St. 205 MM«
{sbaja, Levjemu pondeljek. feičtega ŠL 30« L na4strop§e. Bis ma m se aprc^eoutfo, fok&V Aflt«i Otfktc —
s* mete: L 7.—. 1 mene« 4 Ure va&
h mm m la puta)
V Trstu« v sredo 29, avgusta 1923,
Posamezna številka 2D cent.
Letnik ^LVIil
"lira sv. FranBBc* Niaokimi
IThk tiskarn« Ha*.. .Usiim leto L 33 — cek) leto L «X—w nndniitv£ to a prave it 11-87*
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo V itrokosti ene kolone (72 nun.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice xeSnrale, poslanice to vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se poflljajo izključno upravi Edinosti, v Trsta, ulica sv. Frančiška AstSkcga štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva to oprave 11-57.
SKLEP
če se hočejo razumeti med seboj, govoriti — nemški. Slednjič deli gosp. Tamaro plemena, živeča na jugoslovenskem ozemlju, v celo vrsto različnih plemenskih čred, pri čemer pa izključuje i* te «rodbine^ Dalmatince, ki da niso ne Hrvati ne Srbi, ampak — Morlaki, čeprav bi se mogel poučiti iz vsakega leksikona, da so Morlaki «srbo-hrvatski prebivalci Dalmacije«. Naj omenimo še tu trditev gospoda Tamara, da je označbo «Jugosloven5» iznašla — Avstrija! Tista Avstrija, ki je po zasedbi Bosne in Hercegovine skušala uveriti svet, da v teh dveh deželah živi poseben «bosanski narod* in ki je zlasti glede Jugo-sioveeev v svoji notranji in vnanji politiki s posebno trdovratnostjo izvajala svoje proshilo geslo: devide et impera!
Razne druge trditve, ki naj bi šle v prilog njegovemu računu, smo že zavrnili, kolikor^ je to možno v okviru obsega našega lista. Namen g. Tamara pa je, da bi diskreditiral in očrnil Čehe in Jugoslo-vene, da bi vsa njihova stremljenja pred-cčil v čim grši hiči, da bi posebno Jugo-slovene označil kot nekulturen, za vraten
__________ _____„ in nebrzdijiv element, ki sploh nima no-
resnico. Eno pa moramo priznati gospodu; bene rposobaoeti za samostojno državno Tamaro, namreč, da je nabiral svoj «ma- \ življenje ter da morajo zato priti ^ drugi teiijaU s presenetljivo pridnostjo. Stikal j «tehnflčni elementi*, ki bodo znali izkori-je po vseh možnih listih, izjavah publici-! ščati (to vendar priznava gospod Tamaro) stov in politikov, po statistikah in infor- neizmerna bogastva, ki jih krije jugoslo-macijah največ iz kalnih virov. Nanizal je, j vensko ozemlje. V tem grmu ravno je — kar se mu je zdelo primerno, da more re-: po našem mnenju — največji zajec, ki bi tuširati resnico za njegov namen. Nabral ga hot^l pisec dobiti pod puško. Jugoslo-je toliko te — robe, da bi morali, če bi; vene naj bi nekako gospodarski ekspropri-
* * _ i f ____ _ ' ^ ..m • _ 1 * •_ * * ■ -	-i mm m Ir ^ ««r<lnA finn
Precej obširno, morda celo preobširno — on v tem slučaju prosimo čitatelje blagohotnega oproščenja — smo se bavili s knjigo, ki jo je poslal v svet g. Attilio Tamaro, da bi poučil italijansko javnost «o borbi plemen podonavske Evrope*. Ali potrebno se nam je zdelo, ker je to kaj nazoren primer, s kako malo resnosti in objektivnosti se mora razpravljati tudi o težkih in zapletenih problemih ter pisati učene knjige, če ima pisec svoj določeni namen in cilj, ki ga hoče doseči — če ne gre po ravni, pa po vijugasti poti.
In gospod Tamaro zasleduje svoj cilj z imponirajočo gostobesednostjo posebno v tistih poglavjih, ki so posvečena Čehom in Jugoslovenom, razmerju med njimi in razmerju med italijansko in čehoslovaško, oziroma jugoslovensko državo. Pisec hoče svojo površnost in tendencioznost pokriti z navalom besedi, (ki jih stavlja v službo svojega namena) o raznih izjavah in dogodkih iz minulosti, ki pa so jih sodobni dogodki že davno prehiteli; tem dogodkom pisec podtika pomembnost, ki je niso nikdar imeli ali pa celo v direktnem navzkrižju z
so
Nadaljni razvoj fašizma pa je dokazal, da. ki ga v državi zelo primanjkuje in 3) dobro to ni res, ko so se fašisti obrnili k Cerkvi, funkcioniranje železniškega prometa, ker so spoznali, da je obstoj njihove stran- Popoldne so bile razprave kongresa za-ke odvisen od pomoči Vatikana.	Iključene ter se danes ob 10. dopoldne na-
Mussolini_tako piše člankar — bi rad | dalju jejo. Na dnevnem redu so poročila
postal veliki pomirjevalec, katerega Ita- zastopnikov posamnih, v vprašanju izvoza lija, kakor tudi Vatikan tako željno pri- prizadetih ministrstev. Na kongres pova-čakuje. Prihodnjega leta se bo sestalo naibljeni ministri dr. Stojadinović, dr. Miletič
ekumenskem koncilu 1200 miter, ki bodo J- —	s* ----------
gotovo razpravljale o rimskem vprašanju in iskale novih poti za politiko Vatikana. Ni izključeno, da se bo tu našel način sožitja med Italijo in papežem, in ujetnik iz Vatikana bo šel ven pod svobodno soln-ce. Papež v Rimu, papež, ki stopa Črez prag svojega bivališča, papež, ki hodi med ljudsko množico, obdan od svojih plemenitih straž in Palestrinijevih rekordov, ki bi iz srebrnih trobent doneli pod rimskim nebom: To je stran zgodovine, ki bi jo Mussolini tako rad Napisal. Podtajnik za notranje stvari Finzi v Tren tu.
TRENTO, 28. Včeraj je prispel semkaj podtajnik v ministrstvu za notranje stvari g- Al-do Finzi. V deželnozborski palači je Fmzl sprejel zastopnike civilnih in vojaških oblastev in društev in je imel nato govor pred zbrano množico. Poudarjal je med drugim, da se ne bo izvršila nikaka upravna preureditev v deželi, brez privolitve predstavnikov patriotič-nega trentinskega ljudstva.
Kraljevi komisar kom. Peterlongo, upravlja občino, se je zahvalil podtajniku za obisk in je poudarjal dk Trento, ki je bil tudi v suženjstvu vedno na Čelu narodnega gibanja, ne smatra svoje naloge za končano, temveč da smatra za svojo sedanjo nalogo, da razširi italijansivo tja do Breruwrja.
Podtajnik Finzi je obiskal tudi Bozen, kjer so mu fašisti priredili burne ovacije.
O V »	V V »»-1 J--	~---—'--- —----
na posamezne trditve in zaključke, ki jih je gosp. Tamaro izvajal v svoj namen in ki pričajo, kako se njegovi gostobesedr-o-sti vredno pridružujeta njegova neobjektivnost in tendencioznost. Njegova knjiga r.aj bi bila resna politična razprava in tudi zgodovinsko delo, v resnici pa je le konglomerat zavijanj in krivih tolmačenj, a mestoma celo žaljiv pamflet. Ni mu do tega, da bi podal verno sliko kakor fotograf, ki posnemlja resničnost, marveč je slikar, ki hoče predočati stvari s — svojimi barvami. Gospod Tamaro noče služiti objektivni resnici, marveč le svojemu namenu!
V ilustracijo njegove metode naj ponovimo tu par kričečih dejstev, ki smo jih že ugotovili.
I rdi, da so bili Čehi vedno austriakanti, da je Masaryk — tisti Masaryk, ki je kljub bremenu svojih let vzel nase med vojno breme svetovnega potovanja za protiav-strijsko propagando — užival posebno naklonjenost Dunaja ter da je bil od avstrijskih sodišč na smrt obsojeni Kramaf deležen žive simpatije cesarja Franca Jožefa. Dalje, da morajo Hrvatje in Slovenci,
kakimi sredstvi naj bi se to doseglo kaki zapletljaji bi mogli nastati med aspi-ranti samimi — in teh bi bilo mnogo —: za to pa je gosp. Tamaro — preresen, preučen!
Temu dosledno tudi nima nobenega nasveta svoji lastni državi, kako bi se mogla uveljaviti kot prva med «aspiranti»! Ne izreka nikake konkretne sodbe o dosedanji vnanji politiki, s katero bi si hotela	_______ ____
pridobiti v srednji Evropi in na Balkanu j ^eln konzorcljur Italijani predlagajo čim koristnejšo politično m gospodarsko j oar:tetna komisija upravlja Reko eno Zato je tudi razumljivo, da se
Jugoslairtla
rešitev
Posvetovanja ministrskega sveta reškega vprašanja.
BBEOGRAD, 27. Dopoldne od 11. do 1. je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom dr. Ninčiča. K tej seji so pričakovali g. Velizarja Jankoviča, ki pa bo šele jutri prišel v Beograd. Na seji je dr. Nin-čič objavil poročila, katera je dobil, iz katerih se pa vkli, da Italijani ne mislijo z odstopiti od svojega predloga, da
in dr. Velizar Janković se razprav mšo osebno udeležili, ker so bili zadržani po svojih resortnih poslih.
Kongres zemljoradniške stranke. Pred ustanovitvijo slovanske zelene inter-nacionale.
NOVI SAD, 27. V Čurugi je bil danes oiicielno otvorjen kongres zemljoradnišk* stranke. Kongresa se udeležijo delegati strankinih organizacij iz vseh krajev, osobito iz Srbije, Bačke, Banata, Srema, Bosne in Hercegovine in Dalmacije. Predsednik parlamentarnega kluba Voja Lazič je v daljšem političnem govoru očrtal notranjepolitično situacijo in delovanje zem-ljoradniškin poslancev v narod, skupščini. Vehementno je napadal radikalno vlado, ostri kritiki pa je tudi podvrgel politiko revizionističnega bloka in postopanje demokratov. Razvila se je tudi kratka debata o predlogu glede izključenja iz stranke takozvane Komanidić-Avramovićeve sku-kilpine. Tekom današnjega dneva pričakujejo prihoda tudi gostov iz Čehoslovaške, Poljske, Romunske in Bolgarske.
Kakor iavljajo, pripravlja kongres v Čurugi zedinjenje zemljoradniških frakcij. V to svrho se udeležuje kongresa tudi vodja slovenske «Samostojne kmetijske stranke* minister na r. Ivan Pucelj. Na kongresu se ustvari tudi zveza slovanskih kmetskih (agrarnih) strank — jugosloven-ske, čehoslovaške, poljske in bolgarske — takozvana zelena internacionala.
Prva dvorna dama kraljice Marije umrla.
BLED, 27. Nocoj o polnoči je nenadoma umrla prva dvorna dama kraljice Marije ga. Danica Hristićeva. Zadela jo je kap. Obnovitev stikov z Bolgarijo. BEOGRAD, 27. «Preporod» piše, da je bil bolgarski poslanik pri dr. Ninčiču, da določi dan, ko ga bo mogel sprejeti kralj,
ostaneta0 Baroš in" Delta "V^kuprČTm re-|da mu izroči svoja akreditivna pisma. Dr.
pozicijo!
zdi njemu brezpomembno, kak sistem uveljavlja država napram Jugoslovenom v lastnih mejah!! Zanj je to brezpomembno vprašanje. Razjeda mu dušo le eno čustvo: sovraštvo proti Jugoslovenom, ki ga pa razumemo tem bolj, ker so ga dojila prsa — slovenske matere! Saj veste: prekrvjena kri je najbolj strupena! Kljub vsem Tama-rom pa se Italija vendar-le pogaja z Jugoslavijo, da bi dosegla, kar se nasilno ne da doseči: primerno korist od naravnega bogastva jugoslovenskega ozemlja!
S tem se za sedaj poslavljamo od gosp. Atilija Tamaro.
ItaSIJa
Beneš v Rimu.
RIM, 28. Danes ob 7.35 je prispel v Rim g. Beneš, čehoslovaški minister vnanjih stvari. Spremlja ga čehoslovaški minister Dvoraček. Na postaji so sprejeli ministra Beneša načelnik kabineta za vnanje stvari kom. Barone Russo, kateri je pozdravil Beneša v imenu ministrskega predsednika Mussolinija. Na postaji bo se nahajali tudi kom. Bordonaro, italijanski poslanik v Pragi, kom. Arlotta, generalni ravnatelj političnega oddelka v ministrstvu za vnanje stvari, čehoslovaški poslanik v Rimu g. Kybai z vsem osobjem čehoslovaškega poslaništva in g. Antonijević, jugoslovcnski poslanik v Rimu.
G. Beneš je stisnil roke vsem prisotnim, nato se je s svojo soprogo odpeljal v Grande Hotel, kjer bo stanoval kot gost italijanske vlade.
Danes ob 11 bo g. Beneš prišel v palačo Chigi, kjer bo imel svoj prvi pogovor z ministrskim predsednikom Mussolinijem. Nocoj ob 20. bo ministrski predsednik priredil v kazinu Valdieri svečan obed v čast g. BeneŠu.
Opoldne bo ministra Beneša sprejel minister za narodno gospodarstvo senator Corbi-no, popoldne ob 16. pa finančni minister g. De Štefani.
Po sestanku Splošne delavske zveze.
RIM, 28. Sestanek Splošne delavske zveze, ki se je vršil te dni v Milanu, je imel v prvi vrsti nalogo, da končnoveljavno reši vprašanje, kakšno stališče naj zavzame zveza- napram fašizmu v slučaju, da jo poslednji pusti še pri življenju. Pravzaprav je bilo to vprašanje v praksi že rešeno, ko je posl. D'Aragona, eden izmed glavnih voditeljev Zveze, takoj po pohoda fašistov na Rim zaprosil za pogovor z Mussolinijem. Mussolini mu sicer pogovora ni dovolil, a že D'Aragonov namen je dovolj jasno pokazal, da ne bo zveza ostala zvesta dotedanjemu zadržanju napram katerisibotfi vladi, ki bi bilo vedno atrogo opozicionalno; kajti, ako se kdo v gotovih trenutkih približa drugemu, pokaže, da hoče z njim vsaj razpravljati, ako se že ne pogoditi.
f Toda s tem korakom ni D'Aragona samo pokazal, da bo bila zveza eventualno pripravljena dogovoriti se s fašistov-lko zvezo, ampak s tem korakom je tudi reiil na praktičen način Vprašanje raz-verja med Zvezo in socialistično stranko, 9 tem korakom je izdal svoje načrte, ki to stremeti za tem, da se Zveza otrese vpliva socialistične stranke; kajti znano fe da je socialistična stranka po pohodu na Rim St nadalje vztrajala v opoziciji. Do tedaj je kazala pot sindikalnemu gibanju ^socialistična stranka in tudi strogo sindi-
kalni interesi so se morali podvreči političnim smotrom stranke. Danes je razmerje med socialistično stranko in Splošno delavsko zvezo popolnoma nasprotno. Socialistično stranko in zvezo vežejo sicer nekatere skupne programne točke; toda značilna je izjava, ki jo je podal pred kratkim D'Aragona, da bi on kot voditelj Splošne delavske zveze moral odložiti mandat socialističnega poslanca, kakor hitro bi bila kaka politična akcija socialistične stranke v navzkrižju z morebitnimi udejstitvami, ki bi bile za delavstvo koristnejše kakor omenjena akcija. Umljivo je, da bi v tem slučaju prišlo do ustanovitve delavske stranke.
S tem, da je sestanek odobril delovanje izvrsevalnega odbora od fašistovskega nastopa dalje,, se je torej že izrazil za popolno neodvisnost zveze od strank in seveda tudi od vlade; vse naslednje točke predloga Bruno-Ruggimenti (neodvisnost sindikalnega gibanja, upoštevanje današnjih političnih razmer v Italiji itd.) ne tvorijo ničesar drugega kakor doslednjo izpeljavo zaupnice D'Aragoni. O bodočem razmerju med socialistično stranko in zvezo je zavzel sestanek zelo jasno stališče s tem, da se je izrekel za neodvisnost zveze od strank: dokler ne bo stranka kateri pripadajo zvezni člani s svojim političnim delovanjem ovirala dela Splošne delavske zveze, ki je pretežno sindikalno, ostanejo člani Zveze včlanjeni v socialistični stranki; kakor hitro pa bi se to zgodilo, bi člani Zveze izstopili iz stranke. Nekaterim tukajšnjim listom vzbuja večkratno ponavljanje izraza »tehnično« sodelovanje v sprejeti rezoluciji precejšnje skrbi. Tako stavi «Corriere d'Italia» to-le vprašanje: «Ako sodelovanje ne pomenja popolne zatajitve značaja stranke, kako sodelovanje, četudi tehnično, je možno med razrednim in nerazrednim pojmovanjem ter med narodnimi in mednarodnimi zahtevami?» «Tribuna * dostavlja: «Čeravno se pojma pojma tehnično in politično sodelovanje ne krijrta, je razlika v bistvu vendar zelo majhna.*
Zbližan je med Vatikanom in Mussolinijevo vlado. »Prisrčna zveza Cerkve s fašizmom*
PARIZ, 28. c Journal* je objavil Članek od svojega posebnega poročevalca iz Italije pod naslovom »Prisrčna zveza cerkve s fašizmom», kjer pravi, da bi se pod Mussolinijevo vlado znal zgoditi velik dogodek, da bi papež pretrgal svoje verige. Pisec članka ugotavlja, da se je prvotno radi borbe fašistov proti popolarom sklepalo, da je fašistovska vlada proti Cerkvi.
da
paritetna komisija upravlja Reko eno leto, da vrši Italija upravo in promet ter da Baroš in Delta ostaneta 99 let pod konzorcijem z Reko, sicer pa Italija na Barošu in Delti priznava suvereniteto Jugoslaviji.
Nato so bili pravossdnemu ministru odobreni krediti za reorganizacijo sodišč v Dalmaciji. Finančni minister je izjavil, da je končal državni proračun in cia bi finančni odbor od prihodnjega pondeljka lahko imel seje. Po seji je dr. Ninčič dolgo kon-feriral z admiralom Pričo in prihodnjo sejo sklical za danes popoldne ob 4. uri.
Popoldne se je od 5. do 8. ure nadaljevala seja ministrskega sveta z istim dnevnim redom. Koncem seje ministri niso hoteli dati novinarjem nikakega poročila. Seji je predsedoval dr. Ninčič, ki je po seji vnovič imel z admiralom Pričo celourno konferenco. Ko je dr. Ninčič odhajal iz kabineta, je dal novinarjefn, ki so ga pričakovali, nastopno poročilo:
«Na včerajšnji seji ministrskega sveta so se izdelale detaljne instrukcije za jugo-slov. delegacijo v Rimu za nadaljna pogajanja z Italijo o vprašanju Reke in Baroša. O tem vprašanju vam ne morem ničesar več povedati*.
Današnja «Poktika» poroča iz Rima od 26 avgusta: Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo se nadaljujejo. Dr. Rybaf Je imel danes s Contarinijem razgovor o Mussoh-nijevem pismu na paritetno komisijo. Con-tarini je pojasnil značaj tega pisma. Potrjuje se vest, da je jugoslovenska delegacija ne bo enostavno sprejela italijanske minimalne predloge, temveč da bo stavila 6 protipredlogov, kojih eden spravlja v debato položaj Zadra. Ne more se reči, ah se bo dosegel sporazum ali ne. V italijanskih krogih se smatra, da do 31. avgusta ne bo mogoče urediti nič konkretnega.
Kongres trgovcev-izvozničarjev.
BEOGRAD, 27. V nedeljo ob 10. dopoldne je bil otvorjen kongres izvozničar-jev kraljevine SHS. Kongres je s kratkim pozdravnim govorom otvoril predsednik beograjske Trgovske zbornice Gjuro Ra-dojlovič. Za predsednika kongresa je bil izvoljen L. Stanojevič, podpredsednik Trgovske zbornice v Beogradu, za prvega podpredsednika Gjuro Janekovič in za drugega podpredsednika dr. Franjo Wm-diseher kot zastopnik trgovstva Slovenije. Kongres je pričel razpravo o izvozni politiki in o vprašanju stabilizacije jugoslov. dinarja. I. Stanojevič je uvedel zapravo o jugoslov. izvozu in njega organizaciji. Kon-statiral je, da Jugoslavija še vedno več uvaža nego izvaža vsled česar je jugoslov.
Ninčič mu je odgovoril, da more to storiti še le drugi mesec, ko se kralj vrne z Bleda.
Aretacija pobeglih ruskih pilotov. NOVI SAD, 27. Ministrstvo za zunanje stvari je dobilo od Romunije poročilo, da sta bila ruska pilota, ki sta na aeroplanu pobegnila iz Jugoslavije, aretirana v Jas-syju.__
Francija
Proučevanje meteorolita iz Saint Sauvercja.
PARIZ, 28. V akademiji znanosti je g. La Croix, stalni tajnik, govoril o proučevanju meteorolita, ki je padel dne 10. julija 1915. v Saint Sauvere in ki se nahaja sedaj v muzeju v Tou-lousi.
Po mnenju La Croixa gre za zelo redek tip, ki je znan samo v štirih izvodih. Težak je in kilogramov in vsebuje žveplenasti apnenec, ki se sicer zelo težko najde, ker se hitro izpre-minja v druge snovi.
Nečloveško maščevanje. VERSAILLES, 28. Sinoči se je 16-letna g.Čna La Croix vračala z neke prireditve. Ko je odprla vrata, ki vodijo v njeno stanovanje, ji je nenadoma padla na glavo skledica polna razjedljivih snovi; deklica je bila težko ožgana po obrazu in po vsem telesu. Tudi očeta, ki je priskočil hčeki na pomoč, je dolet^a ista usoda; oba so morali prepeljati . mestno bolnišnico. Policija sumi, da je bil izvršen napad radi ljubezenskih zadev.
Belgpa v svojem odgovoru na angleško noto za takojšnji sestanek zavezniških ministrskih predsednikov. Angleško stališče glede poravnave medzavezniških dolgov
LONDON, 27. Reuterjev dopisni urad sporoča, da bo belgijski odgovor prinesel v London poseben kurir še nocoj; verjetno je, da bo belgijska vlada poslala prepise direktno Baldwinu v Aix les Bains in lordu Curzonu v Bagnolies. Odgovor je sestavljen na 25 straneh; v glavnem se Belgija zavzema za prednostne pravice ter za plačilni načrt, ki je bil sestavljen v mestu Spa. Belgijska vlada meni, da je odškodninsko vprašanje že dovolj zrelo ter da bi se lahko takoj sklical sestanek zavezniških ministrskih predsednikov.
Tukajšnji listi poročajo, da je ton belgijskega odgovora veliko bolj pomirjevalen kakor francoski. Glede poravnave medza-
.... ....	.	• • ___ti^tr
Rusija
Za zboljianje trgovinskih stikov med Rusijo in inozemstvom. Ustanovitev odbora za podeljevanje koncesij.
MOSKVA, 27. Tu-sem je prispel ameriški senator Kennet Mac Kellar, predstavnik države Texas. Komisariat za zu-najo trgovino je sklenil zelo važno pogodbo z zvezo raznih ameriških družb za uvoz strojev in kemičnih izdelkov proti izvozu konoplja, kož ter raznih drugih surovin. — Svet ljudskih komisarjev je sklenil, da ustanovi splošni odbor za podeljevanje koncesij, ki bo odločeval o pripustitvi inozemskega kapitala v Rusijo. Nobena druga ustanova ne bo imela pravice pogajati se z inozemci za morebitne koncesije brez pooblastila od sirani tega odbora.
Poljedelska razstava v Moskvi.
MOSKVA, 28. Otvorjen je bil inozemski del poljedelske razstave v Moskvi. V navzočnosti Članov vlade, diplomatskega zbora in zastopnikov kmetov in delavcev sta govorila pri tej priliki Svidelski in Krasin. Ta poslednji je v svojem govoru posebno poudaril, da stremi ruska zunanja politika za zbližanjem ruskih narodov z ljudstvi vsega sveta. Razstava dokazuje velike zmožnosti ruskega poljedelstva. Čičerin je v svojem govoru izjavil, da je navzočnost zastopnikov inozemstva spričevalo razvoja mirnih odnošajev med narodi. Namen ruske politike je, da se izognemo vojnam in svetovnim konfliktom na podlagi sodelovanja vsega sveta.
Rusko-angleški spor radi otoka Wrauge».
MOSKVA, 28. Komisar za zunanje stvari je izročil angleškemu zastopniku memorandum, kjer izraža svoje začudenje, ker ni dobil nikakega poročila s strani angleške vlade na dve noti ruske vlade radi incidenta na otoku Wrangel, kjer je Stephensonova ekspedicija razobesila angleško zastavo. Sovjetska vlada zatrjuje, da smatra ta otok za neoporečen del zvezne republike. Otok je bil uradno vključen v rusko ozemlje in je bila tam ruska zastava razobeŠena od ekspedicije poročnika Wrangela v letih 1821—1824. Suverenost Rusije na tem otoku ni bila nikoli predmet kakih razprav in zadnji izjavi ruske vlade ni nihče oporekal, radi česar se more čin Stephcnsona smatrati kot kršitev ruske suverenosti.
Nova imenovanja v angleški vladi.
LONDON, 28. G. Neville Chamberlain je bil imenovan za zakladnoga tajnika, g. Joy-son Hfcks pa za ministra za zdravstvo.
Nemiri v Indiji. — Krvavi boj z angleško po-policijo.
SIMLA, 28. V Simli, Paonahu in Bombay so Indijci ustavili delo v protest proti sklepu, vsled katerega se Indijci v angleški koloniji v Konyeju zapostavljajo pred Evropejci.
V Agri je prišlo do hudih spopadov vsled verskih sporov med muslimanskimi in indijskimi sektami. V boju je bilo več oseb ubilih in ranjnili. Delo počiva in policija skuša vzpostaviti red..
Hidroplani s torpedi v Angliji.
LONDON, 28. Daily Mail poroča, da bodo uradni zastopniki prisostvovali danes na reki Humbert poskusom novega tipa hidroplanov s torpedi. Ti aparati za-morejo vreči v polnem poletu torpedo, ki zna doseči brzino 138 milj na uro. V Broughu gradijo mnogo takih hidroplanov na račun angleške vlade in drugih držav.
Nemčija
Stinnesov sin se pogaja s francoskimi oblastvi v Porurju.
LONDON, 28. Daily Mail vc poročati, da je sin Stinnesa imel pogovore s francoskimi oblastvi v Porurju, kjer se je razpravljalo tudi o sodelovanju med Nemci in Francozi na zasedenem ozemlju.
Francija zasedla nove rudnike. PARIZ, 28. Listi poročajo iz Diissei-dorfa, da so Francozi zasedli rudnike Vic-tor št. 1, 2, 3, 4 in 5, da jih bodo izkoriščali. Nemški rudarji so mirno predali rudnik francoskim delavcem ter jih poučili o rabi raznih strojev. Nekaj nemških rudarjev je prosilo, da bi mogli še nadalje delati v rudnikih pod francoskim nadzorstvom.
Bolgarska
Morilec Daskalovega je iz Macedonije.
PRAGA, 28. O atentatu na Daskalovega, bivšega bolgarskega poslanika v Pragi se do-
_____________ »	znavajo še te-le podrobnosti: Daskalov je bil
vezniških dolgov pripominja angleški tisk, že takoj, ko je izšel iz hiše z dvema prijatelji-
______.« «	_ _____ _ it _ _ _«« 1	a! A^mrin rvrl »i f rt nf ♦ Aft 1 L* 1 lf»ri Irt 1 - m nI'«
da Anglija nikakor ne more več popu-Ima zasledovan od atentatorja, kateri je kmalu ščati v tem vprašanju; angleška vlada bo potem jzstrelil proti njemu tri strele iz revol-
vztrajala na stališču, da morajo prej zavezniki sprejeti za Anglijo ugodno sistemizacijo Evrope, predno bi se pogajala o
*	Glede
trgovinska bilanca še vedno pasivna. Lan- morebitnem znižanju teh dolgov. Glede sko leto je znašal celokupni uvoz dve mi- možnosti take sistemizacije bi se Anglija lijardi dinarjev, a izvoz samo 1 milijardo norfaiala s nosameznimi zavezniki: ali bi, 410 milijonov. Deficit v jugoslov. trgovinski bilanci neugodno vpliva na tečaj di-
narja. Koncem svojega poročila je Stanojevič pozval na sistematično organizacijo in povečanje produkcije.
Minister trgovine in industrije dr. Kope je kongres pozdravil v imenu vlade in je na kratko očrtal načelne smernice njegove trgovinske politike. Podrobno je minister v svojem govoru analiziral glavne elemente dobre in uspešne izvozne politike. Trije elementi so potrebni za gospodarsko uspešen izvoz: 1) produkcija, 2) kapital,
pogajala s posameznimi kakor je to storila Amerika, zahtevala plačilo dolgov, ali pa bi se pogajala na podlagi znižanja carinskih tarifov v prid angleškemu izvozu.
Grška delavska udruženja proti komunizmu. - Konec stavke.
ATENE, 28. Občni zbor sveta delavskih udruženj se je sestal včeraj v Pireju ter sklenil nastopiti proti splošni delavski zvezi in komunizmu. Proglašen je bil tudi konec stavke in davi so se v vseh podjetjih delavci povrnili na delo.
verja. Daskalov je dve uri potem v bolnišnici umrl. Tudi eden njegovih spremljevalcev, Stambuliskijev zet, je bil lahko ranjen, atentator, ki je bil takoj aretiran, je izjavil, da je hotel ubiti Daskalovega, ker je ta kot minister notranjih stvari povzročil smrt mnogih Macedoncev.
Morilec je po rodu Macedonec in je prišel nalašč v Prago, da se maščuje nad bivšim ministrom.	_____
Vprašanje sprejema ruske kovinarske zveze v mednarodno zvezo. - Vsi proti, razen Ncmcev, Angležev in Avstrijcev.
BERN, 28. Centralni odbor mednarodne kovinarske zveze je dolgo razpravljal o vprašanju, ali naj se sprejme v zvezo vse-ruska kovinarska zveza. Za sprejem Rusov so bili samo Nemci, Angleži in Avstrijci. Italijan Benozzi je izjavil, da se
mednarodna zveza sindikatov ne sme zastrupljati in ia ni prav, da se tej zvezi |ft|e naloga, naj se izjavi glede sprejema ruske kovinarske zveze, ki bi mogel imeti jvofne posledice.
Načrt za sporazum, podpisan meseca poaia v Friedrichshafenu so končno odobrili vsi razen Nizozemcev, ki so se vzdržali od glasovanja s pripombo, da obstaja dvom o lojalnosti in spoštovanja pravil % strani Rusov. Tajnik je dobil nalogo, da »topi v stik z Rusi in da se skuša doseči Iporazum glede spornih vprašanj do prihodnjega kongresa.
Prošnja francoske unitarne kovinarske rveze za sprejem v mednarodno zvezo je bila odklonjena. Nato je bila konferenca caklfučena.
Strašanski povodnji v Indiji.
KALKUTA, 28. Iz južne Indije prihajajo poročila o velikih nalivih. V dolžini 70 km je vsa dežela pod vodo. 200 vasi i 10 tisoč hiš je porušenih- 46 tisoč ljudi |e brez strehe.
Katoliška univerza v Jeruzalemu.
JERUZALEM, 28. Katoliški patrijarh v Jeruzalemu je ustanovil malo univerzo,
ki se bo otvorila letošnje jeseni. Javlja se, da ne bo ta univerza zasledovala političnih ciljev, ampak bo le služila za izobrazbo Arabcev.
Tarska proslava obletnice pričetka ofenzive proti Grčiji.
ANGORA, 28. Turška armada je svečano proslavila obletnico pričetka ofenzive proti grški vojski v Mali Aziji.
Gen. Tidoupis ter 376 častnikov na poti iz turškega ujetništva.
ANGORA, 27. General Tidoupis, vrhovni poveljnik grške armade, več častnikov glavnega stana m 376 drugih častnikov je bilo vkrcanih v Smirni, na poti v svojo domovino,
Angleži zapuščajo Carigrad.
LONDON, 28. Morning Post poroča, da so angleške čete deloma že zapustile Carigrad. V kratkem odidejo še ostali angleški vojaki. _
Ogrska narodna skupščina ratificirala rimski dagovor o Južni železnici.
BUDIMPEŠTA, 28. Narodna skupščina je glasovala za ratifikaocijo mednarodnega dogovora v Rimu o Južni železnici.
Giuntal Pač hitra politična karijera — saj pravi Giuota sam, da jo je pričel 13. julija 1920.
DNEVNE VESTI
ĐTm ienei v Rimu
Češki minister za zunanje stvari dr. Beneš le dospel v Rim. To je dalo «PiccoIu» povod, da piže dolga ugibanja o ciljih, ki jih bo zasle-
loskega tudi podprefekt Anža, g. Zocconi, politični tajnik istrske iašistovske zveze in g. Petronio, tajnik fašistovskih sindikatov v Istri. «Popolo» piše tudi, da je prišlo veliko Število vaščanov iz bližnjih vasi, katerim je izredni
Preganjanje slovanskih diAovnikov iz Istre se nadaljuje. Sedaj je prišla vrsta na pomjan-
skega župnika. Pognali so tega dušnega pastirja, ki je zakrivil samo to, da je slovenskega rodu, -- kakor psa. Saj piše tukajšnji iašisiov-ski list, «da se je še-le po petih letih začutila potreba, da se osvobodi ta zemlja od tako nevarne vrane.« Toda konca ne bo 6e. Faši-slovski list nadaljuje; »Upamo, da se čistilno delovanje, ki ga je začela fa&stovska vlada, ne bo ustavilo, temveč da se bo še razširilo in šlo do dna.» Kaj pravijo k temu cerkvena oblastva?! Ali bodo še dovoljevala, da se posvetni oblastva vtikajo v čisto cerkvene zadeve na tako ostuden način? Ali pa se bo izpolnila pričakovanje tukajšnjega fašistov skega lista, «da bodo tudi cerkvena oblastva, v interesu vere same, sodelovala pri tem deluj> {iašistovske vlade)? Kelih se polni...
Popravek. Včerajšnjo vest pod naslovom «Nadloga beračenj a» popravljamo, da niso Lesjakovo odpeljali domov z vozom «Rdeče-ga», ampak ^Zelenega križa* («Croce verde».)
DruISvene vesti
Planinsko društvo opozarja člane in prijatelje društva na že objavljeno turo na Triglav, katero priredi v dneh 2, 3. in 4. septembra s sledečim sporedom: Dne 2. septembra t. L odhod iz Trsta, Centralni kolodvor ob 5.15 zjutraj ali ob 7. zjutraj do Ljdbljane. Ogledovanje vzorčnega vele sejma. Odhod iz Ljubljane Južni kolodvor ob 19.20 zvečer do Dov-je-Mojstrane, kjer se prenoči.
Dne 3. rano v jutru odhod iz Dovjega Čez
Dve nesreči pri delu. Včeraj zjutraj s« je zatekel v mestno bolnišnico kovač Angel Barič, •tar 26 let, stanujoč pri Sv, Mariji Magdaleni zgornji št. 352. Imel je pohabljen palec na desni roki. Med tem ko mu je zdravnik obvezoval rano je mladenič povedal, da mu je v tovarni olja v Zavijah, kjer je delal, padla na prst težka železna ploiča ter ga tako poškodovala. Mladenič ni hotel ostati v bolnišnici.
— Podobna nesreča se je včeraj zjutraj pri-petfla na angleškem parniku «Destro», ki je zasidran v stari prosti luki. Tam je mornarju Cherlesu Smith, staremu 26 let, doma iz Liverpoola, padla na levo nogo težka železna plašča ter mu zmečkala mezinec. Ponesrečenca so z avtomobilom rešilne [»ostaje prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek.
reškega vprašanja izključno le stvar Italije in vojske v Bistrico.
Jugoslavije. «1 negcziaii per Fiume riguarda- j Dejal je, da je takrat prebivalstvo bežalo no unicamenie 1'Itaiia e la Jugoslavia, ne pes- pred to vojsko, katero je mrziio in smatralo Bcno interessare minimamente un altra po- za tlačitelja, danes pa da
tenza, sia pure appartenente al gruppo delle se je z njo sprijaznilo. Zaključil je svoj govor oazioni s!ave». Prevedeno na naš domaČi jc- z besedami: *Ko bi kdo hotel slučajno nekega eik: reško vprašanje ne more zasimati niti dne prekoračiti svete meje, za katere se je najmanje kake druge vlasti, pa četudi pripada žrtvovalo 500.000 ljudi, zasadite zastavo na fkupini slovanskih narodov».	j vrh Snežnika in zakličite: «Tod se ne pride
G. Beneš je dobil tu resen pouk in opomin napr^!» — Za njim je govoril g. Petronio, ki in ve sedaj, kaj mu je storiti: naj nikar ne je dokazoval, da je: Snežnik italijanski, kajti vtika svojih prstov v reško vprašanje, ker to to da dokazujejo ostanki rimskih okopov, «ki vprašanje ne more niti najmanje zanimati če- so bili zgrajeni pred 20 stoletji, tudi od vaših hoslovaško državo! Pa dobro. Šmcni je le, da (bistriških) pradedov, ker so hoteli braniti
£ Iv
PiccoIo» prezira par malenkosti, ki gredo meje domovine pred madžarskimi vpadi». Za-irc-cej navzkriž s tem njegovim naziranjem. gotavljal je nadalje prisotne, da se bo Italija
drugo jutro na vik Trigl Po večurnem odmoru povratek po domeni, po divni sedem jezerski poti mimo Aleksandrove koče čez Komarčo mimo izvirka Savi-a veseli, ko vidi, da ce v Zlatorog in Bohinj« aH pa čez Trento.
Sočo, Bovec, Kobarid na postajo Sv. Lucija-Tolmiij,
Morebitne informacije bo podelil g. Pertot pri upravnišivu Edinosti.
Glasbena Matica. Jutri ob 19.30 odborova seja.
MĐP. — Sv. Jakob — dramatični odsek. Danes ob 20.30 sestanek. Pri tej priliki bo tov. režiser razdelil uloge za igro: «ZemIja». ~ Vodja.
avno te dni je naglasil italijanski tisk s po- kmalu gospod, dvignila, poudarjal je, da pre-
.1---____1____I" »____ J___• x___„J —— * ' Ifsčatn Haliiafi! nn Miftiom itinn >r» «nr»nnel!
iz Irliikega itofseiiia
Usodna diaamitna patrona. Dva dečka tež«
Mali oglasi
KRONE, goldinarje, srebro, zlat denar,
dražje kot drugi. Zlatarnice, Ponte Fabbra.	, tB4
BABICA« avtorizirana, sprejema noseče. Pru jazna postrežba; Govori slovensko. Via Gia-tia 29.	1185
INFORMACIJE in naslovi dobrih In zanesljivih stanovanj za dijake in dijakinje se dobijo v Ljubljani pri g. Likar, Poljanska cesta 87, «vila Bergman».	1183
Smrtna vožnja. Italijanske športnike je zadela težka Žalost. Dva njihova prvaka« Giac-cone in Bordino, sta končala tragično svojo zadnjo vožnjo v avtomobilu. Po končam poizkusili vožnji na dirkališču v Monzi, je prišla Bordinu misel, da bi Se nekoliko vozil. Povabil je sabo tudi Giaccona. Vožnja je bila kratka, toda tragična: avtomobil se je prevrnil in zažgal, Bordino pa leži težko ranjen v bolnišnici. Pred enim letom je na isti progi smrtno ponesrečil znani pilot Kuho, ki je zastopal tvrdko «Austro-Daimler».
KOČIJ A2 neoženjen, pošten in priden sc išče za prevažanje blaga s kolodvora. Hrana in prenočišče pri družini. Plača po dogovoru. Karel ŠiSkovič, Crnika!, Istra.	1181
SREBRO, zlaic inbriijanle plača v*č kot drugI Pertot, via S- Francesco 15, II.	45
Borzna ooroCIla.
Tecagi
Trst, 28. avgusta1923.
Cosulich • « « « • • , DaJmatia Gerolimich • Libera Trlestina • . , LIoyd Lussino Martinolich • Oceania • Fremuda
Tripcovich • ••••< Aropelea •
Cement Dalmatia • • , Cement Spa&to . • • .
Valuta na tržaškem trgu.
• • • •
ogrske krone. • # . , avstrijske Icrcnc . . • češkoslovaške kron 2 . dinarji . . • . . • . leji •••••»»«» merke •
dolarji .......
francoski franki • . , švicarski franki • • • angleški funti papirnati
•	306
•	287 .	1170
•	408
•	1415
•	640 v	133 .	110
•	590 .	Sfi5 .	500
•	271
•	225
0.13 0.0330 68.10 84.15 11.— 0.000350 0000450 . 23.05 23.15
•	IS 1.25 182 —
•	417—.—420.—
•	105.15 106.35
0.1150 0.032250
•	61.70,— . 28.90.—
•	10.50.—
Ecbnim zadovoljstvom, da se je gospod mini- kašajo Italijani po svojem mnu in učenosti	.	. - , . - - ----— — ,
sti ski predsednik v stvari reškega vprašanja vse druge narode sveta in zaključil svoj govor j f10,^^^' /^oma.J par dni je od tega, kar se I
F
obrnil do prijateljskih vlasti in da so ti «pri- b pozivom, naj vsi zakričijo: «Eja, eja, alala^ Je Pri št- Pct™ Potila straaaa aea-eča z gra-jateijia povsem pritrdili njegovemu stališču.! Govorila sta nato že dva častnika, nato so,	Pa moramo ze zopet b«lenti novo po-
otemtakein priznava Italija sama drugim zagodUe godbe, fašisti so korakali v vrstah po c^nt> nc^eč?'. P"Pftsia »® vćeTaJ Podržavam besedo giedc uredbe reškega vpra- Bistrici, zvečer pa se je vršU ples na planem, j	v »edn,u. &tve so bih scveda otroci. gEnja j Popolov dopisnik zaključuje svoj dopis ta- j Pećica Mar4|an Cudic, star 5 let. In Fran Pa še nekaj drugega je prezrl «Piccolo*. Dej- ko-le: «Včeraj sc je Bistrica zopet civilno pre- ; ^f J	^tan^oja v Skednju, stvo namreč, da obstoji srednjeevropska dr-! obrazila v italijansko. Cas bo storil ostalo, | Prvi _v «• ▼ h^i	sta žavno-politična kombinacija, ki ji pravijo medtem pa bleščeča slika raznobarvne narave;« včeraj predpoMne Igrala m* cesti v bbžmi •Mali sporazum» da je tej skupini pripoznan med Snežnikovo belino in zelenjem gozdov svojega doma. 1-efcom igre |e »tarefšt vodja — dr. Beneš! In isti «Piccolo^ sam na- *er solčnim rudečilom ponovno govori s tiho, vaja petero vprašanj, o katerih bo dr. Beneš svečano in večno pesmijo o veličastnem itaii-
ustanov-
razpravljal v Rimu. To so: 1) proučenie sploš- janstvu teh naših krajev!»
nct»a položaja Evrope in položaja Maletfa soo- .	se Eas usmili! — nič čudnega da------ ,	- -____,
2) vpraša^^Madžarekc in Bol|arske: Mo.fj«- tudi VOBistnd. gj »o na vladi. »» StMlA ZFšl
doma. Tekom igre je »tarefši deček našel v ob ccstnem jarku nek kovin as t pred-cjet. Pozneje se je dognalo, de je bil predmet dinamitna patrona, ki jo je kak brezvestni neprevidnež vrgel proč. Dečka sta v svoji
3) vstop Poljske in Grške v Mali sporazum; 4) .	. .	.	!.»-«•
gosrod-rsko sodelovanje med državami Male- morajo pač tudi pokazati, da nekaj delajo; --ga sporEzams; 5) vprašanje reparacij.	i nič čuonega, da se proslavlja ob takih pri
4. točko smo podčrt Beneš razpravljal z g
darskih vprašanjih Malega _____,______ -	.	-	.
\e, če se ne motimo, Jugoslavija tudi sestaven država ne izvršuje svojih nasproti nam; - da
najvišjih in najnižjih mestih fašisti, in prefekti odpreti. Nenadoma je zadooel silen pok. Ko
................sc fe razprši1 dim. sta dečka ležala vsa krvava
na tleh. Ljudje, ki jih jc pok privabil na mesto
vprašanja?! Ker sloni mali sporazum tudi na
medsebojnih gospodarskih dogovorih, je naravno, da je tudi Cehoslovaška interesirana na uredbi reškega vprašanja, ki je v visoki meri važno za Jugoslavijo in s tem tudi za ves «Mali sporazum■=>.
Dalje piše «PiccoIc^, «da bi morala Jugoslavija posebej, a «Mali sporazum« na sploh že enkrat razumeti, da morata nekaj storiti, «aa si ohrrni'a dobrohotnost Italije.»In dalje: «Če hoče «Ma!i sporazum« braniti novo uredbo stvari, se ne sme postavljati proti Italiji«!
Tudi iz te apostrofe v *PiccoIu» sledi logično, da države Malega sporazuma tvorijo politično in gospodarsko skupnost in da je Cehoslovaška — lcct voditeljica «Ma!cga spora-zumas — interesirana na vseh vprašanjih, pomembnih za Jugoslavijo.
S tem pada v vodo domneva <Ficcolova», da dr. Beneš ne sme ziniti besedice o reševanju reškega vprašanja.
Položi šoziloi?! m snsgocl...
Čitamo v tukajšnjem «11 Popolo di Trieste» dolg dopis pod mastnim naslovom, v katerem se poroča, da je fašjo v Iiirski Bistrici razvil svojo novo zasiavo. Ceriinonije so se udeležila vsa civilna in vojaška oblastva, fašistovska četa iz Podgrada (ta je res pristno italijanska, ker so v njej sami priseljeni Italijani!) iz Vo-ioskega itd. Prispeli so v avtomobilu v Vo-
bistriških Slovencev (da so se ti pradedje ro- j počene patrone, po vsem telesu. Mah Cudič dili sredi Rima, to je samo ob sebi umevno!...).! !c	»totako števce rane po vsem tetesu,
je res predebelo'	i ®ed katenmi *no globoko na prsih; poleg
Ce se še k temu pridruži ugotovitev, da poje tega je imel levo'roko zdrobljeno pod laktom, sneg na Snežniku, da oojejo zeleni bistriški! ^otem, ko jima je zdravnik za silo obvezal gozdovi, da pojejo rudeči žarki zapadajočega	s.°	ranjenca prepeljali v mestno
solnca .... tiho pesem o veličastnem italijan- bolnišnico, kjer so ju sprejeli v nevarnem sta-stvu Ilirske Bistrice, potem mora pač človek u v kirurgični oddelek
vzklikniti: Bog se nas usmili! ~ Saj ni treba, I	nesreč« ▼ Nabrežim. Predvčerajsnjitn
da se kličejo za pričo pojoči gozdovi in sne- popoldne se je v Nabrežun težko ponesrečil govi na Snežniku, vse naše tukajšnje ljudstvo g^r Alojzij Tomaj, star 40 let, stanujoč v ve in se zaveda, da pripadajo njegovi kraji Nabreani si. 37. Moz je po nesreči padel raz
- — - nekega zidarskega cgrodja, kjer je delaL JLdi-dohil je številne poškodbe po glavi in po telesu; pretresel si je tudi možgane. Ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. — Njegovo stanje je precej nevarno.
Čevlje jc kradla. Ravnatelj trgovine z obu-
KRONE, srebro, zlato in platin kupu-jeni. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povli AJ-, bert, Trst, via Mazzini 46.	855'
OM fn prlllOif! VlDKOU
JUŽNI KOLODVOR. Trttg Trfić, červlman, Portofruaro - Benetk**
Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.S' MLlO brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 18.— o.j 19.05 eks.
Dohcdi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.15 U)J05 eks.; 14.— brz.; 15.40 elčs.; 19,23 o. 23.25 eks.
Trst« Gorica, Kor mi a, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8,— o.; 9.40 o,; 13.10 o^ 16.40 brz.; 18.— o.
Dohodi; 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.5* ' o.; 18.50 o.; 22.45 o.
Trst, Nabrežina, Divača, št. Peter, Poboja*.
Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 il.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz.
Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz^ 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brni 23.50 o.
KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (držav«*).
Trst, Koper, Baje, Poreč.
Odhodi: 5.40, 8.50% 12.35, 18.30*. ' Dohodi: 8.30*, 12.30, 17.55*, 21.25.
Trst, Gorica, Pod brdo. Odhodi: 5,35 brz.; 6.10 o.; 16.30 17.25 o.
Dohodi: 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 23.45 brz.
so dejale nekdaj naše gospodinje in	Trst, Herpeije, Buzet, PuU.
zahtevaie povsod le domače testenine Odhodi; 5.25 o.: 12. 55* brz.; 18.25 o.
MSrAVg:?®"	41/1^1 Dohodi: 7.35. 10.05 o.; 15.50- brz.; 21.32 o,
.	.	41/13 . Ne vozi ob ccdelja)k
bo najcenejše, ker se zelo	„,, „........ ............ ......... T mi, MM
^^P^8*11®. globoko užaloščena, naznanja vsein sorodnikom, prijateljem in znancem, oa je njen predobri soprog, o£e
MAGANJA
▼ debi SS let, po đoTgi in mučni bolezni, previden s sr. zakramenti, mirno v Gospodu preminul.
• Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vrbi! v sredo, dne i:", t. m., ob 17. uri, iz hiše žalosti, «fica Commerciale žt. lo.
TRST, dne 28. avgasta 19*2.	Rdćfeina NASANJA.
Novo pogrebno podjetje Trst Corso V. Z. III. 47.	(29,28)


Italiji in nihče tega ne zanika. Slovansko ljudstvo v Italiji zahira le eno: da se spoštujejo njegove pravice, kakor ono spoštuje državo, kateri pripada! --_
i iiurlili m ti
Hitra karijera	f ,
v i ...... . . .________vali, ki se nahaia na trgu Goldom it. 2, je na
smo.z® Jay5.h' le f1?151^ f f0'	znanil na kvesturi svofo uslužbenko 23ll^o i
sto De Cesaro demisijomral, ker — kakor	Luci|0 s ( v 'gkorklji. Lucija S. je
je sam izjavil v svojem pismu Mussokmju	ponovno kradla Čevlje ▼ trgovini in ta-
—	ni hotel prejudicirati imenovanju na-	ko oškodovala lastnika za znaten znesek de-čelnika ministrstva za občila, ki bo zdru-	narja. Na podlagi ovadbe je bila Lucija S. arc-žilo pošto, brzojav, trgovsko mornarico in	tirana.
železnice v enoten dika st eri j. On. Torre! Žepna Utrina. Trgovcu Antonu Incorvaio.
bo najbrže ostal na svojem mestu kot vi-	dfm'a iz nekega mesta v južni Italiji, je predsi-
soki komisar za železnice, medtem ko bo	nPčn'in? na.tr^ Ponterosso neznani žepniJat
-	novega ministra, za občila imenovan	^^tin^^di^ ^ek^ Ciano, sedanji komisar za trgovsko mor-	^ ® bankovcih
narico. Za državnega podtajnika na novem	Incorvaio je naznanil tatvino na kvestura.
ministrstvu je pa baje določen — on.	O tatu ni nobenega deda-
m ^ mm i
PODLISTEK
ANNIE VrVTANTI;
KBRKA
Roman Marije iarnovike. * Poslovenil* G. &
C32)
Navzoče ženske in dva mužika — so zvijali roke: «Moj Bog! Moj Bog! kaj naj ukrenemo?. . .. gospod grof v Kijevu in gospa gro-tica bolna ...»
Kuharica je napolnila skledo z vročo vodo Tjoki rane, ki je vpil od bolečine.
Dobro sem vedela, da je treba naglo pomagati. Toda kako?.... Spomnila sem se, da sem oekoč brala o treli sesirah Brente. Eno teh je nekoč vgriznil stekel pes in sama, ne da bi vznemirjala sestre, bolne na jetiki, je razbelila Železo in ji ž njim sežgala rano .. „
»Položite v ogenj železo!» in sem pokazala s tresočo roko na popeček.
Prestrašene ženske so ubogale in jaz sem razgalila svojo roko in ramo malega Tjoke.
Toda, ko sem imela v rokah na koncu razbeljeno orodje, mi jc zmanjkal pogum. Tjoka je rjovel kakor mala, ne na zver in žene so vse jokajoče klečale in niohle.
«. Jaz, saj nimam poguma.!** Vrgla sem razbeljeno železo daleč proč; obvezale smo rane — ki so se dozdevale po očiščeniu neznatne
in neškodljive; vstopila s\ra v sobo moje matere. Počivala je z majhnim obrazom pogreznjenim v blazine.
Nisva je smela zbuditi in prestrašiti. Pustila sem ji vest, da je naju pozval oče v Kijev, ter sva odpotovala.
Ves čas vožnje sem opazovala Tjoko s tesnobo. Poslušala sem pazljivo, £e ne bi začel lajati. A bil je miren.
Ponujala sem mu vsak čas kozarec vode, toda ni se počutil slabo in tudi jaz ne. To je bilo v tolažbo.
Koj ko sva dospela v Kijev, sem brzojavila Prilukovu: «Ugriznil naju je stekel pes.»
Odgovoril mi je: «Ne ustrašita se. Mislim jaz.»
In res, prišel je koj in naju spremljal k zdravniku Frithol, ki je nama ubrizgal serum proti steklini. Bila sva slaba.
Vsak hip sem povpraševala Tjoko*
«Bi li rad grizel?»
Odgovarjal mi je vedno: «Da».
Čutila sem se zelo srečno.
XXIV.	- -
Nisem več videla moje matere.
Z njeno krotko in sladko podobo jc izginilo vse ono, kar je bilo v meni čistega, plemenitega: vsa mehkoba mojega življenja.
Stala sem že na strmini svoje pogube. Od-trgana od vezi one mehkobne roke, ki mi je nalahko stiskala in držala srce, la v teku pogubi nasproti.
Dedščino so razdelili; svoj del sem razsipala, ne vem kfcko. Vrnila sesa »e v Moskvo. Nahajala sem se v vedno ve£fi denarni stiski.
Živela sem v raakofiju, oblačila sem se sijajne, potovala zdaj sem, zdaj tja — in nisem imela denarja več kot štiritisoč rublje v letno, ki so izginili koj, ko sem jfh prejela. Prosila sem Prilukova, naj me zalaga z denarjem in on mi ga je dajal.
A prišel je dan, ko sem potrebovala petti-soČ rubljev in cm je rekel:
«Jih nimam«. Dodal je bt: «Le če bi jih ukradel! ...»
* U sinil jen je!» sem vzkliknila začudena. «Kaj pravile?« Potem sem se smejala vedoč, da se norčuje.
Priiukov pravi: «Dal ti jih bo KamarovskijU
Zdrznila sem se. KamarovskijJ Nikdar! in nikdar! — Videla sem ga večkrat, vedno bledega, neutolažljivega, zatopljenega v bolest. On in njegov sin Granja sta krožila osamljena in otožna, v žalni obleki; prihajala sta k meni in objokavala ljubljeno pokojno. Bilo bi grozno, bilo bi nespodobno, vprašati Kamarovski-ja po denarja.
«Nisem rekel, da ga vprašaj», pravi Priiukov.
«In torej?*
^Telefoniraj mu in povabi ga nocoj na večerjo*.
«In potem?*
«In potem bomo videli.*
Ubogala sem nerada.
IBB IS
^tt^itmBtn^nsmtt
o
eln fe&o h ssl iti Sv. tala Mm 128
sultana w©iraa cena vlake
0 v POSTOJNO	g
posebnHi vlakov z Mabrežfne 9-30, Prošeka 8.20,	S
10*29, Divače 10-40, Si. Peter 11.20, Bistrice 10-—.	||
^r 2. septembra
znižana vstopnina |
0 v JAMO 1