zvijali prejemki povprečno za 20%. Za žagar-jr^ko industrijo je bila sklenjena nova pogodba za Ljublj. pokrajino, ki stopi v veljavo 1. febr. 1942 . , in so se zvišale mezde za 15—55%. Za mizarsko i./stroko jo stopila enako s 1. febr. 1942 v veljavo nova kolektivna pogodba za območje Ljublj. pokrajine, s katero se zvišujejo plače za 20—50%. Za kleparsko, instalacijsko in montersko stroko je bila enako s 1. febr. 1942 uveljavljena nova kolektivna pogodba za območje pokrajine, ki bo služila kot podlaga za bodočo regulacijo plač. Za kamnoseško stroko je bila s 13. aprilom 1942 uveljavljena nova kolektivna pogodba, s katero so se zvišale mezde za 20—30%. Za usnjarsko industrijo je bila s 13. aprilom 1942 uveljavljena nova kolektivna pogodba, s katero se uvajajo za delavstvo plačani dopusti in zvišujejo mezde za 10—35%. Za dimnikarje v Ljubljani so se od 1. febr. 1942 za trimesečno dobo uvedle mesečne plače 800 lir in 1100 lir, kar pomeni 30—55% povišek dosedanjih plač. Poleg tega je oblast pozvala delodajalce, da morajo zaposliti vse brezposelne pomočnike, ter se bo končno revidiralo tudi vprašanje razdelitve Ljubljane na dimnikarske rajone. Za Opozor?fo rad iskim naročnikom Obveščamo radijske naročnike, da moraio zn mesec april brezpogojno poravnali radijsko naročnino vsi naročniki. Naročnino za prihodnji mesec maj moraio plačati vsi listi, ki so vložili prošnje na Kr. Kve-sturo ali okrajna načelstva, ne glede na izid prošnje. V naslednjih mesccih pa bodo dolžni pla- naročniki. ki delavstvo Združenih papirnic Vevče je bil po neuspelih poravnalnih razpravah uveden razsodni-ški postopek, pri katerem so bile zvišane delavske mezde za nadaljnih 5%. Po 1. jan. 1942 so bile zvišane mezde skupno za 31%. Pogajanja so v teku za modistke in šivilje, ki so načelno že pristale na sklenitev pogodbe in na zvišanje plač ter bodo pogajanja šo tekom aprila 1942 zaključena. Dalje smo v pogajanjih za zvišanje plač faktofjev. Posredovali smo tudi za zvišanje plač raonopoplskega delavstva, ki je 6 1. dec. 1041 dobilo na plače do 600 lir mesečno 15%, preko 600 lir pa 10% zvišanje, ki volja do 31. dec. 1942. Tekom aprila 1942 se 'bodo vršila pogajanja za ope-karuiško industrijo ter za čevljarsko stroko, kjer nameravamo skleniti enotne kolektivne pogodbe za območje Ljubljanske pokrajine, dalje za rudnik Jugoruda na Orlah ter .rudnik Gorenja vas na Mirni. Končno se pripravljajo pogajanja za tekstilno in pletilsko stroko, za strojnike in kurjače ter za ureditev delovnih pogojev šoferjev. Niso pa uspela pogajanja In tudi ne poravnalne razprave za krojaško stroko in za grafičarje. Za oba spora je že uveden razsodiščni postopek ter bo o delavskih zahtevah končnoveljavno odločilo razsodišče. * PDZ je izvršila veliko posredovanj ludi v individualnih delovnih sporih in pripomogla delavstvu do uspešnega uveljavljenja s pogodbami in zakoni zajamčenih pravic (odškodnine za nadurno delo, odpovedni roki). Zlasti je bilo veliko posredovanj pri italijanskih tvrdkab, ki so vršila v Ljublj. pokrajini javna dela in niso poznala naše socialne zakonodaje ter določb kolektivnih pogodb. Poleg mezdnih gibanj, pri katerih je sodelovala PDZ, pa smo posvečali posebno pažnjo vprašanjem, ki so se pojavila kot posledica vojne. Tako smo se zlasti zanimali za krizo v grafični stroki in izposlovali sklicanje posebne ankete, ki je razpravljala o vzrokih krize in ukrepih za njeno olajšanje. S tem v zvezi smo podpirali akcijo sindikata grafičnih delavcev za uvedbo izinenjalnih turnusov, ki 60 6edaj že uvedeni v večini grafičnih podjetij. Izposlovali smo za grafično delavstvo posredovanje dela v okviru njih strokovne organizacije pod nadzorstvom namestitvenega urada. Ob uvedbi živilskih nakaznic smo se zavzemali, da sc prizna delavstvu večja količina živil in maščob, pri čemer smo vsaj delno uspeli glede moke. Po obkrožitvi Ljubljane z žičnimi ovirami smo podvzeli vse, da olajšamo zunanjemu delavstvu prihod na delo t tovarne in mu zajamčimo vsaj izplačilo mezdo za ppi teden neprostovoljnega izostanka od dela po § 219 o. z. Vrvenje in življenje na Gradu v preteklosti Ko smo opisovali obseg posameznih katastrskih j nih običajev, skočili so si kaj hitro v lase, kakor čevati radijsko naročnino samo ltodo prejeli dovoljenja. občin v Ljubljani, smo prišli na grajske utrdbe. Kratkol Kakšno vrvenje je bilo še pred dobrimi štiridesetimi leti na teh utrdbah? Pozneje je vedno bolj in bolj izumilalo Prejšnji študent, tako je za njega primeren izraz, je rad hodil v »licealno knjižnico«, prednico sedanje vseučiliške knjižnice, ki je bila nameščene v nekako 4 sobah v II. nadstropju stare gimnazije na Vodnikovem trgu, v traktu proti Ljubljanici. Rad je čital »Z ognjem in mečem«, se navduševal za Zaglobo, Lon-gina in Anico Brzobohato, katero ime so vzdeli študentje tudi neki takratni ljubljanski krasotici Anici, ki jo je val življenja pognal tja daleč na Poljsko. Marsikateri študent pa je bil tisto dobo sila zateleban v Karla Maya indijanske in druge romane. Ta študent je rad govoril o Skipctarih in o bojevitih indijanskih poglavarjih. Študent se je tudi rad zbiral v krožke in klube, kjer je modroval, prebiral in debatiral o vseh mogočih, takratno ljubljansko družbo zanimajočih problemih in skrivaj izdajal hektografirane mesečnike, kjer so bili objavljeni razni pesniški in drugi prvenci. Igra »kafemalen« ali »koščeni most«, kakor smo že omenili, je bila kaj enostavne, vesela, razposajena, a tudi dostikrat viharna. Starim Ljub-Ijanačanom je ni treba mnogo opisovati, mladi naraščaj pa se eedaj bolj zanima za drug šport. Kronist je to igro lani poleti opazoval med kopanjem na Savi pri prijetnem Tomaževem, kjer se je že prva leta po zadnji vojni vedno bolj razvijalo veselo žvrgolenje kopalcev. Tako je meja glavne katastralne občine na utrdbahl Kakor hitro človek stopi z utrdb v bližnji gozd, je že v katastralni občini Poljansko predmestje. Regallyjev gaji Takrat, pred dobrimi 45 leti, so bile smreke še nizke, gosto zaraščene. Visoke so bile takole do deset metrov. Dostikrat pred božičem se je primerilo, da je neznana roka posekala nekaj drevesc za božične praznike. Takrat pa so bila v Ljubljeni božična drevesca na trgu še prav redka. Bilo jih je navadno kak ducat na prodaj. Toda gaj 6e je kljub vsem viharjem vzpel do mogočnega gozda, ko sedaj rasto v njem smreke vitke in zastavne čestite starosti, saj ima vsaka gotovo nad 50 in več let. Kadar se je stari študent naveličal starih iger na utrdbah, je prijel za tomahavk. Tam v gaju so se vrstili zanimivi boji. Najprej so se šli razbojnike in žandarje. Razbojnike 6o drugi lovili po smrekicah. Razbojniki pa so bili prav gibčni in pravi skakalci od vrha na drugi vrh smreke, delali so tako, kakor Tarzan, ki je po vojni postal mnogim ljubljanskim mladeničem vzor junaka. Bila pa je drugače disciplina. Kakor hitro je žandar le roko položil na razbojnika, ko ga je dohitel pri skokih na smreke, je bila že aretacijo. Razbojnik je romal v luknjo. Dostikrat pa je v neki šoli skrahirani grof pripeljal v družbi nekega Napoleona trop mesarskih in drugih vajencev in napovedal vojno študentom. Boj se je splošno razvijal brez diplomatsko formal- se )e trop sovražnikov z grofom približal študen-tovskim postojankam. Gimnazijci in realci, ki so si bili drugače v laseh in si drug drugemu nagajali, so se takoj sprijaznili, ko so videli skupno nevarnost. Vnel se je pretep. Palice in veje so pele. To je bilo orožje. In bili so med študenti dobri poveljniki, ki so znali ukrotiti grofa in ga pognati v beg. Z utrdb krenimo nekoliko nazaj po drevoredu! Meja se z utrdb potegne na zapadno pobočje Gradu. Poprej naj se še m&lo pomudimo pri Gradu! Ni treba mnogo opisovati zgodovino tega veličastno starodavnega poslopja, kjer je valovilo sto in stoletja najrazličnejše življenje. Enkrat veselo in razkošno, drugič žalostno, bedno in temno. Tam od drevoreda v stran je malo poslopje, o katerem marsikateri Ljubljančan ne ve, kaj skriva pod svojo skromno streho. Stari in gioboki vodnjak! Sega daleč v nižavo, najmanj do 80 m. Ko je zavihrala vihra prve svetovne vojne, je avstrijska politična oblast določila grajsko poslopje za stanovanje najrazličnejšim političnim osumljencem in drugim nevarnim ljudem. Bila je tam res pisana družba. In v letih prve velike vojn« vihre je bilo človeku usojeno, da je prav iz radovednosti pogledal z odprtimi očmi v skrivnost te male stavbe. Grad ni bil tako, kakor je sedaj, preskrbljen z dobro pitno vodo iz zdravje mestu prinašajočih Kleč. Na Gradu so imeli n. pr. na dvorišču vodnjak, kamor se je stekala kapnica. Pod Gradom proti Osojam so imeli majhen studenec. V tej mali stavbi pa je bil vodnjak, ki je dovajal prebivalstvu na Gradu že deset in desetletja dobro pitno vodo. Pravijo, da sta bila dva na dosmrtno ječo obsojena kaznen-ca, ki sta se ponudila, da izkopljeta vodnjak, ki bo dajal grajski kaznilnici dovolj pitne vode. In kopala sta in kopala leta in leta. Ob končanem delu je sledila — smrt! Toda dvigniti vodo tako visoko, je bila tudi za takratne čase nekaka stro-kovnjaška veščinal V vodnjaku je namreč velikanski kolesni obod, kakršnega je lahko v miniaturi opaziti v kleteh, kjer so zaprte veverice. V ta obod sta morala stopiti po dva jetnika, v takratnem prvovojnem primeru dva interniranca, da sta dvigala vodo nad 75 m visoko. Kronist ie poskušal to delo. Lahko pravi, da je bilo kdaj veselo, dostikrat pa žalostno in nevarno, kajti treba je bilo paziti, da sta obe »veverici« držali pravi tempo in korak. Ko je človek prišel iz tega oboda, je bil bolj pijan, ko pa bi se nasladkal najfinejšega šampanjca. Osoje so bile že od nekdanjih časov vedno zelo znamenite. Tam spodaj so nizke hišice in vedno so prebivali pošteni ljubljanski ljudje. Za časa prve svetovne vojne so tam bile perice, ki so boljšim gostom na gradu prale perilo. Med njimi je bila tudi »živa ljubljanska kronika« Mica, ki se je človek vedno globoko spominja. Meja z utrdb je potegnjena dalje na Vozarski Za prvi petek Manta nas vabi k zadoščevan u Prvi petek in prvi maj! Na dan, ki »i g[a j« božji Sin izbral, da mu zadoščuiemo, začenjamo mesec, pc«večen njegovi presveti Materi. Obe po-božnosti moremo lepo združiti. Kje se moremo bolje učiti zmiela za zadošče-vanj«. kakor pri Mariji? Angelu je odgovorila: »Glej, dekla 6cm Gospodova.« Bila je pripravljena prevzeti V6e, kar bo Bogu všeč. Starček Simeon ji ie bo božjem razsvetljenju napovedal: »Tvojo dušo bo presunil meč«. Tudi to napoved je vdano 6pre. jela. Odslej je bilo vse njeno življenje po6večeno zadoščevan ju. Umevala je, da bo njen Sin trpel v spravo za grehe, zato ga je podpirala in z njim trpela. Z njim je šla na Kalvarijo. Bila je pri njegovi daritvi, ki jo je opravil za vse ljudi, in tudi 6ama ga je darovala za nas. Prav pod križem nas je Marija 6prejela za otroke, ko ji je Jezus rekel: »Glej, tvoj sin!« Marija je naša najboljša mati. Dober otrok pa 6kuša mater v žalosti tolažiti in razveseljevati. Kot vdani Marijini otroci naj njej delamo veselje s tem, da jo častimo. Razveseljujemo jo tudi e tem, da zadošču-jemo njenemu Sinu, ker ve, kako 6rčno 6am to želi. Zato bomo Marijin mesec najlepše začeli z za-do6tilnim obhajilom na prvi petek. Po zmagi pri Sebastopolu: Kongres v Par^u Na kongresu ga je silno mučilo občutje manjvrednosti. Opazil je namreč, da zastopniki premagane Rusije lažje prenašajo poraz, kakor pa on breme nevtralnosti. Ni se mogel zadovoljita s tem, da ga je kongres potisnil v ozadje. Zato se je zagrnil v plašč častitljivosti, ki pa ni bilo drugega kot domišljavost. Silno se je trudil, da bi obvladal svoj razburljivi značaj in da bi zavrl svojo jezo, ki je včasih hotela bruhniti na dan. Rusi so ga sovra-ili, ker so ga imeli za izdajalca in so bili silno zadovoljnii, če so mu 'lahko kakšno »zaigrali«. Cesar Napoleon III. ga ni trpel. Huol je bil namreč tisti, ki je nasvetoval evropskim dvorom, da naj Napoleonu IU. odrečejo naslov »brate. Mučila pa ga je zlasti ,ialna navzočnost Cavourja. Prebrisani Piemontez se je igral i njim tako, kakor mačka z mišjo. Ob Cavourju so se Buolovi živci končno izdali. Drugi avstrijski zastopnik, Aleksander Iliibner, veleposlanik v Parizu, ni bil brez genija. Bil je zelo izobražen, ljubitelj in poznavalec umetnosti in književnik - strokovnjak. Izhajali jc iz Metternichove šole. Celo po postavi je bil nekoliko podoben Metternichu. Bil je mogoče preveč liternt in je škodovalo njegovim diplomatskim potezam. Rad je nasedal predsodkom in svojemu sanjarjenju. Za svojo nulogo je smatral, da mora ustvariti zavezništvo med Francijo in Avstrijo. Napoleonov imperij je hotel vključiti v okvir konservativne Evrope. Vedel je za »za-rotniske« slabosti francoskega cesarja. Med vojno sc mu je skoraj uresničil ta sen, ko je Avstrija vstopila k zvezi med Anglijo > n Francijo in je Francija pristala n« to, da ho poroštvovala za dejansko stanje v Italiji. Iliibner je tedaj izjavil Napoleonu III.: »Velič«wf"», s »daj ste tudi po obliki priznani z« cesarja, ker ste v bistvenem vprašanju prelomili z revolucijo.« Od tedaj pa te je marsikaj izpremeniilo. Ker Avstrija ni posegla v vojno, so se razblinile razne nade. Na kongres je prišel zastopnik Piemonta in Sardinije in to je bil precejšen udarec za Avstrijo. Hiibner je videl, da ee razblinjajo njegovi prividi. To so bili tedaj glavni igralci v okviru evropske politike. Bili so tolikšni, da so izpolnili ves oder. Vsi drugi so bili »mii-nores gentes« in eo se morali gibati v ozadju. Turke je vodil veliki vezir Ali paša. ki je bil velik gosipod izredno finih navad. Obličja je bil mirnega in vedno nekoliko melanholičen. Zavedal se je, da si 6ultanovo cesarstvo od zmage ne more obetati drugega ko pravico do življenja. V svoji orientalski modrosti je vedel, da 6e ne sme protiviti usodi Prusi so bili zadržani, vljudni, po vojaško zapeti in so kazali javno, da ee počutijqo dobro v ozadju. Prišli so zadnji na kongres in zato nimajo ničesar povedati. In rekli niso dejansko ničesar in to s silno, jasno dostojanstvenostjo. Zastopniki Piemonta so bili komaj vidni med državniki, ki so izpolnjevali vrste kongresnih zborovalcev. Zastopstvo je bilo sprejeto tako, kakor se sprejemajo otroci v družbo odraslih. Vendar pa je navzočnost piemontskega zastopstva povzročala nekoLiko nemira. Za Sardinijo se dviga namreč temna sila italijanske revolucije, ki moti čuvarje evropskega reda. Zaskrbljeno so gledali na malega dobrodušneža, ki je zastopal v imenu Sardinije — Italijo. Cavouir je to vedel in je krotil svoje korake. Nikdo mu ni mogel očitati, da je bčl vsiljiv, prav tako pa mu nikdo ni mogel očitati, da je v tej družbi le »ubogi sorodnik«. Vedno je znal najti pravilen naglas z vso naravnostjo, ki je razoroževala presodke in večala simpatije. Znal je zastaviti besedo na pravem mestu; kadar pa je bilo potrebno, pa je nastopil tudi z vso odločnostjo. Medtem pa, ko so državniki okoli zelene mize urejali zamotana vprašanja evropske anatomije, je hodil okoli njih komaj slišno in po prstih. Gospodarstvo Dopolnitev točk detajlistom za uvoženo blago V primerih ko izvrše izvoz obrtniki konfek-cionisti, ki prodajajo občinstvu, ali trgovci na drobno, se določa, da se mora tak obrtnik ali deta j list izvoznik v svrho, da bi se mu dopolnile izvozne točke, obrniti z vlogo na korpora-cijski odbor potom Visokega komisariata ter predložiti prepis fakture z vizumom izvozne ca-rinarne. Ta faktura mora biti opremljena, razen z vsemi drugimi elementi, ki se zahtevajo v svrho carinjenja, tudi z navedbo odnosne blago-znanske postavke v svrho določitve točk, kakor tudi s celokupnim številom točk. Korporacijski odbor bo pooblastil Trgovsko-industrijsko zl>orriico, da izda nabavnico za isto toliko število točk, kolikor znaša izvršeni izvoz. Ta naredba veilja za izvoze, ki se bodo izvršili počenši z dnem 1. maja t. 1. Kmetsko nasledstveno pravo na Hrvatskem V hrvatskem saboru so začeli razpravljali o kmetskem nasledstvenem pravu na Hrvatskem. Sklenili so predložiti merodajnim ministrstvom zakon o hrvatskem kmetskem domu. Ta zakon je utemeljen v hrvatskem patriarhatu. treba pa je nadalje preprečiti razkosavanje kmetskih posestev, kar je prineslo s seboj tudi moralni propad hrvatskega kmeta. Da bi *e dosegel cilj, je treba, da imajo moški glede nasledstvene pravice prednost pred ženskami, ki naj bi dobile samo pravico do odpravnine v primernem znesku. Nadalje nameravajo dovoliti v kmečki rodbini poroko samd"ihemu sinu, oz. hčerki, če ni moških potomcev. JCmetski dom naj postane pravna oseba, dom nai se ne more prodati, ne deliti in se more obremeniti samo do 10 odstotkov vrednosti. Predlog gre torei za stvoritvijo nekega fidei-komisa in hišne zadruge, kakor je bila včasih zelo razširjena na Hrvatskem, Nove cene tipičnih biciklov so določene takole: tip št. 1 (potovalni) 750, tip št. 2 (športni) 900 lir in tip št. 3 za mladino 620 lir. Kolesa po starih cenah se lahko prodajajo do 30. junija letos. Cene novih tipičnih koles morajo biti nabite v vseh trgovinah s kolesi. Italijansko-hrvatskj promet. V Zagrebu je bil odprt urad za hrvatsko-italijnnske industrijske odnošaje kot podružnica fašistične industrijske korporacije. Urad bo dajal trgovske in industrijske informacije za povečanje trgovinskega prometa med Italijo in Hrvatsko. Iz hrvatskega gospodarstva. Prva hrvatska predilnica in tkalnica bombaža Dngarc.a izkazuje za lansko letno glavnico Vi.23 milij kun 3,54.5.054. kun čistega dobička (za 1. 1940 4,068.126 din). Bilančna vsota znaša 203 milij. kun. Tvor-nici priključena tovarna nogavic Mira izkazuje pri glavnici pol milijona kun za lansko leto 107.320 kun (1940 176.971 din). pot, ki gre mimo znamenite Samassove vile. Zlije se v Vozarski pot na mestu, kjer neha Florijan-ska ulica in se pričenja Vozarska pot. Tam so bila v starodavnih časih »Pisana vrata«. Na kongresu so obravnavali vprašanje Bližnjega vzhoda, v okviru tega vprašanja pa se jo gibalo vse, kar se je nanašalo na »bolnika« v Carigradu. Združeni Evropi se je posrečilo zavreti ruski naval proti Balkanu. Ruski car je klical k sebi Slovane, zlasti pa pravoslavne Slovane, ki so bili sultanovi podložniki. Ta klric pa ni bil samo mrtvaško zvonjenje Carigradu, ampak je bil tudi sunek proti Dunaju, kjer so tudi razumeli, kaj pomeni gibanje slovanskih narodov v okviru meja avstrijskegu cesarstva. V Londonu pa so računali s tem, da se skuša mimo Carigrada proti jugu razmahniti nevaren tekmec. Ko pa je bila Rusija premagana, Dunaj pa resen strahu, je London sklenil s trdnimi verigami povezati premaganca, da se ne bi še kdaj razmahnil proti jugu ali zahodu. Med vsemi tekmeci se je francoski cesar obnašal silno visoko. Povsod se je uveljavljal kot mož, ki se ni bojeval zaradi kakšne sporne zadeve, ampak zaradi zmage pravice, ne za kakšno posebno vprašanje, ampak za skupno korist Evrope. Na kongresu so obravnavali usodo podonavskih kneževiin, govorili so o nevtralizaciji Črnega morja in o plovbi na Donavi. Avstrija je iz Donave hotela napraviti svojo reko. Napoleon III. jc na kongresu najprej igral na angleško karto, pozneje pa je začel igrati tudi na rusko karto. Za zeleno nnizo se je razvila idila med bivšima nepomirljivima sovražnikoma, začelo se je prijateljstvo med Bonaparteom in ruskim carjem. Ljubosumna Anglija je vse to začela gledati z očmi nezaupljivosti. Bonaparte pa ni starega prijateljstva hotel zamenjati z uovim, ampak je k staremu prijateljstvu hotel pridružiti še novo. Ohranil se je v ravnotežju, kakor akrobat na vrvi. Na kongresu se je trudil, da bi za Rusijo izposloval zmerne mirovne pogoje. Ko pa je bil mir sklenjen, je z Anglijo in Avstrijo obnovil zavezniško pogodbo, ki noj bi poroštvovala za izvedbo mirovne pogodbe. , (Dalje.) Q\o£wie, novica Starostna doba za pokojnine rudarjem znižana od 60 na 55 let Predsednik zveze rudarskih delavcev ie je oglasil pri Duceju in mu poročal o perečih vprašanjih rudarskega delavstva, kakor tudi o pridnosti in discipliniranosti rudarjev. Duce je izročilo vzel na znanje in odredil, da morajo rudarska podjetja, katerih delavnost je danes bolj potrebna kak or kdaj koli poprej, posebej posvečati izredno skrb delavstvu in naj zato grade čimveč higieničnih stanovanj, ustanavljajo skupne delavske obednice in naj poskrbe tudi za zdravo zabavo delavstva ob prostem času. Končno je odločil Duce, da se zniža starostna doba, po kateri dobi rudar pravico na pokojnino, od 60 let na 55 let. Določene so bile tudi posebne nagrade za najbolj pridne in najbolj prizadevne rudarje. Te nagrade bodo razdeljevali vsako leto na dan sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, Koledar Sreda, 29. aprila: Peter Sanel, mučenec; Robert, opat in ustanovitelj reda; Terbula, devica in mučenica; Torpat, mučenec; Tihik,6poznavalec. Četrtek, 30. aprila: Katarina Sienska, devica; Jožei Katalengo, spoznavalec; Zofija, devica in mučenica; Evtropij, škof in mučenec Lunina sprememba: Sčip: 30. ob 22.59. Her. 6chel napoveduje vetrovno in ja6no vreme. — Dogoni živine. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: Dne 4. maja 1942 v Črnomlju; dne 5. maje v Novem mestu; dne 5. maja v Logatcu; dne 6. maja v Ribnici; dne 6. maja v Ljubljani. — Hladno vreme. V soboto popoldne je bilo prav toplo, ko je bila dosežena najvišja dnevna toplota +18.5 stopinj Celzija, nakar se je vreme v nedeljo preobrnilo in je postalo hladno in deževno. V dveh dneh je bilo 7 mm dežja. Dnevna temperatura se je zmanjšala za 4 do 6 stopinj. V torek zjutraj je bilo prav oblačno in hladno, najnižja jutranja temperatura +8 stopinj Celzija. Barometer se dviga in je v torek dopoldne dosegel 763.4 mm. — Zadnje dneve eo gozdovi in gaji močno ozeleneli, prav tako so že popolnoma pogrnjeni z zeleno odejo travniki. Češnje že cveto. Na Barju so se že pojavile lastovice, ki so zasedle svoje stara gnezda ali so začele zidati nova. Oglasila se je tudi že kukovica. Letos je kebrovo leto. — Orient-Expres — znani mednarodni brzi vlak, ki je vozil pred vojno iz Francije preko Švice, Italije, bivše Jugoslavije in ostalih balk. dr. žav na vzhod, potem pa so ga lanskoletni vojni dogodki ustavili, bodo zopet oživili. Napovedana je zopetna vzpostavitev tega vlaka, ki pa bo imel 6edaj za izhodišče Torino, odkoder bo preko Milana, Trieeteja in Ljubljane vozil proti Zagrebu, Belgradu in dalje na vzhod. Novi mednarodni vlak bo imel poleg prvega tudi ie drugi razred. — Vdova znanega slikarja — razstavlja. V galeriji Michelazzi v Triesteju je bila več dni od- "pVtii zanimiva umetniška razstava. Priredila jo je vdova po znanem triestinskem slikarju Zangran-"3K. Marija Zangrando. Pod vodstvom svojega soproga se je sama začela bavitl v svojih zrelih letih s slikarstvom ter je dosegla v tej umetnosti znatno £topnjo in dobro ime. Sedaj se namerava preseliti na Dunaj, pa se je s to razstavo poslovila od svojih tukajšnjih prijateljev. Romantični doživljaji mladega potepuščka. Decembra meseca so naleteli varnostni organi v vlaku, ki je pripeljal v Trieste iz Ljubljane, na mladega fantiča, ki je potoval »črno«, sam in brez sredstev. Fantek je dejal, da ima 14 let in da se piše Ivan Roulčič, doma je iz Postumie, kjer sta- nujejo njegovi starši. Pripovedoval je, da potuje iz Logatca, kamor je spremljal vojake, s katerimi se je seznanil. Fanta so izročili v deško zavetišče sv. Antona v via Battera. V varnem zavetju tega zavoda pa se fant očividno ni dobro počutil, ker je že po osmih dnevih neznanokam izginil. Zasledili so ga potem v Goriziji, ga prijeli ter pripeljali nazaj v Trieste. Ker je bilo verjetno, da bo skušal spet pobegniti, to ga vtaknili v zavod Pija X. v Capodistriji, kjer se vzgajajo otroci kaznjencev. Medtem pa so poizvedbe za dečkovimi starši pokazale, da se je fant zlagal in da v Po-stumiji nima nobenega svojca ter ga nihče tam ne pozna. Fant pa tudi v tem zavodu ni obstal. Kar na lepem ga je vzela noč. Pri begu je spretno preplezal visok zid, ki obdaja dvorišče zavoda. Kmalu potem pa je potoval ravnatelj deškega zavetišča v Triesteju, v katerem se je mladi potepuh najprej nahajal, skozi Pieris. Med gručo vojakov je naenkrat zagledal obraz, ki se mu je zdel znan. Bil je to fantič, katerega so vojaki, imeli zelo radi. Živel je ie del) časa pri njih ter so mu napravili malo uniformo, s katero se je zelo ponašal. Ravnatelj je v fantiču prepoznal begunca iz svojega zavoda, Raulčiča. Po tem srečanju so fanta 6pet prijeli ter ga vtaknili v zavod v Triesteju, kjer 6e 6e. daj nahaja. Oblasti še vedno poizvedujejo za njegovimi roditelji. Fant pripoveduje sedaj, da je hodil v ljudsko šolo v Goriziji, ko pa je Uni izbruhnila vojna, je odšel z vojaki v bivšo Jugoslavijo. Deček piše in govori 6lovensko in italijansko. Dozdaj 6e še ni posrečilo ugotoviti, odkod je fantič doma, kako se prav za prav piše, ker si vedno izmišljuje nova imena ter nove domovinske kraje. — 4 leta ječe za konjsko pečenko. Januarja meseca 1. 1940 so finančni organi zaplenili na bivši jugoslovanski meji vtihotapljenega konja ter so ga dali v rejo Antoniju Stocca na Contovellu pri Triesteju. Ko pa so po nekem času prišli pogledat, kako se konju godi, so našli prazen hlev, posestnik pa jih je sprejel prav posmehljivo, češ, konj je že med rajnimi, pokoj njegovi duši. Preiskava je potem dognala, da je Stocca konjr zaklal ter meso deloma porabil sam, deloma pa ga prodal. Sodišče mu je sedaj prisodilo za konjsko pečenko štiri leta ječe. Ljubljana 1 Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhov, vaj na prvi petek, 1. maja 1941 Začetek točno ob 5. uri popoldne. Zaradi šmarnične pobožnosti bo tokrat sinio meditacija brez konference. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. 1 Pričetek Dopolavorovega tečaja italijanščine. Tečaj se prične v nedeljo, 26. t. m. Udeležencev je 165. Tečaji so vsako soboto od 18.30 do 19.30 in vsako nedeljo od 10.30 do 11.30. — Po dosedanjem znanju italijanščine so udeleženci razdeljeni ne tri skupine. 1 Čelist Nerio Brunelli, ki bo koncertiral jutri, v četrtek ob pol 7 zvečer v veliki lilharmonični dvorani, je doma iz okolice Bologne in gojenec dveh velikih mojstrov na čelu, Francesca Serata in Artura Bonuocia. Z največjo pohvalo je dovršil muzikalni licej v Bologni in se posvetil leta 1923 koncertni karieri. Od tega časa dalje nastopa na neštevilnih koncertih kot 6olist, kot koncertant s spremljevanjem komornega orkestra, v svoji domovini in v celi irednji Evropi. Kako popularen je kot umetnik, dokazuje to; da so posamezna mesta v srednjeevropskih državah vsako leto zahtevala Brunellijev koncert. Brunelli pa goji tudi komorno glasbo in tvori s slavnim pianistom Pavlom Zecchi-jem duo Zecchi-Brunelli. Nekaj let pa je bil tudi član tria di Pessaro. Trenutno deluje Brunelli kot profesor violončela na konservaitoriju 6v. Cecilije v KULTURNI OBZORNIK Šmarnice za leto 1942 Izšle so letošnje Šmarnice, majski govori, ki jih je letos izdal Odbor za obhajanje devetih prvih petkov pod pomembnim naslovom Naša Gospa Presvetega Srca. Tako se tudi ti majski govori, tradicionalne slovenske šmarnice, vključujejo skladno v vsenarodni slovenski misijon, v splošno češčenje Presvetega Srca Jezusovega, ki ga slovenski katoličani opravljajo na pobudo in željo svojega nad-pastirja z namenom, da se naše duše obrnejo k Bogu, da se nato tudi Bog obrne k nam v milosti in dobroti. Ce je lani Seigerschmied posvetil šmar-nično pobožnost Kraljici miru, 60 tudi letošnje šmarnice dobile tako za nas najbolj sodobno duhovno snov: prenovitev človeka k ljubezni Jezusovega Srca po priprošnji Njegove Matere, ki je to Srce v sebi nosila in tako postala soodrešiteljica človeškega rodu. Saj je Jezus tudi prvi svoj čudež v Kani Galileji napravil na priprošnjo svoje Matere — in je tako njena priprošnja gotovo največje jamstvo božjega usmiljenja. Lepa mi6el je bila povezati letošnjo Marijino pobožnost s pobožnostjo k Jezusovemu Srcu, kajti tako sovpadata obe pobožnosti v en sam oilj: »Naša ljuba Gospa presvetega Srca, izprosi nam to milost, da bomo zvesti v ljubezni do presvetega Srca Jezusovega in postali deležni njegovih obljubit Letošnje šmarnice niso delo enega samega pisatelja, temveč kolektivno delo nekaj ljubljanskih duhovnikov, častilcev Marijinih. Gradivo je zbral in uredil dekan tnsgr. Matija bkerbec, ki je tudi napisal šest govorov; ostali sotrudniki so še: profesor dr. V. Fajdiga (2 govora), prof. P. Slapar (2), prof. dr. A. Levičnilc (4), prof. L. Bevka (1), ekspo-zit J. Veider (2), prof. A. Strupi (3), župnik J. tili-pič (2), stolni kanonik dr. J. Kraljii (3), stolni vikar F. 'Zaleelj (2), prof. J. Pavlin (1) in škofijski tajnik St. Lenil (3). Vsa knjiga majnlškili govorov je lepo urejena po notranji duhovni zvezi misli ter predstavlja lepo zbirko Marijinega sodelovanja pri krščanskem življenju človeka. Uvodoma je izrazena misel, da je češčenje presv. Srca postalo danes izraa in dokaz živega krščanstva, da pa je najboljša učiteljica v tej pobožnosti.preblažena Devica Marija, ker je njeno srce najlepša podoba presv. Srca Jezusovega in ker je sama najgloblje prodrla v njegove skrivnosti. V nadaljnjih govorih prisostvujemo razlaganju njenega sodelovanja pri Odrešenikovem odrešenju sveta ter spoznamo Marijo — Mater milosti, kajti vse bolj izrazita vera kristjanov in učenje bogoslovnih učenjakov trdi, da Bog vse milosti človeštvu deli po Marijinih rokah. Marija nam je učiteljica v brezpogojnem verovanju božji besedi ter mora biti tako zgled naše trdne vere. Cas terja od nas božjega otro?'va, zahteva, da ^se odrečemo materializmu ter 6e učimo pri Srcu božje ljubezni do uboštva in človeštva. Med dvema sve- tovnima nazoroma ec moramo odločiti za onega, ki nam obljublja srečo — na onem svetu, in zato hodimo po poti odpovedL Blagor čistim in žalostnim, kajti v Marijinem ta Jezusovem Srcu imajo tisti najlepši zgled in tolažbo. Treba nam je krščanske srčnosti, varovali se moramo greha, da ne žalimo Srca, ki je zaradi nas potrto. Pa tudi malega greha. Posebni govori so posvečeni sv. spovedi — velikonočnem daru. presv. Srca in sv. maši — srcu vseh pobožnosti, sv. obhajilu — viru milosti presv. Srca; Srce Jezusovo nas uči ljubiti, ljubiti se med seboj odpuščati in deliti usmiljenje. Le v češčenju presvetega Srca se bo prenovil svet, od njega pričakujmo obnovo človeštva, narodov, družin in posameznikov, ono je kralj miru in vir življenja ta svetosti. Njegova želja je — apostolsko delo oznanjevanja sv. evangelija po vsem svetu, pa tudi med nami samimi v apostolatu molitve in žrtve. Zadnja poglavja so posvečena sv. Cerkvi kot ustanovi božjega Srca, kot viru občestva med narodi, ter je zato edinost v Cerkvi želja presv. Srca. Verniki pa moramo biti vdani sv. Cerkvi, kakor je bila Marija Jezusu, ki je skrbno varovala ta cenila Jezusovo delo. Šmarnice pa so za nas šola krščanskega življenja po Marijinem nauku ta zgledu. In po takem življenju, ko se je človek zgledoval po Mariji in iskal v njenih priprošnjah milosti, bo dosegel tudi zadnjo ta največjo milost: stanovitnost do konca, srečno zadnjo uro ta milostno sodbo. S to zadnjo prošnjo pa se zaključijo letošnje lepe šmarnice, posvečene naši Gospe presvetega Srca. Knjiga sama je lep zbornik razprav o osnovah katoliškega verovanja ta življenja v zvezi z Marijo, posrednico božje milosti, našo priprošnjico v potrebah, ta češčenju presv. Srca. Že kot tak zbornik ima veliko vrednost v naši homiletični in aske-tični literaturi, še večjo pa dobi v okvirju vsena-rodne molitve za zemsko ta večno srečo pripadnikov našega rodu. td. Rimu. Na njegov koncert opozarjamo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 1 Ponovitev lepo uspele misijonske prireditve za otroke bo v nedeljo 3. maja popoldne ob petih v frančiškanski dvorani. Zopet bodo naslonili naši najmanjši in s svojimi izvajanji na odru navduševali za misijonsko idejo, za žrtev misijonskega poklica in za svetniško veličino našega velikega rojaka, misijonarja Friderika Baraga. Nedeljska ponovitev ni namenjena le mladini, marveč tudi odraslim, posebej šc tistim misijonskim prijateljem, ki zadnjo nedeljo zaradi prevelikega navala niso mogli dobiti vstopnic. — Vstopnice so po 8, 6, 4 in 2 liri; kupujte jih v predprodaji pri Sfiligoju. — DŠV. 1 Po nakaznice za semenski krompir naj pridejo prosilci z začetnimi črkami T, U in V v sredo 29. t. m. od 8 do 11 v 6obo št. 35 v II. nadstropju Mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ul. št. 7. Jutrišnji četrtek 30. t. m. naj pa e temi nakaznicami g. edo po krompir v skladišče v Maistrovi ulici št. 10 od 9 dalje. 1 Uprava Narodnega gledališča opozarja p. n. obiskovalce gledališča na sledeče: Telefonska naročila za nedeljske predstave sprejema dnevna operna blagajna samo ob petkih in sobotah. Naročene vstopnice morajo biti dvignjene do sobote ob 19. rui, 6icer bodo na razpolago novim rellek-tantom. 1 Prva slovenska uprizoritev Mascagnijeve opere: »Prijatelj Fric«. V sredo bomo slišali pod taktirko dirigenta Demetrija Zebreta in v režiji Roberta Primožiča prvič v slovenskem jeziku delo Pietra^Mascagnija: »Prijatelj Fric«, ki je poleg nje-|ove »Cavallerie rusticane« najbolj znano delo. Čomponist ga je nazval »lirična pesem«. Opera je polna intimnih razpoloženj in lepot, ki najdejo izredno dojemljiv izraz v invencioznih skladateljevih melodičnih linijah. Za ljubitelje lepega arioznega )etja in melodične glasbe bo ta opera velik muzi-talni užitek. Peli bodo: Suzo - Vidalijeva, Frica -Franci, cigana . Golobov a, doktorja - Popov, Han-6a - Dolničar, Friderika - Kri6tančič, Katarino -Poličeva. 1 Načrt mesta Ljubljane. Dober teden jc žc potekel, kar je prišel v prodajo najnovejši načrt mesta Ljubljane. Sedaj se šele vidi, da je bila res potreba po njem, saj je že nad četrtino naklade v prometu, kar je za tako kratek čas nedvomno lep uspeh. Zanimanje za načrt je veliko in celo z dežele že prihajajo naročila. Pred izložbami knjigarn, kjer je razstavljen načrt, se vedno ustavljajo ljudje in ga živahno komentirajo. V vseh krogih je bil načrt simpatično sprejet Za ta načrt ni bila potrebna nobena propaganda, skoraj vsak, ki ga vidi in lahko pogreša par lir, si ga kupi, če že ne za praktično uporabo, pa vsaj v spomin na redki dogodek, da je po dolgem času zopet izšel načrt mesta. — Uprava, ki je načrt izdelala, ima lahko zavest, da je zadostila gospodarskim in kulturnim potrebam, obenem pa je izvršila tudi socialno delo. Saj so pri tem delu zaslužili stavci in lito-grafi in danes nudi možnost zaslužka akviziterjem. Če uprava ne bo imela gmotnega dobička, ji naj ostane vsaj zavest, da je izvršila delo, ki jc bilo potrebno. 1 Zlato nalivno pero je v torek, 21. t. m., v svoji službi pri dostavljanju izgubil starejši mestni služiteli na poti od stražnice na Bleiweisovi (prej Tyrše\n) cesti 62 po Einspielerjevi, Lavričevi, Par-movi in Kamniški ulici do bežigrajske šole. Kdor se zaveda sedanjih razmer nižjih javnih uslužbencev, se bo gotovo usmilil in najdeno pero vrnil v mestnem ekspeditu v III. nadstropju leve hiše magistrata ali pa v našem uredništvu. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Sreda, 29. aprila ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Ited Sreda. — Četrtek, 30. aprilu ob 17.30: »Vdovu Itosllnka«. Izven. Oper«: Sreda. 29. aprila ob 17: »Prijatelj fric« Premiera. Ited Premierski. — Četrtek, 30. aprila ob 17: »Prodana nevesta«. Izven. Zolo znižano cone oil 15 lir navzdol. RADIO. Sreda, 2». aprila. 7.30 Poročila v sloven 7.45 Oporetnu gluaba. V odmoru napuved časa. — 8.15 Poročila v Italijanščini. — 12.15 Klavirski koncert Ma rijana LipovSku. — 12.40 Tipični orkester vodi dlri gent Angelo De Angetis, — 13.00 Nupovod časa. 1'oro čila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Po veljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 18.20 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. — 14.00 Poročila v ltali janščini. — 14.15 Pisana glasba. — 14.45 Poročila v sto venSčlni. — 17.15 Tercot Dobršek. — 17.35 Filmska glas ha. Orkester vodi dirigent Zcmo. — 19.00 »Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Lobon. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Pi6ana glasba. — 20.00 Napoved čnsa. Poročila v italijanščini. — 20.2(1 Komentar dnevnih dogodkov v slovenSčtnl. — 20.30 Pesmi vojnega časa. — 20.45 Fantazija. Orkester tn zbor vodi dirigent Petralia. — 21.25 Predavanje v slovenščini. — 21.35 Koncert ljubi j. godalnega kvartetu. Izvajalci: Leon Pfelfer 1. violina, Albert Dorinolj 2. violina, Cenda VrdireU Jc Ur vAiria] nn rpeti Sedlbauer čelo. Vinko fiuSteršič viola. - 22.15 Klasični I VOllceK je Kar Zairjal pO cesti. orkester vodi dirigent Manno. - 23.45 Poročila v Italijanščini __ LEKAHNE. Nočno službo imajo: dr. Kmet, Tyr-šova 43, mr. Trukoozy ded., Meatul trg 4 in mr. Utlar, Selenburgova nI. 7, POIZVEDOVANJE. NuSlo so Ju uradno potrdilo o pristojnosti na ime Pahor Ladislav. Dobi se v upravi *S1"Yzgubila Rom mol)ro denarnicr. » vnčjo vtoto do-nnrja In i računi »d Zmajskega mostu do Kapiteljsko ulioe tci lopo prosim, naj so izroči najdeno upravi ■Slovenca« proti nagradi. V nedeljo jo bila » stolnici pozabljena črna ročna orbita brez držajev. V njoj je bila jogitimucija in" teorijski zvezek. 1'oStenl najditelj naj jo odda na nu slov, kl je nu legitimaciji, kjor dobi nagrado. Iz Triesteja Pastirski obisk prve mestne župnije. V nedeljo, 19. aprila, je škof msgr. Santin izvršil svoj pastirski obisk pri prvi in najstarejši mestni župniji sv. Justa. Ob 8 je imeo nabavni ceni, ali pa še ceneje, oddajala vzornim gosjxxlarjem. Strogo nadzorstvo nad posevki je uvedla velika župa Prigorje. V to 6vrho velika župa vpisuje v jjosebne knjige vse obdelane površine zemlje, f>o-vprečni žitni pridelek in potrebe živil za prehrano ljudstva. »Tri sto peklenščkov — tako je,« mu je odvrnil. »Medtem ko sem bil malo zadremal, mi jo je ta zlodej ukradel!« »Ne razumem te ...,« je osuplo dejal Mišek. »Ali si imel kaj sovražnikov?« »Nobenih — do te ure,« je odvrnil Voliček. Nenadoma je nekaj strašno zabobnelo. . Filatelisti pozor! Nakup In prodaja znamk vseh vrat JOl> albumov tn tllatellstlčnlb ootreb-ščln Je najugodnejša v knjigarni Dolžan, LJubljana, Stritarjeva ulica t Telefon 44-24 Vse vrste antikvariiinih Knjig od najstarejših do najnovejših kupuje knjigarna Janez Dolžan v LJubljani. Stritarjeva 6. Telefon 44-24. Citajte In širite »Slovenca« l ProvarelbudinlallaVanlglia con frutta cotta e sciroppi Pokusite Dr, OETKER-jev pudingov prašek z vanj lijevim okusom, s kuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Chledeleci I nostrl projpeltl • colorl Zahtevajte na!« barvane prospekte! (M/tet Bo«. A. CE7KER S. A. I. - MfLfiMO, V?a M«-!« s. Oenesio 2 30. i/9 APRILA NEPREKLICNO ZADNJI DAN Oltre 52 milioni sono gift slati distrihuiti fra i vincitori della Loiterla di Tripoli, che anehe quest'anno creeia due ntiovi milionari Uno di cjuesti potresti essere iu! Acquista oggi stesso un biglietto r'ella I.otteria di Tripoli Domani non potrai piii diventaie milionario con sole 12 lire Že nad 52 milijonov lir je bilo razdelje nih med zmagovalce Loterije di Tripoli, lEco di Roma« piše med drugim: Najvažnejša lignitna cona Italije je Valdarno, ki daje tretjino nacionalno proizvodnje. Seduj znuša proizvodnja okoli 300.000 ton v pokrajini Florenca, v pokrajini Arezzo pa 800.000 ton. Največja družba, ki je udeležena pri proizvodnji, je izvršila za 21 milijonov lir novili investicij in je dosegla pri povprečnem številu zaposlenih 3.700 tudi že največje število 4.100. Sedaj je začela ta največja družba izdelovati tudi brikete iz lignita, ki lažje prenesejo prevoz. Ljudske hiše v pokrajini Zara. Ministrstvo za javna dela je nakazalo Avtonomnemu fašističnemu zavodu za ljudske hiše v pokrajini Zara vsoto 18 milij. lir v mestu Zara. Obenem z ostanki zneskov iz prejšnjih let bo zavod lahko sezidal 25 hiš in 351 stanovanj za skupno vsoto 18,370.000 lir. Konec yarda v Nemčiji. Od 1. julija dalje se po odredbah nemških oblastev vse preje ne bodo nuraerirale več po yardih, temveč samo po metrih, številka preje, ki pomeni kakovost preje, je namreč dana po tem, koliko niti pride na vsakih 1000 m in t kg preje. Če tehta nit, ki je dolga 100.000 m, 10 kg, je številka preje 1100.000 proti 10) 10. Temboljša je preja, čimveč metrov pride na kg. Dosedaj se je kakovost preje merila v Nemčiji po angleških yar-dih, sedaj pa je uveden metrski sistem, nadalje so uporabljali pri tem tudi še druge sisteme, sedaj pa je v Nemčiji vse poenoteno. švicarske finance. Za leto 1941 izkazujejo švicarske finance deficit v znesku 60.4 milij. švic. frankov, kar pomeni za 23.2 milij. frankov kot je bilo predvidenega deficita. Izredni vojni stroški so znašali 1.23 milijarde frankov, od česar je bilo pokritih z izrednimi davščinami tn dohodki 0.47 milijarde frankov. Skupno so doslej švicarski vojni stroški dosegli že vsoto 3.76 milijarde lir do konca lanskega leta. 1 Službe 1 Dobe: Deklo za župnlšče, iščem. Na- ' slov v upravi »Slovenca« pod št. 2588. (b - i Dve prešivalki za čevlje ' takoj sprejmem. Janko JeSe, čevljarski moj-: ster, Opekarska cesta 61. j§Kiipimc|| Krojaške odpadke volnene ln bombažne, pletiljske in šiviljske odrezke, kakor vse tekstilne odpadke kupuje Gerk-man Hrenova ulica 8. k Otroški voziček za dvojčke, rabljen, dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2612. Kolesa Triciklji: 2 rabljena ln 2 nova, za zelo nizko cono naprodaj. ! Genorator delavnica! Tyrševa c. 13 (Flgovee, levo dvorišče). Tel. 29-27. Hladilno omarico majhno, praktično za gospodinjstvo. prodam. Ivo Stembal, Vegova ulica 8 (pritličje, dvorišče, levo). Zajčje kože nam dajte takoj v strojenje, da vam jih moli ne poškodujejo L ROT. krznarstvo v LJubljani, Mestni trg 5. Krznene plašče ln drugo Kožuhovino sprejemamo v shrambo. Tudi za potrebna popravila Imamo aedaj največ časa. L. ROT, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 6 ] Šivalni stroji |§ »Singer« šivalni slroj malo rabljen, takoj prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2614. Unlcnii | Učenca za črkoslikarstvo, sprejmem takoj. Kruljc, Ljubljana, Breg št. 6. §ju ita}ent£ 3 do 4 velike lokale v centru, podpritličje ali pritličje, za uporabo sestankov, iščemo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Družba« št. 2582. (n I-cbšssn M Stanič Lojze v Ljubljani, sporočam svojim bivšim cenjenim odjemalcem in strankam pok. Frančiške Ocvlrk, da bom 2. maja 1942 obnovil prodajo mesa v novi tržnici št. 25. Vse svoje bivše stranke, ki želijo pri meni jemati meso. prosim, da mi to blagovolijo sporočiti, da zamorem preskrbeti prepis istih. Razpis! Tri župni cerkvi v Loškem potoku jo napraviti novo streho, katera bo krita z opeko »Bobrov-cem«. Razpisana so tesarska dela. Reflektantje naj se zglase do 10. maja 1942 pri župnem uradu v Loškem potoku. — Stavbni material da cerkev sama. Tesarski mojster skrbi za hrano in orodje sam. Oglašujte v edino usDer^^m dnevniku »Slo vencu«! Dal 15 al 30 aprile vengono emesse le nuove serle di BUONI on TESORO NOVENNALI 57, « PREMI Interessl e Premi esenti da ogni imposta presente e ffutura PREZZO di emissione: L. 97.50 per ogni cento lire di capitale aominale, da versarsi sia in contanti che in cedole ammesse in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L. 4.800.000 mediante estrazioni semestrali. """ Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca dTtalia: • Cassa DepositI e Prestitl — Istitnto Nazlonale delle Assicurazioni — Istltnto Nazlonale Fascista della Prevldenza Soclale — Istituto Nazionale Kascista per 1'Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Rispartnio — Istituto di Credito Ser Ie Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco i Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societft Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio: Banca Nazionale delPAgricoltnra — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale. Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC — Banco S. Geniiniano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito. Milano — Banco Lariano — Credito Vnresino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C, Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutna Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare. Luino — Banca Cooperativa Popolare. Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mntua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare ai Modena — Banca Popolare, Cremona — Bar.ca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinc — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza f ^ _ _ ______- _ t) ! __rt m i AHMIM A I n .1 .. a! I, Dnl^nnn Kln/lfl DnnnlflVA I»C O n trt Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iscritte alle Federazioni di Categoria, nonehe gli Agenti di Cambio partecipantj alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio Od 15. do 30. aprila bodo emitirane nove serije 9 letnih 5'/. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI Obresti in Premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivo ali v gotovini ali s kuponi, dopuščenimi za vpis, PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca d'Italia. Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicuraznoni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per PAssicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d'ltalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia' — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca (PAmerica e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino _ Riu n ion e Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Banca Nazionale delPAgricoltnra — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale. Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonvviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca' Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gandenzio Sella & C., Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Snd — Banca Piccolo Credito Savonese — Banco Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mntna Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Bonca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare. Padova — Banca Mntua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito. Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Indnstria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v zvezi bančne kategorije, kakor tndi menjalnični agenti, ki so člani drnžbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«. Zs Ljudske tiskarne v Ljubljani: Jože Kramar:? Izdajatelj: InL Ježe Sadiš Hrertnfk- Viktor CsnSB