SMVi W TrstM. v powdelfefc 1»f iwwl« MKIli. Mzbaj« vsak tlan /jutraj, tudi ob nedeljah In praznikih. Uredništvo: / UUc-i sv. Frančiška AsiSkega it. 20, I. mdstr — Dopisi ne; se pošiiiajo _ ureu istvu. — Atirankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi ne vračajo. ■* — 1. dajatelj in rsJ^ovorni uredaik Štefan Godins. — Lastnik konsorcij Iisla * .Edinosti* - Ti>n tisl-arae „Ttdinosti— Teltr^n uredništvi in uprave štev-tL. 11-57. NaroC:;!na znaša: Za relo leto K 40- . pol leta K ?0tri mescw« K 10 —. za nedeljsko izdajo ?a ce!o ieto K 8—, pol iera K 4*—. » -^t----- PrrStfinezna Številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. ■■■■ —• INOST Posamezne Sl«vllke zastarele 70 vin. Oglasi trgovcev in obftni'rov nt m po 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vin; oglasi v tekstu Hsta do pet vrst K 20.—; vsaka nadaijua vrata K 2*—. Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa t}0 vin. Ogiasč sp.ejo.na inšeratnl oddelek »Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Uprava in inscratfti oddelek se nahajata v ulid sv. Frančiška As. št. -Ml Po5tnohranHnfči: r.r.ti Btl.052 Posamezna Številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. -. OdKritje spominske ploske dr. KreKa. Slavno® t i v Št. Janžu. Triuniiatna vo/nja slovanskih gostov po Dolenjskem. LJUBLJANA, 18. (Izv.) Danes zjutraj so se ' Člani Jugoslovanskega kluba in zastopniki polj-, skega, češkega tn srbo - hrvatskega naroda z ogromnim številom izletnikov odpeljali s tukajšnjega južnega kolodvora v St. Janž na Dolenjsko, da prisostvujejo odkritju spominske plošče vsem Slovanom nepozabnega dr. Jan. Ev. Kreka. Pred odhodom vlaka se je zbrala pred kolodvorom ve-* lika množica narodnega občinstva, ki je nepresta-(no prirejala odličnim slovanskim gostom viharne : »vacije in pozdravljala odhajajoči vlak i viharnimi vzkliki. Pot v Št. Janž na Dolenjsko, kjer je preživel dr. Krek v družbi svojega intimnega •prijatelja in slovanskega rodoljuba, župnika Bajca, t svoje zadnje ure. ie bila nravcata triumfalna vož-' n;, sijajen izraz velike narodne zavednosti našega priprostega naroda in njegove politične probuje-V.osti. Na vseli postajali, kjer je obstal vlak in tudi . "jo cestnih križiščih so zavedni Dolenjci prirejali ,oljskim, češki in srbo-hrvafskim gostom velikanske ovacije in jih pozdravljali z zastavami, vzkli-(Iti in petjem. Na obeh straneh železniške proge f&o bile vse vasi v zastavah, veliko število žena • In deklet v narodnih nošah. Poseb ni prisrčen Je [ bil sprejem v Grosupljem, kjer so narodne žene : In dekleta izročile zastopnikom slovanskih narodov krasne šopke z narodnimi trakovi in jih ob-; suli s cvetjem. Globoko ginjeni so se slovanski ! poslanci s kratkimi govori ekscelence prof. dr. | Glombinskega. češkega socialističnega poslanca I Vaueka in dr. Korošca zahvaljevali za prisrčne i ovacije. V Višnji gori, ki je bila vsa v zastavah, Šo pričakovali domačini goste v narodnih nošah, z godbo in požarno brambo, ki ste odpotovali potem skupno Z njim! naprej v St. Janž. Jako srečno je bil aranžiran sprejem tudi v Trebnjem, kjer so pričakovali vlak Orli in kjer ie bilo gostom tudi servirano. Na zahtevo naroda, čegar navdušenost je prikipela do viška, so izpregovorili dr. Glom-fcinski, Stanek, dr. Korošec In prof. Verstovšek. Izredno glnljiv je bil tndi sprejem v Mirni, kjer So pozdravili narodne zastopnike otroci z zastavami, narodni pesnik Franjo Neubauer pa z navdu-j šeno pesmijo. Vlak se je približeval Št. Janžu. Po ; cesti so ga spremljali številni okrašeni vozovi z i piladenkami in mladeniči, ki so prišli prepevaje Jiisrodne pe?mi v St. Janž. kjer se je zbralo že na tisoče ljudstva z vseh strani, ki ie nestrpno pričakovalo prihoda ljubljanskega vlaka s poljskimi in i č.škiml gosti. Ko je prispel vlak na kolodvor in ; s > gostje izstopili, jih ie okoli 10.000 glav broječa ; množica, med njimi vse polno Hrvatov In Hrvatic, j sprejela z neovisnim navdušenjem in !ib obsula s ' cvetjem. \ Ob K3 popoldne je bila v župni ccrkvi slovesna peta maša za pokojnega dr. Kreka, nakar je sledilo odkritje spominske plošče dr. Kreka na žup-uišču, kjer je umrl. Stavnost odkritja se Je vršila 6eveda popolnoma v znamenju policijskih odredb fn v senci bajonetov. Župnik Baje ie slavil delo-| vanje pokojnika za ujedinjenje Slovencev, Hrvatov »Ju Srbov in slogo med narodom. Ekscelenca dr. j Oloirrblnskl Je proslavljal dr. Kreka kot vzornega prganizatorja sloge med Slovani sploh, posl. Stavek kot velikega prijatelja Cehov in posl. Sedlak i kot iskrenega prijatelja, s katerim ie od prvega i£ačetka zadružništva deloval v prospeh obeh na-[tf&dov. Cehov in Jugoslovanov. Končno je izpre-HgOvoril še dr. Korošec. f Po odkritju je bil v župnišču obed, tekom katerega je župnik Baje v svoji napitnici pozdravljal poleg odličnih slovanskih narodnih zastopnikov fcuii starosto slovenskih politikov, dvor. svet. Šu-plfcta, ljubljanskega župana dr. Tavčarja in druge naglašal, da naj pomeni današnji poset v St. Jor.žu izraz edinosti in trdne volje slovenskega |iaroda, da morajo prenehati vsi neosnovani stran-larski bojL Odzdravljala sta prof. Glomblnski in dr. Lovto Pogačnik kot provizorični vodia Slov. Ljud. Stranke Ob 6 »večer so se gostje na okrašenih vozovih odjeljaH zopet na postajo. Povratek v Ljubljano ;ie bil istotako triumfalen. Po dolenjskih gričkih in Kvrib'-h so goreli kresovi, krasni zlasti na guštanjski [graščini, po cestah in postajah zopet enaki pri-j^ori. Ljudstvu je bilo le žal. da so je morali gosti /tako hitro zapustiti. V Ljubljani je več sto glav :bro;eča množica z vzkliki in slovanskimi himnami »Spremila vrnivše se slovanske narodne zastopnike «Š kolodvora do Uniona, nakar se ie mirno razšla. : I zuezna imma poročila. AVSTRIJSKO. f Dr NAJ, 18. (Kor.) Uradno se Javlja: \ Na italijanski fronti mestoma živahen topovski .■bo?- V Albaniji nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. i! PODLISTEK. Pystolov£@vi zapiski. v Rorran. Iz francoskega prevedel A. R. f— Ne. Vi presojate stvar z napačnega stališča. ?Meni se zdi njegova zahteva čisto enostavna, zelo iijara\::a, popolnoma nedolžna, i — Ne razumem. i — Vi govorite o ponaredbi, — ie nadaljeval [fSalhices; — pravzaprav imate že prav, ker gre za [posnetek podpisa nekega drugega, kar je po najem zakoniku zločin; v vašem slučaju pa izgublja st\ ar svojo važnost tn postaja popolnoma brezpomembna. — Kako neki? — Ali niste vnaprej prepričan o privolitvi jlpoda de Maubcrta? Ali nimate v žept: njegovega pisma, v katerem vam je pred svojim edeotova-lljem hote! dati pettisoč frankov, ki hi jih bil že trne! v Žepu. če bi ne bilo one neverjetne p zablji-.vo-ti baronove? Ali ne morete že jutri zjutraj, ffcii pa r.r.jdalje TK>'nlrfŠnJem zjutraj plačati mcnice? NEMŠKO. BLROLIN, lb. (Kor.) Veliki gktvoi slan iavlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Kuprebia: Pehotni boi! jugozapadno Bimuova in severno Ancre. — Armada generala BoeHna: N-i obeb straneh A vre ie sovražnik včeraj nadaljeval svoje napade. Z močno podporo artiljerije in oklopnjakov Je napadel zgodaj zjutraj ob cestah, vodećih iz Amieasa. Monldldlerja ln Roya. Njegovi oklopnjakf so b?!i razstreljenl ali prisiljeni k vrnitvi, sledeča pehota pa vržena s protisirnkom. Pri in Južno Beauvraignesa, kjer Je sovražnik dne lf». t. m. po naknadnih poročilih šestkrat za mar. napadel, so se zopet izioviH ponovni naradi. Proii \ečeru je pos-al topovski boj zopet Jako močen iti se je razširil v ozetnUe severuo Chaulnesa in jugozapadno Noyo*»a. Severozapadno Chanlnesa so se sovražni napadi zamogll vsied našega ognja razviti le na malo točkah in so bfli odbiti. Na obeh straneh Roya, med Beauvraignesotu in La-signvjem. je izvršil sovražnik purtovne napade, ki so se rabili pred našimi črtami. Bojem v pred-ozcmlju jugozapadno i\oyotia ui severno Aisne so sledili srditi deini napadi Francozov med Lampcel-lom in Nouvrononr. Severno Autrichesa se je ustalil sovražnik \ naših sprednjih črtah, v ostalem je bil odbK z osnjeci in s protisunkoiu. — Armada nemšl-ega cesarjevlča: Ob Vesli u^pe^ut pehotni boji. Med Braisuum in Fismesom živahno ponočno topovsko delovanje. — Armada vojvode Albrehte: Uspešen sunek v sovražne jarke pri Blamontu. V Vogezih so se naše, v zemljišču Fav-re do Frapellcsa pomaknjeni cddelk? v smislu povelja izognili sovražnim delnim napadom. BEROLIN, 18. (Kor.) Večerno poročilo: Na obeh straneh Avrc so se ponovni napadi sovražnika zopet popoluoma Izjalovili. VeHko število tankov je bilo razbitih. Med Oiso in Alsno zgodaj zjutraj močen topovski boj. Sovražni delni napadi so bili odbiti. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff. DOGODKI NA MORJU. PARIZ. 17 (Kor.) Stara križarka ^DupctitI Thouarsc, ki je skupno 7 ameriško mornarico varovala plovbo v Atlantskem morju, je bila dne 7. t. in. od nekega podvodnika torpedirana in potopljena. Moštvo so rešili ameriški rušilci. Pogreša se 13 mož. Francoska oklopna križarka rDupetlt Thonars« je bila zgrajena 1. 1901 In je imela 4G topov In 603 može posadke. Dolga ie bila 13S m, široka 19 in globoka 7*5 m. IZ RUSUE. Prek tajenje diplomatičnih odnošajev med Ameriko in Rusijo. AMSTERDAM, 17. (Kor.) »Times« poročajo iz Washingtona: Združene države so prekinile od-nošaje z boljševik!. Ameriški konzularni uradniki v Moskvi so zapuslili mesto dne 15. t. m. in poverili varstvo ameriških in japonskih interesov švedskemu konzulu. Glasom neke brzojavke ameriškega generalnega konzula Poc.la se smatra ruska republika v vojnem stanju z zavezniki. Ci-čerin Je obljubil slovesno, da uradni zastopniki zaveznikov ne bodo nadlegovani. Kljub temu sta bila francoski in angleški generalni konzul aretirana In šele dan pozneje na intervencijo švedskega generalnega konzula zopet izpuščena. =>Times« poročajo iz Stockholma: Vprašanje ie, ali bo za-mogel angleški generalni konzul zapustiti Moskvo. Boljševiški agent v Londonu, Litvinov, bo dobil svoje potne liste šele tedaj, ko prispe angleški generalni konzul iz Moskve v Stockholm. Položaj v Arfaaagelsko. MOSKVA, 17. (Kor.) Časopisje poroča: Vojni minister Je brzojavil iz Volocrde, da so se ententne Čete v odseku Vologde umalenile izven topovskih strelov. Sovjetske čete so razstrelile bajkalski predor. Čudne razmere v Vladivostoka. ROTTERDAM, 18. (Kor.) »Times« poročajo iz Vladivostoka z dne 12. t. m.: Dva zastopnika obeh medsebojno konkurirajočih vlad v tem delu Sibirije sta Imela sestanek, ki pa ni imel nobenega uspeha. Oba sta sicer pripravljena, da sprejmeta po enega člana druge stranke, a nočeta uvideti, da morata odstopiti oba. ako se hoče sestaviti vlada, s katero bi zamogli zavezniki pričeti od-nošaje. Boljševik: zahtevajo, da se izpuste vsi njihovi pristaši, ki so jih aretirali Cehi in aretacijo reakcionarnega generala Horvata. Groze tudi z nasilstvom in s terorističnimi napadi, a so v območju topov zavezniških vojnih ladij brez moči. ■Kapitulacija Cehov ob Bajkalskem jezero. STOCKHOLM, IS. (Izv.) Ker so prišli Cehc-Slovaki vsled dejstva, da niso dobili pcmoči niti z zapada niti z vzhoda, v velike stiske, so morali v ozemlju Bajkalskesa jezera po obupnih bojih in popolnoma izmučeni kapitulirati pred boljševik?. Veliko število Cehov je izvršilo samomor, da ne bi prišli v roke bol i še viko v. BP.RN is (Izv.) Orgau tukajšnjega ruskeg.. poslaništvi poroča iz Moskve: iioj sovjetske vlade proti boljševikom se nadaljuje z vso energiio-Trcekij se nahaja pri veliki armadi v Sibiriji, ki je v boju s Cehi Sovjetska vlada privolila v izselitev carjeve družine. BEROLIN. 18. (Izv.) Iz Moskve se poroča, da je sovjetska vlada privohla v izselitev carice in njenih 4 hčerk iz Rusije. Aretacija velikega kneza Dmitrlja. BEROLIN, 18. (Izv.) Glasom vesti iz Stock-o! i Ima ie bil veliki knez Lhnitrii Pavlovič, eden morilcev Razputina, od boliševikov* aretiran. Vojno stanje z afiirancl. Izselitev vlade iz Moskve. DUNAJ, IS. (Izv.) »Neue rreie Presse« poroča i * Beruliiv.i: »Pravda« javlja, da bo sovjetska vlada napovedala zaveznikom vojno. Istočasno bo izdala manifest, v katerem bo nagiašala, da je posla! r ložaj v Rusiji vznemirljiv in da je zato potrebno, da se državni uradi presele iz Mosk\c v Kronst JI. Tozadevne priprave so v polnei:-teku Rusko-ukrajinska miro\na pogajanja. DUNAJ. 17. (Kor.) Nota make mirovne delet-clje odreka Ukrajini pravico do deleža na ruske; državnem premoženju in to v očigled veliki-: škodam, ki jih Je doživela Rusija Vsled odcepitv;. Ukrajine. Ukrajina da mora ceio prispevati k te?.. oišLoJnkiam. Ukrajinska mirovna delegacija je izročila na seji politične komisije pismeno izjavo I. vprašanju določitve mej, v kateri naglaša. da se pogaja ukrajinska mirovna delegacija 7 Rnsijo I? slede določitve meje oć Vigonovskega Jezera d-Novega lioperska. ker je donsko ozemlje proglasilo svojo neodvisnost, ki jo je Ukrajina že pv"-zna'a. Mirovna delegacija >e pozvala Rušilo, da u,:; se takoj loti določitve mej. Predsednik ruske dc-lcgacije je izjavil, da zamore slediti končni odgovor šele na plenarni seji In ie prosil, da naj se de takrat prekine delo vseh komisij. Toda te izja\ ni smatrati za prekinjen'e mirovnih pogajanj. Za ustavitev proce>:- proti poljskim legijam. DUNAJ. IS. (Izv.) Lvovski in krakovski občin sk: svet sta sprejela sklep, da naj se zaprosi zaustavitev procesa proti poljskim legilonarjeni *. Martnaros Sigetu. Kakor smo izvedeli, obstoj: tozadevno med Poljskim klubom in amiadn:T poveljstvom poseben kompromis. Poljsko vprašanje (■ konferenca v velikem davnem stana. DUNAJ. 17. (Kot.) Z oziroru na razne vesti, ti. je bilo poljsko vprašanje povodom zadnjega sestanka v nemškem velikem glavnem stanu ic šeno že definitivno, ugotavlja poljska tiskovn: agentura, da Avstro-Osr^ka -lede poljskega vpr. šauja siejkoprei vztraja pri načelu, da mora bii rešeno to vprašanje v smislu poljskih želj in da s. morajo upoštevati pri tem avstro-ogrski in ne;:: ški interesi. Poročila o kandidaturah ali gotov;? odklonitvah so prenagljena in zato napačna. lzkljuecnje ministra Horbaczewskega iz Češke akademije znanosti. PRAGA, 18. (Izv.) Češka akademija znanci,: Je na včerajšnji seji pozvala ministra za ljudsko zdravstvo, dr. Horbaczewskega, naj odloži svoje članstvo. Praški policijski predsednik okrožni glavar. PRAGA, 18. (Izv.) Večerna izdaja češko-agrar-nega lista *Lidovy Denik« poroča, da bo predsednik policije v Pragi, dvor. svet. Kunz, imene van za okrožnega glavarja v okrožju praške okolica. — Stane vas kvečjemu petsto frankov, in če se hočete v resnici udeležiti dirke in se pokazati kot zmagovalec pred damo svojega srca, se po mojem mnenju ne smete premišljati,: da žrtvujete tako malenkost. Groiova izvajanja so očividno omajala vikom-tove nazore. — Potemtakem mi torej svetujete, da naj storim, kar zahteva van Gripp? — ie vprašal. — Da, vsekakor. —Ali bi tudi vi storil tako na mojem mestu? — Brez pomisleka. — je odgovoril Salluces smeje. — Vendar pa čutim neko posebno odvratnost, da, neko bojazen---- — Otročarije! — Kakor je tudi neuolzua taka ponaredba, pa je vendar nevarna. — O, — Je dejal Salluces s čisto drugačnim Jaseni, — ker niste prepričan ln vas straši beseda, ne pa stvar, misliva več na to in ne govoriva več o tem. Sveloval sem vam, kar bi vam koristilo. Meni Je v ostalem vseeno, ali iuiale vi iriss O rt lijo ali ne. Torej lahko noč prijatelj. Na sv?J*njc hitri! Častna sablja za Focha. BASEL. 18. (Izv.) Pariški občinski svet je sklenil. da podari generalu Fochu. ker Je rešil Pariz nevarnosti, častno sabljo. Boj n Stara Srbilo. (Glej izdanje od ponedeljka). IV. Knjižica profesorja I. Radosavljevića-Bdina zaključuje z nastupnim poglavjem: Kdo zmaga v tej vojni — tega ne vemo. In prorokov ni več na tem svetu. Za vse n?ožnosti je — možnost uresničenja. Pred vsemi ta, da nikdo ne izvojuje popolno končne zmage in da se bodo morali vsi priznati k miru sporazuma. Siccr pa naj pride, kar pride; to pa bo bržkone veljalo kot smernica vsem: brez sovraštva in brez ljubezni. Ne sovraštvo proti sovražniku, ne ljubezen dfc prijatelja, ampak edino 1« pravičnost in veliki interesi bodočnosti jih bodo vodili, tako, da ostanejo stvari v Evropi itrejene tako, da ostane čim manje strupa v dušah in čim manje spornih povodov med narodi in dr- Te besede so premagale Raphaelovo neodločnost. in dejal je: — Pa napravim oni podpis. — Potem se pa podvizaiva. Van Gripp bi naju ne čakal. — Kje pa naj dobim kolkovan papir? — Imam ga jaz, ker ga nosim vedno s seboj, da lahko podpišem menico, če Je treba. Stopiva tu v restavracijo. — 'Pojdiva. Stopila sta v bližnjo restavracijo. Ko sta šla po stopnicah, jima le prišla naproti dražba mladih gospodov z dekleti. Med temi se Je nahajala tu-'i nekdanja Raphaelova Hubic?. Aziurina, ki je b:?:i videti še lepša kot Je bila prej. Postala ie pred Raphaelom in dejala: —Ulei. moj bivši t — Dober večer, srteH! — Dober večer, iroi biA-du s toleranco in pravičnostjo da mož-; st, da se reši iz zmot, v katere je zase! ::o sili okolnosti v svoji strankarski in robni politiki ter da bo mogel ubrati dru-e poti v svojem bodočem življenju! (Dve \ rsti zaplenjeni.) Srbi so se borilil 500 lei ! roti Turkom za svojo svobodo in edin-•rvo. v katerem času so Bolgari topo če-iieli in so bili le poslušna raja. Srbi bodo tudi nadaljevali boj za iste cilje, pa naj stane, kar hoče. Srbija ne bo mirovala, ako bi jej preprečali nje svobodo in edin-:vo. Srhi so se (3 vrste zaplenjene) ju-::aški osvobodili od Turkov. In izvojevali o si svobodo povsem sami; sami proti mogočni velesili, kakršna je bila Turčija cda«. Nas ni osvobodila Rusija; ne dolgn-. rno torej Rusiji ničesar. (Dve vrsti zaplenjeni.) Srb je odkrit, svobodoljuben, vltežki in ;ak Ion j en tistim, ki so mu izkazovali dobro. Poln sovraštva i^a je proti tistim, ki ua zatirajo, ali mu ugrabliajo njegovo svobodo in odinstvo. Ta značaj ga bo sprem-ial tudi v bodočnosti in bo odločilen zanj: s omu bo prijatelj, komu sovražnik. Kulturelno — o tem so se prepričale vojske centralnih vlasti, ki so šle preko Srbije, ali so ostale tam — ie srbski narod daleč pred Bolgari. Mogle so spoznati nas iii Bolgare in že v naprej spreiemljemo njihovo sedbo. Naša kultura, naša nravnost, kakor tudi nežna čutstvovanja srbske duše — za katerimi je duševno živ-i.cnje Bolgarov daleč zaostalo — so bržkone vzbudila pozornost Avstrijcev in Nemcev. Vojevali smo se proti Turkom. Ti naj cdaj povedo sami, srao-H zakrivili kako neviteštvo. Nasprotno: srbski narod misli i lemenito, se je povsodi vedel vitežki, ker 'e to v bistvu njegove narave. Izvojevali smo si Staro Srbijo od Turkov, nismo pa divjati proti narodu, ki smo £a našli tam. To pa ravno zato. ker je to -- srbski narod! (Ena vrsta zaplenjena). Torej tudi kulturelno in s svojim duševnim življenjem — in ne le geografično — spadamo k zapadu. Naj se nas torej z bodočo uredbo stvari ne izključi zopet in nas vrže v naročje tistih, ki se v bodočnosti pokažejo nasprotnike centralnih vlasti! Trst. Ontlavv v rDemokraciji«. (Konec) Vojna je nas Slovence gospodarsko tako oslabila, da se bomo le težko in z največjimi napori ognili gospodarskemu polomu. Po vojni bo torej potrebno posvetiti vse naše moči v prvi vrsti gospodarski konsolidaciji in do te je najravnejša pot: mir in prijateljstvo s sosedi in potom teh faktorjev, ugodne trgovinske pogodbe. Pa ne bomo kupovali industrijskih izdelkov In sirovin, katerih ne izdelujemo sami in jih tudi v doglednom času ne bomo, v ententnih tržiščih, nego pri naših konkurenčno zmožnih najbližnjih sosedih, to je vsakemu, ki količkaj trezno in gospodarsko premotri naš položaj, razumljivo. Le šovinizem je v stanu, tako negospodarsko sklepati, da odbija vsako zvezo z našimi, danes nam neprijateljskim*! sosedi. Imeli bomo v mnogih ozirih neizmerno veliko potreb in zahtev za našo gospodarsko okrenitev, zet katero bomo pa morali nuditi v nadomestilo polnovredne protivrednosti. In ravno Trst je nadvse važen kompenzacijski objekt pri dogoVo-I rih o ureditvi našeg?, državnega :>samo-Isvoienja in ujedinjenja. Povsod, kamor i krenemo, najdemo eno samo legalno in (pravici odgovarjajočo pot. to je pot ! razama, pot prijateljstva. In na tej poti !ži tudi T rs*: j>o tei poti rešimo sob: Trsi »;n Trstu bodočnost. j Nam socttalfstom ie oač oooaivt nepo- treben, ker tega vprašai»ia ne moremo drugače rešiti, kakor v socialističnem duhu in to je ravno medsebojno spo-razumljenje. Opomin velja le onim buržo-aznim strankam, katere še danes, v tako resnem času, skušajo to vprašanje rešiti na nek nasilen način. Trst je po svoji zemljepisni legi naravna pomorska luka za vse gospodarsko o-zemlje, ki tvori danes avstrijsko monarhijo. Naj se izpremeni sestava te državne skupine kakor hoče, naj se razdeli ta e-nota na več samostojnih uelov ali ostane* še dalje v celoti, gospodarsko težišče o-stane neizpremenjeno. Transportna smernica za vse produkte tega ozemlja ostane i nadalje preko Trsta v Orijent in dovoz najpotrebnejših sirovin bo še nadalje preko Sredozemskega moria v Trst. Gospodarsko ozemlje, ki pripada danes še monarhiji, ima torei nekako prirodno pravico, da zahteva za Trst svobodo; o-bratno pa zahteva razvojna možnost Trsta, da se more vsestransko raztegati pi kolikor mogoče širnem zaledju. Ako jm* stane Trst z osamosvojenjem in ujedinie nJem jugoslovanskega naroda v vseh ozi rili odvisna luka jugoslovanske države torci ako bo njegova priklopitev politično, gospodarsko in državno enaka priklopitvi v^eh drugih pokrajin in mest, otežimo s teiii prosti dovoz in izvoz sosednemu o-zemlju. To popolno utelešenje v jugoslovansko državo oklene Trst z neznosnim oklepom in mu oteži svobodni razmah. Ni drugega izhoda, kakor da se Trstu zajamči najširša samostojnost, popolna svoboda v vseh zadevah njegove luke. Vse, kar stremi po železnici proti Trstu, da se tam natovori na ladje, vse, kar hiti po morju v Trst. ia preko te luke zalaga širno zaledje, spada v svobodno območje tržaške luke. Ves ta blagovni promet ne sme najti nikakih ovir na daljnem potu preko jugoslovanske zemlje, obratno, deležno mora biti vseh le mogočih olajšav. Trst mora biti v vseh ozirih popolnoma prosta in svobodna luka, vsem narodom odprta, vsem narodom prosto torišče. Ker je okolo Trsta samo slovansko i re-bivalstvo in ker je tedaj Trst v prvi vrsti gospodarsko središče slovanskega ozemlja, je naravno, da imamo nedvomno pravico do Trsta. Ta pravica nam ostane tudi tedaj, ako sami in prostovoljno, iz najglobočjih narodno-gospodarskih potre'), proglasimo Trst za svobodno luko. Da moremo to storiti, je pa seveda predpogoj, da je Trst obenem organični del jugoslovanske države. Po potu sporazuma bo pripadel Trst k državni skupini jugoslovanskega ozemlja in po potu spora/uma borno koncedirali vsem sosednim narodom svobodo tržaške Inke. Poleg državnega pripadništva Trsta Je še govoriti o zelo važnem vprašanju, ki se tiče notranjega ustroja mesta, ožjega mestnega gospodarstva. Vprašanje je, je-li pričakovati, oziroma je-H v naši moči, da Trst tudi narodno, politično in gospodarsko osvojimo. Ali je v bližnji bodočnosti dosegljivo, da stopimo iz dosedanje manjšine do one prebivalske večine, ki nam zagotovi mestno gospodarstvo? Ugodna rešitev tega vprašanja je deloma — kolikor se tiče narodne premoči — samo od naše splošne volje odvisna. Ravno sedaj, ko je odšla iz Trsta najradi-kalnejša italijanska struja, ko bo i>o vojni izpraznjeno marsikatero in obširno delovno polje, je vendar najnaravnejše, da o-brnemo svoje poglede tja, kjer leži za nas Slovence najugodnejša razvojna možnost. Le od naše trdne volje je odvisno, da politično in narodno osvojimo Trst brez* nasilja, potom mirne in naravne kolonizacije, po naravnem razvojnem zakonu s tem, da stremi bližnje prebivalstvo v svoje gospodarsko središče. Da osvojimo Trst tudi gospodarsko, je . seveda stvar naše moči. Gospodarsko smo napram italijanskemu in nemškemu kapitalu slabiči; na temelju današnjih socijalnih razmer je skoraj nemogoče, da bi prišli v Trstu gospodarsko do nad-moči. V tem oziru nam ostaja torej le u-panje v aocijalni preobrat, potom katerega b! mogli Trst tudi gospodarsko osvojiti. Do tega cilja je pa pot še dolga in težavna. Za bližnjo bodočnost je torej naša življenjska naloga, da se v Trstu gospodarsko vsaj toliko okrepimo, da ustvarimo trdno zask>mbo našemu kolonizatorič-nemu delu. Naši delavci, ki krenejo v Trst, naj pridejo tamkaj do spoznanja, da je tudi naš kapital gospodarsko-tvoril-ne "sposobnosti, da najde nas delavec ne le v italijanskem ali nemškem, nego tudi v" domačem podjetju posla. Temu delu se mora posvetiti razpololžljivi narodni kapital, ker tu so naši najglobočji gospodarski interesi in naši največ obetajoči cilji. Te naioge ne narekuje narodni šovinizem v tem tremljenju ni nikakega nepravičnega zavojevanja, nego to zahteva gospodarsko življenje slovenskega zaledja. Življenjski predpogoji državnega osamosvo-jenja in ujeu:ujenja jugoslovanskih narodov zahtevaj.;, da se naši zemlji na sUžaj odpro vrata, ^kozi kaicra moremo svobodno in zavestno stopati med druge narode. S čisto vestjo, /. možato, krepko ;n vztrajno zava&Qg moramo hoditi po tej poti. saj sitopaino po lastni grudi, saj ste-gaino čiste roke fe po svojih zakladih. Ključ do Trsta mora biti v naših rokah« a niavico do niegove tmorabe imak> vM i Stran II. .E0ff4O£f « ftt&v. 225 V Trstu, dne 19. avgusta 1918 narodi, vsi naši sosedje. To je jasna in mogoča rešitev tega problema, to je ravna pot resnice, to je na vse strani pravična rešitev. škmMm politične Propovednlku sovraštva in bo^a. Nemški filozof Nietzsche, ki je v svojih spisih poosebil nemški auh novega časa. je osta-vil zapisano: »Mi nikakor nočemo, da bi carstvo miru in pravice prišlo na svet.. -»Mi nismo n&aki fcuusaoitarci!« Prosvit-Ijeiii duh. ki ga Nemci slave kot učenjaka in filozofa, je torej vrgel v svet nauk, ki mora pretresi do kosti in mozga, nauk, da naj vladata mržnja rn boj v človeštvu! Ta nauk je tako gorostasen, bije iako ljuto v obraz duhu sedanjih modernih časov, načelom civilizacije in demokratizma, da se ga tudi trezneji Nemci — ženirajo! Ti ga sedaj nekako opravičujejo, češ, da je abnormalen, da učenjaki sploh nimajo srca, da nimajo čutstev in da tako mišljenje ne odgovarja mišljenju pravega nemškega naroda. Denimo, da bi bilo na sploh res tako. aH v danem slučaju to opravičevanje ne velja. Že vse to, kar doživljamo sedaj v notranjem življenju naše države, ovaja. da tako mišljenje ni omejeno le na Nietz-sche-a ali na krog učenjakov, marveč da je svojina velikega dela nemških intelektualcev. Vidimo, kako ti naobraženci sploh ne priznavaio nikake kulture, razun nemške. Pa tudi nemški pesniki ne mislijo drugače. Neki Joseph VVinkler je spesnil predianjskim pesem, ali himno morju, v kateri je slavil pogubo velikega parnika »Lusitania«, ko je poginilo na stotine človeških življenj. Menil ie: »Kot črna kača polzi po morju podvodnik, ki mu je nak>-'ga, da osvobodi zemljo od nasilja, ter za-devlje s svojo spretno vrženo strelico v srce zvijačno ladio in topove, obvite s sladkorjem, in kroglje, skrite pod obleko. Vse to je zlomljeno sredi belih valov. Medtem, ko nežne žaii:cs (gospice), odete v baržun in svilo, napenjajo svoje sile sredi penečih se in zelenih valov, ko kličejo elegantni potniki »zadeti smo«, vsi ti kriki in vzdlhijaji pozvene za podvodnik kot naisiajsa pesem!« — Obupni klici mater in žena sredi valov mu zvene torej kot — sladka pesem!! To odgovarja gornjemu ciiatu Nietzsche-a. i udi drugi narodi ima-j ;jo opise srednjeveških borb, ki niso po-j znale nežnosti in mehkočutnosti nikjer, i Bile so polne krutosti. Ali, pri nas in drugih narodih se ni našel pesnik, ki bi slavil take krutosti...! Kakor da so srca teh nemških intelektuvalcev popolnoma otopela in okamenela. Kan+kterno svojstvo tem intelektuvalcem je; poleg inteligence nimajo nikake Inteligence srca! Niso taki le spričo bojev na krvavih bojnih poljanah, tnipak tudi v vsakdanjih političnih borbah, v vseh njih odnošajih do drugih narodov. Poznajo le svoje zahteve in nimajo smisla in razumevanja za pravice dru porodnega človeka. Zatiranje drugih, odre kanje vsakega svobodnega diha dru-gorodnim sodržavljanom: to smatrajo ti nemško-radikahii srditeži kot svoje — najnaravneje in nedotakljivo pravo. Ogorčeni in razljučeni postajajo, če jim kdo govori, da je to neliberalno, nesodobno, nedemokratično, neplemenito, nečloveško — da je to najljuteja krivica. V tej glavni karakterni potezi politikujočega liemštva je vzrok in vir tudi narodnostnim bojem v tej naši državi, sicer nerazumljivim za sodobnost z nje demokratičnimi in svobodno-stnimi idejami. In za narode je prava nesreča, da imajo ti nemško-radikalni elementi — o čemer pričajo izlasti režimi Sturgkha. CIam-Martinica in Seidlerja — odločilno besedo na uravnavanju notranje državne politike. O tem pričajo razne izjave in odredbe teh žalostno proslulih — državnikov. Kako globoko se je Nietz-schejevo mišljenje zasadilo v srca teh ljudi, o tem kriči dejstvo, da jih niti grozote te vojne, niti usodnost teh časov za državo ne morejo brzdati, da bi vsaj za hip odnehali od sovraštva, da ne bi tudi v teh kritičnih časih kričali v svet, da njihovo »pravo« ne pozna nikake občutljivosti! Propovedniki sovraštva so, sejejo sovraštvo in to gre v klasje ... Potem pa so £e tako hinavski in cinični, da se zgražajo nad drugimi narodi, ker se tudi v takih časih branijo in se nočejo udati v odme-nieno jim usodo — brezpravnih! Oni izrabljajo brezobzirno ravno kritični položaj. v katerem se nahaja država, narode pa obsipijejo z obtožbami veleizdajalstva, ker nočejo odnehati od borbe za svoje življenje in svoje pravo — radi zadnjih časov!!___ Pravilnik narodnega sosta. Uvod: T. Naš namen je, da se za v monarhiji živeče Slovence. Hrvate in Srbe ustanovi skupni »Naredni odbor«, kjer bodo po medsebojno dogovorjenem proporcu zastopani vsi politični činitelji. 2. Za ozemlja Cisiajtanije se osnuje Narodni svet, katerega namen in delokrog je, sklepati in odločevati o vseh zadevah, ki jih v Narodnem svetu zastopanj činitelji priznajo za skupne. 3. Skupne zadeve v smislu točke 2. so zlasti: 2) Delo za ujedinjenje jugoslovanskega naroda b) Smotrcno delo za popolno ravnopravnost našega iezika v šolah, uradih in v vsem javnem življenju. c) Varstvo narodnih manjšin, uredba manjšinskega dela in boj za narodno šolstvo. d) Uveljavljanje našega jezika v vseh javnih uradih in podjetjih. e) Obramba in pospeševanje skupnih kulturnih eadev. f) Obramba in gojitev skupnih gospodarskih interesov ter zavesti gospodarske osamosvojitve. k) Repre*eniatiia naroda k pospeševanje na- rodnih koristi na zunaf dogovorno s parlamentarno delegacijo. h) Vprašanja, ki se tičejo narodne časti in discipline. Organizacija narodnega sveta. 4. Narodni svet sestoji iz 50 članov. Od teh jih odpade na Dalmacijo 12, ki jih izberejo tamkajšnji politični činitelj: v medsebojnem sporazumu, na Istro 5, ki jih imenuje politično društvo za Tstru v Pazinu, na Trst 2 (politično društvo Edinost), na Vseslovensko Ljudsko Stranko 18 in na Jugoslovansko Demokratsko Stranke 10. Socijalnim demokratom pritičejo 3 mandati. Stranke izbirajo svoje zastopnike potom izvrševalnih odborov oziroma odborov političnih društev, in. sicer za dobo enega leta. Imajo pa pravico jih vsak čas odpo-klicati. V tem slučaju, kakor tudi v slučaju odstopa in smrti morajo izvrševala! odbori, odbori političnih društev imenovati nove člane tekom enega meseca za ostalo iunkcijsko dobo. Sedež Narodnega sveta si izberejo člani z večino glasov. Sedeži strank, ki niso pristopile, pa priznavajo načela Narodnega sveta, ostanejo nezasedeni, vendar more Narodni svet te stranke po potrebi vabiti k sejam. 5. Narodni svet deluje: a) v plenumu, ki se shaja k rednim sejam vsako četrtletje, k izrednim na poziv predsednika ali na zahtevo vsaj 10 Članov in sicer v tem slučaju najkasneje v S dneh po obvestitvi predsednika. Plenum voli predsedstvo, odseke, sprejema poročila predsedstva in sklepa o njih, daje nas*o-diTa za njega delovanje, odbira nadzorovalni odbor za financijelno poslovanje in sklepa na željo polovice svojih članov o predlogih, ki v predsedstvu niso dosegli dvetretjinske večine; b) v predsedstvu, ki sestoji iz 8 članov (predsednika, podpredsednika, blagajnika, tajnika in 4 članov) in ki vodi vse poslovanje Narodnega sveta, ki ga predstavlja na zunaj, osnuje pisarno, sprejema poročila odsekov, sklepa in izvršuje njih predloge, imenuje zaupnike, izbira in upravlja denarna sredstva. Člani predsedstva, ki bivajo izven sedeža Narodnega sveta, imajo vsak svojega namestnika, izvoljenega na predlog izvoljenega člana od plenuma izmed članov Narodnega sveta. Namestnik pa ne izvršuje posebnih funkcij svojega mandata, temveč je zgolj prisednik; c) v odsekih za priprave važnih skupnih nalog. Pri teh odsekih se imajo pritegniti na delo zastopniki važnih stanov in strok. Osnujajo se s sklepom plenuma, ki imenuje člane, ti pa lahko kooptirajo in si sestavijo ponovni red v sporazumu s predsedstvom. Taki odseki, ki se osnujejo po potrebi, so na primer za propagando, tisk, za izdajo brošur, za narodno statistiko, za določitev narodnih mej. za ustavne reforme, za ustavne projekte narodne države, za pripravo pogajanj med narodi, za manjšine, za šolstvo, za gospodarsko koncentracijo, za narodno uradništvo, železtiičar-stvo, novinarstvo, za financiranje Narodnega sveta itd. ^ V vseh skupinah se glasuje z dvetretjinsko večino prisotnih. Ce ugovarja ena tretjina, sc ima glasovanje preložiti na prihodnjo sejo, koje datum določi večina. Plenum je sklepčen, če je prisotnih 20 članov, predsedstvo pa. če je prisotnih 5 članov, odseki, če je prisotnih ena tretjina članov. Ce se ista zadeva obravnava v odsekih ali predsedstvu dvakrat ali obakrat ugovarja sklepu en tretjina navzočih, obravnava nadalje o njej predsedstvo oziroma plenum. Ce se ista zadeva obravnava v plenumu in obakrat ena tretjina navzočih ugovarja proti sklepu, je smatrati, da je dotična zadeva izločena iz delokroga Narodnega sveta. 6. Ce pride do prepira v kakem formalnem vprašanju v Narodnem svetu, ali če se stranke v sporu v kaki častni zadevi, ki je v zvezi z delokrogom Narodnega sveta, podvržejo razsodišču, razsodi le-to po prostem prevdarku. Predsedstvo voli vsako leto tri razsodnike, a stranke se v sporazumu s predsedstvom zedinijo lahko tudi za drugačno razsođništvo. 7. Premoženje Narodnega sveta, če Iz niega izstopi nad polovica članov, pripade manjšinjskfm organizacijam po sklepu razsodišča. 8. Ta statut je mogoče spremeniti le v soglasju z udeleženimi strankami. Tržaška okolica ta najbližoj! kraji Istre v prehodni dobi s posebnim ozifom na Trst (Piše A. P. Sancin.) Tudi s\^tovna vojna bo enkrat končala in morda še prej. nego mi mislimo. Stare naprave, stari običaji sc bodo preživeli in ne bodo več primerni za novo dobo. premeoile se bodo tudi stare meje. Ostalo pa bo staro ljudstvo, oziroma njega potomci. ki se bodo morali prilagojati in prilagoditi novim razmeram. To ljudstvo pa se mora že sedaj med vujno pripravljati na nove čase. Se nič ne vemo, kakšna usoda zadene Trst po vojni. Ali bo pripadal stari Avstriji, novi avstrijski Jugoslaviji, ali pa bo v naročju Italije po želji sporazuma? V prvem in drugem slučaju bi imel lepo trgovsko in gospodarsko bodočnost, dočim bi v tretjem slučaju bil naravnost izročen počasnemu umiranju kakor nekdaj »kraljica morja«. V tesni zvezi usode Trsta je tudi usoda njegove okolice, sosednih krajev Istre ter goriškega Krasa. Namen temu članku ni, spuščati se v globjo gospodarsko politiko, ampak hoče le nekoliko seči ,v podrobno gospodarstvo naših kmetov in prole-tarcev proti koncu vojue in takoj za njo in pokazati mogoče kako stezico, po kateri bi se zna-biii prišlo s široke ceste predvojnih lepih Časov v ozko in nevarno sotesko Časov, ki pridejo po svetovni vojni. Vse to je s Trstom v najožji zvezi. Trst je dajal našemu ljudstvu premnogo zaslužka v raznih tovarnah, trgovskih podetjih. zgradbah itd. Z: služile so naše ženske kakor perice, bra-nievke. krušarice itd. To je sedaj vse odpadlo. Cvet ljudstva živi vojaško življenje, živi, hira in umira v zakopih. zaledi:, ujetništvu i. dr. Dama i ostali svojci pa z vzdrževalnino hirajc N'hče pa se ne zmeni za bodočnost. Tu pa ie; treba vztrajnega, si^temaiičnega dela, h kateremu bo treba pritegniti vse razpoložljive sile. Včrsih so tržaški listi pisali, da so tržaški trgi prazni, da ni dobiti niti najnavadnejše zelenjave, d očim se dobi v Gradcu, na Dunaju in drugod marsikaj. Niso pa nikdar • dali uvaževanja vred-nej-tr nasveta, k'kn temu odpomoči. A',i - s! ogledamo tržaško okolico in sosednjo i Istro, vidimo, da zadnjih 50 let, nista napredovali, Brez živinoreje ne more obstati niti kmetija, tem manj pa še vrtnarstvo. Za uporabo strojev, tehničnih naprav, uporabo podtalne vode, napeljavo druge vode, vporabo gnojnice, porabo mestnih smeti in fekalij (stra-niščnika) za povzdigo in napredek vsega potrebnega pa se ni nihče niti zmenil. Za odpravo škodljivih razvad in napak z lepimi besedami škoda niti tratiti čas. Z uvajanjem dobrih lastnosti z lepimi vzgledi, pa bi se mnogo koristilo, bi se mnogo doseglo. Z uvedbo zelenjadarstva v veliki meri bi se našemu ljudstvu odpri velik vir dohodkov; ljudstvo bi se samo poprijelo tega kmalu in hitro. Ta kultura bi mu dajala dnevne in tedenske dohodke, imelo bi vedno denar pri rokah za kritje vsakdanjih tekočih potrebnih in nepotrebnih potreb in bi opustilo samo cd sebe dnevno delo v tovarnah in drugih podjetjih ter se oprijelo z največjo vnemo obdelovanja zemlje. Mati zemlja bi spet hvaležuo rodila »steteren sad«. Med ljudstvo b? se povrnila zadovoljnost in red. Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Ga'atti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. HALI GULAŠI fte P3&na|e pa 6 vta. — De&t!^ f'rhiao Lar.s^e ta rašsHjJs dtt-ej^. — Ksjins^ISa 3 p?;ašojMiU iMiia M vlita ?J« v. a od piva in vina kupuje Hotel Balkan, Pi: zza Cassrma. 2592 UfdCS gn ude : vsake rste knpuje in plača po najvišjih cenah Fran Babič v Trstu nI. "Moli a o it. 20. 2591 ^fS^Jf^fosifft 55 Lefectenre (sirup it'UiUUžjvisjtS koncentriranega Sal-apariglia vnlgo e ."trakt . Najboljši in najuspešnejši pripomoček za čiščenje krvi. Lekarna Codermatz, ul. Eibor;co 17. 13 j J I Vsa Jugoslavija naj pij« TolstovršRo slatino in novi Siioa urslec te se dobi Mi vino. žganja in sadno vina. Naročbe naj se pošljejo na Bledeči naslov: A. OSET, posta Guštanj, želez, postaja Spodnji Dravograd (Koroško). srsDra in dragulje kupuje po najvišjih cenah dobroznana urama In zlatarna A. v Trstu Trg Stare mitnice (Bar* rlera vecchla) Štev. 3, 'I prodajal usnjate fn platnene sandale, us-njate In železne podplatne nabi;kc najboljših tovaren, gumijeve podpetnike« bele, črne !n rumene gumbntce, kmetske žreblje, papir za pisma, razglednice, vojn* dopisnice (Feldpost), črnilo itd. Ra tata) in Malo. Pcfiijitn u t&ia cd Krn 180"— uprsj. ; Int, ^ Miši, s ZOBOZDRAVNIK -i Dr. J. Čermžk v Trstu, ulica Poste vecchla 12 vogal ulice delle Poste Izdiranje zobov brez bo« leein. — Plomb ranje. — UMETNI ZOBJE Anton Jerkič posluje v svojem ateljei v 1 ▼ Trsta. Via delle Poste št. 10. 40 ma žt. ti. (Oetkatjev prašek) za slaščice, pripravljen brez čiau kakor v normalnem Jerouit:. Piaz7^i Casor-D 12 temveč silno nazadovali v produktivnem oziruM Rf^llgKlifdfl med ie-n ko so okolice druu-Ui nies: vse drugačne, i , . ... , . arronjaka ter po istem niči Primer: Tretji teden julija sem prišel z občinskim j dobiva Y j, tramvajem do Sv. Ane in potem peš proti Istri. Se prcdc*i sem prišel na istrska tla. sem videl na nekem stmišču. kako ^ta dva vola vlekla pred- j potopni lesen plus. neki m ie pa drvaril. Kakšno oranic in " \ . .. . , i--- -- —■■■- Kmeta in z:v:. j ^„pi— 3 aH 5 nadstropno hišo v ste lini mesoa O1'Mca Gorice je bila pr^d vo no najmanj za ; s prikladnimi priori za trgovino. 3'o- 50 let preštela tržaško okolico in Istro. V Št. Pe- j nudbe pod^6' na Ins. odd. Edinosti. Posredo-trn, St. Andreju in sosednjih vaseh, kjer so (mlečni kreosotov sirup) naj-. . w«svuiiu boljši pripomoček proti kronič- )€ senil vole, drugi! ne-iau katara in bolezni dihalnih, organov. Izdelu-kakšna muka za! je lekr-.rna Codei-maz., Trst, Ul Riborgo 17. D 7 vaiei izključeni, se bavili v veliki i:;cri s pridelovanjem zelenjave in kron:pir;a. pu tudi v večji meri zsodn.iesra in eks-portr.eg:! sadia. je bilo blagostanje doma. Tam je bilo le težko na>*i zadoTIenega kmeta, mno£0 pa jih k:?o z naloženimi prihranki. Tudi v tržaški okolici i!na;::o '"-bit: dvanajstorfeo kmetov, ki se že Vvj let uspešno bavljo z zelenjadarstvom in vrtlarstvom in spadajo med naiimovitejše okoličane. 2e v tržaški- okolici sami, še već pa v občinah Dolina, Dekar.i. Klanec, Marezige, Milje, Koper je dobiti krasnih zemljišč z globoko, rodovitno zemljo v ravnini ali v položno ležečem svetu, ki so seik i kakor najslabši nekultivirani travniki, a bi j lahko — seveda s trudom in veliko brigo — nastali krasni zelenjadnl vrtovi, rodovitna polja z okopavinaini, tudi z raznimi žiti in sočivjem, krasni sadni vrtovi In tako dalie. Dali bi -toliko pridelka, da bi bilo domače prebivalstvo, prebivalstvo Trsta in še drugo z zelenjavo, sočivjem in goraoljr.icami dovoli oskrbljeno in bi se kaj izvažalo. Ljudstvo bi imelo lepe dohodke. Kmalu bi pof!:.:alo dolgove in povrniio v melioracijah investiran kapital. Pesnica je. da bi se mogoče že kmalu mnogo , . lier.ih zemljišč moralo umekniti j J-*V1; J r* 1 trgovinskemu- širečemu se me- . 2580 a »ntfmt \ilo (dvorec) v lepem kraju z raz^ie-.šK^alil dom na moije iu zemljišče m. Ponudbe po i' 2ou na Ins. odd. Edinosti. Posredovalci izključeni, 2580 b vilo (dvorec) blizu ladjedelnice pri Šil Sv. Roku (Milje). Cena po dogovoru. Vila im-i v pritličju I. in H. nadstropju 6 prostorov (3 kuhinje in 3 sobe', zemljišče (o-oli zO.tOO sežnjev). kamenolom, živa voda, trte, sadno drevje itd. Maslo v: Marija Apollonio, Sv. Rok (S. Rocco) ul. Vanisella št. :>63. 2531 Govedina za aelniovlte. Jutri in v sredo se bo vršilo razdeljevanje govedine za neimovite proti preščipnjenju št. 31 izkaznice za meso in maščobe (z rdečo črto) in proti Izročitvi izkaznic št. 49 serije a in b v torek in serije c in d v sredo. Na vsako izkaznico se bo dobilo ils kg mesa. Prodaja se prične ob 6 ziutraj v naslednjih mesnicah: Spangher, Barkov-Ije 99, Bin, Rojan 9. Punter, Zgornja Greta 309, Bolle, Šalita di Gretta 13, Dapretto, Boccaccio 6, Paronitto, P. Caserma 6, Cavalieri, Poste 3, Sta-nislawsky, Campanile 17, Borgnolo, Lazzaretto 52, Visintini, Cavana 22, Perlatti, Sanita 9, Boz-zer, Tigor 10, Rodella. Mad. d. Mare 19. Bruna, Beccherie 1, Fabbro. M. Teiezije 41, Zadnik, P. 5. Giovanni 6, Martinelli, P. Legna 8. Nichetto, Torrente 39, Veronese. Largo Santorio 3, Marsd, Farneto 5, Lenarduzzi. Amalia 32, Saulich, Kiadin-Sv. Aloizij 668, Mornig, Acquedotto 17, Marango-nt, S. Ivan-Timinjan 1408, Castellitz, Giulia 67, Vattovaz, Giulia 17, Burba. A. Volta 2, Periatti, Barriera 4, Barbieri, Barriera 15, Loj, Barriera 41, Rizzian. P. Barriera 9, Polli, Istituto 38, Marussig. Rocol-Setteiontane 248, Fonda, Setteiontane 35, Pozzi. Settefontane 1. Del. zadruge. Settefontane 6. Rizzian, Rivo 38, Del. zadruge, S. Marco 22, Rocco, S. Marco 2. Comisso, C. S. Giacomo 19, Rizzian, Istria 1, Rivolt, Loyd 7, Gatznig, Skedenj 50. Godina. Skedenj 138. CENE: Sprednli deli s priklado ... K 9'60 kg. SV^A^pi fi^ delavec veli spoznanja z gospo-Ici^lK dično ali vdovo, mlado, brez o'rok, ! staro 1-2—32 let. pridno gospodinjo. Ponudnik ima i stalno sluibo z dobrim zaslužkom, prihranjenega j dena ja nad 8000 K, pohižt- a in h;3n h potrebščin :v vreuaosti 400 Iščem umo na deSsls. m na Orsčliiiili 38S Insia rs raspoiago Izborno belo m crna vino po zmsr.^šSi Zadnji deli s priklado K H'60 kg. - • - Odlikovanja. Cesar je podelil zlat zaslužni križec na traku hrabrostne kolajne v priznanje izvrstnega službovanja pred sovražnikom poštnemn oficijalu Frideriku Totnažiču v Trstu, srebrn zaslužni križec s krono vpokojenemu pristaniškemu čolnarju Juriju Dnfmoviču v Trstu. »Gtrok na deželo«. Danes, ponedeljek, 19. avg. ob 11 predpoldne, naj se zbero otroci na CM šol! na Acquedottu. da odidejo skupno k zdravniku. Jutri, v torek ob 8*50 zjutraj, odbođ v Postojno oziroma v Črnomelj, Metliko. Otroci naj pridejo v spremstvu mater na južni kolodvor že ob 7 H z j. Raznovrstno blago za preprodajalce. —Jakob ulica S. Nicolo 19. " 31,7 v vi tove izprenitr industrijskemu in trgovinskemu, širečemu se me- | se vsakovrstno nOVO in mOder- str. za siavbižča. a to bi bilo lc v korist toliko last- ffi^Sn no pohištvo, posebno zakonske nikom vrtov kakor tudi mestu samemu. j sobe. Zaloga pOb'Štva BsnedletJČ V Trstu, V naslednjem hočem podati o tem predmetu j ulica San iMatiriziO Št. 10, od 4'30 dO 6 nekoliko misli. Želeti bi bilo, da bi se v tem listu popoldne. D 47 \ne!a o predmetu stvarna debata, ki bi prinesla innoso dobrih misli. Našli naj bi se potem delavci, ki bi tako nanizane misli izpremenili v dejanja. Del tržaških kapiraiov naj bi se zaposlilo za izboljšanje produkcije tržaške okolice in sosednje Istre Dosedanje navade in napake. Naše ijudstvo je še močno konservativno. Drži se — kakor klop (čeper) kože — starih običajev, ne onih lepih običajev, ki so jih imeli naši predniki pred sto in več leti, ampak običajev, ki so se razširiir med ljudstvo v zadnjem stoletju In pomešali s starimi tradicijami. Postali so mu potrebni: nepotrebni plesi, zabave, popevania in popivanja, lepe obleke, lepi čeveljčki in v*e drugo, kar je s tem v zvezi. To stane denarja in celo mnogo denarja. Denar se je. z lahkoto dobil na pošten način v bližnjem Trstu z delom rok in potom obraza. Opustilo se je pa obdelovanje zemlje. Mati zemlja, ki je prej več ali manj vse rediia. je postala nehvaležna, ker tudi ona je na svoj način egoistka in se drži pravila: Dam. Če mi daš«. Ko sc povrnemo iz vojne službe k svojim družinam, ne bo skoraj nobenemu mogoče voditi prejšnjega življenja. Zaslužek zidarjev, mehanikov, trgovskih pomočnikov itd. itd. odpade oziroma te vrste zaslužek ne bo zadostoval niti za mestne sloje, niti za mestno prebivalstvo. Vzdrževalnine ne bo, jesti, piti, oblačiti in obuvati pa se bo treba vsak dan. Kje vzeti, za vse to preskrbeti. Sosednji Trst ne bo za delo tvojih rok nič dal. ker ne bo nič imel in ne bo tvojega dela niti potreboval. Dal pa bo v zameno za blago denar. Kakšno blago pa mu boš dal, ko ga ne boš imel? Ali pojdeš morda po zaslužek v Ameriko. ko imaš Ameriko doma?! Kolikor je oče sinov doma priredil, vse je tudi doma ob materinem krilu poženill Posledica velikanska delitev kmetij na najmanjše drobce. Temu se ne da več odpomoči. ampak je treba urediti svoje gospodarstvo tudi na teh ostankih, na drob-.ih kmetij Za povzdigo živinoreje se je le malo ali nič storilo. V Štirih vojnih letih se Je celo uspeh dvajsetletnega truda uničiL Ostali smo bres plemenskih bikov, brez plemenskih svinj ta merjascev. Imeli bi lahko več kuretlne, imeli bi Ufcko ilomifri zaj-1 ce ali kunce, morske jmSOcc is draco drobnjad. _._ od 190 litrov Ka^res. Prodajam Istrsko in daimati isKs uiiio m dro&no in deUslo. vil Maks Ml ul Pilili l C. kr. pri v. Auifr. kreffiifil za trgovino in obrt Podružnica Trst, Trg Marije Terezije Z. Za shrambo vrednostnih papirjev in dokumentov se priporoča vzeti v najem varnostno jekleno celico (Safes) pod ključem najemnika, katera je zavarovana proti ognju in tatvini v Okiopnem zakladu podružnice c, kr, priv. Avst. zavod za trgovino in obrt. — Podružnica Trst, Trg Marije Terezije št. 2. Entilla Trs! Campo S. 6iac©mo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino pSsnrniškiii in šolsRiH potrebščin Prodaja razglednic in igrač vseh vrst Produiolo xe trsi v slov. Inm ! Novo pogrebno podjetji Trst. Corso št. 47. (pri Trgu Peazza della legaa) Telefon 1402. Preskrbuje vsakorazredne pogrebe, prevoz mrličev na vse kraje. države. Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblikah} vencev, sveč L t d. po zmernih cenah. — Skladišča v lastnih prostorih via della Tesa št 31. Brzojav! i NOVO POCR^? POSJETJB — TRST. - JADRA^S^ft BA Trst Via Cassa đl Rispsrma šta». 5 (Lastna poslopja) Kapital In rezerva K 23,500.000.— Flliiaike: Dunaj Tegethoistrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor Ljubljana, Metkov/ Opatija, Split, Sibenih, Zadar. Vloge na knjižice 3 \ °|o Vloge na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek plaćije banka od svoje ;a Obrestovanje vlog na tekočem In žiro-ra unu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice m vsa tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, reite, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, proinese itd. Daje oreduime na vrednostne papirje in olago ležeče v javnih skladiščih. — bate Deoosits. — Prodaja srečk razredne lotedje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev moti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno Stavbni kredit, rembours krediti. - Bonna naročila. - - Inkaso. - - Menjalnica - ~ ^^Pt ^f n,c Telefoni: 146% 1793 in 2666. Brzojavi: JADRANSKA _____ _