• JULONNAPOTI OZDRAVITVE
Izguba se manjša
V delovni organizadji Julon se stanje obrača na bolje. Iz poročila, id ga jc pripravil zacasni kolegijski poslovodiri organ, je mogočc razbrati, daje izguba v Julonu, Id je po kontroli SDK za leto 1982 mašala 268 milijonov in 148.104 dinarjev, ob poDetju letošnjega leta zmanjšala na 96,1 milijona dinarjev, zaradi neplačaiiih obresti, stanovanjskega pri-spevka. rezervnega sklada in sklada skupne porabe pa znaša pri-manjkljaj v celotnem dohodku 211,5 milijona dinarjev.
V prvih šestih mesecih letoš-njega leta so v lulonu naiedili za 8,4 odstotka manj kakovostnega materiala. kot so predvideli s sa-naci jskim načrtom, vendar za 2,9 odstotka več kot v enakem ob-dobju lani. Izvoz se je v primer-javi z lanskim letora povečal kar za šestkrat (lani so izvozili za 270,079 dolarjev, letos za mili-jon in 876.041 dolarjev) tako, da so že uresničili 97 odstotkov na-črtovanega izvoza za letos. Če-prav so bili s surovinami letos za razliko od lanskega leta dobro preskrbljeni, so bile zmogljivosti izkoriščene le 43-odstotno. O tem, kak.šni ukrepi bodo po-trebni za ozdravitev Julona, smo se pogovarjali s predsednikom kolegijskega poslovodnega or-gana v te j delovni organizaciji dr. Andrejem Ocvirkom. Povedal je:
»Glede na težko gospodarsko situacijo. ki je pred nami, bo po-trebno veliko naporov, da ure-sničimo v sanari jskem načrtu za-črtano proizvodnjo za leto 1983. V tem Ietu je predvidena 50-od-stotna izkoriščenost proizvodnih zmogijivosti tako, da bi napravili
6700 ton poliamidnih vlaken. Zdaj so zmogljivosti premalo iz-koriščene zato, ker investici ja v nekaterih fazah še ni zaključena niti nismo kadrovsko usposob-ljeni za doseganje boljših rezul-tatov. V sanacijskem programu je predvideno, da bomo prihod-nje leto dosegli 72-odstoten iz-koristek proizvodnje, Icta 1985 pa 82-odstoten. Vse to seveda vel ja ob primeru, da bo oskrbl |e-nost s surovinami dobra.
Načrtujemo tudi vlaganje v kadrc, predvsem v njihovo šola-nje, kajti za vrednost dvomili-jardne investicije in za tako za-htevno tehnologijo je bilo pre-malo vloženo v kadrovanje.
Izguba, ki smo jo beležili ob polletju, bo ostala tudi ob koncu leta, kajti ob 50-odstotni proi-zvodnji si boljših finančnih rezul-tatov skorajda ne moremo pred-stavljati. Vendar pa vzporedno usposabljamo tudi zmogljivosti tekstilnih strojev, ki so bili dosle j skorajda neizkoriščeni in nam bodo lahko prinesli dodaten denar. Poleg tega usposabljamo tudi barvarno in pletilnico za delo v treh izmenah, kajti doslej
smo dajali te storitvc drugim ozdom in tako zmanjševali do-hodek za Julon.«
Spomnimo se, da je naša ob-činska skupščina konec aprila lctos sprejela ukrep družbenega varstva v Julonu in ga mesec dni kasneje še dopolnila. Koncc maja jc začasni kolcgijski poslo-vodni organ pripravil sanacijski načrt, ki naj bi pomagal ozdraviti Julon. Prišlo jc dti več kadrov-skih, organizacijskih in samou-prvnih spremcmb. Dclovna or-ganizacija v tcm trcnutku ni spo-sobna odplačcvati niti dcviznih niti dinarskih anuitct, ne zagoto-viti likvidnih sredstev za tekoče poslovanje.
V zvczi s tem je dr. Andrei Ocvirkpovcdal: »Ugotovili smo, da je obstoječa organizacija, ki jo jc prcvzel kolegijski poslo-vodni organ, ncustrczna, zatu pripravljamo delovno rcorgani- ^ zacijo delovne organizaci je v i)d-nosu do vsakcga dclovncga mesta. Nikakor ni sprejemljivo. da bi bili na reelckciji samo di-rektor oziroma člani kolegij-skega poslovodnega organa, ne pa tudi vsi drugi vodilni delavci, ki odgovarjajo za posamezne scktorje poslovanja.
Za našo delovno organizacijo ni dovolj, da posluje samo brcz izgubc, saj ima velike obveznosti glede vračanja dinarskih in dc-viznih posoji!, ki jih s 50-od-stotno izkoriščenostjo proizvod-nih zmogljivosti ne morcmo od-plačevati. Zato smo v sanacij-skem programu predlagali mora-torij za čas, ko uspdsabljamo to-varno. Ljubljanska banka nam je že pozitivno odgovorila z dvelct-nim moratorijem. mcdtem ko se Jugobanka noče vključcvati v sanacijo. Še večje tcžave pa imamo z odplačevanjem deviz-nih anuitet. kajti s takim obsc-gom proizvodnje in s tako ka,ko-vostjo se je tcžko uvcljaviti na svetovnem trgu, bol jc povcdano, doscgati svetovnc ccne. Scdaj anuitetc odlagamo in plačujemo le obresti — do takrat. kn btmui) imcli vcčjo proizvodnjo in boljšo kakovost vlaken. Komercialisti zatrjujcjo. da trg je.«
Marsikateriso takrat, ko jc naš izvršni svet prcdlagal skupščini ukrep začasncga družbencga varstva v Julonu, mcnili. da tako ostro ravnanje ni primerno.
Ko pa je naš izvršni svet na seji v avgustu obravnaval poročilo kolegijskega poslovodncga or-gana, je lahko ugotovil. da je bila takratna odloeitev nujna in pra-vilna. Prav tako je taila uteme-1 jena naknadna omejitev uresni-čevan ja samoupravnih pravic dc-lavcev in njihov prenos v pristoj-nost odločan ja začasnega organa družbenega varstva.
»Ugotovljeno jc, da razlogi i» tako stanje v delovni nrganizadji niso i?.hajali iz pomanjkanja deviz in nezadnstnih količin r^produk-cijskega malt riala. lemveč iz ne-dokončane in tehnično neuspn-sobljene invcsfidje. laradi česar ni bilo mogoče dosegafi večjega obscga proizvodnje, p» ludi za-radi nekakovostm.-ga in ncstro-kovnega dcla, slabe organizadjc dela in dclovne nedisdplinr.« je razpravo ob obravnavanju poru-čila na seji izvršncga sveta pov-zela prcdsednica tega organa Ga-brijela Jelen.
DARJA JUVAN