URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 18	Ljubljana, četrtek 26. maja 1983
824.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/83, 12/83, 13/83, 14/83, 15/83, 16/83 in 17/83)
I.	V tabeli 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 29 občina Ljutomer:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo
0,95,
—	v stolpcu 18 stopnja 28,45 nadomesti s stopnjo 28,40. ■
2.	Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica:
—	v stolpcu 6 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo
0,60,
—	v stolpcu 17 stopnja 13,087 nadomesti s stopnjo 13,387,
—	v stolpcu 18 stopnja 28,807 nadomesti s stopnjo 29,107.
.3. Pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,23 nadomesti s stopnjo
1,10,
—	v stolpcu 10 stopnja 4,80 nadomesti s stopnjo
4,76,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,69 nadomesti s stopnjo
0,67,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,57 nadomesti s stopnjo
0,50,
—	v stolpcu 17 stopnja 11,96 nadomesti s stopnjo
11,70,	*
—	v stolpcu 18 stopnja 27,72 nadomesti s stopnjo
ttfU.
II.	V tabeli pod A a) In b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
1.	Prt zaporedni številki 54 občina Trbovlje:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,30 nadomesti s stopnjo
10,10.
—	v stolpcu 4 stopnja 0,19 nadomesti s stopnjo
0,17.
III.	V tabeli točke 3 pod B c) »Prispevki iz dohodka od osnove dohodek« se:
Cena 30 dinarjev	Leto XL
— pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje stopnja 0,04 nadomesti s stopnjo 0,03.
IV.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15. dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 20. maja 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r.
825.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugdi samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, 67/82, 71/82, 77/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih
skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83. 2/83, 4/83, 5/83, C/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/83, 12/83, 13/83, 14/83, 15/83, 16/83 in 17/83) se v tabelah točke 2:
—	pri pregledu številk 45 občina Sevnica 'stopnja 13,087 nadomesti s stopnjo 13,387,
—	pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje stopnja 11,96 nadomesti s stopnjo 11,70.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 20. maja 1983.
Direktor
;n	----»-».•te«- .	-
iteptronsKc uprave
za družbene prihodke Tone Pengov L r.
826.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 34. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev
za osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih Šolah
po dne 9. 5. 1983 izvedeni javni obravnavi
odločilo :
1.	Razveljavi se zadnji stavek prvega odstavka in tretji odstavek 34. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev ža osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih šolah z dne 2. 2. 1982.
2.	Ugotovi se, da določba 34. člena zgoraj navedenega samoupravnega sporazuma v delu, ki ni obsežen pod 1) te odločbe, ni v nasprotju s 129. členom zakona o združenem delu.
Obrazložitev
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Socialistične republike Slovenije je s svojim predlogom z dne 25. 10. 1982 začel pbstopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 34. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih šolah, češ da neutemeljeno z različnim 'številom točk vrednoti doseženo srednjo, višjo ali vi-'soko izobrazbo delavcev, ki v osnovni šoli opravlja vzgojnoizobraževalrto delo, saj so po 96. členu zakona ,o osnovni šoli vse tri stopnje znanja ustrezne.
Skupna komisija podpisnic samoupravnega spora-izuma' kot nasprotna udeleženka v postopku poudarja, da samoupravni sporazum opredeljuje izobrazbo le kot enega od mnogih kriterijev, ki oblikujejo osnovo osebnega dohodka delavca in ki ne vpliva bistveno na višino osebnega dohodka. Dolžnost delavcev je, da višino osebnega dohodka uravnavajo tudi z ocenjevanjem kakovosti opravljenega dela. Samoupravni sporazum dovoljuje dokaj velik razpon.
V skladu s 23. členom ustave Socialistične republike Slovenije in določil; zakona o združenem delu ter zakona o delovnih razmerjih delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo z delavci v drugih organizacijah združenega dela skupne osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za ' osebne dohodke. Samoupravni sporazum, ki so ga sklenili delavci v združenem delu za celotno področje :dejavnosti osnovnih šol, predstavlja le izhodišče za urejanje delitve Osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma , v osnovnih šolah.
' Samoupravni sporazum tako v 19. do 35. členu opredeljuje elemente, po katerih se ugotavlja osnova osebnega dohodka posameznega delavca po vrednosti izbranih delovnih nalog, težavnosti načina opravljanja dela, težavnosti razmer, v katerih dela ter po njegovem znanju, pridobljenem z izobrazbo. Ugotavljanje obsega in kakovosti dela pa je opredeljeno v naslednjih členih.
Upoštevanje izobrazbe kot enega od elementov v delitvi' sredstev za ošebtie dohodke ni v neskladju z ; ustavo iti zakonom, če Se dejansko delovno uspešnost 'ugotavlja tildi po drugih osnovah in merilih. Obravnavani sporazum opredeljuje sistem nagrajevanja tako, da je delavčevo pridobljeno znanje le eden od sestavljenih delov oziroma meril zahtevnosti dela.
Glede na specifičnosti, ki izhajajo iz zakonske opredelitve pogojev, ki jih mora izpolnjevati delavec, ki v osnovni šoli opravlja vzgojnoizobraževalno delo ali sodeluje pri tem delu, je obravnavan; samoupravni sporazum lahko predvidel upoštevanje posamez-
nikove izobrazbe — vendar le v okviru z zakonom alternativno določenih stopenj izobrazbe. Z vrednotenjem vsake dejansko dosežene strokovne izobrazbe, ne oziraje se na zahteve, ki jih določa zakon ali samoupravni splošni akt za opravljanje del in nalog, pa je presežen Okvir, ki ga v zvez; z ugotavljanjem prispevka delavca k delu opredeljuje zakon o združenem delu. Glede na to je 34. člen obravnavanega sporazuma v delih, ki določajo, da se vrednoti vsaka dosežena izobrazba, torej tudi izobrazba višje stopnje od zahtevane za opravljanje del in nalog, ki jih posamezni delavec opravlja, v nasprotju s 129. členom zakona o združenem delu.
Ustavno sodišče je glede na navedeno na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Jože Pernus, Ivan Repinc, Franc Simonič in Bojan Škrk.
St. Ul 95/82-22
Ljubljana, dne 9. maja 1983.
Predsednik Ustavnega sodišča ,	SR Slovenije
Jože Pavličič 1. r.
827. '
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, sklad-, nega razvoja SR Slovenije, zagotovitve enakopravnega položaja občana in v skladu s 7. členom zakona o davkih občanov, sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji
DOGOVOR
o usklajevanju davčne politike v letu 1983
1.	člen
Skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri' oblikovanju davčne politike v občinah v letu 1983 izhajale iz naslednjih načel:
—	da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno vzpodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti zavezancev med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materi-alhimi možnostmi,
—	da se zagotovi kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog občinskih uprav za družbene prihodke in prizadeva za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
2.	člen
Udeleženke se bodo v letu 1983 prizadevale, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih doseže usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju.
3.	člen
Udeleženke se zavezujejo.?da se bodo v letu 1983 prizadevale za dosledno izterjavo vseh odmerjenih
davkov in prispevkov, ki so dospeli v plačilo.
4.	člen
Udeleženke bodo v letu 1983 predpisale naslednje davke in takse, ki so po zakonu dohodek občin:
1'. davek od osebnega dohodka delavcev,
2.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3.	davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti,
4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti,
5.	davek od dohodka iz Avtorskih pravic,
6.	davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic,
7.	davek od premoženja,
8.	davek na dobitke od iger na srečo,
9.	davek na promet nepremičnin,
10.	davek od prometa proizvodov in storitev,
11.	takse.
5.	člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1983 predpisale stopnjo davka od osebnega dohodka delavcev v višini 0,5 °/o.
Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale oprostitev davka od osebnega dohodka za osebne dohodke, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice.
6.	člen
Udeleženke se .zavezujejo, da bodo v letu 1983 zadržale oziroma predpisale stopnje davka iz kmetijske dejavnosti v višini, dogovorjeni za leto 1982.
Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale davčne olajšave zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn.
Olajšava se prizna letno do SO0/« od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev za čas do 5 let.
Pogoje, merila in višino olajšav bodo udeleženke usklajevale v regionalnih okvirih.
Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale davčne olajšave zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
Sezname zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih predložijo za kmetijstvo pristojni občinski upravni organi do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi' in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča.
7.	člen
Udeleženke bodo za davek iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, kj se plačuje od osnov iz 48. in 68. člena zakona o davkih občanov, določile stopnje v naslednji višini:
osnova		stopnja v «/•
	do 30.000	28—33
od 30.000	do 60.000	33—38
od 60.000	do 100.000	37—42
od 100.000	do 150.000	41—46
od 150.000	do 200.000	45—50
od 200.000	do 300.000	49—454
,nad 300.000	8. člen	53—58
Udeleženke so soglasne, da bodo zavezancem, ki vlagajo sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela ih opravljajo dejavnosti, katerih
razvoj se v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini želi pospeševati, glede na višino vloženih sredstev priznale davčne olajšave:
—	za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini do 40 0/o od vloženih sredstev,
—	za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 °/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini do 40 °/o od vloženih sredstev.
Določbe iz prejšnjega^ odstavka se lahko uporabljajo tudi za druge zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti, davčna olajšava pa lahko znaša največ do 20 °/o od vloženih sredstev.
Davčne olajšave iz prvega in drugega odstavka tega člena se porazdelijo na določeno dobo, vendar največ na 5 let in sicer tako, da je v okviru skupnega zneska priznanih davčnih olajšav razmerje med prvim in zadnjim letom najmanj 2:1.-
Za dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občinah (deficitarne dejavnosti) bodo udeleženke določile davčne olajšave v višini od 20 do 40 °/o od odmerjenega davka , glede na vrste dejavnosti.
Zavezancem, ki so pričeli opravljati dejavnosti, opredeljene v četrtem odstavku tega člena, bodo udeleženke določile davčne olajšave v posameznem letu v višini od 30 %> do 75 °/o, za ostale dejavnosti od 20 °/o do 50 °/o od odmerjenega davka za čas do 3 let. Druge pogoje 'za priznavanje teh olajšav bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih;
Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža:
za 5 •/», če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10 "/o
za 10 V«, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do
20 V«
za 15 •/«, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30"/«
za 25 V«, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 «/«
za 35 °/o, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 %>.
Davčna olajšava iz tega odstavka se prizna že pri odmeri davka za leto 1982.
Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, se prizna davčna olajšava do 30 "/e od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev. Olajšava se prizna za čas do 3 let.
Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15 %> od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni
davek zniža za 5 %> za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 °/o poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
Borcem NOV se, pod pogoji iz devetega in desetega odstavka -tega člena, priznavajo davčne olajšave v višini do 10%.
Skupne olajšave iz tega člena v posameznem letu ne morejo presegati 80% odmerjenega davka.
Od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene, se davek ne plača, če letai dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
9.	člen
Davek po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno, in sicer:
A.	Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti:
1.	od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči; od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 % invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela 10%,
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25 %,
3.	od dohodkov oseb, ki' priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40%.
B.	Davek po odbitku iz poklicnih dejavnosti bodo udeleženke določile v višini 40 %.
C.	Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic bodo udeleženke predpisale v višini 20%.
D.	Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb m plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke predpisale stopnjo 40 %.
Od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, bodo udeleženke predpisale stopnje, znižane za 70%.
Stopnje davkov po odbitku se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu s 4. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks.
10.	člen
Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka po odbitku na dohodke, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka, pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva.
Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem oprostitev tega davka v regionalnih okvirih.
11.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje davka od dohodkov iz premoženja določile po enakih razponih osnov, kot so s tem dogovorom predvidene za davek bd dohodka iz gospodarskih dejavnosti in sicer tako, da bo stopnja pri osnovah 30.000 din predpisana v višini med 25 in 35%, pri osnovah nad 300.000 din pa med 50 in 60 %.
12.	člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1983 pristopile k novemu vrednotenju stavb, delov stavb, stanovanj in garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih.
Zavezancem z več kot tremi družinskimi člani, ki so skupaj z njimi stalno prebivali v njihovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katero se davek odmerja, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
13.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo bodo udeleženke pisale po stopnji 15%.
Udeleženke bodo določile vrednost posameznega dobitka od iger na srečo, od katere se davek ne plačuje, v višini 10.000 din.
14.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1983 odpravile posebni občinski' davek od prometa proizvodov po splošni stopnji 3%.
Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm v višini 4%. Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih.
15.	člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1983 zadržale oziroma predpisale stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač v višini, dogovorjeni za leto 1982.
16.	člen ■
Udeleženke se zavezujejo, da bodo dosledno ugotavljale količine proizvedenega ter prodanega vina
in žganja zaradi obračuna in plačila prometnega davka od količin, prodanih končnim potrošnikom.
17.	člen
Udeleženke bodo v letu 1983 določile nove osnove in stopnje davka na promet nepremičnin v primeru, ko osnove in stopnje tega davka niso bile spremenjene v zadnjih dveh letih in jih uskladile v regionalnih okvirih.
18.	člen
Udeleženke, ki še niso uskladile tarifo občinskih i upravnih taks s tarifo republiških upravnih taks v letu 1982, so soglasne, da bodo to uskladitev izvedle v letu 1983.
19.	člen
Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spremljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov.
Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstaVka bodo udeleženke zagotovile več j p aktivnost zlasti na naslednjih področjih:
—	okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti,
—	zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov,
—	dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti,
—	učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov.
20.	člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo skrbele za kadrovsko in organizacijsko krepitev, boljšo strokovno in tehnično opremljenost in usposobljenost uprav za družbene prihodke, za ustrezno štipendijsko politiko, da bodo lahko učinkovito izvajale svojo družbeno funkcijo.
21.	člen
Udeleženke so soglasne, da bodo uprave za družbene prihodke zaradi racionalnosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera In Izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija uprav za družbene prihodke, v skladu s programom po 3. členu zakona o upravah za družbene prihodke.
Nadomestila za delo uprav za družbene prihodke iz prejšnjega odstavka tega člena in 3. člena zakona o upravah za družbene prihodke, se uporabijo praviloma kot namenska sredstva ra modernizacijo In zboljšanje materialnega položaja .uprav za družbene prihodke ali, da jih v skladu s samoupravnim sporazumom pridobijo delavci kot dohodek delovne skupnosti.
22.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1983 dajale pobude odboru udeleženk za poenotenje računalniško vodenih evidenc davčnih zavezancev. Odbor udeleženk bo prejete pobude obravnaval in izdelal konkretne rešitve v vseh tistih primerih, kjer je to izvedljivo in zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno.
23.	člen
Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno.
24.	člen
Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe.
25.	člen
Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe.
O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij.
26.	člen
Udeleženke soglašajo, da bo administrativno-teh-nične posle za odbor udeleženk opravljala Republiška uprava za družbene prihodke.
Udeleženke se zavezujejo, da bodo Republiški upravi za družbene prihodke v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk.
27.	člen
Na podlagi sprejetih sklepov skupščin občin o pristopu k dogovoru, se dogovor objavi v Uradnem listu SRS.
St. 42-29/82
Ljubljana, dne 19. maja 1983.
Podpisnice:
Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izoli, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor-Pes-nica, Maribor-Pobrežje, Maribor-Rotovž, Maribor-Ru-še, Maribor-Tabor, Maribor-Tezno, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Titovo Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec.
828.
Na podlagi 61. člena zakona o svobodni menjavi
'dela na področju vzgoje 1* izobraževanja (Uradei
lišt SRS, št. 1/80) in 26. člena zakona o osnovni šoli
(Uradni list SRS, št. 5/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na 39. seji 11. maja 1983 sprejel naslednji
SKLEP
1
Sprejme se del programa življenja in dela osnovne šole, ki obsega obvezni predmetnik in učni načrt osnovne šole.
2
Obvezni' predmetnik in učni načrt iz prejšnje točke se uvajata postopoma in sicer:
—	predmetnik in učni načrt za 1., 2. in 3. razred, učni načrt za glasbeno, likovno in telesno vzgojo ter kulturne, naravoslgvne in športne dneve do 8. razreda v šolskem letu 1983/84
—	predmetnik in učni načrt za 4. in 5. razred v šolskem letu 1984/85
—	predmetnik in učni načrt za 6. razred v šolskem letu 1985/86
—	predmetnik in učni načrt za 7. in 8. razred v šolskem letu 1986/87
St. SS-87/54-83
Ljubljana, dne 18. maja 1983.
i
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
Stane Kranjc 1. r.
829.
Na podlagi petega odstavka 9. člena pravilnika o arbitraži v Zavarovalni skupnosti Triglav, izvršilni odbor Zavarovalne skupnosti Triglav razglaša,
LISTO ARBITROV arbitraže pri Zavarovalni skupnosti Triglav
1
Predsednica arbitraže:
— Nada Klemenčič, dipl. iur., Ljubljana
2
Predsedniki arbitražnih senatov:
— Mojca Brank, dipl. iur., Koper — Tatjana Hacin. dipl. iur., Ljubljana
—	prof. dr. Sime Ivanjko, dipl. iur., Maribor
—	dr. Ciril Jurca, dipl. iur., Ljubljana — Stane Kovač, dipl. iur., Ljubljana — Milutin Mu žič, dipl. iur., Ljubljana — Tit Stanovnik, dipl. iur., Ljubljana — Jožica Subotič, dipl. iur., Celje
— Savo Šifrer, dipl. iur., Ljubljana — Anica V a 1 e k , dipl. iur., Maribor
Člani arbitražnih senatov: a) iz vrst zavarovancev:
— Anton B e r 1 a k, lesni tehnik, Pivka
— Franc Dražumerič, dipl. Iur., Kranj
— Tomislav Drobnjak, upravni prav., Pula
— Mladen Horvat, dipl. iur., Zagreb — Miodrag Jovanovič, profesor jugoslovanske književnosti, Despotovac
— Alojz J u r e š, komercialist, Boreči 1, Križevci pri Ljutomeru
— Jože Kastelic, dipl. oec., Trebnje — Sonja Knez, pravnik, Laško — Boris Korbar, dipl. iur., Ljubljana — Marinka Pavlič, dipl. iur., Trbovlje — Lojze Peric, dipl. iur., Koper — Burp Ružič, dipl. iur., Čakovec — Anton Stipetič, dipl. iur., Rijeka — Oton' Šket, pravnik, Sevnica — Erika S e g 1 i č, dipl. oec., Slovenj Gradec — Albin Taljat, pravnik, Tolmin
b) iz vrst zavarovalnih delavcev Zavarovalne skupnosti Triglav:
— Alfonz Bizjak, dipl. ing. gradbeništva, Območna skupnost Maribor
— Vinko Bur e tič, dipl. iur. Zajednica področja Rijeka
— Janko Cvetko, strojni tehnik,1 Območna skupnost Celje
— Marino D o m i o , ekonomski tehnik, Območna skupnost Koper
— Mihael Ferlan, dipl. tog. gradbeništva, Delovna skupnost skupnih služb, Ljubljana
— Matej Grm, dipl. iur., Območna skupnost Ljubljana .
— Martin Gr žel j, ing. organizacije dela, Območna skupnost Nova Gorica
— Dragomir Močinič, strojni tehnik, Zajednica područja Istre Pula
— Janez Obreza, dipl. iur., Območna skupnost Postojna
— Jelena Pavlovič, dipl. iur., Zajednica područja Beograd
— Alojz Podlogar, dipl. iur.. Delovna skupnost skupnih služb, Ljubljana
— Lucija Pretnar, dipl iur., Gorenjska območna skupnost Kranj
— Vlatka Raj čič, dipl. oec., Zajednica področje Zagreb
— Darko Rogelj, srednja strokovna izobrazba, Revirska območna skupnost Trbovlje
— Marjeta Smolej, dipl. iur., Dolenjska območna skupnost Novo mesto
— Slavica Sokač, dipl oec., Zajednica područja Čakovec
— Marija Stopinšek, ekonomist, Območna skupnost Krško
— Ladislav Z a v e c, ekonomski tehnik, Pomurska območna skupnost Murska Sobota
Ljubljana, dne 25. aprila 1983.
- '	'	, X.
Predsednik izvršilnega odbora Zavarovalne skupnosti Triglav
Jože Sefman 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
830.
Na podlagi 6. in 7. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82)
sklenejo
—	delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih
in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega sindikata in nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega združenja,
—	občani v krajevnih skupnostih,
—	delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Grosuplje
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se delavci in
delovni ljudje preko svojih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, preko svojega sindikata in nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega združenja, občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (v nadaljnjem besedilu: delavci in delovni ljudje) na območju občine Grosuplje združujejo v Samoupravno skupnost za zaposlovanje Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: skupnost za zaposlovanje).
2.	člen
Ta samoupravni sporazum določa:
—	pravice in obveznosti delavcev in delovnih ljudi,
—	združevanje sredstev za uresničevanje programa in nalog skupnosti,
—	samoupravno organiziranost skupnosti za zaposlovanje,
—	samoupravni nadzor nad delom skupnosti,
—	razmerja med skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi,
—	opravljanje izvajalskih, administrativno-strokovnih, pomožnih in temu podobnih deL
3.	člen
Delavci si v skupnosti za zaposlovanje zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti' stalno strokovno pomoč, potrebno, za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve. ter zavarovanje za primer brezposelnosti s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti skupnosti za zaposlovanje.
4.	člen
Delo skupnosti za zaposlovanje je javno. Skupnosti za zaposlovanje in njeni organi obveščajo delavce in delovne ljudi o svojem delu po delegatih’ delegacij, preko svojih informativnih sredstev pa tudi preko sredstev javnega informiranja.
S statutom skupnosti se podrobneje opredeli vloga in naloga posameznih organov skupnosti in delegatov v skupščini ter njihova odgovornost delavcem in de-, lovnim ljudem pri uresničevanju načela javnosti dela.
5.	člen
Skupnost ima lastnost druži: enopravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz zakona, tega sporazuma in statuta skupnosti.
Sedež skupnosti je: Samoupravna skupnost za zaposlovanje Grosuplje, Adamičeva c. blok A-2.
DL DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
6.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti za zaposlovanje svoje pravice in obveznosti na področju zaposlovanja na pc Ilagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
7.	člen
V skupnosti za zaposlovanje uresničujejo delavci in delovni ljudje zlasti naslednje naloge in interese:
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne planske akte skupnosti,
—	organizirajo samoupravno sporazumevanje in usklajevanje načrtov zaposlovanja temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, na podlagi ekonomskih in socialnih kriterijev zaposlovanja za obdobje enega leta, za srednjeročno in dolgoročno obdobje,
—	na podlagi širše dogovorjenih usmeritev in v sodelovanju z drugimi dejavniki oblikujejo politiko usmerjanja v izobraževanje in delo. štipendijsko politiko in politiko zagotavljanja vsaj minimalnih standardov za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev ter sprejemajo skupne ukrepe in zadolžitve za uresničevanje teh dogovorjenih usmeritev,
—	s pravočasnim dogovarjanjem in sprejemanjem ustreznih ukrepov skrbi za preusposabljanje in preusmerjanje tehnoloških in drugih presežkov delavcev v organizacijah združenega dela,
—	si zagotavljajo uresničevanje pravic za primer brezposelnosti,
—	skrbijo za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb in zagotavljajo materialno pomoč pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev.
—	sprejemajo skupne ukrepe in. aktivnosti za varstvo naših delavcev na začasnem delu v tujini in za njihovo organizirano vračanje in ponovno zaposlitev,
—	organizirajo potrebno strokovno delo ter.
—	uresničujejo druge naloge in interese določene z zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom.
III.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO ,	SKUPNOSTI
8.	člen
Sredstva za delo skupnosti združujejo:
—	delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skup-
1 nostih,	.	,.
—	delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci
samostojnega osebnega dela,
—	nosilci samostojnega osebnega dela.
Za naloge in programe ter obveznosti in pravice, ki jih delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti za zaposlovanje, združujejo sredstva na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje.
9.	člen
Za dejavnosti, s katerimi se zagotavlja in varuje ; zaposlitev ter za zagotavljanje zavarovanja za primer brezposelnosti, delavci in delovni ljudje v skupnosti za 1 zaposlovanje na podlagi minulega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo v te namene potrebna sredstva.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
10.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci' in delovni ljudje preko delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti za zaposlovanje.
Skupnost za zaposlovanje ima naslednje organe:
—	skupščino,	,
—	organ samoupravne delavske kontrole.
Za pripravo predlogov in za izpolnjevanje odločitev’ skupščine in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupne organe.
Skupnost za zaposlovanje določi s statutom skupne organe, ki jih imenuje skupščina skupnosti za zaposlovanje, število članov skupnih organov in njihovo delovno področje.
11.	člen
Skupnost za zaposlovanje upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo- delegati, ki jih vanjo delegirajo delegacije delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kot tudi delegati v krajevnih skupnostih. Člane delegacij volijo in odpokličejo te organizacije ih skupnosti : po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom.
Skupnost za zaposlovanje s statutom v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti določa razmerja med organi skupnosti, število članov oziroma delegatskih mest v skupščini skupnosti ter drugih njenih organov in teles.
12.	člen
Skupščina skupnosti za zaposlovanje opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti,
—	spremlja gibanje zaposlovanja in stanje zaposlenosti v občini ter izvajanje samoupravnih sporazu-
mov in drugih aktov, ki so jih delavci in občani sklenili in sprejeli v skupnosti s področja zaposlovanja in štipendiranja ter sprejema sklepe, priporočila in ukrepe za dosledno uresničevanje sprejetih ciljev ter usmeritev,
—	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti,
—	potrjuje program dela (delovni načrt) delovne skupnosti strokovne službe ter obravnava delo strokovne službe,
—	sprejema finančni načrt in potrjuje periodični obračun in zaključni račun skupnosti,
—	razpisuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	oblikuje osnove in merila za zagotavljanje solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja,
—	obravnava in oblikuje osnove in merila za socialno varstvene korektive na področju zaposlovanja,
—	sprejema obrambni načrt skupnosti in druge ukrepe s področja, ljudske obrambe In družbene samozaščite,
—	voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter člane delovnih teles skupščine,
—	voli delegate za skupščino Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti socialnega varstva v občini,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti.
13.	člen
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo oziroma v skladu s sprejetim programom dela, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij ali' druge skupnosti.
Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju politike zaposlovanja, socialne varnosti in politike štipendiranja v občini, lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije.
14.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov.
15.	člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
16.	člen
V skupščini skupnosti za zaposlovanje usklajujejo delegati delegacij mnenja in stališča delegacij, ki so jih delegirale.
Skupščina sprejema sklepe, stališča, samoupravne splošne akte, priporočila in mnenja z večino glasov navzočih delegatov delegacij.
17.	člen
Ce na prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja oziroma samoupravnega splošnega akta, če ni prišlo do izvolitve ali imenovanja po prejšnjem členu tega samoupravnega sporazuma, se prične usklajevalni postopek, kot ga določa statut skupnosti za zaposlovanje.
V.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN ORGANIZACIJA TER DELOVANJE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V IZJEMNIH RAZMERAH
18.	člen
Skupnost za zaposlovanje ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in za organizacijo in delovanje skupnosti za zaposlovanje v izjemnih primerih.
19.	člen
Statut skupnosti za zaposlovanje vsebuje podrobnejše določbe o sestavi in delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
20.	člen
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (iz-' redne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) prilagodi skupnost za zaposlovanje svojo organiziranost in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
21.	člen
Skupnost za zaposlovanje se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela ,v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi', družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi.
VI.	RAZMERJA MED SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI
22.	člen
Skupnost sodeluje z organi družbenopolitične skupnosti in organi družbenopolitičnih organizacij zlasti pri oblikovanju politike zaposlovanja, izvajanja štipendijske politike, varstva zaposlitve, ter zavarovanja za primer brezposelnosti.
23.	člen
Zaradi izpolnjevanja svojih nalog, v skladu s politiko socialne varnosti delavcev in delovnih ljudi na področju zaposlovanja in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb in zaradi sodelovanja pri oblikovanju te politike, se skupnost vključuje v skladu z zakonom, v Samoupravno interesno skupnost socialnega varstva Grosuplje.
Skupnost sodeluje pri opravljanju zadev skupnega pomena s področja dejavnosti skupnosti tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
24.	člen
Za opravljanje določenih skupnih nalog in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ustanovijo udeleženci tega sporazuma preko občinskih skupnosti za zaposlovanje s samoupravnim sporazumom Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
S samoupravnim sporazumom se določijo naloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev.
25.	člen
Skupnosti za zaposlovanje se združujejo v zvezo skupnosti za zaposlovanje na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. S takim sporazumom se določi izvajanje skupnih nalog, pomembnih za območje republike, za medrepubliško zaposlovanje, za varstvo delavcev v tujini in njihovo organizirano vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov, m družbenih dogovorov s- področja posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti za opravljanje raziskovalnega dela ter uporabo strokovnih metod dela in postopkov pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanju
S samoupravnim sporazumom o združitvi v zvezo skupnosti se dogovore tudi skupno programiranje, združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti na področju zaposlovanja in za izenačevanje pogojev dela na tem področju ter združevanje sredstev, potrebnih zvezi skupnosti za opravljanje nalog in zadev splošnega in skupnega pomena za zaposlovanje oziroma za opravljanje nalog, za katere lahko skupnosti pooblastijo skupnosti za zaposlovanje s posebnim dogovorom.
VII.	SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM V SKUPNOSTI
26.	člen ^
Delavci in delovni ljudje, združeni v skupnosti, nadzorujejo delo skupščine skupnosti in njenih organov ter delo strokovne službe.
Pri uresničevanju tega imajo zlasti pravico in obveznost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti, s sklepi skupščine skupnosti ter njenih organov m delom strokovne službe.
Delavci in delovni ljudje se seznanjajo s sklepi skupščine skupnosti in njenih organov ter z delom strokovne službe preko informativnih sredstev skupnosti, preko sredstev javnega obveščanja ali na drug način. Neposredno in preko delegatov delegacij dajejo pripombe m predloge ter naslavljajo posamezna vprašanja skupščini in njenim organom in strokovni službi skupnosti.	,
27.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje uresničevanje sklepov in pravic ter obveznosti delavcev in delovnih ljudi, racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja, je odbor samoupravne delavske kontrole.
Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo delavci in delovni ljudje neposredno preko svojih delegacij.
V statutu skupnosti se podrobneje določajo naloge in način izvolitve odbora samoupravne delavske kontrole.
VIII.	OPRAVLJANJE IZVAJALSKIH, ADMINISTRA-TIVNO-STROKOVNIH, POMOŽNIH IN DRUGIH PODOBNIH DEL
28.	člen
Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejema skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg.
29.	člen
Strokovna služba ima svoj sedež na sedežu Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Parmova 32.
Delavci strokovne službe opravljajo dela in naloge tudi na delovnih enotah, ki so na sedežih vseh občinskih skupnosti, ki so ustanovile strokovno službo.
30.	člen
Strokovna služba opravlja predvsem naslednje naloge:
—	opravlja naloge usmerjanja v zaposlitev in organizira pripravo delavcev ter invalidnih oseb za zaposlitev,
—	opravlja naloge s področja usmerjanja v izobraževanje, zlasti s tem, da razvija metode in strokovne pripomočke za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, da sodeluje z drugimi nosilci usmerjanja pri usmerjanju v izobraževanje ter da organizira, povezuje in usklajuje dela na tem področju,
—	ugotavlja vire, primanjkljaje in presežke’ prebivalstva za zaposlitev, proučuje socialno-ekonom-sko sestavo aktivnega prebivalstva ter z njo povezuje poklicno in prostorsko gibljivost ter spremlja notranje in zunanje migracijske tokove,
—	proučuje, spremlja in ugotavlja potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti po kadrih ter daje organizacijam pomoč pri proučevanju njihovega stanja,
—	spremlja in-analizira uresničevanje predvidene
rasti zaposlenosti ter pripravlja predloge ukrepov in aktivnosti za doseganje dogovorjene politike zaposlovanja,
—	spremlja In proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu in družbenim dejavnostim, spremlja nastanek in razvoj poklicev ter organizira delo na spremembah in dopolnitvah nomenklature poklicev,
—	opravlja zadeve v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini,
—	vodi predpisane evidence s področja dela In zaposlovanja,
—	pripravlja strokovna gradiva, potrebna za delovanje organov skupnosti in strokovne podlage za obravnavanje ali’ sprejemanje planskih aktov, druž-. benih, dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih družbenih dokumentov in splošnih aktov,
—	opravlja . organizacijska, administrativno-stro-kovna, pomožna in tem podobna opravila, potrebna za nemoteno delovanje organov skupnosti za zaposlovanje,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti, družbenimi' dogovori in samoupravnimi sporazumi.
31.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev strokovne službe, ki je organizirana kot delovna skupnost in opravlja za skupnost za zaposlovanje dela, ki so navedena v 30. členu tega sporazuma, ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci' delovne skupnosti in skupnosti za zaposlovanje.
Delavci delovne skupnosti pridobijo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga ustvari delovna skupnost s svobodno menjavo dela.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v kateri je več kot polovica delavcev z območja občine.
Samoupravni sporazum potrdi Skupščina občine Orosoplj«.
33.	člen
Ta samoupravni sporazum se lahko dopolni in
»premeni po postopku, H velja za njegov sprejem.
34.	člen
Z uveljavitvijo tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Domžale, sprejet dne
18.	10. 1978.
35.	člen
Samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Udeleženci
SJL
Na podlagi 12. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št 8/78 in 27/82) in določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne Interesne skupnosti za zaposlovanje Grosuplje je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Grosuplje na svoji seji dne 27. septembra 1982 sprejela
STATUT
Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Grosuplje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna skupnost, ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Grosuplje, ki so ga sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, nosilci samostojnega osebnega dela, občani v krajevnih skupnostih ter delovni ljudje, včlanjeni v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, dne 27.
9.	1982.
2.	člen
Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz ustave, zakonov,• samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, tega statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti.
3.	člen
. Sedež skupnosti je v Grosupljem. Adamičeva cesta, blok A-2.
4.	člen
Skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom 30mm in besedilom ofe robu kroga »Samoupravna skupnost za zaposlovanje Grosuplje«, v sredini pa navedbo sedeža Grosuplje.
Skupnost ima za posebne potrebe pečat okrogle oblike, z enakim besedilom, .s premerom 20 mm.
Skupnost ima tudi štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom, kot je na pečatu.
5.	člen
V skupnosti uresničujejo delavci svoje pravice in obveznosti preko delegatov delegacij in konference delegacij v organih skupnosti in prek posebnega organa samoupravne delavske kontrole.
6.	člen
Delo organov skupnosti je javno.
7.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Predsednik skupščine je pooblaščen, da v imenu skupnosti v okviru nalog oziroma njene dejavnosti in v mejah sv&jih pooblastil sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi, da zastopa skupnost pred sodišči in drugimi ' upravnimi organi.
8.	člen
Skupnost se povezuje z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana zaVoljo opravljanja s programi in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, dogovorjenih skupnih nalog in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti ha področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Skupnost se z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji zavoljo opravljanja skupnih nalog s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, pomembnih za območje republike.
9.	člen
Zavoljo oblikovanja celovite politike socialnega
varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov na tem področju, sprejemanja sklepov in združevanja sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja z drugimi zbori Skupščine občine Grosuplje, se skupnost povezuje s Skupnostjo socialnega varstva Grosuplje.
10.	člen
Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejme skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane, oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, ^racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter nje*gov obseg.
II.	DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
'	11. člen
Delavci, delovni ljudje in občani določajo v skupnosti v skladu s politiko zaposlovanja in družbenimi plani zlasti:
—	kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov,
—	takšno zaposlovanje, da lahko delavci pri delu učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnosti in z delom pridobljene delovne zmožnosti,
—	načrtno izpopolnjevanje poklicne in izobrazbene sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja organizacije združenega dela in njene dejavnosti,
—	ustvarjanje možnosti in pogojev za zaposlitev invalidnih oseb.
V skupnosti se delavci obvezno zavarujejo za primer brezposelnosti po določbah zakona, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
12.	člen
Delavci in delovni ljudje v skupnosti zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog:
—	ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialno-eko-nomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne in prostorske gibljivosti delavcev,
—	proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter nudenje strokovne pomoči organizacijam združenega dela pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih,
—	spremljanje in analiziranje in uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja seznanjanje organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti s svojimi ugotovitvami, da bi lahko sprejemale ustrezne ukrepe,
—	spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrst profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremljanje nastanka in razvoja poklicev, predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter zaposlovanje, prilagajanje izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih,
—	sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo v posameznih organizacijah združenega dela ni več potrebno,
—	opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri njihovem organiziranem vračanju in ponovnem zaposlovanju v domovini,
—	opravljanje nalog s področja poklicnega usmerjanja, zlasti z razvijanjem metod in strokovnih pripomočkov za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, sodelovanje pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter povezovanje in usklajevanje dela na tem področju,
—	posredovanje dela in priprava delavcev za zaposlitev,
—	usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljanje pomoči pri njihovem usposabljanju ih pripravi za zaposlitev,
—	izvajanje štipendijske politike v občini v sklada s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	v skladu s samoupravnim sporazumom razporejanja sredstev za zaposlovanje, ki jih v skupnosti
združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela,
—	opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti, z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi.
13.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih |?lana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost.
14.	člen
V	skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti sprejema skupščina skupnosti dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti.
15.	člen
Delavci in delovni iftidje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje prek delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti.
Skupnost upravlja skupščina.
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov in za opravljanje drugih nalog ima skupščina naslednje skupne organe:
—	odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje	,
—	odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov
—	odbor za štipendiranje	t
—	odbor za finančne, kadrovske in administrativne zadeve
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
A.	Skupščina skupnosti
16.	člen
Za upravljanje skupnosti je skupščina skupnosti organizirana po delegatskem načelu.
Skupščina skupnosti ima 62-delegatskih mest.
Razdelitev delegatskih mest po delegacijah določa skupščina skupnosti s sklepom.
17.	člen
V	skupščino skupnosti delegirajo delegate posebne, združene ali splošne delegacije ali konference teh delegacij.
18.	člen
Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sprejema srednjeročne in letne plane zaposlovanja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana,
—	sprejema oziroma predlaga ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o usklajevanju zaposlovanja v TOZD, drugih OZD in samoupravnih skupnostih v občini kot spremljajoča dokumenta občinske resolucije,
—	sprejema program dela oziroma nalog skupnosti za zaposlovanje,
—	ugotavlja gibanje zaposlovanja v občini in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za uresni-
čevanje dogovorjenih usmeritev na področju zaposlovanja,
—	oblikuje izhodišča, pobude in predloge za uresničevanje določb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini,
—	spremlja uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v občini,
—	spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini,
—	razpisuje in podeljuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnost za prelivanje sredstev,
—	poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike, o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev,
—	ugotavlja kršitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju,
—	sprejema sklepe in ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema finančni načrt skupnosti, periodične obračune in zaključni račun skupnosti,
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	sprejema obrambni načrt skupnosti za zaposlovanje,
—	voli predsednika, namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike in člane odborov,
—	voli delegate za zasedanja skupščin Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti socialnega varstva,
—	imenuje in razrešuje vodjo strokovne službe,
—	obravnava in sprejema poročilo o delu organov skupnosti m strokovne službe,
—	opravlja druge naloge, za katere je pristojna po zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
19.	člen
Skupščina skupnosti dela na svojih sejah. Seje skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupščine. V času odsotnosti pa njegov namestnik.
Seje se sklicuje po potrebi, vendar najmanj štirikrat na leto. Prvo sejo skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine prejšnjega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo tudi na predlog:
—	tretjine delegatov,
—	predsedstva skupščine,
—	odbora skupščine skupnosti,
—	odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti,
— Skupščine občine Grosuplje.
Če predsednik skupščine v 15 dneh ne skliče seje skupščine, jo lahko skliče predlagatelj.
20.	člen
Sejo skupščine skupnosti je treba sklicat? s pismenim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datumom in uro ter krajem seje. K vabilu mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda.
Vabilo in gradivo za sejo skupščine skupnosti mora biti poslano delegacijam in konferencam delegacij praviloma 15 dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
21.	člen
Predsednik skupščine skupnosti lahko povabi na
sejo skupščine skupnosti predstavnike Skupščine občine Grosuplje, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij in skupnosti, da bi tako njihovi predstavniki stalno ali občasno sodelovali v delu skupščine in njenih organov, če je to v interesu skupščine skupnosti.
Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine skupnosti tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine. Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja.
22.	člen
Sejo skupščine skupnosti začne predsednik skupščine potem, ko verifikacijska komisija ugotovi, da je skupščina sklepčna.
Predsednik skupščine predlaga dnevni red seje skupščine skupnosti.
Vsak delegat lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, svoj predlog pa mora utemeljiti.
Skupščina skupnosti sprejme dnevni red z javnim glasovanjem.
23.	člen
Seja skupščine skupnosti se ne more končati, dokler dnevni red ni izčrpan, lahko pa se prekine in nadaljuje v času, ki ga' ob prekinitvi določi skupščina skupnosti.
24.	člen
Dnevni red skupščine skupnosti mora vsebovati pregled izpolnitve sklepov prejšnje seje skupščine, ki ga posreduje predsednik skupščine skupnosti.
Dnevni red seje skupščine mora zagotoviti možnost vprašanja delegatov.
25.	člen
Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov skupščine.
V	skupščini skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem oziroma z odločanjem večine glasov prisotnih delegatov na seji skupščine skupnosti.
26.	člen
Na seji skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik podpiše predsednik skupščine skupnosti in zapisnikar.
Delegatom skupščine skupnosti mora biti posredovan skrajšan zapisnik, skupno z gradivom za naslednjo
sejo skupščine.
Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanje na seji, vsebina zapisnika seje skupščine skupnosti in podobna vprašanja se uredi s poslovnikom o delu skupščine skupnosti in njenih organov.
27.	člen
V	organe skupnosti so izvoljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve:
—	predsednik in namestnik predsednika skupščine,
—	predsedniki in namestniki predsednikov odbo-
28.	člen
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge :
—	predstavlja in zastopa skupnost,
—- sklicuje in vodi seje skupščine in seje predsedstva;
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine,
—	podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina, •
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z organizacijami, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti,
—	skrbi za učinkovito delo organov skupščine,
—*■ opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik. skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
29.	člen
Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti v organih skupnosti, sklicuje predsednik skupščine skupne posvete in sestanke kot metodo dela in usklajevanja — predsedstvo skupščine.
Predsedstvo skupščine skliče predsednik skupščine zaradi priprave in obravnave gradiv za sejo skupščine ter za obravnavo vseh drugih pomembnejših vprašanj s področja delovanja medobčinske skupnosti.
Predsednik skupščine vabi na seje predsedstva poleg predsednikov skupnih organov, po potrebi tudi vodjo delovne skupnosti, predsednika odbora samoupravne delavske kontrole ter druge, za katere meni, da lahko pripomorejo k uspešnemu delu skupnega posveta oziroma sestanka.
30.	člen
Namestnik predsednika skupščine nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati svoje dolžnosti ter opravlja, druge naloge, ki mu jih zaupa predsednik ali skupščina.
31.	člen
Evidentiranje in kandidiranje za predsednika in namestnika skupščine skupnosti se izvede v skladu s postopki, ki jih za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih v občini opravlja občinska konferenca SZDL.
Volitve za predsednika in namestnika predsednika skupnosti se izvede z javnim glasovanjem.
Za predsednika oziroma njegovega namestnika je izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina delegatov skupščine skupnosti.
32.	člen
Delegati v organih skupnosti so za svoje delo odgovorni delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili in delegacijam, ki so jih delegirale.
33.	člen
Funkcija delegatov je družbena in častna.
Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine ter organov, v katerih je izvoljen ali
delegiran.
34 člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina skupnosti, ravnajo delegati delegacij v
skladu s smernicami in sprejetimi stališči delegacij, U
rov.
so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in
splošnimi družbenimi potrebami in interesi.
35.	člen
O delu skupščine skupnosti in o svojem delu v
njej, je delegat dolžan poročati delegaciji, ki ga je delegirala na sejo skupščine skupnosti.
Delegatski mandat delegata v skupščini skupnosti traja, dokler delegacija ali konferenca delegacij ne določi drugega delegata, za svoje delegatsko mesto v skupščini skupnosti.
Določila drugega odstavka tega člena veljajo tudi za delegate, ki jih delegira skupščina skupnosti v skupščino Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, skupščino Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupščino skupnosti socialnega varstva.
36.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost:
—	biti voljen v organe skupnosti,
—	odločati o vseh vprašanjih, ki jih obravnavajo organi skupnosti,
—	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, z delom skupnih organov skupnosti in strokovne službe,
—	da je obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupnosti.
37.	člen
Delegat lahko zastavlja vprašanja in daje predloge ustno ali . pismeno s kateregakoli področja dejavnosti skupnosti. Na delegatska vprašanja je po možnosti potrebno odgovorfti na isti seji organa skupnosti. Če to ni mogoče, je potrebno odgovor pripraviti za prihodnjo sejo organa skupnosti.
Delegat ima pravico do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali zbira delovna skupnost strokovne službe.
38.	člen
Delegat ne more biti odgovoren za mnenje, ki ga izrazi, ali za glas, ki ga je dal na seji organa skupnosti katerega delegat je iz področja dejavnosti skupnosti.
39.	člen
O udeležbi delegatov na sejah skupščine skupnosti in drugih skupnosti se vodi evidenca. Predsednik skupščine skupnosti oziroma organa skupnosti pismeno opozori vodjo delegacije ali konference delegacij, če se njen delegat ni udeležil seje skupščine skupnosti ali drugega organa skupnosti Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije ali udeležbe v delu organov skupnosti izgubijo osebni dohodek, gre nadomestilo osebnega dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Višino nadomestila OD in drugih povračil ter stroškov določa pristojni odbor skupščine skupnosti.
B.	Skupni organi skupščine
40.	člen
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov, oblikuje skupščina
skupne organe — odbore.
41.	člen
Člane odborov, predsednike in njihove namestnike izvoli skupščina izmed delegatov skupščine.
Odbor je za svoje delo odgovoren skupščini
42.	člen
Odbor dela in odloča na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov odbora.
Odbor sprejema sklepe, stališča, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov.
43.	člen
Delo odbora vodi predsednik oziroma njegov na-namestnik, ki ga izvoli skupščina izmed članov odbora.
44.	člen
Predsednik oziroma namestnik predsednika odbora opravlja zlasti naslednje naloge ;
—	sklicuje in vodi seje odbora,
—	podpisuje sklepe, ki jih sprejema odbor,
—	skrbi za izvrševanje sklepov odbora in skupščine glede tistih zadev, ki spadajo v pristojnost odbora,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti odbor ali skupščina.
45.	člen
'Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno .usmerjanje zlasti:
—	skrbi za usklajevanje dolgoročnih in srednjeročnih planov zaposlovanja s plani izobraževanja,
—	spremlja razvoj in strukturo kadrov ter politiko na tem področju,
—	spremlja področje priprave delavcev za zaposlitev ter preusposabljanje delavcev,
—	spremlja in proučuje gibanje na področju zaposlovanja in brezposelnosti,
—	spremlja migracijska gibanja in zaposlovanje zdomcev,
—	spremlja in proučuje vprašanje ekonomičnosti in produktivnosti zaposlovanja,
—	obravnava letne plane zaposlovanja in skrbi za njihovo usklajevanje,
—	spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih združenemu delu,
—	spremlja nastanek in razvoj poklicev in predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev,
—	sodeluje pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti in družbenih zmogljivosti po posameznih poklicih,
—	obravnava problematiko zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb,
—	opravlja druge naloge, ki sodijo v njegovo področje dela in naloge, za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje šteje 5 članov.
46.	člen
Odbor za socialno varnost brezposelnih pseb in problematiko invalidov zlasti:
—	spremlja in oblikuje socialno politiko na področju brezposelnih oseb,
—	obravnava kriterije in merila socialne varnosti ter oblikuje predloge s tega področja,
—	odloča o materialnih pravicah brezposelnih oseb v skladu z zakonom in statutom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti,
—	odloča o usposabljanju invalidnih oseb potem ko dobi izvid, ugotovitev in mnenje komisije I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe,
—	odloča o materialnih pravicah oziroma o pripravi za zaposlitev brezposelnih oseb,
—	odloča o zahtevah za varstvo pravic, kadar se v postopku uveljavljanja pravic izda ugotovitveni sklep,
—	sodeluje s skupnostjo socialnega varstva o zadevah s področja socialne politike,
—	obravnava druge zadeve socialne varnosti in problematiko invalidov ter zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov šteje 3 člane.
47.	člen
Odbor za štipendiranje opravlja zlasti naslednje naloge:
—	skladno s smernicami skupščine skupnosti uresničuje sklepe, podeljuje štipendije in razlike h
kadrovskim štipendijam,
—	pripravlja gradiva za seje skupščin skupnosti, kadar se obravnava problematika štipendiranja,
—	dvakrat letno pripravlja poročilo o izvajanju štipendijske politike v občini,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti oziroma je za to pristojen po sporazumu o štipendiranju v občini in tem statutom.
Odbor za štipendiranje šteje 7 članov.
48.	člen
Odbor za kadrovske, finančne in administrativne zadeve opravlja zlasti naslednje naloge:
—	daje predloge za imenovanje predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike predsednikov in člane skupnih organov,
—	obravnava vprašanja s področja samoupravne organiziranosti skupnosti,
—	obravnava oziroma skrbi za pripravo finančnih načrtov skupnosti in njihovo realizacijo,
—	obravnava in predlaga skupščini periodične in
zaključne račune,
—	obravnava združevanje in razporejanje sredstev za dejavnost zveze skupnosti,
—	obravnava in spremlja sistem solidarnosti na področju socialne varnosti brezposelnih oseb ter oblikuje ustrezne predloge,
—	obravnava razmerja s strokovno službo,
—	opravlja druge zadeve s svojega delovnega področja in zadeve, za katere ga pooblašti skupščina.
Odbor za kadrovske, finančne in administrativne zadeve šteje 5 članov.
C.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
49.	člen
Pri opravljanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti so delegati organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter delavci delovne skupnosti dolžni zavarovati in varovati tajnost podatkov, ki so sestavni del obrambnih priprav.
Poslovna skrivnost skupnosti, še posebno pa uradna skrivnost so dokumenti, akti in ukrepi, ki jih tako označuje samoupravni splošni akt skupnosti ali jih je določil pristojni organ skupnosti oziroma »organ družbenopolitične skupnosti.
50.	člen
Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in uresničuje druge pravice in obveznosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z določili zakona, družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v družbenopolitični' skupnosti ter s sklepom organov družbenopolitične skupnosti.
51.	člen
Obrambne priprave in vse priprave; ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti opravlja in vodi odbor za ljudske c hrambo in družbeno samozaščito kot izvršni organ skupščine skupnosti.
52.	člen
Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določajo zakon, posebni sklepi skupščine skupnosti in ta statut.
53.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti,
—	sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo uresničevanje ter na tem področju sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi v občini,
—	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta In drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi skupnosti,
—	organizira in pripravlja vse možne oblike In načine uresničevanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere,
—	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite,
—	v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti določi delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo,
—	organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere,
—	sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito medobčinske skupnosti za zaposlovanje zavoljo usklajevanja obrambnih priprav v skupnosti za zaposlovanje,
—	zagotavlja vodenje s predpisi določenih evidenc, posebno evidenco o razporejanju občanov na delovno dolžnost in evidentiranje delovnih obveznikov,
—	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Odbor uresničuje tudi naloge s področja družbene samozaščite v mejah svoje dejavnosti, s tem, da spremlja varstvene razmere in stanje v delovni skupnosti in usklajuje izvajanje družbene samozaščite.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 3 člane, pri čemer je predsednik skupščine skupnosti po svoji funkciji tudi predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Po položaju je član odbora tudi odgovorni delavec strokovne službe. Ostale člane izvoli skupščina skupnosti iz vrst delegatov skupnosti.
54.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
55.	člen
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojnega napada prenehajo veljati določila tega statuta o rokih sklica " skupščine ali njenih organov in zahtevana večina pri sprejemanju sklepov. Način dela skupnosti in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če delovanje organov skupnosti ne določijo organi družbenopolitične skupnosti.
Ko preneha nevarnost ali napad, je potrebno takoj sklicati sejo skupščine skupnosti, odbor pa ji mora poročati o delu v tem času.
D.	Samoupravni nadzor nad delom skupnosti
56.	člen
Delovni ljudje in občani v skupnosti nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo delovne skupnosti neposredno in prek organa samoupravne delavske kontrole.
Za uresničevanje te pravice morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti ter s sklepi skupščine skupnosti, njenih organov in z delom delovne skupnosti strokovne službe.
Delovni ljudje in občani dajejo neposredno prek delegatov predloge in pripombe, zastavljajo posamezna vprašanja skupščin skupnosti, izvršnim organom in delovni skupnosti strokovne službe.
57.	člen
Organ samoupravnega nadzora v skupnosti je samoupravna delavska kontrola. Odbor samoupravne delavske kontrole ima poleg predsednika in namestnika še tri člane.
58.	člen
Predsednika, namestnika predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo in odpokličejo delegati skupnosti prek skupščine skupnosti, .v kateri so zastopani po načelih delegatskega sistema.
59.	člen
Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo je dolžan sklicati, če to zahtevajo:
—	najmanj 3 člani,
—	skupščina skupnosti ali odbor skupščine,
—	najmanj tretjina delegatov skupščine skupnosti,
—	pristojni organ za družbeni nadzor skupščide družbenopolitične skupnosti oziroma družbenega pravobranilca samoupravljanja.
60.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole zlasti:
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	spremlja uresničevanje sklepov skupščine skupnosti in njenih organov,
—	spremlja racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja skupnosti in delovne skupnosti strokovne službe ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave,
—	obvezno obravnava letna poročila o delu skupnosti in njenih organov ter zaključne račune skupnosti,
—	nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev, združehih v skupnosti
61.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in sejam drugih organov skupnosti ter dajati pripombe in predloge na predloge samoupravnih splošnih aktov ter druga vprašanja in sklepe, ki jih sprejema skupščina ali njeni organi. Člani odbora imajo tudi pravico dajati pobude, da se določena vprašanja uvrstijo v dnevni red seje skupščine in njenih organov.
62.	člen
S svojimi ugotovitvami, stališči ter predlogi odbor samoupravne delavske kontrole seznanja skupščino skupnosti, delegacije skupnosti ali organ oziroma organizacijo, ki je zahteval sklic seje ali predlagal obravnavo določenega vprašanja.
Če odbor ugotovi v delovanju skupnosti, njenih organov ali delovne skupnosti, strokovne službe dejanja ali opustitve, ki predstavljajo kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora ali tega statuta, o tem obvesti tudi organe, pooblaščene za ukrepanje.
63.	člen
Predsednik skupščine in predsedniki skupnih organov so dolžni odboru samoupravne delavske kontrole odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih odbor terja od njih in sodijo v pristojnost dela skupščine oziroma skupnih organov.
Strokovna služba je dolžna zagotoviti odboru samoupravne delavske kontrole opravljanje administrativnih del.
III.	RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN MEDOBČINSKO SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE TER ZVEZO SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V SR SLOVENIJI
64.	člen
Za opravljanje določenih. skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti- in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti delavcev, delovni ljudje in občani prek skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovijo Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
65.	člen
Skupščina skupnosti sodeluje v organih medobčinske skupnosti prek svojih delegatov in delegacij.
Delegacije' oziroma delegati skupnosti zastopajo v skupščini medobčinske skupnosti in njenih organov stališča in mnenja skupščine skupnosti oziroma njenih organov.
Delegacije in delegati skupnosti so za svoje delo v organih medobčinske skupnosti odgovorni • skupščini skupnosti in organom, ki so jih delegirali.
66.	člen
Skupnost se na podlagi samoupravnega sporazuma združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zavoljo opravljanja splošnih in skupnih zadev s področja zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, štipendiranja in drugih vprašanj, pomembnih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega pomena za vse delavce, delovne ljudi in občane na območju republike.
IV.	ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI
67.	člen
Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki si jih delavci zagotavljajo v skupnosti, so določene z zakonom, tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
68.	člen
Za primer brezposelnosti imajo brezposelne osebe naslednje pravice:
—	pravico do denarnega nadomestila,
—	pravico do denarne pomoči,
—	pravico do zdravstvenega zavarovanja,
—	pravico do priprave za zaposlitev in
—	pravico do prevoznih in selitvenih stroškov.
69.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila, višina in čas trajanja te dajatve so določeni z zakonom.
70.	člen
Kot razlog krivde oziroma volje osebe pri prenehanju delovnega razmerja, zaradi katerega oseba po zakonu nima pravice do denarnega nadomestila, se smatra prenehanje delovnega razmerja zaradi:
1.	pismene izjave, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja delovno razmerje
2.	pismenega sporazuma s pooblaščenim organom temeljne organizacije, da ji preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji
3.	če ni hotela opravljati del oziroma nalog,- ki so ji bile ponudene in ki so ustrezale njeni strokovni izobrazbi in drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim oziroma če se v primerih iz 175. člena ZDR' ni hotela dokvalificirati ali prekvalificirati za drug' ustrezna dela
4.	če ji je bil dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
5.	če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčala ali dala neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji
6.	če se je ugotovilo, da ni zmožna opravljati del oziroma nalog, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog, če trajno ni dosegla delovnih rezultatov in da ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki ustrežejo njeni delovni zmožnosti
7.	če ni dala pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju delavcev
8.	če se je na način, ki ga predpisuje zakon ugotovilo, da je za delo popolnoma nezmožna
9.	če je v času poskusnega dela negativno ocenjen
10.	če ji je bilo po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in ji ni bilo mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog
11.	če je morala biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna več kot šest mesecev
12.	če ji je bil izrečen varnostni vzgojni ali varstveni ukrep, ki je trajal več kot šest mesecev in je morala biti zato odsotna z" dela
13.	zaradi neodgovornega odnosa do dela, zaradi katerega je temeljna organizacija zašla v ekonomske težave
14.	če je pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen ali določen čas, pa ni uspešno končal pripravniške dobe.
71.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarne pomoči, višina in čas trajanja ter dajatve so določeni z zakonom.
72.	člen
Ce se jugoslovanski državljani zaposlijo v tuji državi, s katero Jugoslavija ni sklenila pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti, uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po povratku z dela iz tujine le, če so plačevali za čas dela v tujini pogodbeno dogovorjene prispevke za zaposlovanje in če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
Višino prispevka iz prvega odstavka tega člena določa skupnost vsako leto s sklepom.
73.	člen
Osebi, ki uveljavlja pravico do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči, se izplačuje skupaj z denarnim nadomestilom oziroma denarno pomočjo Še denarni dodatek za člane ožje družine v višini, ki jo določi skupnost s posebnim samoupravnim splošnim aktom.
74.	člen
Pravica brezposelne osebe do zdravstvenega varstva se uresničuje po predpisih zdravstvenega varstva.
Pravico do zdravstvenega varstva med brezposelnostjo lahko uveljavlja oseba, če se prijavi skupnosti najkasneje v 36 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma ko je prenehala opravljati samostojno osebno delo
Pravico do zdravstvenega varstva imajo tudi dijaki po končanem šolanju in študenti po končanem študiju, če se prijavijo skupnosti kot iskalci zaposlitve v roku 30 dni po končanem šolanju oziroma študiju.
75.	člen
Priprava za zaposlitev zajema razne oblike usposabljanja, pridobivanja in izpopolnjevanja znanj ter delovnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog oziroma za zaposlitev v določenem poklicu.
Priprava za zaposlitev zajema strokovno usposabljanje in prilagajanje na delo v obsegu in oblikah, potrebnih za predvideno zaposlitev ter materialno pomoč brezposelnim osebam pri tem usposabljanju.
Priprava za zaposlitev obsega materialno in strokovno pomoč brezposelnim osebam.
76.	člen
Materialna pomoč brezposelnim osebam, ki jih je skupnost napotila na usposabljanje, lahko obsega kritje stroškov:
—	za zdravstveni pregled in psihološki pregled
—	za usposabljanje (teoretični in praktični del)
—	za zavarovanje za primer nesreče pri delu, če nima te pravice že po drugih predpisih
—	za delovno obleko, če je obvezna pri praktičnem pouku
—	za prehrano in nastanitev v času usposabljanja izven kraja stalnega bivališča ali kritje stroškov za dnevni prevoz v kraj usposabljanja, če teh stroškov ne krije temeljna organizacija, v kateri se oseba usposablja
—	za regres za prehrano med delom v času usposabljanja v temeljni organizaciji, skladno z njenim splošnim aktom, če teh stroškov upravičencu ne krije temeljna organizacija, v kateri se usposablja
—	povračilo bruto osebnega dohodka, če sprejme temeljna organizacija osebo v delovno razmerje s pogojem, da ji skupnost refundira izplačilo bruto osebnih dohodkov v času usposabljanja oziroma v času ugotavljanja usposobljenosti osebe za delo
—	denarno pomoč med usposabljanjem, če nima pravice do nadomestila osebnega dohodka, oziroma denarnega nadomestila ali denarne pomoči in sicer pod pogoji, ki jih določa zakon in v višini, kot jo določa skupnost s posebnim sklepom
—	nagrado mentorja, če je ta osebi med usposabljanjem potreben.
V	primeru, da je osebi na usposabljanju priznana pravica za prehrano in nastanitev (5. alineja tega člena), ji pripada denarna pomoč samo v primeru, da so stroški prehrane in nastanitve nižji od pripadajoče denarne pomoči. Denarna pomoč gre v takih primerih osebi le v višini razlike med tema dajatvama, če pa se osebi prizna povračilo osebnega dohodka (7. alineja tega člena), ji ne pripada denarna pomoč.
77.	člen
Strokovna pomoč osebam pri usposabljanju obsega zlasti:
—	izbor udeležencev
—	organizacijo izvajanja izobraževanja
—	pomoč med izvajanjem izobraževalnega procesa
—	spremljanje in vrednotenje izobraževalnih rezultatov
—	spremljanje uspešnosti ob delu idr.
78.	člen
Pravico do priprave za zaposlitev imajo tudi že zaposlene osebe v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti.
Za te namene sklenejo temeljne organizacije in skupnosti samoupravni sporazum, kolikor to že ni dogovorjeno oziroma vključeno v samoupravni sporazum o temeljih piana razvoja zaposlovanja in v njegovih dodatkih za posamezno koledarsko leto, na podlagi katerega se združujejo dodatna namenska sredstva za strokovno usposobitev, dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in zaposlitev že zaposlenih delavcev.
79.	člen
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena se temeljne organizacije in skupnosti dogovorijo o namenu združevanja sredstev, o uporabi-sredstev, o načinu upravljanja s temi sredstvi, o osnovah in merilih strokovnega usposabljanja idr.
V	skladu s samoupravnim sporazumom se temeljne organizacije in skupnosti lahko dogovorijo, da. pripadajo delavcem pravice in obveznosti, določene z zakonom in tem statutom.
80.	člen
Invalidni osebi, ki uveljavlja pravice do usposabljanja po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, pripadajo pravice iz naslova priprave za zaposlitev v obsegu in oblikah, določenih z zakonom o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti in tem statutom.
Poleg pravic iz 76. člena tega statuta obsega materialna pomoč invalidnim osebam še naslednje pravice:
—	stroški socialne rehabilitacije, če so ti invalidni osebi neogibno potrebni za delo in življenje in sicer v obsegu, ki je sestavni del programa njene rehabilitacije
(npr. ortopedski pripomočki, pomagala, obleka, osebna higiena, pomoč pri nabavi prevoznegg sredstva, upoštevajoč neogibno potrebo za prevoz na delo in socialni status, mnenje skupnosti socialnega skrbstva ipd.),
—	dodatek za tujo pomoč in nego invalidnim osebam pod pogoji in v višini kot jih predvideva zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in če strokovna komisija za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe ugotovi, da je glede na vrsto in stopnjo invalidnosti takšna pomoč invalidni osebi potrebna,
—	stroški v zvezi z zaposlitvijo kot:
—	adaptacija delovnih priprav
—	odstranjevanje ovir
—	adaptacija v zvezi z delom na domu ipd.,
—	ostali stroški (stroški, ki nastanejo v pripravljalnem postopku, pripomočki ipd.).
Skupnost vsako leto s sklepom določa višino denarne pomoči v času usposabljanja invalidne osebe.
81.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do prevoznih in selitvenih stroškov ter višina stroškov so določeni z zakonom.
82.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter uveljavljanje pravic oseb po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb določa zakon in pravilnik o postopku za uveljavljanje materialnih pravic brezposelnih oseb in invalidov.
V.	UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI SKUPNOSTI
83.	člen
Zavoljo zadovoljevanja splošnih in posameznih potreb in interesov na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela in nosilci samostojnega osebnega dela združujejo sredstva za zadovoljevanje teh potreb in interesov po načelih vzajemnosti' in solidarnosti.
84.	člen
Sredstva skupnosti so:
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci in delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega
dela in delovnih skupnosti,
—	prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela za delavce, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela,
—	prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela,
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci, začasno zaposleni v tujini1 oziroma državah, s katerimi SFRJ nima sklenjenega meddržavnega sporazuma o zavarovanju za primer brezposelnosti,
—	dohodki od refundacij, izplačanih denarnih dajatev iz zavarovanja -za brezposelnost delavcev od držav, s katerimi' je SFRJ sklenila konvencijo o zavarovanju za brezposelnost,
—	dohodki od sporazumov in pogodb, sklenjenih z organizacijami združenega dela za pripravo delavcev za zaposlitev,
—	druga sredstva.
85.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti opredeljujejo obseg, vrsto in kvaliteto posameznih storitev oziroma programov storitev, opredelitev programa, za katerega se združujejo sredstva po načelu solidarnosti, skupne obveznosti udeležencev po sporazumu, osnove in merila za združevanje sredstev, vrsto socialnih pravic ter pogoje, kriterije in merila, po katerih bodo uveljavljali te pravice, ter višino sredstev, ki jih v ta namen združujejo.
Ce ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma, določi skupščina občine višino prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezani plačevati prispevke ali le za tiste delavce in delovne ljudi, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma.
86.	člen
O načinu in pogojih porabe sredstev, zbranih iz prispevkov po prejšnjem členu, odloča skupščina skupnosti za vsako koledarsko leto posebej s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na planu dejavnosti skupnosti.
87.	člen
Sredstva skupnosti so namenjena predvsem za dajatve in zavarovanje za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, za dejavnost skupnosti, za sofinanciranje programa dela skupnosti socialnega varstva, za solidarnost in vzajemnost s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za delo delovne skupnosti strokovne službe.
88.	člen
Skupnost ima rezervna sredstva, ki jih formira iz presežka prihodkov, ugotovljenih z zaključnim računom.
Obvezna rezerva znaša 1,5 %> planiranega prispevka za tekoče leto.
Obveznosti izločanja sredstev v obvezno rezervo prenehajo,, ko ta sredstva dosežejo IS6/« povprečnega planiranega prispevka iz prihodka v zadnjih treh letih.	'
- 89. člen
Skupnost ima poslovni sklad, ki ga formira iz sredstev presežkov prihodkov ob zaključnem računu.
90.	člen
,Če skupščina skupnosti do začetka koledarskega leta ne sprejme finančnega načrta za naslednje leto, se dejavnost skupnosti financira skladno s' sklepom o začasnem financiranju.
91.	člen
Odredbodajalec finančnega načrta je predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Odredbodajalec sklada za štipendiranje iz združenih sredstev je predsednik "odbora za štipendiranje, v njegovi odsptnosti pa namestnik predsednika odbora.
VI.	POSTOPEK PLANIRANJA IN USKLAJEVANJA V SKUPNOSTI
92.	člen
Skupščina skupnosti določi s sklepom o pripravi plana roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni in organ, ki . je odgovoren za pripravljanje plana. Ta organ pripravi delovni program pripravljanja plana.
93.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost.
Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka sklepajo udeleženci na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov.
94.	člen
Organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana skupnosti, pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum ,o temeljih plana skupnosti.
95.	člen
Plan skupnosti sprejme skupščina skupnosti.
96.	«en
Plan skupnosti vsebuje:
1.	srednjeročne cilje razvoja dejavnosti, za katero je bila skupnost ustanovljena,
2.	naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
3.	naloge, ki jih prevzame skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev,
4.	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnih sporazumov o temeljih plana.
VII.	JAVNOST DELA SKUPNOSTI
97.	Hen
Delavci, delovni ljudje in občani, ustanovitelji skupnosti, imajo pravico biti seznanjeni prek svojih delegatov in delegacij z vsemi' temeljnimi problemi, z delom in s stanjem skupnosti.
Delegati skupščine skupnosti so dolžni poročati o svojem delu delavcem in delovnim ljudem ter občanom, ki so jih delegirali na seji skupščine skupnosti oziroma v organe skupnosti.
98.	člen
Informiranje o delu skupnosti poteka prek:
—	glasila skupnosti,
—	pismenih materialov za seje skupščine skupnosti in njenih organov,
—	razprav in sporočil na sejah skupščine skupnosti in njenih organov, kakor tudi na sestankih delegacij za delegiranje delegatov,
—	sredstva javnega obveščanja,	,
—	letnih, poslovnih in drugih poročil skupnosti,
—	drugih oblik informiranja.
99.	člen
Širšo javnost so dolžni organi skupnosti vsako leto seznanjati:
—	o sprejetih planih,
—	o tem, kako so plani izpolnjeni,
—	o tem, kako so bila uporabljena sredstva,
100.	člen
Seje skupščine skupnosti in njenih organov so javne in je lahko na seji pod pogoji, ki jih določa poslovnik o delu skupščine skupnosti in njenih organov, navzoč vsak.
Vsak, ki izkaže, upravičen interes, ima pravico vpogleda v zapisnik sej skupščine skupnosti in njenih organov.
101.	člen
Za pravočasno obveščanje javnosti je po določilih tega statuta zadolžen predsednik skupščine.
VIII.	DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE
SLUŽBE
102.	člen
Strokovna, administrativna, finančna in tem podobna dela opravlja za skupnost delovna skupnost strokovne službe.
Skupščina skupnosti s posebnim sklepom ustanovi delovno skupnost strokovne službe skupno z drugimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane.
Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe.	,
103.	člen
Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti, na podlagi poprejšnjega mnenja delavskega sveta delovne skupnosti strokovne službe.
Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovan, kdor ima:
—	visokošolsko izobrazbo družboslovne smeri,
—	najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
—	sposobnost organizacije dela in vodenja,
—	moralno politične vrline,
—	da je družbenopolitično aktiven.
104.	člen
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in za delo delovne skupnosti strokovne službe bdgovoren skupščinam skupnosti, ki so ga imenovale.
105.	člen
Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela in sredstev skupnosti' na podlagi osnov in meril, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupnost in delovna skupnost strokovne službe.
Delavci delovne skupnosti strokovne službe imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po rezultatih dela in z ustreznimi družbeno določenimi osnovami in merili za delitev.
106.	člen
Skupnost zagotavlja skupno z drugimi skupnostmi vse temeljne pogoje za poslovanje delovne skupnosti strokovne službe, to je delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja.
Z delovnimi sredstvi' upravlja skupnost, delavci delovne skupnosti pa imajo za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb pravico uporabljati in delati s temi sredstvi.
107.	člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela, ki zadevajo delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti.
108.	člen
Za akte delovne skupnosti strokovne službe, ki določajo okvirni planski obseg in vrsto dpi ter nalog in- s tem v zvezi izobrazbeno strukturo kadrov v delovni skupnosti strokovne službe, je potrebno poprejšnje soglasje skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, po predhodni razpravi v vseh skupnostih, ki so ustanovile delovno skupnost.
IX.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
109.	člen
Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte:
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti,
—	statut skupnosti,
—	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja,
—	pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti,
—	pravilnik o samoupravni delavski kontroli,
—	pravilnik o uveljavljanju pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih organov,
—	druge samoupravne splošne akte.
110.	člen
Preden skupščina skupnosti sprejme samoupravni splošni akt, je potrebno zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh delegacijah, ki delegirajo delegata v skupščino skupnosti.
111.	člen
Ko se oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta, katerega osnutek so obravnavale delegacije, je pristojni odbor skupščine skupnosti dolžan obravnavati vse posredovane predloge, pripombe in mnenja k osnutku samoupravnega splošnega akta ter v obrazložitvi' predloga navesti, katerih predlogov, pripomb in mnenj ni upošteval in zakaj.
,112. člen
Samoupravni splošni akti. sprejeti v skupščini skupnosti, začno veljati praviloma osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, če ni' drugače določeno s samoupravnim splošnim aktonj.
113.	člen
Spremembe in dopolnitve samoupravnega splošnega akta se sprejmejo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
114.	člen
Obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti daje organ skupnosti, ki je sprejel samoupravni splošni akt.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
115.	člen
Vse samoupravne splošne akte skupnosti je po-, trebno sprejeti oziroma uskladiti s statutom skupnosti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega statuta.
116.	člen
Statut skupnosti je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
e, Predsednik skupščine
Tone Kogovšek 1. r.
832.
Na podlagi 6. in 7. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82)
sklenejo
—	delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega sindikata in nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega združenja,
—	občani v krajevnih skupnostih,
—	delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje m zaposlovanje invalidnih oseb
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kočevje
I. SPLOŠNE določbe 1. člen
S tem samoupravnim sporazumom se delavci in delovni ljudje preko svojih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, preko svojega sindikata in nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega združenja, občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (v nadaljnjem besedilu: delavci in delovni ljudje) na območju občine Kočevje združujejo v Samoupravno skupnost za zaposlovanje Kočevje (v nadaljnjem besedilu: skupnost za zaposlovanje).
2.	člen
Ta samoupravni sporazum določa:
—	pravice in obveznosti delavcev in delovnih ljudi,
—	združevanje sredstev za uresničevanje programa in nalog skupnosti,
—	samoupravno organiziranost skupnosti za zaposlovanje,
—	samoupravni nadzor nad delom skupnosti,
—	razmerja med skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi,
—	opravljanje izvajalskih, administrativno-stro-kovnih, pomožnih in temu podobnih del.
3.	člen
Delavci,si v skupnosti za zaposlovanje zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve, ter zavarovanje za primer brezposelnosti s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti skupnosti za zaposlovanje.
4.	člen
Delo skupnosti za zaposlovanje je javno. Skupnosti za zaposlovanje in njeni organi obveščajo delavce in delovne ljudi o svojem delu po delegatih delegacij, preko svojih informativnih sredstev pa tudi preko sredstev javnega informiranja.
S statutom skupnosti se podrobneje opredeli vloga in naloga posameznih organov skupnosti in delegatov v skupščini ter njihova odgovornost delavcem in delovnim ljudem pri uresničevanju načela javnosti dela.
5.	člen
Skupnost ima lastnost družbenopravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz zakona, tega sporazuma in statuta skupnosti.
Sedež skupnosti je Kočevje, Ljubljanska 25.
II.	DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
6.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti za zaposlovanje svoje 'pravice in obveznosti na področju zaposlovanja na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
7.	člen
V skupnosti za zaposlovanje uresničujejo delavci in delovni ljudje zlasti naslednje naloge in interese:
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne -planske akte skupnosti,
—	organizirajo samoupravno sporazumevanje in usklajevanje načrtov zaposlovanja temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, na podlagi ekonomskih in socialnih kriterijev zaposlovanja za obdobje enega leta, za srednjeročno in dolgoročno obdobje,
—	na podlagi širše dogovorjenih usmeritev in v sodelovanju z drugimi dejavniki oblikujejo politiko usmerjanja v izobraževanje in delo, štipendijsko politiko in politiko zagotavljanja vsaj minimalnih standardov za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev ter sprejemajo skupne ukrepe in
zadolžitve za uresničevanje teh dogovorjenih usmeritev,
—	s pravočasnim dogovarjanjem in sprejemanjem ustreznih ukrepov skrbi za preusposablj anj e in preusmerjanje tehnoloških in drugih presežkov delavcev v organizacijah združenega dela,
—	si zagotavljajo uresničevanje pravic za primer brezposelnosti,
—	skrbijo za- usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb in zagotavljajo materialno pomoč pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev,
—	sprejemajo skupne ukrepe in aktivnosti za varstvo naših delavcev na začasnem delu v tujini in za njihovo organizirano vračanje in ponovno zaposlitev,
—	organizirajo potrebno strokovno delo ter
— Uresničujejo druge naloge in interese določene z zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom.
III.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO
SKUPNOSTI
8.	člen
Sredstva za delo Skupnosti združujejo:
—	delavci v temeljnih organizacijah združenega
dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,	,
—	delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela,
—	nosilci samostojnega osebnega dela.
Za naloge in programe ter obveznosti in pravice, ki jih delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti za zaposlovanje, združujejo sredstva na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje.
9.	člen
Za dejavnosti, s katerimi se zagotavlja in varuje zaposlitev ter za zagotavljanje zavarovanja za primer brezposelnosti, delavci in delovni ljudje v skupnosti za zaposlovanje na podlagi minulega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo v te namene potrebna sredstva.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
10.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo Svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta nameh delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti za zaposlovanje.
Skupnost za zaposlovanje ima naslednje organe:
—	skupščino,
—	organ samoupravne delavske kontrole.
Za pripravo predlogov in za izpolnjevanje odločitev skupščine ih za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupne organe.
Skupnost za zaposlovanje določi s statutom skupne organe, ki jih imenuje skupščina skupnosti za zaposlovanje, število članov skupnih organov in njihovo delovno področje.
11.	člen
Skupnost za zaposlovanje upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih vanjo delegirajo delegacije delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov V organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kot tudi delegati v krajevnih skupnostih. Člane delegacij volijo in odpokličejo te organizacije in skupnosti po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom.
Skupnost za zaposlovanje s statutom v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti določa razmerja med organi skupnosti, število članov oziroma delegatskih mest v skupščini skupnosti ter drugih njenih organov in teles.
12.	člen
Skupščina skupnosti za zaposlovanje opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti,
—	spremlja gibapje zaposlovanja in stanje zaposlenosti v občini ter izvajanje samoupravnih sporazumov in drugih aktov, ki so jih delavci in občani sklenili in sprejeli v skupnosti s področja zaposlovanja in štipendiranja ter sprejema sklepe, priporočila in ukrepe za dosledno uresničevanje sprejetih ciljev ter usmeritev,
—	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti,
—	potrjuje program dela (delovni načrt) delovne skupnosti strokovne službe ter obravnava delo Strokovne službe,
—	sprejema finančni, načrt in potrjuje periodični obračun in zaključni račun skupnosti,
—	razpisuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu' s Samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	oblikuje osnove -in merila za zagotavljanje solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja,
—	obravnava in oblikuje osnove in merila za socialno varstvene korektive na področju zaposlovanja,
—	sprejema obrambni načrt skupnosti in druge ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter člane delovnih teles skupščine,
—	voli delegate za skupščino Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti socialnega varstva v občini,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti in drugimi samoupravmmi sporazumi in splošnimi akti.
13.	člen
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo oziroma v skladu s sprejetim programom dela, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij ali' druge skupnosti.
Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju politike zaposlovanja, socialne varnosti in politike štipendiranja V občini, lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti ih družbenopolitične organizacije.
14.	člen
Skupščina dela in, odloča na sejah.
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov.
15.	člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
16.	člen
V	skupščini skupnosti' za zaposlovanje usklajujejo delegati delegacij mnenja in stališča delegacij, ki so jih delegirale.
Skupščina sprejema sklepe, stališča, samoupravne splošne akte, priporočila in mnenja z večino glasov navzočih delegatov delegacij.
17.	člen
Ce ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja oziroma samoupravnega splošnega akta, če ni prišlo do izvolitve ali imenovanja po prejšnjem členu tega samoupravnega sporazuma, se prične usklajevalni postopek, kot ga določa statut skupnosti za zaposlovanje.
V.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN ORGANIZACIJA TER DELOVANJE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V IZJEMNIH RAZMERAH
18: člen
Skupnost za zaposlovanje ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in za organizacijo in delovanje skupnosti za zaposlovanje v izjemnin * primerih.
19.	člen
Statut skupnosti za zaposlovanje vsebuje podrobnejše določbe o sestavi in delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
20.	člen
V	primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) prilagodi skupnost • za zaposlovanje svojo organiziranost in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
21.	člen
Skupnost za zaposlovanje se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi.
VI.	RAZMERJA MED SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI
22.	člen
Skupnost sodeluje z organi družbenopolitične skupnosti in organi družbenopolitičnih organizacij zlasti pri oblikovanju politike zaposlovanja, izvajanja štipendijske politike, varstva zaposlitve, ter zavarovanja za primei" brezposelnosti.
23.	člen
Zaradi izpolnjevanja svojih nalog, v skladu s politiko socialne varnosti delavcev in delovnih ljudi na področju zaposlovanja in usposabljanja ter zaposlova-
nja invalidnih oseb in zaradi sodelovanja pri oblikovanju te politike, se skupnost vključuje v skladu z zakonom, v Samoupravno interesno skupnost socialnega
varstva Kočevje.
. Skupnost sodeluje pri opravljanju zadev skupnega pomena s področja dejavnosti skupnosti tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi
v občini.
24.	člen
Za opravljanje določenih skupnih nalog in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ustanovijo udeleženci tega sporazuma preko občinskih skupnosti za zaposlovanje s samoupravnim sporazumom Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
S samoupravnim sporazumom se določijo naloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev.
25.	člen
Skupnosti za zaposlovanje se združujejo v zvezo skupnosti za zaposlovanje na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. S takim sporazumom se določi izvajanje skupnih nalog, pomembnih za območje republike, za medrepubliško zaposlovanje, za varstvo delavcev v tujini in njihovo organizirano vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti za opravljanje raziskovalnega dela ter uporabo strokovnih metod dela in postopkov pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanju.
S samoupravnim sporazumom o združitvi v zvezo skupnosti se dogovore tudi skupno programiranj e, združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti na področju zaposlovanja in za izenačevanje pogojev dela na tem področju ter združevanje sredstev, potrebnih zvezi skupnosti za opravljanje nalog in zadev splošnega in skupnega pomena za zaposlovanje oziroma za opravljanje nalog, za katere lahko skupnosti pooblastijo skupnosti za zaposlovanje s posebnim dogovorom.
VII.	SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM V SKUPNOSTI
26.	člen
Delavci in delovni ljudje, združeni v skupnosti, nadzorujejo delo skupščine skupnosti in njenih organov ter delo strokovne službe.
Pri uresničevanju tega imajo zlasti pravico in obveznost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti, s sklepi skupščine skupnosti ter njenih organov ih delom strokovne službe
Delavci in delovni ljudje se seznanjajo s sklepi skupščine skupnosti in njenih organov ter z delom strokovne službe preko informativnih sredstev skupnosti, preko sredstev javnega obveščanja ali na drug način. Neposredno in preko delegatov delegacij dajejo pripombe ih predloge ter naslavljajo posamezna vprašanja skupščini in njenim organom in strokovni službi skupnosti.
27.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje uresničevanje sklepov in pravic ter obveznosti delavcev in delovnih ljudi, racionalno porabo sredstev
iti gospodarnost poslovanja, je odbor samoupravne delavske kontrole.
Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo delavci in delovni ljudje neposredno preko svojih delegacij.
V statutu skupnosti se podrobneje določajo naloge in način izvolitve odbora samoupravne delavske kontrole.
VIII.	OPRAVLJANJE IZVAJALSKIH, ADMINISTRA-TIVNO-STROKOVNIH, POMOŽNIH IN DRUGIH PODOBNIH DEL
28.	člen
Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejema skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg.
29.	člen
Strokovna služba ima svoj sedež na sedežu Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Parmova 32.
Delavci strokovne službe opravljajo dela in naloge tudi na delovnih enotah, ki so na sedežih vseh občinskih skupnosti, ki so ustanovile strokovno službo.
30.	člen
Strokovna služba opravlja predvsem naslednje naloge:
—	opravlja naloge usmerjanja v zaposlitev in or-
ganizira pripravo delavcev ter invalidnih oseb za zaposlitev,	■,
—	opravlja naloge s področja usmerjanja v izobraževanje, zlasti s tem, da razvija metode in strokovne pripomočke za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, da sodeluje z drugimi nosilci usmerjanja pri usmerjanju v izobraževanje ter da organizira, povezuje in usklajuje dela na tem področju,
—	ugotavlja vire, primanjkljaje in presežke prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialno-ekonom-sko sestavo aktivnega prebivalstva ter z njo povezuje poklicno in prostorsko gibljivost ter spremlja' notranje in zunanje migracijske tokove,
—	proučuje, spremlja in ugotavlja potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti po kadrih ter daje organizacijam pomoč pri proučevanju njihovega stanja,
—	spremlja in analizira uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter pripravlja predloge ukrepov in aktivnosti za doseganje dogovorjene politike zaposlovanja,
—	spremlja in proučuje poklicno sestavo zapo-
slenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu in družbenim dejavnostim, spremlja nastanek in razvoj poklicev ter organizira delo na spremembah in dopolnitvah nomenklature poklicev,	«
—	opravlja zadeve v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini,
—	opravlja vse strokovne in finančne naloge v zvezi z izvajanjem samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini,
—	vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja,
—	pripravlja strokovna gradiva, potrebna za delovanje organov skupnosti' in strokovne podlage za obravnavanje ali sprejemanje planskih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih družbenih dokumentov in splošnih aktov,
—	opravlja organizacijska, administrativno-stro-kovna, pomožna in tem podobna opravila, potrebna za nemoteno delovanje organov skupnosti za zaposlovanje,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
31.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev strokovne službe, ki j e« organizirana kot delovna skupnost in opravlja za skupnost za zaposlovanje dela, ki so navedena v 30. členu tega sporazuma, ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti in skupnosti za zaposlovanje.
Delavci delovne skupnosti pridobijo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga ustvari delovna skupnost s svobodno menjavo dela.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v kateri je več kot polovica delavcev z območja občine.
Samoupravni sporazum potrdi Skupščina občine Kočevje.
33 člen
Ta samoupravni sporazum se lahko dopolni in
spremeni po postopku, ki velja za njegov sprejem.
34.	člen
Z uveljavitvijo tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kočevje, sprejet dne 20.
10.	1978.
35.	člen
Samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Udeleženci
833.
Na podlagi 12. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) in določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kočevje je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kočevje na svoji seji dne 14. septembra 1982 sprejela
STATUT
Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kočevje
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Kočevje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samo-
upravna interesna skupnost, ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kočevje, ki so ga sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, nosilci samostojnega osebnega dela, občani v krajevnih skupnostih ter delovni ljudje, včlanjeni v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, dne 24. 9. 1982.
2.	člen
Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi’ skupnosti, tega statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti.
3.	člen
Sedež skupnosti je v Kočevju, Ljubljanska 25.
4.	člen
Skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom 30 mm in besedilom ob robu kroga »Samoupravna skupnost za zaposlovanje«, v sredini pa navedbo sedeža Kočevje.
Skupnost ima za posebne potrebe pečat okrogle oblike, z enakim besedilom, s premerom 20 mm.
Skupnost. ima tudi štampiljko pravokotne ob'ike z enakim besedilom, kot je na pečatu.
5.	člen
V skupnosti uresničujejo delavci svoje pravice in obveznosti preko delegatov delegacij in konference delegacij v organih skupnosti in prek posebnega organa samoupravne delavske, kontrole.
6.	člen
, Delo organov skupnosti je javno.
7.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Predsednik skupščine je pooblaščen, da v imenu skupnosti v okviru nalog oziroma njene dejavnosti in v mejah svojih pooblastil sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi, da zastopa skupnost pred sodišči in drugimi upravnimi organi.
8.	člen
Skupnost se povezuje z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana zavoljo opravljanja s programi in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, dogovorjenih skupnih nalog in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Skupnost se z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji zavoljo opravljanja skupnih nalog s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, pomembnih za območje republike.
9.	člen
Zavoljo oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, usklajevanja pro-
gramov na tem področju, sprejemanja sklepov in združevanja sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja z drugimi zbori Skupščine občine Kočevje se skupnost povezuje s Skupnostjo socialnega varstva Kočevje.
10.	člen
Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejme skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane, oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg.
II.	DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
11.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani določajo v skupnosti v skladu s politiko zaposlovanja in družbenimi plani zlasti:
—	kadrovsko programiranje in načrtno pripravo ■ kadrov,
—	takšno zaposlovanje, da lahko delavci pri delu učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnosti in z delom pridobljene delovne zmožnosti,
—	načrtno izpopolnjevanje poklicne in izobrazbene sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja organizacije združenega dela in njene dejavnosti,
—	ustvarjanje možnosti in pogojev za zaposlitev invalidnih oseb.
V skupnosti se delavci obvezno zavarujejo za primer brezposelnosti po določbah zakona, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
12.	člen
Delavci in delovni ljudje v skupnosti zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog:
—	ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialno-eko-nomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne in prostorske gibljivosti delavcev,
—	proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter nudenje strokovne pomoči organizacijam združenega dela pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih,
—	spremljanje in analiziranje in uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja seznanjanje organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti s svojimi ugotovitvami, da bi lahko sprejemale ustrezne ukrepe,
—	spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrst profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremljanje nastanka in razvoja poklicev, predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter zaposlovanje, prilagajanje izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih,
—	sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo v posameznih organizacijah združenega dela ni več potrebno,
—	opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri
njihovem organiziranem vračanju in ponovnem zaposlovanju v domovini,
—	opravljanje nalog s področja poklicnega usmerjanja, zlasti z razvijanjem metod in strokovnih pripomočkov za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, sodelovanje pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter povezovanje in usklajevanje dela na tem področju,
—	posredovanje dela in priprava delavcev za zaposlitev,	•
—	usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljanje pomoči pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev,
—	izvajanje štipendijske politike v občini v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	v skladu s samoupravnim sporazumom razporejanja sredstev za zaposlovanje, ki .jih v skupnosti združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela,
—	opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti, z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi.
13.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost.
14.	člen
V skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti sprejema skupščina skupnosti dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti.
15.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje prek delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti.
Skupnost upravlja skupščina.
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov in za opravljanje drugih nalog ima skupščina naslednje skupne organe:
—	odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje
—	odbor za socialno varnost hr—--solnih oseb in problematiko invalidov
—	odbor za štipendiranje
—	odbor za finančne, kadrovske in administrativne zadeve
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
A.	Skupščina skupnosti
16.	člen
Za upravljanje skupnosti je skupščina skupnosti organizirana po delegatskem načelu.
Skupščina skupnosti ima 33 delegatskih mest.
Razdelitev delegatskih mest po delegacijah določa skupščina skupnosti s sklepom.
17.	člen
V skupščino skupnosti delegirajo delegate posebne, združene ali splošne delegacije ali konference teh delegacij.
. 18. člen
Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sprejema srednjeročne in letne plane zaposlovanja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana,
—	sprejema oziroma predlaga ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o usklajevanju zaposlovanja v TOZD, drugih OZD in samoupravnih skupnostih v občini kot spremljajoča dokumenta občinske resolucije,
—	sprejema program dela oziroma nalog skupnosti • za zaposlovanje,
—	ugotavlja gibanje zaposlovanja v občini in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za uresničevanje dogovorjenih usmeritev na področju zaposlovanja,
—	oblikuje izhodišča, pobude in predloge za uresničevanje določb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike . v občini,
—	spremlja uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v občini,
—	spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini,
—	razpisuje in oblikuje smernice in kriterije za podeljevanje štipendij iz združenih sredstev in izplačevanje razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnost za prelivanje sredstev,
—	poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike, o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev,
—	ugotavlja kršitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju,
—	sprejema sklepe in ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema finančni načrt skupnosti, periodične obračune in zaključni račun skupnosti,
—	sprejema. statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	sprejema obrambni načrt skupnosti za zaposlovanje,
—	voli predsednika, namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike in člane odborov,
—	voli delegate za zasedanja skupščin Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti socialnega varstva,
—	imenuje in razrešuje vodjo strokovne službe,
—	obravnava in sprejema poročilo o delu organov skupnosti in strokovne službe,
—	opravlja druge naloge, za katere je pristojna po zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in irugib" samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
19.	člen
Skupščina skupnosti dela na svojih sejah. Seje skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupščine. V času odsotnosti pa njegov namestnik.
Seje se sklicuje po potrebi, vendar najmanj štirikrat na leto. Prvo sejo skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine prejšnjega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika. ‘
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo tudi' na predlog:
—	tretjine delegatov,
—	predsedstva skupščine,
—	odbora skupščine skupnosti,
—	odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti,
— Skupščine občine Kočevje.
Če predsednik skupščine v 15 dneh ne skliče seje skupščine, jo lahko skliče predlagatelj.
20.	člen
Sejo skupščine skupnosti je treba sklicati s pismenim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datumom in uro ter krajem seje. K vabilu mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda. ’
Vabilo in gradivo za sejo skupščine skupnosti mora biti poslano delegacijam in konferencam delegacij praviloma 15 dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
21.	člen
Predsednik skupščine skupnosti lahko povabi na sejo skupščine skupnosti predstavnike Skupščine občine Kočevje, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij in skupnosti, da bi tako njihovi predstavniki stalno aii občasno sodelovali v delu skupščine in njenih organov, če je to v interesu skupščine skupnosti.
Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine skupnosti tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine. Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja.
22.	člen
Sejo skupščine skupnosti začne predsednik skupščine potem, ko verifikacijska komisija ugotovi, da je skupščina sklepčna.
Predsednik skupščine predlaga dnevni red seje skupščine skupnosti.
Vsak delegat lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, svoj predlog pa mora utemeljiti.
Skupščina skupnosti sprejme dnevni red z javnim glasovanjem.
23.	člen
Seja skupščine skupnosti se ne more končati, dokler dnevni red ni izčrpan, lahko pa se prekine in nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi določi skupščina skupnosti.
24.	člen
Dnevni red skupščine skupnosti mora vsebovati pregled izpolnitve sklepov prejšnje seje skupščine, ki ga posreduje predsednik skupščine skupnosti.
Dnevni red seje skupščine mora zagotoviti možnost vprašanja delegatov.
25.	člen
Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov skupščine.
V	skupščini skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem oziroma z odločanjem večine glasov prisotnih delegatov na seji skupščine skupnosti.
26.	člen
Na seji skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik podpiše predsednik skupščine skupnosti in zapisnikar.
Delegatom skupščine skupnosti mora biti posredovan skrajšan zapisnik, skupno z gradivom za naslednjo sejo skupščine.
Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanje na seji, vsebina zapisnika seje skupščine skupnosti in podobna vprašanja se uredi s poslovnikom o delu skupščine skupnosti in njenih organov.
27.	člen
♦
V	organe skupnosti so izvoljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve:
—	predsednik in namestnik predsednika skupščine,
—	predsedniki in namestniki predsednikov odborov.
28.	člen
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
—	predstavlja in zastopa skupnost,
—	sklicuje in vodi seje skupščine in seje predsedstva;
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine,
—	podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
•— usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z organizacijami, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti,
—	skrbi za učinkovito delo organov skupščine,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina,
—	sklepa pogodbe v skladu s finančnim načrtom v mejah, ki jih določa skupščina,
—	podpisuje druge akte v skladu s pooblastili skupščine in finančnim načrtom.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini,
29.	člen
Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti v organih skupnosti, sklicuje predsednik skupščine skupne posvete in sestanke kot metodo dela in usklajevanja — predsedstvo skupščine.
Predsedstvo skupščine tvorijo predsedniki skupnih organov skupščine določenih v 45. do 48. členu statuta.
Predsedstvo skupščine skliče predsednik skupščine zaradi priprave in, obravnave gradiv za sejo skupščine ter za obravnavo vseh drugih pomembnejših vprašanj s področja delovanja medobčinske skupnosti.
Predsednik skupščine vabi na seje predsedstva poleg predsednikov skupnih organov, po potrebi tudi vodjo delovne skupnosti, predsednika odbora samoupravne delavske kontrole ter druge, za katere meni, da lahko pripomorejo k uspešnemu delu skupnega posveta oziroma sestanka.
30.	člen
Namestnik predsednika skupščine nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati svoje dolžnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa predsednik ali skupščina.
31.	člen
Evidentiranje in kandidiranje za predsednika in namestnika skupščine skupnosti se izvede v skladu s postopki, ki jih za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih v občini opravlja občinska konferenca SZDL.
Volitve za predsednika in namestnika predsednika skupnosti se izvede z javnim glasovanjem.
Za predsednika oziroma njegovega namestnika je izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina delegatov skupščine skupnosti.
32.	člen
Delegati v organih skupnosti so za svoje delo odgovorni delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili in delegacijam, ki so jih delegirale.
33.	člen
Funkcija delegatov je družbena in častna.
Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine ter organov, v katerih je izvoljen ali delegiran.
34.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča. skupščina skupnosti, ravnajo delegati delegacij v skladu s smernicami in sprejetimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi.
35.	člen
O delu skupščine skupnosti in o svojem delu v njej, je delegat'dblžan poročati delegaciji, ki ga je delegirala na sejo skupščine skupnosti.
Delegatski mandat delegata v skupščini skupnosti traja, dokler delegacija ali konferenca delegacij ne določi drugega delegata, za svoje delegatsko mesto v skupščini skupnosti.
Določila drugega odstavka tega člena veljajo tudi za delegate, ki jih delegira skupščina skupnosti v skupščino Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, skupščino Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupščino skupnosti socialnega varstva.
36.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost:
—	biti voljen v organe skupnosti,
—	odločati o vseh vprašanjih, ki jih obravnavajo
organi skupnosti,	,
—	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem sarnoupravnih splošnih aktov skupnosti, z delom skupnih organov skupnosti in strokovne službe,
—	da je obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupnosti.
37.	člen
Delegat lahko zastavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pismeno s kateregakoli področja dejavnosti skupnosti. Na delegatska vprašanja je po možnosti potrebno odgovoriti na isti seji organa skupnosti. Ce to ni mogoče, je potrebno odgovor pripraviti za prihodnjo sejo organa skupnosti.
Delegat ima pravico do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali zbira delovna skupnost strokovne službe.
38.	člen
Delegat ne more biti odgovoren za mnenje, ki ga izrazi, ali za glas, ki ga je dal na seji organa skupnosti katerega delegat je iz področja dejavnosti skupnosti.
39.	člen
O udeležbi delegatov na sejah skupščine skupnosti in drugih skupnosti se vodi evidenca. Predsednik skupščine skupnosti oziroma organa skupnosti pismeno opozori vodjo delegacije ali konference delegacij, če se njen delegat ni udeležil seje skupščine skupnosti ali drugega organa skupnosti. Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcij ali udeležbe v delu organov skupnosti izgubijo osebni dohodek, gre nadomestilo osebnega dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Višino nadomestila OD in drugih povračil ter stroške# določa pristojni odbor skupščine skupnosti.
B.	Skupni organi skupščine
40.	člen
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov, oblikuje skupščina skupne organe — odbore.
41.	člen
Člane odborov, predsednike in njihove namestnike izvoli skupščina izmed delegatov skupščine.
Odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.
42.	člen
Odbor dela in odloča na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov odbora.
Odbor sprejema sklepe, stališča, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov.
43 člen
Delo odbora vodi predsednik oziroma njegov na-namestnik, ki ga izvoli skupščina izmed članov odbora.
44.	člen
Predsednik oziroma namestnik predsednika odbora opravlja zlasti naslednje naloge
—	sklicuje in vodi seje odbora,
—	podpisuje sklepe, ki jih sprejema odbor,
—	skrbi za izvrševanje sklepov odbora in skupščine glede tistih zadev, ki spadajo v pristojnost odbora,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti odbor ali skupščina.
45.	člen
Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje zlasti:
—	skrbi za usklajevanje dolgoročnih in srednjeročnih planov zaposlovanja s plani izobraževanja,'
—	spremlja razvoj in strukturo kadrov ter politiko na tem področju,
—	spremlja področje priprave delavcev za zaposlitev ter preusposabljanje delavcev,
—	spremlja in proučuje gibanje na področju zaposlovanja in brezposelnosti,
—	spremlja migracijska gibanja in zaposlovanje zdomcev,
—	spremlja in proučuje vprašanje ekonomičnosti in produktivnosti zaposlovanja,
—	obravnava letne plane zaposlovanja in skrbi za njihovo usklajevanje,
—	spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih združenemu delu,
—	spremlja nastanek in razvoj poklicev in predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev,
—	sodeluje pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih in družbenih zmogljivosti po posameznih poklicih,
—	obravnava problematiko zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb,
—	opravlja druge naloge, ki sodijo v njegovo področje dela in naloge, za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje šteje 5 članov.
46.	člen
Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov zlasti:
—	spremlja in oblikuje socialno politiko na področju brezposelnih oseb,
—	obravnava kriterije in merila socialne varnosti ter oblikuje predloge s tega področja,
—	odloča o materialnih pravicah brezposelnih oseb v skladu z zakonom in statutom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti skup/iosti,
—	odloča o usposabljanju invalidnih oseb potem ko dobi izvid, ugotovitev in mnenje komisije I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe,
.	— odloča o materialnih pravicah oziroma o pri-
pravi za zaposlitev brezposelnih oseb,
—	odloča o zahtevah za varstvo pravic, kadar se v postopku uveljavljanja pravic izda ugotovitveni sklep,
—	sodeluje s skupnostjo socialnega varstva o zadevah s področja socialne politike,
—	obravnava druge zadeve socialne varnosti in problematiko invalidov ter zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko. invalidov šteje 5 članov.
47.	člen
Odbor za štipendiranje opravlja zlasti naslednje naloge:
—	skladno s smernicami skupščine skupnosti uresničuje sklepe, podeljuje štipendije in razlike h kadrovskim štipendijam,
—	pripravlja gradiva za seje skupščine skupnosti, kadar se obravnava problematika štipendiranja,
—	dvakrat letno pripravlja poročilo o izvajanju štipendijske politike v občini, .
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti oziroma je za to pristojen po sporazumu o štipendiranju v občini in tem statutom.
Odbor za štipendiranje šteje 7 članov.
48.	člen
Odbor za kadrovske, finančne in administrativne zadeve opravlja zlasti naslednje, naloge:
—	daje predloge za imenovanje predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike predsednikov in člane skupnih organov,
—	obravnava vprašanja s področja samoupravne organiziranosti skupnosti,
—	obravnava oziroma skrbi za pripravo finančnih načrtov skupnosti in njihovo realizacijo,
—	obravnava in predlaga skupščini periodične in zaključne račune,
—	obravnava združevanje in razporejanje sredstev za dejavnost zveze skupnosti,
—	obravnava in spremlja sistem solidarnosti na področju socialne varnosti brezposelnih oseb ter oblikuje ustrezne predloge,
—	obravnava razmerja s' strokovno službo,
—	opravlja druge zadeve s svojega delovnega področja in zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za kadrovske, finančne in administrativne zadeve šteje 5 članov.
C.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
49.	člen
Pri opravljanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti so delegati organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter delavci delovne skupnosti dolžni zavarovati in varovati tajnost podatkov, ki' so sestavni del obrambnih priprav.
Poslovna skrivnost skupnosti, še posebno pa uradna skrivnost so dokumenti, akti in ukrepi, ki jih tako označuje samoupravni splošni akt skupnosti ali jih je določil pristojni organ skupnosti oziroma organ družbenopolitične skupnosti.
50.	člen
Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in uresničuje druge pravice in obveznosti na področju ljudske obrambe m družbene samozaščite v skladu z določili zakona, družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v družbenopolitični skupnosti ter s sklepom organov družbenopolitične skupnosti.
51.	člen
Obrambne priprave iij vse priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti opravlja in vodi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot izvršni organ skupščine skupnosti
52.	člen
Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določajo zakon, posebni sklepi skupščine skupnosti in ta statut.
53.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti: ,
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti,
—	sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo uresničevanje ter na tem področju sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi v občini,
—	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi skupnosti,
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine uresničevanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere.
—	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite,
'	— v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitič-
ne skupnosti določi delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo,
—	organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnbstmi v vojni glede na predvidene vojne razmere,
—	sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito medobčinske skupnosti ža zaposlovanje zavoljo usklajevanja obrambnih priprav y skupnosti za zaposlovanje,
—	zagotavlja vodenje s predpisi določenih evidenc, posebno evidenco o razporejanju občanov na delovno dolžnost in evidentiranje delovnih obveznikov,
—	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Odbor uresničuje tudi naloge s področja družbene samozaščite v mejah svoje dejavnosti, s tem, da spremlja varstvene razmere in stanje v delovni skup-npsti in usklajuje izvajanje družbene samozaščite.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 5 elanov, pri čemer je predsednik skupščine skupnosti po svoji funkciji tudi predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Po položaju je član odbora tudi odgovorni delavec strokovne službe. Ostale člane izvoli skupščina skupnosti iz vrst delegatov skupnosti.
54.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
55.	člen
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojnega napada prenehajo veljati določila tega statuta o rokih sklica skupščine ali njenih organov in zahtevana večina pri sprejemanju sklepov. Način dela skupnosti in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če delovanje, organov skupnosti ne določijo organi družbenopolitične skupnosti.
Ko preneha nevarnost ali napad, je potrebno takoj sklicati sejo skupščine skupnosti, odbor pa ji mora poročati o delu v tem času.
D.	Samoupravni nadzor nad delom skupnosti
56.	člen
Delovni ljudje in občani v skupnosti nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo delovne skupnosti neposredno in prek organa samoupravne delavske kontrole.
Za uresničevanje te pravice morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti ter s sklepi skupščine skupnosti, njenih organov in z delom delovne skupnosti strokovne službe.
Delovni ljudje in občani dajejo neposredno prek delegatov predloge in pripombe, zastavljajo posamezna vprašanja skupščin skupnosti, izvršnim organom in delovni skupnosti strokovne' službe.
57.	člen
Organ samoupravnega nadzora v skupnosti je samoupravna delavska kontrola. Odbor samoupravne delavske kontrole ima tri člane.
58. člen
Predsednika, namestnika predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo in odpokličejo delegati skupnosti prek skupščine, v kateri so zastopani po načelih delegatskega sistema.
t	59. člen
Predsednik sklicuje in’ vodi seje odbora. Sejo je dolžan sklicati, če to zahtevajo:
—	najmanj 3 člani,
—	skupščina skupnosti ali odbor skupščine,
—	najmanj tretjina delegatov skupščine skupnosti,
—	pristojni organ za družbeni nadzor skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma družbenega pravobranilca samoupravljanja.
60.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole zlasti:
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	spremlja uresničevanje sklepov skupščine skupnosti in njenih organov,
—	spremlja racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja skupnosti in delovne skupnosti strokovne službe ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave,
—	obvezno obravnava letna poročila o delu skupnosti in njenih organov ter zaključne račune skupnosti,
—	nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev, združenih v skupnosti.
61.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico .prisostvovati sejam skupščine in sejam drugih organov skupnosti ter dajati pripombe in predloge na predloge samoupravnih splošnih aktov ter druga vprašanja in sklepe, ki jih sprejema skupščina ali njeni organi. Člani odbora imajo tudi pravico dajati pobude, da se določena vprašanja uvrstijo v dnevni red seje skupščine ali njenih organov.
62.	člen
S svojimi ugotovitvami, stališči in predlogi odbor samoupravne delavske kontrole seznanja skupščino skupnosti delegacije skupnosti ali, organ oziroma organizacijo, ki je zahteval sklic seje ali predlagal obravnavo določenega vprašanja.
Če odbor ugotovi v delovanju skupnosti, njenih organov ali delovne skupnosti strokovne službe dejanja ali opustitve, ki- predstavljajo kaznivo dejanje, .gospodarski prestopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora ali tega statuta, o tem obvesti tudi organe, pooblaščene za ukrepanje.
63.	člen
Predsednik skupščine in predsedniki skupnih organov so dolžni odboru samoupravne delavske kontrole odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih odbor terja od njih in sodijo v pristojnost dela skupščine oziroma skupnih organov.
Strokovna služba je dolžna zagotoviti odboru samoupravne delavske kontrole opravljanje administrativnih del.
III. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN MEDOBČINSKO SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE TER ZVEZO SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V SR SLOVENIJI
64.	člen
Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti delavcev, delovni ljudje in občani prek skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovijo Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
65.	člen
Skupščina skupnosti sodeluje v organih medobčinske skupnosti prek svojih delegatov in delegacij.
Delegacije oziroma delegati skupnosti zastopajo v skupščini medobčinske skupnosti in njenih organov stališča in mnenja skupščine skupnosti oziroma njenih organov.
Delegacije in delegati skupnosti so za svoje delo v organih medobčinske skupnosti odgovorni skupščini skupnosti in organom, ki so jih delegirali.
66.	člen
Skupnost se na podlagi samoupravnega sporazuma združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zavoljo opravljanja'splošnih in skupnih zadev s področja zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, štipendiranja in drugih vprašanj, pomembnih za enotno- in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega pomena za vse delavce, delovne ljudi in občane na območju republike.
IV.	ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI
67.	člen
Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki si jih delavci zagotavljajo v skupnosti, so določene z zakonom, tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
68.	člen
Za primer brezposelnosti imajo brezposelne osebe
naslednje pravice:
—	pravico do denarnega nadomestila,
—	pravico do denarne pomoči,
—	pravico do zdravstvenega zavarovanja,
—	pravico do priprave za zaposlitev in
—	pravico do prevoznih in selitvenih stroškov.
69.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila, višina in čas trajanja te dajatve so določeni z zakonom.
70.	člen
Kot razlog krivde oziroma volje osebe pri prenehanju delovnega razmerja, zaradi katerega oseba po zakonu nima pravice do denarnega nadomestila, se smatra prenehanje delovnega razmerja zaradi:
1.	pismene izjave, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja' delovno razmerje
2.	pismenega sporazuma s pooblaščenim organom temeljne organizacije, da ji preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji
3.	če ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki so ji bile ponudene in ki so ustrezale njeni strokovni iz-
obrazbi in drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim oziroma če se v primerih iz 175. člena ZDR ni hotela dokvalificirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela
4.	če ji je bil dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
5.	če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčala ali dala neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji
6.	če se je ugotovilo, da ni zmožna opravljati del oziroma nalog, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog, če trajno ni dosegla delovnih rezultatov in da ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njeni delovni zmožnosti
7.	če ni dala pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju delavcev
8.	če se je na način, ki ga predpisuje zakon ugotovilo, da je za delo popolnoma nezmožna
9.	če je v času poskusnega dela negativno ocenjen
10.	če ji je bilo po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in ji ni bilo mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog
11.	če je morala biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna več kot šest mesecev
12.	če ji je bil izrečen varnostni vzgojni ali varstveni ukrep, ki je trajal več kot šest mesecev in je morala biti zato odsotna z dela
13.	zaradi neodgovornega odnosa do dela, zaradi katerega je temeljna organizacija zašla v ekonomske težave
14.	če pripravniku, ki je. sklenil delovno razmerje za nedoločen ali določen čas, pa ni uspešno končal pripravniške dobe.
71.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarne pomoči, višina in čas trajanja ter dajatve so določeni z zakonom.
72.	člen
Če se jugoslovanski državljani zaposlijo v tuji državi, s katero Jugoslavija ni sklenila pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti, uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po povratku z dela iz tujine le, če so plačevali za čas dela v tujini pogodbeno dogovorjene prispevke za zaposlovanje in če Izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom
Višino prispevka iz prvega odstavka tega člena določa skupnost vsako leto s sklepom.
73.	člen
Osebi, ki uveljavlja pravico do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči, se izplačuje skupaj z denarnim nadomestilom oziroma denarno pomočjo še denarni dodatek za člane ožje družine v višini, ki jo določi skupnost s posebnim samoupravnim splošnim aktom.
74.	člen
Pravica brezposelne osebe do zdravstvenega varstva se uresničuje po predpisih zdravstvenega varstva.
Pravico do zdravstvenega varstva med brezposelnostjo lahko uveljavlja oseba, če se prijavi skupnosti najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma ko je prenehala opravljati samostojno osebno delo.
Pravico do zdravstvenega varstva imajo tudi dijaki po končanem šolanju in študenti po končanem študiju, če se prijavijo skupnosti kot iskalci zaposlitve v roku 30 dni po končanem šolanju oziroma študiju.
75.	člen
Priprava za zaposlitev zajema razne oblike usposabljanja, pridobivanja in izpopolnjevanja znanj ter delovnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog oziroma za zaposlitev v določenem poklicu.
Priprava za zaposlitev zajema strokovno usposabljanje in prilagajanje na delo v obsegu in oblikah, potrebnih za predvideno zaposlitev ter materialno pomoč brezposelnim osebam pri tem usposabljanju.
Priprava za zaposlitev obsega materialno in strokovno pomoč brezposelnim osebam.
76.	člen
Materialna pomoč brezposelnim osebam, ki jih je skupnost napotila na usposabljanje, lahko obsega kritje stroškov:
—	za zdravstveni pregled in psihološki pregled
—	za usposabljanje (teoretični in praktični del)
—	za zavarovanje za primer nesreče pri delu, če nima te pravice že^ po drugih predpisih
—	za delovno obleko, če je obvezna pri praktičnem pouku
—	za prehrano in nastanitev v času usposabljanja izven kraja stalnega bivališča ali kritje stroškov za dnevni prevoz v kraj usposabljanja, če teh stroškov ne krije temeljna organizacija, v kateri se oseba usposablja
—	za regres za prehrano med delom v času usposabljanja v temeljni organizaciji, skladno z njenim splošnim aktom, če teh stroškov upravičencu ne krije temeljna organizacija, v kateri se usposablja
—	povračilo bruto osebnega dohodka, če sprejme temeljna organizacija osebo v delovno razmerje s pogojem, da ji skupnost refundira izplačilo bruto osebnih dohodkov v času usposabljanja oziroma v času ugotavljanja usposobljenosti osebe za delo
—	denarno pomoč med usposabljanjem, če nima pravice do nadomestila osebnega dohodka, oziroma denarnega nadomestila ali denarne pomoči, in sicer pod pogoji, ki jih določa zakon in v višini, kot jo določa skupnost s posebnim sklepom
—	nagrado mentorja, če je ta osebi med usposabljanjem potreben.
V primeru, da je osebi na usposabljanju priznana pravica za prehrano in nastanitev (5. alineja tega člena), ji pripada denarna pomoč samo v primeru, da so stroški prehrane in nastanitve nižji od pripadajoče denarne pomoči. Denarna pomoč gre v takih primerih osebi le v višini razlike med tema dajatvama, če pa se osebi prizna povračilo osebnega dohodka (7. alineja tega člena), ji ne pripada denarna pomoč.
77.	člen
Strokovna pomoč osebam pri Usposabljanju obsega zlasti:
—	izbor udeležencev
—	organizacijo izvajanja izobraževanja
—	pomoč med izvajanjem izobraževalnega procesa
—	spremljanje in vrednotenje izobraževalnih re- ' zultatov
—	spremljanje uspešnosti ob delu idr.
78.	člen
Pravico do priprave za zaposlitev imajo tudi že zaposlene osebe v primerih, ki jih določa 37. člen 'za-
kona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti.
Za te namene sklenejo temeljne organizacije in skupnosti samoupravni sporazum, kolikor to že ni dogovorjeno oziroma vključeno v samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja zaposlovanja in v njegovih dodatkih za posamezno koledarsko leto, na podlagi katerega se združujejo dodatna namenska sredstva za strokovno usposobitev, dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in zaposlitev že zaposlenih delavcev.
79.	člen
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena se temeljne organizacije in skupnosti dogovorijo o namenu združevanja sredstev, o uporabi sredstev, o načinu upravljanja s temi sredstvi, o osnovah in merilih strokovnega usposabljanja idr.
V skladu s samoupravnim sporazumom se temeljne organizacije in skupnost lahko dogovorijo, da pripadajo delavcem pravice in obveznosti, določene z zakonom in tem statutom.
80.	člen
Invalidni osebi, ki uveljavlja pravice £o usposabljanja po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, pripadajo pravice iz naslova priprave za zaposlitev v obsegu in oblikah, določenih z zakonom o zaposlovanju m o zavarovanju, za primer brezposelnosti in tem statutom.
Poleg pravic iz 76. člena tega statuta obsega mate-rialna pomoč invalidnim osebam še naslednje pravice:
—	stroški socialne rehabilitacije, če so ti invalidni osebi neogibno potrebni za delo in življenje in sicer v obsegu, ki je sestavni del programa njene rehabilitacije
' (npr. ortopedski pripomočki, pomagala, obleka, osebna higiena, pomoč pri nabavi prevoznega sredstva, upoštevajoč neogibno potrebo za prevoz na delo in socialni status, mnenje skupnosti socialnega skrbstva ipd.),
—	dodatek za tujo pomoč in nego invalidnim osebam pod pogoji in v višini kot jih predvideva Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in če strokovna komisija za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe ugotovi, da je glede na vrsto in stopnjo invalidnosti takšna pomoč invalidni osebi potrebna,
—	stroški v zvezi z zaposlitvijo kot:
—	adaptacija delovnih priprav
—	odstranjevanje ovir
—	adaptacija v zvezi z delom na domu ipd.,
—	ostali stroški (stroški, ki nastanejo v pripravljalnem postopku, pripomočki ipd.).
Skupnost vsako leto s sklepom določa višino denarne pomoči v času usposabljanja invalidne osebe.
81.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do prevoznih in selitvenih stroškov ter višina stroškov so določeni z zakonom.
82.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter uveljavljanje pravic oseb po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb določa zakon in pravilnik o postopku za uveljavljanje materialnih pravic brezposelnih oseb in invalidov.
V.	UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI SKUPNOSTI
83.	člen
Zavoljo zadovoljevanja splošnih in posameznih potreb in interesov na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih Organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela in nosilci samostojnegh osebnega dela združujejo sredstva za zadovoljevanje teh potreb in interesov po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
84.	člen
Sredstva skupnosti so:
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci in delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovnih skupnosti,
—	prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela za delavce, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela,
—	prispevki, Ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela,
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci, začasno zaposleni v tujini* oziioma državah, s katerimi SFRJ nima sklenjenega meddržavnega sporazuma o zavarovanju za primer brezposelnosti,
—	dohodki od refundacij, izplačanih denarnih dajatev 'iz zavarovanja za brezposelnost delavcev od držav, s katerimi je SFRJ sklenila konvencijo o zavarovanju za brezposelnost,
—	dohodki od sporazumov in pogodb, sklenjenih z organizacijami združenega dela za pripravo delavcev za zaposlitev,
—	druga sredstva.
85.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega 'dela ter občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti opredeljujejo obseg, vrsto in kvaliteto posameznih storitev oziroma programov storitev, opredelitev programa, za katerega se združujejo sredstva po načelu solidarnosti, skupne obveznosti udeležencev po sporazumu, osriove in merila za združevanje sredstev, vrsto socialnih pravic tpr pogoje, kriterije in merila,' po katerih bodo uveljavljali te pravice, ter višino sredstev, ki jih v ta namen združujejo.
Če ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma, določi skupščina občine višino prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezani plačevati prispevke ali le za tiste delavce in delovne ljudi, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma.
.	86. člen
O načinu in pogojih porabe sredstev, zbranih iz
prispevkov po prejšnjem členu, odloča skupščina skupnosti za vsako koledarsko leto posebej s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na planu dejavnosti skupnosti.
87. člen
Sredstva skupnosti so namenjena predvsem za dajatve in zavarovanje za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, za dejavnost skupnosti, za sofinanciranje programa dela
skupnosti socialnega varstva, za solidarnost in vzajemnost s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za delo delovne skupnosti strokovne službe.	* •
88.	člen
Skupnost ima rezervna sredstva, ki jih formira iz presežka prihodkov, ugotovljenih z zaključnim računom.
Obvezna rezerva znaša 1,5 °/» planiranega prispevka za tekoče leto.
Obveznosti izločanja sredstev v obvezno rezervo prenehajo, ko ta sredstva dosežejo T5 "/a povprečnega planiranega prispevka iz prihodka v zadnjih treh letih.
89.	člen
Skupnost ima poslovni sklad, ki ga formira iz sredstev presežkov prihodkov ob zaključnem računu.
90.	člen
Če skupščina skupnosti do začetka koledarskega leta ne sprejme finančnega načrta za naslednje leto, se dejavnost skupnosti financira skladno s sklepom se dejavnost skupnosti financira skladno s sklepom o začasnem financiranju.
91.	člen
Odredbodajalec finančnega načrta je predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Odredbodajalec sklada za štipendiranje iz združenih sredstev je predsednik odbora za štipendiranje, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika odbora.
VI.	POSTOPEK PLANIRANJA IN USKLAJEVANJA V SKUPNOSTI
92.	člen
Skupščina skupnosti določi s sklepom o pripravi plana roke, do katerih morajo biti' planski akti pripravljeni in organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana. Ta organ pripravi delovni program pripravljanja plana.
93.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost.
Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka sklepajo udeleženci na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov.
94.	čteo
Organ, ki je odgovoren za pripravljanje pha*
skupnosti, pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti.
Elemente za sporazum sprejemajo udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti ter jih po delegatih usklajujejo v skupščini skupnosti.
95.	člen
Plan skupnosti sprejme skupščina skupnosti.
96.	člen
Plan skupnosti vsebuje:
T. srednjeročne cilje razvoja dejavnosti. Za katero je bila skupnost ustanovljena,
2.	naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma d temeljih plana skupnosti,
3.	naloge, ki jih prevzame skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev,
4.	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnih sporazumov o temeljih plana.
VIL JAVNOST DELA SKUPNOSTI
97.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, ustanovitelji skupnosti, imajo pravico biti seznanjeni prek svojih delegatov in delegacij z vsemi temeljnimi problemi, z delom in s stanjem skupnosti.
Delegati skupščine skupnosti so dolžni poročati o svojem delu delavcem in delovnim ljudem ter občanom, ki so jih delegirali na seji skupščine skupnosti oziroma v organe skupnosti.
98.	člen
Informiranje o delu skupnosti poteka prek:
—	glasila skupnosti,
—	pismenih materialov za seje skupščine skupnosti in njenih organov,
—	razprav in sporočil na sejah skupščine skupnosti in njenih organov, kakor tudi na sestankih delegacij za delegiranje delegatov,
—	sredstva javnega obveščanja,
—	letnih, poslovnih in drugih poročil skupnosti,
—	drugih oblik informiranja. ,
99.	člen
Širšo javnost so dolžni organi skupnosti vsako leto seznanjati:
—	o sprejetih planih,
—	o tem, kako so plani izpolnjeni,
—	o tem, kako so bila uporabljena sredstva.
100.	člen
Seje skupščine skupnosti in njenih organov so javne in je lahko na seji pod pogoji, ki jih določa poslovnik o delu skupščine skupnosti in njenih organov, navzoč vsak.
Vsak, ki izkaže, upravičen interes, ima pravico vpogleda v zapisnik sej skupščine skupnosti in njenih organov.
101.	člen
Za pravočasno obveščanje javnosti je po določilih tega statuta zadolžen predsednik skupščine.
VIII. DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE
SLUŽBE
102.	člen
Strokovna, administrativna, finančna in tem podobna dela opravlja za skupnost delovna skupnost strokovne službe.
Skupščina skupnosti s posebnim sklepom ustanovi delovno skupnost strokovne službe skupno z drugimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane.
Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe.
103.	člen
Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti, na podlagi poprejšnjega mnenja delavskega sveta delovne skupnosti strokovne službe.
Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovan, kdor ima:
—	visokošolsko izobrazbo družboslovne smeri,
—	najmanj 3 leta ustreznih delovnih izktišenj,
—	sposobnost organizacije dela in vodenja,
—	moralno politične vrline,
—	da je družbenopolitično aktiven.
104.	člen
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in za delo delovne skupnosti strokovne službe odgovoren skupščinam skupnosti, ki so ga imenovale.
105.	člen
Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela in sredstev skupnosti' na podlagi osnov in meril, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupnost in delovna skupnost strokovne službe.
Delavci delovne skupnosti strokovne službe imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po rezultatih dela in z ustreznimi družbeno določenimi osnovami in merili za delitev.
v	106. člen
Skupnost zagotavlja skupno z drugimi skupnostmi vse temeljne pogoje za poslovanje delovne skupnosti strokovne službe, to je delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja.
Z delovnimi sredstvi upravlja skupnost, delavci delovne skupnosti pa imajo za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb pravico uporabljati in delati s temi sredstvi.
107.	člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe- v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s svojimi samoupravnim; splošnimi akti' medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela, ki zadevajo delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti.
108.	člen
Za akte delovne skupnosti strokovne službe, ki določajo okvirni planski obseg in vrsto del ter nalog in s tem v zvezi izobrazbeno strukturo kadrov v delovni skupnosti strokovne službe, je potrebno poprejšnje soglasje skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, po predhodni razpravi v vseh skupnostih, ki so ustanovile delovno skupno vt.
IX. SAMOUPRAVNI SPI OSNI AKTI .
109.	člen
Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte:
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti,
—	statut skupnosti,
—	samoupravni sporazum o. medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja,
—	pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti,
—	pravilnik o samoupravni delavski kontroli,
—	pravilnik o uveljavljanju pravic jz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih organov,
—	druge samoupravne splošne akte.
'	110.	čleri
Preden skupščina skupnosti sprejme samoupravni splošni akt, je potrebno zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh delegacijah, ki delegirajo delegata v skupščino skupnosti.
111.	člen
Ko se oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta, katerega osnutek so obravnavale delegacije, je pristojni odbor skupščine skupnosti dolžan obravnavati vse posredovane predloge, pripombe in mnenja k osnutku samoupravnega splošnega akta ter v obrazložitvi predloga navesti, katerih predlogov, pripomb in mnenj ni upošteval in zakaj.
112.	člen
Samoupravni splošni akti, sprejeti v skupščini skupnosti, začno veljati praviloma osmi dan po - objavi v Uradnem listu SRS, če ni drugače določeno s samoupravnim splošnim aktom.
113.	člen
Spremembe in dopolnitve samoupravnega splošnega akta se sprejmejo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
114.	člen
Obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov
skupnosti, začno veljati praviloma osmi dan po ob-upravni splošni akt.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
115.	člen
Vse samoupravne splošne akte skupnosti je potrebno sprejeti oziroma uskladiti s statutom skupnosti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega statuta.
116.	člen
Statut skupnosti je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednica skupščine
'	Jožica Krese 1. r.
a:	'	834.
Na podlagi 6. In 7. člena zakona o zaposlovanju in
o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82)	^
sklenej o	*
—	delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	delavci, v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega sindikata in nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega združenja,
—	občani v krajevnih skupnostih,
—	delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Vrhnika
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se delavci in delovni ljudje preko svojih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, preko svojega sindikata in nosilci samostojnega osebnega dela preko, svojega združenja, občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (v nadaljnjem besedilu: delavci in delovni ljudje) na območju občine Vrhnika združujejo v Samoupravno skupnost za zaposlovanje Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: skupnost za zaposlovanje).
2.	člen
Ta samoupravni sporazum določa:
—	pravice in obveznosti delavcev in delovnih ljudi,
-— združevanje sredstev za uresničevanje programa in nalog skupnosti, - .
—	samoupravno organiziranost skupnosti za zaposlovanje,
—	samoupravni nadzor nad delom skupnosti,
—	razmerja med skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi,
—	opravljanje izvajalskih, admfnistrativno-stro-kovnih, pomožnih in temu podobnih deL
3.	člen
Delavci si v skupnosti za zaposlovanje zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti1 stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve, ter zavarovanje za primer brezposelnosti s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti skupnosti za zaposlovanje.
4.	člen
Delo skupnosti za zaposlovanje je javno. Skupnosti za zaposlovanje in njeni organi obveščajo delavce in delovne ljudi o svojem delu po delegatih
delegacij, preko svojih informativnih sredstev pa tudi preko sredstev javnega informiranja.
S statutom skupnosti se podrobneje opredeli vloga in naloga posameznih organov skupnosti in delegatov v skupščini ter njihova odgovornost delavcem in delovnim ljudem pri uresničevanju načela javnosti dela.
5.	člen
Skupnost ima lastnost družb enopravne osebe z
vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi,* ki izhajajo iz zakona, tega sporazuma in statuta skupnosti
Sedež skupnosti je Vrhnika, Na Klisu A-2.
H. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
6.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti za zaposlovanje svoje pravice in obveznosti na področju zaposlovanja na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti
7.	člen
V skupnosti za zaposlovanje uresničujejo delavci in delovni ljudje zlasti naslednje naloge in interese:
—	sodeluje pri izvajanju štipendijske politike v
občim,
—	opravlja naloge posredovanja dela in priprave delavcev za zaposlitev,
—	zagotavlja usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavlja materialno pomoč pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev,
—	zagotavlja pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	razporeja, v skladu s samoupravnimi sporazumi, sredstva za zaposlovanje, ki jih v skupnostih združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela,
—	vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
IH. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO SKUPNOSTI
8.	Sen
Sredstva za dele skupnosti združujejo:
—	delavci v temeljnih organizacijah združenega
dela to v drugih samoupravnih organizacijah in skup-
—	delavci, M so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela,
—	nosilci samostojnega osebnega dela.
Sredstva »e združujejo na podlagi samoupravnega
sporazuma o temeljih plana zaposlovanja za naloge in programe ter obveznosti in pravice, ki jih delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti,
9.	Ben
Za dejavnosti, s katerimi se zagotavlja in varuje
zaposlitev te za zagotavlja nje zavarovanja za primor
brezposelnosti, delavci in delovni ljudje v skupnosti za zaposlovanje na podlagi minulega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo v te namene ■potrebna sredstva.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
10.	člen
Delavci in -delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti za zaposlovanje.
Skupnost za zaposlovanje ima naslednje ergane:
—	skupščino,
—	organ samoupravne delavske kontrole.
Za pripravo predlogov in za izpolnjevanje odločitev skupščine in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupne organe.
Skupnost za zaposlovanje določi s statutom skupne organe, ki jih imenuje skupščina skupnosti za zaposlovanje, število članov skupnih organov in njihovo delovno področje.
11.	člen
Skupnost za zaposlovanje upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih vanjo delegirajo delegacije delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kot tudi delegati v krajevnih skupnostih. Člani delegacij volijo in odpokličejo te organizacije m skupnosti po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom.
Skupnost za zaposlovanje s statutom v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti določa razmerja med organ; skupnosti, število članov oziroma delegatskih mest v skupščini skupnosti ter drugih njenih organov in teles.
12.	člen
Skupščina skupnosti za zaposlovanje opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti,
—	spremlja gibanje zaposlovanja in stanje zapo-
slenosti v občini ter izvajanje samoupravnih sporazumov in drugih aktov, ki so jih delavci in občani sklenili in sprejeli v 'skupnosti s področja zaposlovanja in štipendiranja ter sprejema sklepe, priporočila in ukrepe za dosledno uresničevanje sprejetih ciljev ter usmeritev,	|
—	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti,
—	potrjuje program dela (delovni načrt) delovne skupnosti strokovne službe ter obravnava delo strokovne službe,
—	sprejema finančni načrt in potfjuje periodični obračun in zaključni račun skupnosti,
—	razpisuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	oblikuje osnove in merila za zagotavljanje solidarnosti In vzajemnosti na področju zaposlovanja,
—	obravnava in oblikuje osnove in merila za socialno varstvene korektive na področju zaposlovanja.
—	sprejema obrambni načrt skupnosti in druge ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter člane delovnih teles skupščine,
—	voli delegate za skupščino Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti socialnega varstva v občini,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti.
13.	člen
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo oziroma v skladu s sprejetim programom dela, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij ali druge skupnosti.
Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju politike zaposlovanja, socialne varnosti in politike štipendiranja v občini, lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije.
14.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov.
15.	člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
16.	člen
V skupščini skupnosti za zaposlovanje usklajujejo delegati delegacij mnenja in stališča delegacij, ki so jih delegirale.
Skupščina sprejema sklepe, stališča, samoupravne splošne akte, priporočila in mnenja z večino glasov navzočih delegatov delegacij.
17.	člen
Ce ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali - mnenja oziroma samoupravnega splošnega akta, če ni prišlo do izvolitve ali imenovanja po prejšnjem členu tega samoupravnega sporazuma, se prične usklajevalni postopek, kot ga določa statut skupnosti za zaposlovanje.
V.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN ORGANIZACIJA TER DELOVANJE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V IZJEMNIH RAZMERAH
18.	člen
Skupnost za zaposlovanje ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in za organizacijo in delovanje skupnosti za zaposlovanje v izjemnih primerih.
19.	člen
Statut skupnosti za zaposlovanje vsebuje podrobnejše določbe o sestavi in delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
2fc člen
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) prilagodi skupnost za zaposlovanje svojo organiziranost in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
21.	člen '
Skupnost za zaposlovanje se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi', družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi.
VI.	RAZMERJA MED SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI
22.	člen
Skupnost sodeluje z organi družbenopolitične skupnosti, organi družbenopolitičnih organizacij in Samoupravno skupnostjo za štipendiranje občine Vrhnika pri oblikovanju politike zaposlovanja, izvajanja štipendijske politike, varstva zaposlitve, ter zavarovanja za primer brezposelnosti.
23.	člen
, Zaradi izpolnjevanja svojih nalog, v skladu s politiko socialne varnosti delavcev in delovnih ljudi na področju zaposlovanja in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb in zaradi sodelovanja pri oblikovanju te politike, se skupnost vključuje v skladu z zakonom, v Samoupravno interesno skupnost socialnega varstva Vrhnika.
Skupnost sodeluje pri opravljanju zadev skupnega pomena s področja dejavnosti skupnosti tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
24.	člen
Za opravljanje določenih skupnih nalog in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ustanovijo udeleženci tega sporazuma preko občinskih skupnosti za zaposlovanje s samoupravnim sporazumom Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
S samoupravnim sporazumom se določijo naloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev.
25.	člen
Skupnosti za zaposlovanje se združujejo v zvezo skupnosti za zaposlovanje na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. S takim sporazumom se določi izvajanje skupnih nalog, pomembnih za območje republike, za medrepubliško zaposlovanje, za varstvo delavcev v tujini in njihovo organizirano vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov ih družbenih dogovorov s področja posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti za opravljanje raziskovalnega dela ter uporabo strokovnih metod dela in postopkov pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanja
S samoupravnim sporazumom o združitvi v zvezo skupnosti se dogovore tudi skupno programiranje, združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti na področju zaposlo-
vanja in za izenačevanje pogojev dela na tem področju ter združevanje sredstev, potrebnih zvezi skupnosti za opravljanje nalog in zadev splošnega in skupnega pomena za zaposlovanje oziroma za opravljanje nalog, za katere lahko skupnosti pooblastijo skupnosti za zaposlovanje s posebnim dogovorom.
VII.	SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM V SKUPNOSTI
26.	člen
Delavci in delovni ljudje, združeni v skupnosti, nadzorujejo delo skupščine skupnosti in njenih organov ter delo strokovne službe.
Pri uresničevanju tega imajo zlasti pravico in obveznost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti, s sklepi skupščine skupnosti ter njenih organov ih delom strokovne službe.
Delavci in delovni ljudje se seznanjajo s sklepi skupščine skupnosti in njenih organov ter z delom strokovne službe preko informativnih sredstev skupnosti, preko sredstev javnega obveščanja ali na drug način. Neposredno in preko delegatov delegacij dajejo pripombe in predloge ter naslavljajo posamezna vprašanja skupščini in njenim organom in strokovni službi skupnosti.
27.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje uresničevanje sklepov in pravic ter obveznosti delavcev in delovnih ljudi, racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja, je odbor samoupravne delavske kontrole.
Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo delavci in delovni ljudje neposredno preko svojih delegacij.
V statutu skupnosti se podrobneje določajo naloge in način izvolitve odbora samoupravne delavske kon-trole.
VIII.	OPRAVLJANJE IZVAJALSKIH, ADMINISTRA-TIVNO-STROKOVNIH, POMOŽNIH IN DRUGIH PODOBNIH DEL
28.	člen
Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejema skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg.
29.	člen
Strokovna služba ima svoj sedež na sedežu Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Parmova 32.
Delavci strokovne službe opravljajo dela in naloge tudi na delovnih enotah, ki so na sedežih vseh občinskih skupnosti, ki so ustanovile strokovno službo.
30.	člen
Strokovna služba opravlja predvsem naslednje naloge:
—	opravlja naloge usmerjanja v zaposlitev in organizira pripravo delavcev ter invalidnih oseb za zaposlitev,
—	opravlja naloge s področja usmerjanja v izobraževanje, zlasti s tem, da razvija metode in stro-
kovne pripomočke za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, da sodeluje z drugimi nosilci usmerjanja pri usmerjanju v izobraževanje ,ter da organizira, povezuje in usklajuje dela na tem področju,
—	ugotavlja vire, primanjkljaje in presežke prebivalstva za zaposlitev, proučuje socialno-ekonom-sko sestavo aktivnega prebivalstva ter z njo povezuje poklicno in prostorsko gibljivost ter spremlja notranje in zunanje migracijske tokove,
—	proučuje, spremlja in ugotavlja potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti po kadrih ter daje organizacijam pomoč pri proučevanju njihovega stanja,
—	spremlja in analizira uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter pripravlja predloge ukrepov in aktivnosti za doseganje dogovorjene politike zaposlovanja,
—	spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu in družbenim dejavnostih!, spremlja nastanek in razvoj poklicev ter organizira delo na spremembah in dopolnitvah nomenklature poklicev,
—	opravlja zadeve v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini,
—	opravlja vse strokovne in finančne naloge v zvezi z izvajanjem samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini,
—	vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja,
—	pripravlja strokovna gradiva, potrebna za delovanje organov skupnosti in strokovne podlage za obravnavanje ali’ sprejemanje planskih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih družbenih dokumentov in splošnih aktov,
—	opravlja organizacijska, administrativno-stro-kovna, pomožna in tem podobna opravila, potrebna za nemoteno delovanje organov skupnosti za zaposlovanj e,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti, družbenimi' dogovori in' samoupravnimi sporazumi,
—	spremlja in analizira uresničevanj e predvidene rasti zaposlenosti ter pripravlja predloge ukrepov in aktivnosti za doseganje dogovorjene politike zaposlovanja,
—	priprava strokovnih mnenj o ustrezni izbiri poklica prosilcev štipendij ter preusmerjanje neuspešnih štipendistov,
—	zbiranje podatkov za razpis kadrovskih štipendij, ter oblikovanje razpisa kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev.
Organizacijska, administrativno strokovna, pomožna in tem podobna opravila, potrebna za nemoteno delovanje organov skupnosti za zaposlovanje lahko opravljajo tudi skupne službe SIS v občini po posebnem sporazumu.
31.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev strokovne službe, ki je organizirana kot delovna skupnost in opravlja za skupnost za zaposlovanje dela, ki so navedena v 30, členu tega sporazuma, ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti in skupnosti za zaposlovanje.
Delavci delovne skupnosti pridobijo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga ustvari delovna skupnost s svobodno menjavo dela.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v kateri je več kot polovica delavcev z območja občine.
Samoupravni sporazum potrdi Skupščina občine Vrhnika.
33.	člen
Ta samoupravni sporazum se lahko dopolni in spremeni po postopku, ki velja za njegov sprejem.
34.	člen
Z uveljavitvijo tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Vrhnika, sprejet dne 12.
11.	1979.
35.	člen
Samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu »Naš časopis«.
Udeleženci
835.
Na podlagi 12. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) in določb samoupravnega sporazuma d ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Vrhnika je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Vrhnika na svoji seji' dne 23. septembra 1982 sprejela
STATUT
Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Vrhnika
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Vrhnika, ki so ga sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organiza-nizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, nosilci samostojnega osebnega dela, občaniz v krajevnih skupnostih ter delovni ljudje, včlanjeni v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, dne 14. 6. 1982.
2.	člen
Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, tega statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti.
3.	člen
Sedež skupnosti je na Vrhniki, Klis A-2.
4.	člen
Skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom 30 mm in besedilom ob robu kroga »Samoupravna
skupnost za zaposlovanje Vrhnika«, v sredini pa navedbo sedeža Vrhnika.
Skupnost ima za posebne potrebe pečat okrogle oblike, z enakim besedilom, s premerom 20 mm.
Skupnost ima tudi štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom, kot je na pečatu.
5.	člen
V skupnosti uresničujejo delavci svoje pravice in obveznosti preko delegatov delegacij in konference delegacij v organih skupnosti in prek posebnega organa samoupravne delavske kontrole.
6.	člen
Delo organov skupnosti je javno.
7.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Predsednik skupščine je pooblaščen, da v imenu skupnosti v okviru nalog oziroma njene dejavnosti in v mejah svojih pooblastil sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi, da zastopa skupnost pred sodišči in drugimi upravnimi organi.
8.	člen
Skupnost se povezuje z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana zavoljo opravljanja s programi in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, dogovorjenih skupnih nalog in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Skupnost se z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji zavoljo opravljanja skupnih nalog s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, pomembnih za območje republike.
9.	člen
Zavoljo oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov na tem področju, sprejemanja sklepov in združevanja sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja z drugimi zbori Skupščine občine Vrhnika se skupnost povezuje s Skupnostjo socialnega varstva Vrhnika.
10.	člen
Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejme skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane, oblikuje stroko.vno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg.
II.	DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
11.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani določajo v skupnosti v skladu s politiko zaposlovanja in družbenimi plani zlasti:
— kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov,
—	takšno zaposlovanje, da lahko delavci pri delu učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnosti in z delom pridobljene delovne zmožnosti,
—	načrtno izpopolnjevanje poklicne in izobrazbene sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja organizacije združenega dela in njene dejavnosti,
—	ustvarjanje možnosti in pogojev za zaposlitev invalidnih oseb.
V skupnosti se delavci obvezno zavarujejo za primer brezposelnosti po določbah zakona, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
12.	člen
Delavci in delovni ljudje v skupnosti zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog:
—	ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialno-eko-nomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne in prostorske gibljivosti delavcev,
—	proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti ■ po kadrih ter nudenje strokovne pomoči organizacijam združenega dela pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih,
—	spremljanje in analiziranje in uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja seznanjanje organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti s svojimi ugotovitvami, da bi lahko sprejemale ustrezne ukrepe,
—	spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrst profilov strokovnih kadSov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremljanje nastanka in razvoja poklicev, predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter zaposlovanje, prilagajanje izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih,
—	sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo v posameznih organizacijah združenega dela ni več potrebno,
—	opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri njihovem organiziranem vračanju in ponovnem zapo-sloyanju v domovini,
—	opravljanje nalog s področja poklicnega usmerjanja, zlasti z razvijanjem metod in strokovnih pripomočkov za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, sodelovanje pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter povezovanje in usklajevanje dela na tem področju,
—	posredovanje dela in priprava delavcev za zaposlitev,
—	usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljanje pomoči pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev,
—	izvajanje štipendijske politike v občini v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	v skladu s samoupravnim sporazumom razporejanje sredstev za zaposlovanje, ki jih v skupnostih
združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela,
—	opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti, z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi.
13.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost.
14.	člen
V	skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti sprejema skupščina skupnosti dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti.
'	15. člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje prek delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti.
Skupnost upravlja skupščina.
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov in za opravljanje drugih nalog ima skupščina naslednje skupne organe:
—	odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje, finančne, kadrovske in administrativne zadeve
—	odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov
—	odbor za štipendiranje
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
A.	Skupščina skupnosti
16.	člen
Za upravljanje skupnosti je skupščina skupnosti organizirana po delegatskem načelu.
Skupščina skupnosti ima 36 delegatskih mest.
Razdelitev delegatskih mest po delegacijah določa skupščina skupnosti s sklepom.
17.	člen
V	skupščino skupnosti delegirajo delegate posebne, združene ali splošne delegacije ali konference teh delegacij.
18.	člen
Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sprejema srednjeročne in letne plane zaposlovanja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana,
—	sprejema oziroma predlaga ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o usklajevanju zaposlovanja v TOZD, drugih OZD in samoupravnih skupnostih v občini kot^ spremljajoča dokumenta občinske resolucije,
—	sprejema program dela oziroma nalog skupnosti za zaposlovanje,
—	ugotavlja gibanje zaposlovanja v občini in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za uresničevanje dogovorjenih usmeritev na področju zaposlovanja,
—	oblikuje izhodišča, pobude in predloge za uresničevanje določb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini,
—	spremlja uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v občini,
—	spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini,
—	razpisuje in podeljuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom p štipendiranju v občini,
—	obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnost za prelivanje sredstev,
—	poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike, o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev,
—	ugotavlja kršitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju,
—	sprejema sklepe in ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema finančni načrt skupnosti, periodične obračune in zaključni račun skupnosti,
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	sprejema obrambni načrt skupnosti za zaposlovanje,
—	voli predsednika, namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike 'in člane odborov, .
—	voli delegate za zasedanja skupščin Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti socialnega . varstva,
—■ imenuje in razrešuje vodjo strokovne službe,
—	obravnava in sprejema poročilo o delu organov skupnosti in strokovne službe,
—	opravlja druge naloge, za katere je pristojna po zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
19.	člen
Skupščina skupnosti dela na svojih sejah. Seje skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupščine. V času odsotnosti pa njegov namestnik.
Seje se sklicuje po potrebi, vendar najmanj štirikrat na leto. Prvo sejo skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine prejšnjega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo tudi na predlog:
—	tretjine delegatov,
—	predsedstva skupščine,
—	odbora skupščine skupnosti,
—	odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti,
— Skupščine občine Vrhnika.
Če predsednik skupščine v 15 dneh ne skliče seje skupščine, jo lahko skliče predlagatelj.
-	20. člen
Sejo skupščine skupnosti je treba sklicati s pismenim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datumom in uro ter krajem seje. K vaoilu mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda.
Vabilo in gradivo za sejo skupščine skupnosti mora biti poslano delegacijam in konferencam delegacij praviloma 15 dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
21.	člen
Predsednik skupščine skupnosti lahko povabi na sejo skupščine skupnosti predstavnike Skupščine občine Vrhnika, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij in skupnosti, da bi tako njihovi predstavniki stalno ali občasno sodelovali v delu skupščine in njenih organov, če je to v interesu skupščine skupnosti.
Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine skupnosti tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine. Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja.
22.	člen
Sejo skupščine skupnosti začne predsednik skupščine potem, ko verifikacijska komisija ugotovi, da je skupščina sklepčna.
Predsednik skupščine predlaga dnevni red seje skupščine. skupnosti.
Vsak delegat lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, svoj predlog pa mora utemeljiti.
Skupščina skupnosti sprejme dnevni red z javnim glasovanjem.
23.	člen
Seja skupščine skupnosti se ne more končati, dokler dnevni red ni izčrpan, lahko pa se prekine in nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi določf skupščina skupnosti.
24.	člen
Dnevni red skupščine skupnosti mora vsebovati pregled izpolnitve sklepov prejšnje seje skupščine, ki ga posreduje predsednik skupščine skupnosti.
Dnevni red seje skupščine mora zagotoviti možnost vprašanja delegatov.
25.	člen
Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov skupščine.
V	skupščini skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem oziroma z odločanjem večine glasov prisotnih delegatov na seji skupščine skupnosti.
26.	člen
Na seji skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik podpiše predsednik skupščine skupnosti in zapisnikar.
Delegatom skupščine skupnosti mora biti posredovan skrajšan zapisnik, skupno z gradivom za naslednjo sejo skupščine.
Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanje na seji, vsebina zapisnika seje skupščine skupnosti in podobna vprašanja se uredi s poslovnikom o delu skupščine skupnosti in njenih organov.
27.	člen
V	organe skupnosti so izvoljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve:
—	predsednik in namestnik predsednika skupščine,
—	predsedniki in namestniki predsednikov odborov.
28.	člen
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
—	predstavlja in zastopa skupnost,
—	sklicuje in vodi seje skupščine in seje predsedstva;
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine,
—	podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z organizacijami, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti,
—	skrbi za učinkovito delo organov skupščine,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
29.	člen
Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti v organih skupnosti, sklicuje predsednik skupščine skupne posvete in sestanke kot metodo dela in usklajevanja — predsedstvo skupščine.
Predsedstvo skupščine skliče predsednik skupščine zaradi priprave in obravnave gradiv za sejo skupščine ter za obravnavo vseh drugih pomembnejših vprašanj s področja delovanja medobčinske skupnosti.
Predsednik skupščine vabi na seje predsedstva poleg predsednikov skupnih organov, po potrebi tudi vodjo delovne skupnosti, predsednika odbora samoupravne delavske kontrole ter druge, za katere meni, da lahko pripomorejo k uspešnemu delu skupnega posveta oziroma sestanka.
30.	člen
Namestnik predsednika skupščine nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati ■ svoje dolžnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa predsednik ali skupščina.
31.	člen
Evidentiranje in kandidiranje za predsednika in namestnika skupščine skupnosti se izvede v skladu s postopki, ki jih za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih v občini opravlja občinska konferenca SZDL.
Volitve za predsednika in namestnika predsednika skupnosti se izvede z 'javnim glasovanjem.
Za predsednika oziroma njegovega namestnika je izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina delegatov skupščine skupnosti.
32.	člen
Delegati v organih skupnosti so za svoje delo odgovorni delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili in delegacijam, ki so jih delegirale.
33.	člen
Funkcija delegatov je družbena in častna.
Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine ter organov, v katerih je izvoljen ali delegiran.
34.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča "skupščina skupnosti, ravnajo delegati delegacij v skladu s smernicami in sprejetimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi.
35.	člen
O delu skupščine skupnosti in o svojem delu v njej, je delegat dolžan poročati delegaciji, ki ga je delegirala na sejo skupščine skupnosti.
Delegatski mandat delegata v skupščini skupnosti traja, dokler delegacija ali konferenca delegacij ne določi drugega delegata, za svoje delegatsko mesto v skupščini skupnosti.
Določila drugega odstavka tega člena veljajo tudi za delegate, ki jih delegira skupščina skupnosti v skupščino Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, skupščino Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupščino skupnosti socialnega varstva.
36.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost:
—	biti voljen v organe skupnosti,
—	odločati o vseh vprašanjih, ki jih obravnavajo organi skupnosti,
—	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, z delom skupnih organov skupnosti in strokovne službe,
—	da je obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupnosti.
37.	člen
Delegat lahko zastavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pismeno s kateregakoli področja dejavnosti skupnosti. Na delegatska vprašanja je po možnosti potrebno odgovoriti na isti seji organa skupnosti. Ce to ni mogoče, je potrebno odgovor pripraviti za prihodnjo sejo organa skupnosti.
Delegat ima pravico do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali zbira delovna skupnost strokovne službe.
38.	člen
Delegat ne more biti odgovoren za mnenje, ki ga izrazi, ali za glas, ki ga je dal na seji organa skupnosti katerega delegat je iz področja dejavnosti skupnosti.
39.	člen
O udeležbi delegatov na sejah 'skupščine skupnosti in drugih skupnosti se vodi evidenca. Predsednik skupščine skupnosti oziroma organa skupnosti pismeno opozori vodjo delegacije ali konference delegacij, če se njen delegat ni udeležil seje skupščine skupnosti ali drugega organa skupnosti. Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije ali udeležbe v delu organov skupnosti izgubijo osebni dohodek, gre nadomestilo osebnega dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Višino nadomestila OD in drugih povračil ter stroškov določa pristojni odbor skupščine skupnosti.
B.	Skupni organi skupščine •	40. člen
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih' sklepov, oblikuje skupščina skupne organe —1 odbore.
41.	člen
Člane odborov, predsednike in njihove namestnike izvoli skupščina izmed delegatov skupščine.
Odbor je za svoje delo odgovoren skupščini
42.	člen
Odbor dela in odloča na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov odbora.
Odbor sprejema sklepe, stališča, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov.
43.	člen
Delo odbora vodi predsednik oziroma njegov ha-
namestnik, ki ga izvoli skupščina izmed članov Odbora.
44.	člen
Predsednik oziroma namestnik predsednika odbora opravlja zlasti naslednje naloge
—	sklicuje in vodi seje odbora,
—	podpisuje sklepe, ki jih sprejema odbor,
"— skrbi za izvrševanje sklepov odbora in skupščine glede tistih zadev, ki spadajo v pristojnost odbora,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti odbor ali skupščina.
45.	člen
Odbor za zaposlovanje, usposabljanje, poklicno usmerjanje, kadrovske, finančne in administrativne zadeve zlasti:
—	skrbi za usklajevanje dolgoročnih planov zaposlovanja s plani izobraževanja,
—	spremlja razvoj in strukturo kadrov ter politiko na tem področju,
—	spremlja področje priprave delavcev za zaposlitev ter preusposabljanje delavcev,
—	spremlja in proučuje gibanj^ na področju zaposlovanja in brezposelnosti,
—	spremlja migracijska gibanja in zaposlovanje zdomcev,
—	spremlja in proučuje vprašanja ekonomičnosti in produktivnosti zaposlovanja,
—	obravnava letne plane zaposlovanja in skrbi za njihovo usklajevanje,
—	spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih združenemu delu,
—	spremlja nastanek in razvoj poklicev in predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev,
—	sodeluje pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbenih zmogljivosti po posameznih poklicih,
—	obravnava problematiko zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb.
46.	člen
Odbor za zapbslovanje, usposabljanje, poklicno usmerjanje, kadrovske, finančne in administrativne zadeve opravlja tudi:
—	daje predloge za imenovanje predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednika, namestnike predsednikov ih člane skupnih organov,
—	obravnava vprašanja s področja samoupravne
organiziranosti' skupnosti,	'
—	obravnava oziroma skrbi za pripravo finančnih planov skupnosti in predhodno kontrolo njihove realizacije,
—	obravnava združevanje in razporejanje sredstev za dejavnost zveze skupnosti,
—	obravnava in spremlja sistem solidarnosti na področju socialne varnosti brezposelnih oseb ter oblikuje ustrezne predloge,
—	obravnava razmerja s strokovno službo,
—	opravlja druge naloge, ki sodijo v njegovo področje dela in naloge, za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za zaposlovanje, usposabljanje, poklicno usmerjanje, kadrovske, finančne in administrativne zadeve šteje 5 članov.
47.	člen
Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov zlasti:
—	spremlja in oblikuje socialno politiko na področju brezposelnih oseb,
—	obravnava kriterije in merila socialne varnosti ter oblikuje predloge s tega področja,
—	odloča o materialnih pravicah brezposelnih v skladu z zakonom in statutom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti,
—	odloča o usposabljanju invalidnih oseb potem ko dobi izvid, ugotovitev in mnenje komisije I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe,
—	odloča o materialnih pravicah oziroma o pripravi za zaposlitev brezposelnih oseb,
—	odloča o zahtevah za varstvo pravic, kadar se v postopku uveljavljanja pravic izda ugotovitveni sklep,
—	sodeluje s skupnostjo socialnega varstva o zadevah s področja socialne politike,
—	obravnava druge zadeve socialne varnosti in problematiko invalidov ter zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov šteje 5 članov.
48.	člen
Odbor za štipendiranje opravlja zlasti naslednje naloge:
—	skladno s smernicami skupščine skupnosti uresničuje sklepe, podeljuje štipendije in razlike h kadrovskim štipendijam,
—	pripravlja gradiva za seje skupščine skupnosti, kadar se obravnava problematika štipendiranja,
—	dvakrat letno pripravlja poročilo o izvajanju štipendijske politike v občini,
—	opravlja druge naloge, za katere ga poobjasti skupščina skupnosti oziroma je za to pristojen po sporazumu o štipendiranju v občini in tem statutom.
Odbor za štipendiranje šteje 7 članov.
C.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
49.	člen
Pri opravljanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti so delegati organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter delavci delovne skupnosti dolžni zavarovati in varovati tajnost podatkov, ki so sestavni del obrambnih priprav.
Poslovna skrivnost skupnosti, še posebno pa uradna skrivnost so dokumenti, akti in" ukrepi, ki jih tako označuje samoupravni splošni akt skupnosti ali jih je določil pristojni organ skupnosti oziroma organ družbenopolitične skupnosti.
50.	člen
Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in uresničuje druge pravice in obveznosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z določili zakona, družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v družbenopolitični skupnosti ter s sklepom organov družbenopolitične skupnosti.
51.	člen
Obrambne priprave in vse priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti opravlja in vodi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot izvršni organ skupščine skupnosti.
52.	člen
Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določajo zakon, posebni sklepi skupščine skupnosti in ta statut.
53.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti:
—	sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo uresničevanje ter na tem področju sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi v občini,
—	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta
in drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi skupnosti,	*
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine uresničevanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere,
—	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite,
—	v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti določi delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo,
—	organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere,
—	sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito medobčinske skupnosti za zaposlovanje zavoljo usklajevanja obrambnih priprav v skupnosti za zaposlovanje,
—	zagotavlja vodenje s predpisi določenih evidenc, posebno evidenco o razporejanju občanov na delovno dolžnost in evidentiranje delovnih obveznikov,
—	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Odbor uresničuje tudi naloge s področja družbene samozaščite v mejah svoje dejavnosti, s tem, da spremlja varstvene razmere in stanje v delovni' skupnosti in usklajuje izvajanje družbene samozaščite.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 5 članov, pri čemer je predsednik skupščine skupnosti po svoji funkciji tudi predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Po položaju je član odbora tudi odgovorni delavec strokovne službe. Ostale člane izvoli skupščina skupnosti iz vrst delegatov skupnosti.
54.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
95. člen
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojnega napada prenehajo veljati določila tega statuta o rokih sklica skupščine ali njenih organov in zahtevana večina pri sprejemanju sklepov. Način dela skupnosti In njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če delovanje organov skupnosti ne določijo organi družbenopolitične skupnosti.
Ko preneha nevarnost ali napad, je potrebno takoj sklicati sejo skupščine skupnosti, odbor pa ji mora poročati o delu v tem času.
D.	Samoupravni nadzor nad delom skupnosti
56.	člen
Delovni ljudje in občani v skupnosti nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo delovne skupnosti neposredno in prek organa samoupravne delavske kontrole.
Za uresničevanje te pravice morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti ter s sklepi skupščine skupnosti, njenih organov in z delom delovne skupnosti strokovne službe.
Delovni ljudje in občani dajejo neposredno prek delegatov predloge in pripombe, zastavljajo posamezna vprašanja skupščini skupnosti, izvršnim organom in delovni skupnosti strokovne službe.
57.	člen
Organ samoupravnega nadzora v skupnosti je samoupravna delavska kontrola. Odbor samoupravne delavske kontrole ima poleg predsednika in namestnika še tri člane.
58.	člen
Predsednika, namestnika predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo in odpokličejo delegati skupnosti prek skupščine skupnosti, v kateri so zastopani po načelih delegatskega sistema.
59.	člen
Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo je dolžan sklicati, če to zahtevajo:
—	najmanj 3 člani,
—	skupščina skupnosti ali odbor skupščine,
—	najmanj tretjina delegatov skupščine skupnosti,
—	pristojni organ za družbeni nadzor skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma družbenega pravobranilca samoupravljanja.
60.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole zlasti:
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	spremlja uresničevanje sklepov skupščine skupnosti in njenih organov,
—	spremlja racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja skupnosti in delovne skupnosti strokovne službe ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave,
—	obvezno obravnava letna poročila b delu skupnosti in njenih organov ter zaključne račune skupnosti,
—	nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev, združenih v skupnosti.
'	61. člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole, imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in sejam drugih organov skupnosti ter dajati pripombe in predloge na predloge samoupravnih splošnih aktov ter druga vprašanja in sklepe, ki jih sprejema skupščina ali njeni organi. Člani odbora Imajo tudi pravico dajati pobude, da se določena vprašanja uvrstijo v dnevni red seje skupščine ali njenih organov.
62.	člen
S svojimi ugotovitvami, stališči ter predlogi odbor samoupravne delavske kontrole seznanja skupščino
skupnosti, delegacije skupnosti ali organ oziroma organizacijo, ki je zahteval sklic seje ali predlagal obravnavo določenega vprašanja.
Ce odbor ugotovi v delovanju skupnosti, njenih organov ali delovne skupnosti strokovne službe dejanja ali opustitve, ki predstavljajo kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora aH tega statuta, o tem obvesti tudi organe, pooblaščene za ukrepanje.
63.	člen	_	•
Predsednik skupščine in predsedniki skupnih organov so dolžni odboru samoupravne delavske kontrole odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih odbor terja od njih in sodijo v pristojnost dela skupščine oziroma skupnih organov.
Strokovna služba je dolžna zagotoviti odboru samoupravne delavske kontrole opravljanje administrativnih del.
III.	RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN MEDOBČINSKO SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE TER ZVEZO SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V SR SLOVENIJI
64.	člen
Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brez-posefnosti delavcev, delovni ljudje in občani preko skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovijo Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
65.	člen
Skupščina skupnosti sodeluje v organih medobčinske skupnosti prek svojih delegatov in delegacij.
Delegacije oziroma delegati skupnosti zastopajo v skupščini medobčinske skupnosti in njenih organov stališča in mnenja skupščine skupnosti oziroma njenih organov.
Delegacije in delegati skupnosti so za svoje delo v organih medobčinske skupnosti odgovorni skupščini skupnosti in organom, ki so jih delegirali.
66.	člen
Skupnost se na podlagi samoupravnega sporazuma združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zavoljo opravljanja splošnih in skupnih zadev s področja zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, štipendiranja in drugih vprašanj, pomembnih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega pomena za vse delavce, delovne ljudi in občane na območju republike.
IV.	ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI
67.	člen
Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki si jih delavci zagotavljajo v skupnosti, so določene z zakonom, tem statdtom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
68.	člen
Za primer brezposelnosti imajo brezposelne osebe naslednje pravice:
—	pravico do denarnega nadomestila,
—	pravico do denarne pomoči,
—	pravico do zdravstvenega zavarovanja,
—	pravico do priprave za zaposlitev in
—	pravico do prevoznih in selitvenih stroškov.
69.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila, višina in čas trajanja te dajatve so določeni z
zakonom.
70.	člen
Kot razlog krivde oziroma volje osebe pri prenehanju delovnega razmerja, zaradi katerega oseba po zakonu nima pravice do denarnega nadomestila, se smatra prenehanje delovnega razmerja zaradi:
1.	pismene izjave, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja delovno razmerje
2.	pismenega sporazuma s pooblaščenim organom temeljne organizacije, da ji preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji
3.	če ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki so ji bile ponudene in ki so ustrezale njeni strokovni izobrazbi in drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim oziroma če se v primerih iz 175. člena ZDR ni hotela dokvalificirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela
4.	če ji je bil dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
5.	če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčala ali dala neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji
6.	če se je ugotovilo, da 'ni zmožna opravljati del oziroma nalog, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del ozirorfta nalog, če trajno ni dosegla delovnih rezultatov in da ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njeni delovni zmožnosti
7.	če ni dala pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju delavcev
8.	če se je na način, ki ga predpisuje zakon ugotovilo, da je za delo popolnoma nezmožna
9.	če je v času poskusnega dela negativno ocenjen
10.	če ji je bilo po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in ji ni bilo mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog
11.	če je morala biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna več kot šest mesecev
12.	če ji je bil izrečen varnostni vzgojni ali varstveni ukrep, ki je trajal več kot šest mesecev in je morala biti zato odsdtna z dela
13.	zaradi neodgovornega odnosa do dela, zaradi katerega je temeljna organizacija zašla v ekonomske težave
14.	če je pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen ali določen čas, pa ni uspešno končal pripravniške dobe.
71.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarne pomoči, višina in čas trajanja ter dajatve so določeni z zakonom.
72.	člen
Če se jugoslovanski državljani zaposlijo v tuji državi, s katero Jugoslavija ni sklenila pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti, uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po povratku z dela iz tujine le, če so plačevali za čas dela v tujini pogodbeno dogovorjene prispevke za. zaposlovanje in če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
Višino prispevka iz prvega odstavka tega člena določa skupnost vsako leto s sklepom.
73.	člen
Osebi, ki uveljavlja pravico do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči, se izplačuje skupaj z denarnim nadomestilom oziroma denarno pomočjo še denarni dodatek za člane ožje družine v višini, ki jo določi skupnost s posebnim samoupravnim splošnim aktom.
74.	člen
Pravica brezposelne osebe do zdravstvenega varstva se uresničuje po predpisih zdravstvenega varstva.
Pravico, do zdravstvenega varstva med brezposelnostjo lahko uveljavlja oseba, če se prijavi skupnosti najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma ko je prenehala opravljati samostojno osebno delo.
Pravico do zdravstvenega 'varstva imajo tudi dijaki po končanem šolanju in študenti po končanem študiju, če se prijavijo pri skupnosti kot iskalci zaposlitve
v roku 30 dni po končanem šolanju oziroma študiju.
75.	člen •
Priprava za zaposlitev zajema razne oblike usposabljanja, pridobivanja in izpolnjevanja znanj ter delovnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog oziroma za zaposlitev v določenem poklicu.
Priprava za zaposlitev zajema strokovno usposabljanje in prilagajanje na delo v obsegu in oblikah, potrebnih za predvideno zaposlitev ter materialno pomoč brezposelnim osebam pri tem usposabljanju.
Priprava za zaposlitev obsega materialno in strokovno pomoč brezposelnim osebam.
76.	člen
Materialna pomoč brezposelnim osebam, ki jih je skupnost napotila na usposabljanje, lahko obsega kritje stroškov:
:— za zdravstveni pregled in psihološki pregled
—	za usposabljanje (teoretični in praktični del)
—	za zavarovanje za primer nesreče pri delu, če
nima te pravice’ že po drugih predpisih
—	za delovno obleko, če je obvezna pri praktičnem usposabljanju
—	za prehrano in nastanitev v času usposabljanja izven kraja stalnega bivališča ali kritje stroškov za dnevni prevoz v kraj usposabljanja, če teh stroškov ne krije temeljna organizacija, v kateri se oseba usposablja
—	za regres za prehrano med delom v času usposabljanja v temeljni organizaciji, skladno z njenim splošnim aktom, če teh stroškov upravičencu ne krije temeljna organizacija, v kateri se usposablja
—	povračilo bruto osebnega dohodka, če sprejme temeljna organizacija osebo v delovno razmerje s pogojem, da ji skupnost refundira izplačilo bruto osebnih dohodkov v času usposabljanja oziroma v času ugotavljanja usposobljenosti osebe za delo
—	denarno ; pomoč med usposabljanjem, če nima pravice do nadomestila osebnega dohodka, oziroma denarnega nadomestila ali denarne pomoči in sicer pod pogoji, ki jih določa zakon in v višini, kot jo določa skupnost s posebnim sklepom
—	nagrado mentorja, če je ta osebi med usposabljanjem potreben.
V primeru, da je osebi na usposabljanju priznana pravica za prehrano in nastanitev (5. alineja tega člena), ji pripada denarna pomoč sanrio v primeru, da so stro-
ški prehrane In nastanitve nižji od pripadajoče denarne pomoči. Denarna pomoč gre v takih primerih osebi le v višini razlike med tema dajatvama, če pa se osebi prizna povračilo osebnega dohodka (7. alineja tega člena), ji ne pripada denarna pomoč.
77.	člen
Strokovna pomoč osebam pri usposabljanju obsega zlasti:
—	izbor udeleženčev
—	organizacijo izvajanja izobraževanja
—	pomoč med izvajanjem izobraževalnega procesa
—	spremljanje in vrednotenje izobraževalnih, rezultatov ■
—	spremljanje uspešnosti ob delu idr.
78.	člen
Pravico do priprave za zaposlitev imajo tudi že zaposlene osebe v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti.
Za te namene sklenejo temeljne organizacije in skupnosti samoupravni sporazum, kolikor to že ni dogovorjeno oziroma vključeno v samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja zaposlovanja in v njegovih dodatkih za posamezno koledarsko leto, na podlagi katerega se združujejo dodatna namenska sredstva za strokovno usposobitev, dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in zaposlitev že zaposlenih delavcev.
79.	člen
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena se temeljne organizacije in skupnosti dogovorijo o namenu združevanja sredstev, o uporabi sredstev, o načinu upravljanja s temi sredstvi, o osnovah in merilih strokovnega usposabljanja idr.
V skladu s samoupravnim sporazumom se temeljne organizacije in skupnosti lahko dogovorijo, da pripadajo delavcem pravice in obveznosti, določene z zakonom in tem statutom.
80.	člen
Invalidni osebi, ki uveljavlja pravice do usposabljanja po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, pripradajo pravice iz naslova priprave za zaposlitev v obsegu in oblikah, določenih z zakonom o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti in tem statutom.
Poleg pravic iz 76. člena tega statuta obsega materialna pomoč invalidnim osebam še naslednje pravice:
—	stroški socialne rehabilitacije, če so ti invalidni osebi neogibno potrebni za delo in življenje in sicer v obsegu, ki je sestavni del programa njene rehabilitacije (npr. ortopedski pripomočki, pomagala, obleka, osebna higiena, pomoč pri nabavi prevoznega sredstva, upoštevajoč neogibno potrebo za prevoz na delo in socialni status, mnenje skupnosti socialnega skrbstva ipd.),
—	dodatek za tujo pomoč in nego invalidnim osebam pod pogoji in v višini kot jih predvideva zakon o pokojntoskem in invalidskem zavarovanju in statut Skupnosti pokojninskega in in^lidskega zavarovanja Slovenije in če strokovna komisija za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe ugotovi, da je glede na vrsto in stopnjo invalidnosti takšna pomoč invalidni osebi potrebna,
—	stroški v zvezi z zaposlitvijo kot:
—	adaptacija delovnih ovir
—	odstranjevanje ovir
—	adaptacija v zvezi z delom na domu ipd.,
—	ostali stroški (stroški, ki nastanejo v pripravljalnem postopku, pripomočki ipd.).
Skupnost vsako leto s sklepom določa višino denarne pomoči v času usposabljanja invalidne osebe.
81.	člen t
Pogoji za pridobitev pravice do prevoznih in selitvenih stroškov ter višina stroškov so določeni z zakonom.
82.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter uveljavljanje pravic oseb po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb določa zakon in pravilnik o postopku za uveljavljanje materialnih pravic brezposelnih oseb in invalidov.
V.	UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI SKUPNOSTI
83.	člen
Zavoljo zadovoljevanja splošnih in posameznih potreb in interesov na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela in nosilci samostojnega osebnega dela združujejo sredstva za zadovoljevanje teh potreb in interesov po načelih vzajemnosti in solidarnosti
84.	člen
Sredstva skupnosti so:
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci in delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovnih skupnosti,
—	prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela za delavce, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela,
—	prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela,
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci, začasno zaposleni v 'tujini oziroma državah, s katerimi SFRJ nima sklenjenega meddržavnega sporazuma o zavarovanju za primer brezposelnosti,
—	dohodki od refundacij, izplačanih denarnih dajatev iz zavarovanja za brezposelnost delavcev od držav, s katerimi je SFRJ sklenila konvencijo o zavarovanju za brezposelnost,
—	dohodki od sporazumov in pogodb, sklenjenih z organizacijami združenega dela za pripravo delavcev za zaposlitev,
—	druga sredstva.
85.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti opredeljujejo obseg, vrsto in kvaliteto posameznih storitev oziroma programov storitev, opredelitev programa, za katerega se združujejo sredstva po načelu solidarnosti, skupne obveznosti udeležencev po sporazumu, osnove in merila za združevanje sredstev, vrsto socialnih pravic ter pogoje, kriterije in merila, po katerih bodo uveljavljali te pravice, ter višino sredstev, ki jih v ta namen združujejo.
Če ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma, določi skupščina občine višino prispevka za vse delavce m delovne ljudi, ki so zavezani plačevati prispevke ali le za tiste delavce in delovne ljudi, Id niso sklenili samoupravnega sporazuma.
86.	člen
O načinu in pogojih porabe sredstev, zbranih iz prispevkov po prejšnjem členu, odloča skupščina skupnosti za vsako koledarsko leto posebej s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na planu dejavnosti skupnosti
87.	Sen
Sredstva skupnosti so namenjena predvsem za dajatve in zavarovanje za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, za dejavnost skupnosti, za sofinanciranje programa dela skupnosti socialnega varstva, za solidarnost in vzajemnost s področja zaposlovanja ih zavarovanja za primer brezposelnosti, za delo delovne skupnosti strokovne službe.
88.	člen	'
Skupnost ima rezervna sredstva, ki jih formira
iz presežka prihodkov, ugotovljenih z zaključnim računom.
Obvezna rezerva znaša 1,5 °/o planiranega prispevka za tekoče leto.
Obveznosti izločanja sredstev v obvezno rezervo prenehajo, ko ta sredstva dosežejo 15 "/o povprečnega planiranega prispevka iz prihodka v zadnjih treh letih.
89.	člen
Skupnost ima poslovni sklad, ki ga formira iz sredstev presežkov prihodkov ob zaključnem računu.
90.	člen
Če skupščina skupnosti do začetka koledarskega leta ne sprejme finančnega načrta za naslednje leto, se dejavnost skupnosti financira skladno s sklepom o začasnem financiranju.
91.	člen
Odredbodajalec finančnega načrta je predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Odredbodajalec sklada za štipendiranje iz združenih sredstev je predsednik odbora za štipendiranje, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika odbora.
VI.	POSTOPEK PLANIRANJA IN USKLAJEVANJA V SKUPNOSTI
92.	člen
Skupščina skupnosti določi s sklepom o pripravi plana roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni in organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana. Ta organ pripravi delovni program pripravljanja plana.
93.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s \ samoupravnimi sporazumi o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost.
Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka sklepajo udeleženci na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov.
94.	člen
Organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana skupnosti, pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti.
Elemente za sporazum sprejemajo udeleženci sa- -moupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti ter jih po delegatih usklajujejo v skupščini skupnosti.
95.	člen
Plan skupnosti sprejme skupščina skupnosti.
96.	člen
Plan skupnosti vsebuje:
1.	srednjeročne cilje razvoja dejavnosti, za katero je bila skupnost ustanovljena,
2.	naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
3.	naloge, ki jih prevzame skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev,
4.	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnih sporazumov o temeljih plana.
VII.	JAVNOST DELA SKUPNOSTI
97.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, ustanovitelji skupnosti, imajo pravico biti seznanjeni prek svojih delegatov in delegacij z vsemi temeljnimi problemi, z delom in s stanjem skupnosti.
Delegati skupščine skupnosti so dolžni poročati o svojem delu delavcem in delovnim ljudem ter občanom, ki so jih delegirali na seji skupščine skupnosti oziroma v organe skupnosti.
98.	člen
Informiranje o delu skupnosti poteka prek:
—	glasila skupnosti,
—	pismenih materialov za seje skupščine skupnosti in njenih organov,
—	razprav in sporočil na sejah skupščine skupnosti in njenih organov, kakor tudi na sestankih delegacij za delegiranje delegatov,
—	sredstva javnega obveščanja,
—	letnih, poslovnih in drugih poročil skupnosti, i — drugih oblik informiranja.
99.	Sen
Širšo javnost so dolžni organi skupnosti vsako leto seznanjati:
—	o sprejetih ptomfli,
—	o tem kako so bili plani izpolnjeni,
—	o tem, kako so bila uporabljena sredstva.
1<». Oen
Seje skupščine skupnosti m njenih organov so javne in je lahko na seji pod pogojf, ki jih določa poslovnik o delu skupščine skupnosti in njenih orga-
nov, navzoč-vsak.
Vsak, ki izkaže, upravičen interes, ima pravico vpogleda v zapisnik sej skupščine skupnosti in njenih organov.
101.	člen
Za pravočasno obveščanje javnosti je po določilih tega statuta zadolžen predsednik skupščine.
VIII.	DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE
SLUŽBE
102.	člen
Strokovna, administrativna, finančna in tem podobna dela opravlja za skupnost delovna skupnost strokovne službe.
Skupščina skupnosti s posebnim sklepom ustanovi delovno skupnost strokovne službe skupno z drugimi skupnostmi za zaposlovanje ha medobčinskem območju Ljubljane.
Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe.
103.	člen
Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti, na podlagi poprejšnjega mnenja delavskega sveta delovne skupnosti strokovne službe za dobo 4 let in je pod reelekcijo.
Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovan, kdor ima:
—	visokošolsko izobrazbo družboslovne smeri,
—	najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
—	sposobnost organizacije dela in vodenja,
—	moralno politične vrline,
—	da je družbenopolitično aktiven.
104.	člen
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in za delo delovne skupnosti strokovne službe odgovoren skupščinam skupnosti, ki so ga imenovale.
105.	člen
Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela in sredstev skupnosti' na podlagi osnov in meril, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupnost in delovna skupnost strokovne službe.
Delavci delovne skupnosti strokovne službe imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po rezultatih dela in z ustreznimi družbeno določenimi osnovami in merili za delitev.
106.	člen
Skupnost zagotavlja skupno z drugimi skupnostmi vse temeljne pogoje za poslovanje delovne skupnosti strokovne službe, to je delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja.
Z delovnimi sredstvi upravlja skupnost, delavci delovne skupnosti pa imajo za zadovoljevanje osebnih ih družbenih potreb pravico uporabljati in delati s temi sredstvi.
107.	člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s
svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela, ki zadevajo delovne skupnosti samoupravnih- interesnih skupnosti.
108.	člen
Za akte delovne skupnosti strokovne službe, ki določajo okvirni planski obseg in vrsto del ter nalog in s tem v zvezi izobrazbeno strukturo kadrov v delovni skupnosti strokovne službe, je potrebno poprejšnje soglasje skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, po predhodni razpravi v vseh skupnostih, ki so ustanovile delovno skupnost.
IX.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
109.	člen
Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte:
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti,
—	statut skupnosti,
—	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanj a,
—	pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti,
—	pravilnik o samoupravni delavski kontroli,
—	pravilnik o uveljavljanju pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih organov,
—	druge samoupravne splošne akte.
110.	člen
Preden skupščina skupnosti sprejme samoupravni splošni akt, j^ potrebno zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh delegacijah, ki delegirajo delegata v skupščino skupnosti.
111.	člen
Ko se oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta, katerega osnutek so obravnavale delegacije, je pristojni odbor skupščine skupnosti dolžan obravnavati vse posredovane predloge, pripombe in mnenja k osnutku samoupravnega splošnega akta ter v obrazložitvi predloga navesti, katerih predlogov, pripomb in mnenj ni upošteval in zakaj.
112.	člen
Samoupravni splošni akti, sprejeti v skupščini skupnosti, začno veljati praviloma osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, če ni' drugače določeno s samoupravnim splošnim aktom.
113.	člen
Spremembe in dopolnitve samoupravnega splošnega akta se sprejmejo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
114.	člen
Obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti daje organ skupnosti, Id je sprejel samoupravni splošni akt.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
115.	člen
Vse samoupravne splošne akte skupnosti je potrebno sprejeti oziroma uskladiti s statutom skupnosti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega statuta.
116.	člen
Statut skupnosti je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednica skupščine
'	Nada Jelovšek L r.
LJUBLJANA
836.
Na podlagi 61, in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78,	35/81)	41. in
44. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 30/78 in 23/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 12. seji zbora združenega dela dne 5. maja 1983 in na 12. seji zbora občin dne
5.	maja 1983 sprejela
ODLOK
o javnem mestnem prometu na območju ljubljanskih ,	občin
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja javni mestni promet na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: javni mestni promet), pravice in dolžnosti delovnih organizacij, ki ta promet opravljajo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) in potnikov, ki se vozijo v vozilih javnega mestnega prometa.
2.	člen
Za javni mestni promet se šteje javni prevoz potnikov na avtobusnih progah, ki v celoti potekajo na območju ljubljanskih občin in sicer:
—	v mestu Ljubljana ih
—	naseljih mestnega značaja ter primestnih naseljih.
Dejavnost iz prejšnjega odstavka je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena.
II. POGOJI ZA UREDITEV JAVNEGA MESTNEGA PROMETA
3.	»en
Komunalna skupnost ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: komunalna skupnost) s samoupravnim sporazumom o temeljih plana določi družbenoekonomske pogoje in način opravljanja dejavnosti javnega mestnega prometa na podlagi predlogov srednjeročnih in dolgoročnih planskih aktov izvajalca.
Program dejavnosti javnega mestnega prometa načrtuje izvajalec s srednjeročnimi in dolgoročnimi planskimi akti.
4.	člen
Za posamezno leto srednjeročnega planskega obdobja izdela izvajalec letni program izvajanja javnega mestnega prometa.
Pri tem preuči predloge za uvedbo ali ukinitev postajališč ali obračališč, skrajšanje ali podaljšanje in spremembo poteka prog ter spremembo voznega reda v javnem mestnem prometu, ki jih predlagajo krajevne skupnosti, organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti.
Izvajalec predloži letni program v obravnavo in sprejem komunalni skupnosti.
5.	člen
Za prometno-tehnični del letnega programa, srednjeročnih in dolgoročnih planskih aktov mora izvajalec pridobiti predhodno soglasje mestnega upravnega organa pristojnega za komunalno gospodarstvo, promet in zveze.
8.	člen
Za uresničevanje nalog letnega programa, kot so: izgradnja prometnih objektov, uvedba, ukinitev ali sprememba proge, postajališč in obračališč ter prometno informacijski sistem predloži izvajalec ustrezno prometno-tehnično dokumentacijo z ekonomsko analizo v predhodno soglasje mestnemu upravnemu organu pristojnemu za komunalno gospodarstvo, promet ih zveze.
7.	člen
Potek prog, razpored postajališč in vozne rede javnega mestnega prometa objavi izvajalec na krajevno običajen način, spremembe pa vnaprej v dnevnem tisku.
8.	člen	‘
Izvajalec opremlja postajališča javnega mestnega prometa po sprejetem letnem programu ter jih označi s postajališčno tablo, na kateri so: ime postajališča, pregledna karta prog, ki potekajo mimo postajališča in vozni red teh prog.
Iz voznega reda mora biti razviden čas odhoda avtobusov s postajališča. Če je presledek med odhodi avtobusov krajši kot 10 minut, se prikaže le časovni presledek med odhodi.
Opremo postajališč in obračališč ter prometno-informacijski sistem vzdržuje izvajalec.
9.	člen
Proge javnega mestnega prometa lahko potekajo le po cestah ih ulicah, ki so ustrezne širine, primerno opremljene, vzdrževane in urejene tako, da lahko vozila javnega mestnega prometa nemoteno obratujejo.
Kadar so ceste in ulice v slabem stanju, izvajalec lahko predlaga začasno preusmeritev ali ukinitev proge mestnemu upravnemu organu pristojnemu za komunalno gospodarstvo, promet in zveze, ki o tem odloči, ko dobi mnenje komunalne ali cestne skupnosti.
10.	člen
Mestni upravni organ pristojen za komunalno gospodarstvo, promet in zveze lahko na predlog organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) zaradi nujnih del na vozišču, javnih priredi-
tev ali drugih vzrokov, začasno dovoli ukinitev ali preusmeritev proge oziroma spremembo voznega reda.
K vlogi za izdajo dovoljenja je predlagatelj dolžan priložiti skico prometne ureditve, ki jo je izdelala pooblaščena projektantska organizacija, obrazložitev in mnenje izvajalca.
Spremembo s skico začasne preusmeritve, čas trajanja in razlog spremembe objavi mestni upravni organ pristojen za komunalno gospodarstvo, promet in zveze v sredstvih javnega obveščanja..
Izvajalec je dolžan ukinitev ali preusmeritev proge označiti:
—	na postaj ališčnih tablah, mimo katerih poteka spremenjena proga s skico in navedbo časa trajanja preusmeritve,
—	na avtobusih, ki vozijo na spremenjeni progi z namestitvijo dodatnega napisa »obvoz«.
11.	člen
Stroški objave, sprememb na postaj ališčnih tablah in avtobusih bremenijo predlagatelja.
III.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI IZVAJALCA
12.	člen
Izvajalec je odgovoren za varen, udoben in točen prevoz potnikov po sprejetih programih.
Izvajalec opravlja javni prevoz potnikov z vozili, ki so prirejena za javni mestni promet.
Vozila javnega mestnega prometa morajo biti tehnično brezhibna, zračna in čista ter pozimi ogrevana.
13.	člen
Na vozilih javnega mestnega prometa mora biti spredaj in na desni strani vozila vidno, v ustrezni velikosti, označena proga javnega mestnega prometa, s številko proge in navedeno smerjo vožnje. Na zadnjem delu mora biti vozilo označeno s številko proge, na kateri vozi.
Osnovna barva vozil javnega mestnega prometa je zelena barva mestnega grba.
14.	člen
V	vsakem vozilu javnega mestnega prometa mora biti na vidnem mestu izobešeno: ime in priimek tvornika; število sedežev in stojišč; napis, da je prepovedano kajenje in ogovarjanje voznika med vožnjo ter označena smer izstopa.
V	vsakem vozilu morata biti ob vhodnih vratih označena dva sedeža z napisom: rezervirano za invalide.
15.	člen
Vozniki vozil v javnem mestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: vozniki), morajo voziti tako, da ne ogrožajo potnikov.
Vozniki morajo ustavljati vozila na vseh postajališčih ob postajališčni tabli in počakati, da potniki vstopijo in izstopijo. Izven postajališč ustavljanje ni dovoljeno.
V	primerih, da mora voznik vozilo zaradi prometnih razmer ustaviti pred postajališčem, mora ponovno ustaviti na postajališču, oziroma ob postaja-liščni tabli.
16.	člen
Med vožnjo voznik ne sme govorit; s potnikom.
De potnikov morajo biti vozniki, sprevodniki ia
kontrolni organ izvajalca vljudni in jim v času postanka dati potrebna pojasnila v zvezi z voznim redom in potekom proge.
Vozniki, sprevodniki in kontrolni organ izvajalca
morajo biti uniformirani.
IV.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI POTNIKOV
17.	člen
Za prevoz se plačuje voznina na način in v znesku določenim z veljavnim cenikom.
Pravilnost plačevanja voznine ugotavljajo: vozniki, sprevodnik ali kontrolni. organ izvajalca. Potnik, ki ima pravico do prevoza na podlagi predplačilne vozovnice, mora le-to pokazati vozniku, brez predhodnega opozorila.
18.	člen
Potniki vstopajo pri označenih vhodnih vratih vozila, se pomikajo po vozilu in izstopajo pri označenih izhodnih vratih.
Potniki ne smejo med vožnjo odpirati vrat.
19.	člen
Med vožnjo potniki ne smejo ogovarjati voznika.
V vozilih ni1 dovoljeno kaditi, razgrajati ali jih onesnaževati.
20.	člen
Prevoz ročne prtljage je brezplačen; za ostalo prtljago je treba plačati voznino na podlagi veljavnega cenika. Večjih kosov blaga ni dovoljeno prevažati.
21.	člen
Prevoz psov v vozilih javnega mestnega prometa je dovoljen le v času izven prometnih konic in pod naslednjimi pogoji:
1.	da je pes čist In zdrav,
2.	da je na vrvici in ima nagobčnik ter
3.	da ima znamkico o cepljenju proti steklini.
Prevoz službenih psov in psov vodičev, ki vodijo slepe, je dovoljen ob vsakem času.
Prevoz ptic in drugih malih živali je dovoljen le v kletkah ali na drug primeren način.
22.	člen
Potnik mora na voznikovo zahtevo takoj zapustiti vozilo javnega mestnega prometa v primeru:
1.	če s svojim obnašanjem' ogroža javni red in
mir,
$. če noče plečati voznine ali pokazati ali
3. če vnaša v vozilo vnetljive ali eksplozivne snovi, ostre predmete ali druge snovi in predmete, ki bi lahko potnikom ali vozilu povzročile škodo.
Če opozorjeni potnik ne zapusti vozila, voznik nadaljuje vožnjo, razen v primeru iz tretje točke prejšnjega odstavka tega člena.
23.	člen
Potniki imajo pravico, da o vsaki kršitvi tega odloka obvestijo izvajalca oziroma ustrezno inšpekcijsko službo ali postajo milice. Izvajalec je dolžan obvestilo o kršitvi predložiti samoupravnim organom in o sklepih obvestiti predlagatelja.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
24.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 din se za prekršek kaznuje izvajalec:
1.	če ne ravna v skladu z določbo^?, člena,
2.	če ne opremi postajališča javnega mestnega prometa, v skladu z določbo 8. člena,
3.	če ne vzdržuje opreme postajališč in obračališč ter prometno — informacijski sistem (8. člen),
4.	če ne ravna v skladu z določbo 12. in 13. člena,
5.	če ne opremi vozila v skladu z določbo 14. člena,
6.	če v vozilu ne označi sedeža za invalide v skladu z določbo 14. člena,
7.	če voznik, sprevodnik ih kontrolni organ izvajalca ni uniformiran (16. člen).
Z denarno kaznijo od 500 do 2.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz tega člena.
25.	člen
Z denarno kaznijo 300 din se kaznuje za prekršek:
1.	voznik vozila, ki ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 15. člena,
.2. voznik, sprevodnik ali kontrolni organ izvajalca, ki ni uniformiran (16. člen),
3. voznik, ki zadržuje vozilo v nasprotju z določbo drugega odstavka 22. člena.
26.	člen
Z denarno kaznijo 200 din se kaznuje za prekršek potnik, ki:
1.	ravna v nasprotju z določbo 18. člena,
2.	ravna v nasprotju z določbo 19. člena,
3.	vodi v vozilo psa ali drugo žival v nasprotju z 21. členom,
4.	na upravičeno voznikovo zahtevo ne zapusti
vozila (22. člen),
5.	prinaša v vozilo vnetljive ali eksplozivne snovi, ostre predmete ali druge snovi in predmete, ki' bi lahko potnikom ali vozilu povzročile škodo (22. člen).
27.	člen
Denarno kazen za prekrške iz 35. člena tega odloka izterja takoj na mestu inšpektor cestnega prometa Mestne uprave inšpekcijskih služb.
Denarno kazen za prekrške iz 26. člena tega odloka izterja takoj na mestu delavec milice.
VI.	PREHODNI IN KONČNE DOLOČBI
28.	Ben
Druga alinea 2. člena tega odloka začne veljati, ko bodo določena naselja mestnega značaja ter primestna naselja po 8. Senu zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80).
».člen
V roku troh mesecev od uvcUavBet tega niBuhii
objavi izvajalec potek prog s postajaM96l javnega mestnega prometa v dnevnem tisku.
3*. člen
Izvajalec je dolžan uresničiti določbo drugega odstavka 13. člena v roku treh let od uveljavitve tega odloka.
31.	člen
Izvajalec je dolžan opremiti postajališče in avtobuse v skladu z 8. in 13. členom tega odloka v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.
32.	člen
Določbe tega odloka, ki se nanašajo na pravice
in dolžnosti izvajalca in potnikov v javnem mestnem prometu, morajo biti izobešene na vidnem mestu na vseh vozilih javnega mestnega prometa, v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
33.	člen
Izvajanje tega odloka nadzorujeta inšpekcija za cestni promet pri Mestni upravi inšpekcijskih služb in organi za notranje zadeve v skladu s svojimi pooblastili.
34.	člen
Do ustanovitve komunalne skupnosti ljubljanskih občin opravljajo naloge po določbah tega odloka, v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti občinske komunalne skupnosti in zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin.
35.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 26/80) in odlok o določitvi prog mestnega potniškega prometa v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 5/73 in 40/73).
36.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-1/83
Ljubljana, dne 5. maja 1983.
Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje L r.
837.
Na podlagi 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 12. člena odloka o uvedbi samoprispevka III za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 36/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 12. seji zbora združenega dela dne 5. maja 1983 in 12. seji zbora občin dne 5. maja 1983 sprejela
SKLEP
• valorizaciji najnižjih zneskov za oprostitev plačevanja samoprispevka HI
LSen
Zneski iz 1. in 2. točke dragega odstavka 10. Sena odloka o uvedbi samoprispevka III za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, it 38/81) se valorizirajo tako, da samoprispevka ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo čiste osebne dohodke iz delovnega razmerja po predpisih e delovnih razmerjih in ed pokojnin, ki ne presegajo 10.000 dinarjev mesečno;
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne do-
_3'11. , - -« a. . . _	m. a - v - - _ «a W - a - * - • a _ « _ a . m « -S —
JBOCUG0 <KL KBKttjflBBB oCj-nvOOTtl, OB JDBSEU MtSSOTMD CIO-
hodek negozdnih zemljišč na presega 14.600 dinarjev na gospodarstvo in so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovanj na podlagi dohodka iz kmetijstva.
2.	člen
Znesek iz prvega odstavka 11. člena odloka o uvedbi samoprispevka III za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane -(Uradni list SRS, št. 36/81) se valorizira tako, da bodo na zahtevo oproščeni samoprispevka tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila osebnega dohodka ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 5.000 dinarjev mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka.
3.	člen /
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določba 2. točke 1. člena pa se uporablja od 1. januarja 1983.
St. 014-1/83
Ljubljana, dne 5. maja 1983.
Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje L r.
838.
Na podlagi 136. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) ter 63. in 89. Člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na
12.	seji zbora združenega dela dne 5. maja 1983 in na 12. seji zbora občin dne 5. maja 1983 sprejela
SKLEP
o soglasju k združitvi Tehniške šole za strojništvo in Poklicne kovinarske šole
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k združitvi Tehniške šole za strojništvo, Ljubljana, Aškerčeva 7/II in poklicne kovinarske šole Ljubljana, Cesta na Brdo 25 a v enovito delovno organizacijo Tehniška šola za strojništvo, ki se je s sklepom o soglasju k spremembi imen srednjih šol v Ljubljani, katerih ustanovitelj je Skupščina mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 36/81) preimenovala V Srednjo šolo za strojništvo v Ljubljani.
2
Ta sklep .začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-4/83
Ljubljana, dne 5. maja 1983.
Predsednica Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje L r.
839.
Na podlagi 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) ter 67. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 12. seji zbora združenega dela dne 5. maja 1983 in na 12. seji zbora občin dne 5. maja 1983 sprejela
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Mestne skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Mestne skupnosti socialnega skrbstva na območju mesta Ljubljane.
2
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 50-2/83
Ljubljana, dne 5. maja 1983.
Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje L r.
840.
Na podlagi drugega odstavka 134,. člena in prvega odstavka 136. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, . št. 11/80) ter 8. alinee 63. člena in 88. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na predlog sveta Doma centra strokovnih šol, Ljubljana, Titova 78 na 12. seji zbora združenega dela dne 5. maja 1983 in na 12. seji zbora občin dne
5.	maja 1983 sprejela
SKLEP
o soglasju k zožitvi področja dejavnosti Doma centra strokovnih šol
1
Skupščina mesta Ljubljane soglaša:
1.	z zožitvijo področja dejavnosti Doma centra strokovnih šol (v nadaljnjem besedilu: dom) tako, da opusti uporabo izpraznjenih objektov na Prušnikovi 74 v Ljubljani, in sicer zidane zgradbe in lesene barake, v katerih so prenehali z vzgoj noizobraževalnim delom 31. 8. 1982;
2.	s prenosom pravice imetnika uporabe navedenih nepremičnin v Prušnikovi 74 v Ljubljani, ki so družbena lastnina na kateri ima dom pravico imetnika uporabe, na Srednjo šolo za elektroniko v Ljubljani', Prušnikova 98.
2
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.	'
St. 022-5/83
Ljubljana, dne 5. maja 1983.
Predsednica .
Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje L r.
LITIJA
841.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb, na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 38/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Litija za obdobje 1981 do 1985 je skupščina na sejah obeh zborov dne 5. marca 1983 sprejela
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. junija 1983 dalje
1.	člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov.
2.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih povr-ših in dohodka od gozda v višini 22 %>;
b)	pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1.000 din.
Prispevek v znesku 1.000 din letno na osebo plačujejo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce — tisti, ki je obremenjen s preužitkom;
—	za uživalce stalnih preživnin — organ oziroma organizacija, ki plačuje preživniho;
—	za člane. družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njim v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč.
3.	člen
Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
4.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, izumitelji, novinarji, prevajalci, znanstveniki, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejnice, nogometaši — neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti — plesalci, kolporterji tiska, športniki — amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, prtljažni nosači, delavci na kmetijskih zemljiščih) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Za delavce, Jri so zaposleni pri drugih zasebnih
delodajalcih (gospodinjske pomočnice) se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
Te osnove so osnove tudi za odmero pravic iz socialne varnosti.
5.	člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije in sicer:
—	v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v
tujihi zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji;
—	v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto na delu v tujini, se tako ugotovljena obnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
Za osebe, ki so v 'tujini na strokovnem izpopolnjevanju, pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
6.	člen
Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo.
Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varooetL
Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan.
7.	člen
Višina prispevka iz 3., 4., 5. in 6. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po prispevni stopnji 14,53 %.
8.	člen
Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 in njegovih spremembah.
Osnova za obračunavanje prispevka za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju m plačevanja prispevkov za
zadovoljevanje skupnih potreb »a področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80).
9.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 410. din mesečno na posameznega upravičenca.
10.	člen
Za osebe, ki' delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa.
Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji, ki je določena v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 in njegovih spremembah.
11.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 140/o.
12.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve prt organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni po stopnji 6 •/o od bruto prejemka.
13.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani' dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves • čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek ((bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolhost iz prvega odstavka tega člena.
Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnji 7. člena tega sklepa.
14.	člen
Z dnem ko začne veljat; ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju, prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. 7. 1982 dalje (Uradni list SRS, št. 25/82).
15.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 6. 1983 dalje.
St 07-01/83
Litija, dne 5. maja 1983.
Predsednik skupščine Obtioshe
zdravstvene skupnosti Litija
Isan Bok i, t.
'	LJUBLJANA SISKA
842.
Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81), 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78), družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 3/82 in 45/82) in dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih zadev v letu 1982, je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 11. seji zbora združenega dela in 11. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1983 sprejela
*	ODLOK
o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Šiška sa leto 1982
L Ben
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1982, katerega sestavni del je tudi zaključni račun sredstev rezerv.
2.	člen
1.	Zaključni račun proračuna izkazuje:
riin
—	prihodke	528,142.569,10
—	odhodke	524,635.574,65
—	presežek	prihodkov	nad	odhodki	3,506.994,45
2.	Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje:
din
—	prihodke	10,477.992,40
—	odhodke	3,270.604,00
—	presežek	prihodkov	nad	odhodki	7,207.388,40
S. Ben „
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna din 3,506.994,45 se prenese v proračun za leto 1983.
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv din 7,207.338,40 se prenese v sredstva rezerv za leto 1983.
5.	Ben
Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov zaključnega računa proračuna Ljubljana Šiška za leto 1982 je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-400-04/82
Ljubljana, dne 28. marca 1868.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana šiška Anka Tominšek L r.
Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov zaključnega računa proračuna občine Ljubljana gisira za
leto 1982
Grupa
kontov
Prihodki
Znesek
din
Grupa
kontov
Razporeditev prihodkov
Znesek
din
70	Del presežka prihodkov, prenešen iz preteklega leta
71	Davek od dohodka OZD
72	Prihodki od davkov od osebnih dohodkov
73	Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev od prometa nepremičnin in pravic
74	Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov
75	Prihodki od taks
77 Prihodki po posebnih predpisih in prihodki upravnih organov DPS
Skupaj prihodki
	40
664.631	41
2,316.277	42
•273,430.718	43
162,935.646	44
	45
38,610.898 12,013.444	46
	47
38,170.955	48
	48
	80
528,142.569
Sredstva za delo upravnih organov Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Druge potrebne intervencije v gospodarstvu
Sredstva prenesena drugim DPS in SIS
Sredstva za družbene dejavnosti Sredstva za druge splošne družbene potrebe
Izločanje v stalno proračunsko rezervo
Drugi odhodki
Sredstva tekoče proračunske rezerve
Presežek prihodkov nad odhodki Skupaj razporejeni prihodki
103,078.000
11,916.778
7,367.000
54,514.375
134,778.821
16,693.766
62,233.450
3,116.934
127,773.068
3,163.383
3,506.994
528,142.569
843.
Na podlagi 617., 622., 628. in 631 člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 193. člena statuta občine Ljubljana Siska (Uradni list SRS, št. 2/79, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 14. seji zbora združenega dela dne 16. maja 1983 sprejela
SKLEP
o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v delovni organizaciji PAP, Podjetja za avtomatizacijo prometa, Ljubljana, TOZD Trženje Ljubljana, TOZD Inštitut za raziskave in razvoj Ljubljana in Delovni skupnosti skupnih služb Ljubljana
Skupščina občine ugotavlja, da zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih po 2., 6. in 9. točki 619. člena ter L, 2., 3., 4. in 6. točki 620. člena zakona o združenem delu ter 3. alinei prvega odstavka 1. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine sprejema naslednje začasne ukrepe družbenega varstva:
I
V	DO PAP
1.	odstavi individualnega poslovodnega organa tovariša Steva Reljiča,
2.	začasno omeji pravice delavcev pri odločanju v delavskem svetu DO PAP, s tem, da so sklepi veljavni le s soglasjem začasnega poslovodnega organa delovne organizacije pri:
—	določanju predlogov samoupravne organiziranosti v delovni organizaciji,
—	določanju poslovne politike in ukfepov za njeno izvajanje,
—	določanju ukrepov za izvrševanje plana,
—	določanju predlogov samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije.
—	odločanju o imenovanju in razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili, pravicami in odgovornostmi.
II
V	TOZD Trženje
1.	odstavi individualnega poslovodnega organa tovariša Jožeta Jeranka,
2.	začasno omeji pravice delavcev pri odločanju v delavskem svetu TOZD s tem, da so sklepi veljavni le s soglasjem začasnega poslovodnega organa TOZD pri
—	določanju poslovne politike,
—	določanju ukrepov za izvajanje poslovne politike in plana TOZD ter sanacijskega programa,
—	določanju predlogov periodičnih in zaključnih računov,
—	določanju predlogov samoupravnih splošnih aktov;
3.	začasno omeji uresničevanje pravic delavcev v komisiji za delovna razmerja tako, da o naslednjih zadevah iz njenega delovnega področja odloča začasni poslovodni organ: sklenitev in prenehanje delovnega
razmerja, razporejanja n« delo, sklepanje pogodb o
ni
V	TOZD Inštitut za raziskave in razvoj
1.	odstavi v. d. individualnega poslovodnega organa tovariša Bruna Sterpina, ki opravlja to funkcijo od 17. 1. 1983 dalje;
2.	začasno omeji pravice delavcev pri odločanju v delavskem svetu TOZD s tem, da so sklepi veljavni le s soglasjem začasnega poslovodnega organa TOZD pri:
—	določanju poslovne politike,
—	določanju ukrepov za izvajanje poslovne politike in plana TOZD ter sanacijskega programa,
—	določanju predlogov periodičnih in zaključnih računov,
—	določanju predlogov samoupravnih splošnih aktov,
—	odločanju o imenovanju in razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili, pravicami in odgovornostmi;
3.	začasno omeji uresničevanje pravic delavcev v komisiji' za delovna razmerja tako, da o naslednjih zadevah iz njenega delovnega področja odloča začasni poslovodni organ: sklenitev in prenehanje delovnega razmerja, razporejanje na delo, sklepanje pogodb o delu.
IV
V	Delovni skupnosti skupnih služb
1.	odstavijo vodjo DSSS tovariša Milana Cerneca;
2.	začasno omeji pravice delavcev pri odločanju v delavskem svetu s tem, da so sklepi veljavni le s soglasjem začasnega poslovodnega organa Delovne skupnosti skupnih služb pri:
—	določanju poslovne 'politike,
—	določanju ukrepov za izvajanje poslovne politike in plana,
—	določanju predlogov periodičnih in zaključnih računov,
—	določanju predlogov samoupravnih splošnih aktov,
—	odločanju o imenovanju in razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili, pravicami in odgovornostmi;
3.	začasno omeji uresničevanje pravic delavcev v komisiji za delovna razmerja tako, da o naslednjih zadevah iz njenega delovnega področja odloča začasni poslovodni organ: sklenitev in prenehanje delovnega razmerja, razporejanje na delo, sklepanje pogodb o delu.
V
Za čas delovanja ukrepa družbenega varstva se za izvrševanje poslovodnih funkcij v delovni organizaciji' imenuje 5-članski začasni kolegijski poslovodni organ, v TOZD Trženje, v TOZD Inštitut za raziskave in razvoj in v Delovni skupnosti skupnih služb pa začasni individualni poslovodni organi:
Franc Florjančič, predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa,
Franc Potokar, član začasnega kolegijskega poslovodnega organa,
Ivan Medica, član začasnega kolegijskega poslovodnega organa,
Vukašin Lutovac, član začasnega kolegijskega poslovodnega organa,
Marko Lipušček, član začasnega kolegijskega poslovodnega organa,
Viktor Korošec, začasni individualni poslovodni
organ TOZD Trženje,
Jakov Klarič, začasni individualni poslovodni organ TOZD Inštitut za raziskave in razvoj,
Boris Krist, ^ačasni individualni poslovodni organ Delovne skupnosti skupnih služb.
Predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa zastopa in predstavlja delovno organizacijo, TOZD Trženje predstavlja tovariš Viktor Korošec, TOZD Inštitut za raziskave in razvoj tovariš Jakov Klarič, Delovno skupnost skupnih služb pa predstavlja tovariš Boris Krist.
VI
Poleg pravic in obveznosti iz delovnega področja poslovodnih organov v delovni organizaciji, v TOZD Trženje in TOZD Inštitut ter vodje Delovne skupnosti skupnih služb, ki jih imajo po zakonu in samoupravnih splošnih aktih, skupščina začasnim organom v DO, TOZD Trženje in TOZD Inštitut ter Delovni skupnosti skupnih služb nalaga še odločanje o zadevah, za katere je začasno omejila pravice odločanja delavcem v delavskem svetu delovne organizacije, delavskih svetih TOZD in Delovne skupnosti skupnih služb ter komisij za delovna razmerja, glede katerih je omejila pravice delavcem.
Navedeni ukrepi veljajo najdalj za dobo enega leta od uveljavitve tega sklepa.
VII
Začasni organi družbenega varstva so dolžni:
—	zagotoviti smotrno in zakonito samoupravno organiziranost v delovni organizaciji PAP,
—	odpraviti vse nezakonitosti in nepravilnosti v poslovanju,
—	ukreniti vse potrebno za sanacijo v TOZD, katere poslujejo z izgubami oziroma v katerih obstoje motnje v poslovanju,
—	zagotoviti pravočasen razpis za imenovanje novih poslovodnih organov v DO PAP, v TOZD Trženje, v TOZD Inštitut in v DSSS,
—	začeti postopek ugotavljanja odgovornosti posameznih delavcev za nastale motnje v samoupravnih odnosih in oškodovanje družbenih interesov.
VIII
Skupščina občine pooblašča izvršni svet, da določi začasnim poslovodnim organom višino nadomestila osebnih dohodkov oziroma nagrad za polni oziroma krajši delovni čas v skladu z zahtevnostjo del in nalog, potrebnimi delovnimi izkušnjami in obsegom dela.
TOZD Inštitut za raziskave in razvoj, TOZD Trženje in Delovna skupnost skupnih služb so dolžne nositi vse stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnega ukrepa družbenega varstva.
IX
Začasni organi družbenega varstva morajo tekoče obveščati skupščino občine in izvršni svet o ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih in pri odpravljanju razlogov, zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni' interesi.
X
Začasni organi, delavci v delovni organizaciji, organ samoupravne delavske kontrole, OO ZSS, SDK,
izvršni svet in Družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko predlagajo občinski skupščini, da začasni ukrep družbenega varstva preneha pred potekom enega leta, če so prenehali' razlogi, zaradi katerih je bil izrečen.
XI
Začasni organi in njihova pooblastila se vpišejo v sodni register.
XII
Sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
St. 1-023-03/83
Ljubljana, dne 16. maja 1983.
Predsednik
zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška
Andrej Cimerman L r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 844.
Na podlagi prvega odstavka 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št 26/73) ter na podlag; 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 6/82) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah ha seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij
1. člen
A.	K 2. členu odloka o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 25/82) se v posameznih krajevnih skupnostih dodajo naslednje kmetije:
II.	Krajevna skupnost Podsreda
I.	Strmecki Franc, Podsreda 54
II.	Krajevna skupnost • Pristava pri Mestinju
1. Jeranko Marija, Nezbiše 38
.
III.	Krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah
1.	Kokot luena, Senovk* 12
2.	Pišek Jurij — Kregar Ana, Serovo 11
IV.	Krajevna skupnost VtiRanj
1. Bovha Slavko, Sela 16a
B.	Črta pa se naslednja kmetija;
I. Krajevna skupnost Podčcti tek
1. Jurjec Alojz, Imeno 13.
2.	člen
Zemljiškoknjižni podatki za kmetije iz prejšnjega člena so podani v posebni prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Šmarje pri Jelšah, dne 5. maja 1983.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek, inž. L r.
845.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah izdaja na podlagi predloga Gozdno gospodarsih organizacij GG Celje — TOZD »Boč« Rogaška Slatina in GG Brežice — TOZD Gozdarstvo Brežice v zadevi razglasitve gozdov s posebnim namenom ter na osnovi 54. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74) in 202.
z!t!	Ime rezervato	Gozdnogospod. enota	Oddelek	Katast. občina	Paro. Štev.	Površina (ha)
1. Log ob SotU	Rog. Slatina	12 a	THIArm	347/1 — del	2256
2. Grad Podčetrtek	Rog. Slatina	154 a,c	Podčetrtek	aZ2d, 12/d	5,64
		\		c/12/2 d	1,83
3. Boč	Rog. Slatina	67a	Dreveoik	1193/4 d	2,68
1 ■ ■		«•*		ttamt,	
				ISMZM	4,16
4. Plešivec	Rog. Slatina	52 a	Cerovec	1229	7,75
5. Belinovec	Rog. Slatina	47 a	Donačka gora	347	2,20
6. Kunšperk	Pišece	73 a, b	Kunšperk	1107/1	1151
7. Vranska pečina	Pilšece	62	Podsreda	1586/1	10,41
Skupaj					77,33
člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78) naslednjo
ODLOČBO
Za gozdove s posebnim namenom se na območju občine Šmarje pri Jelšah proglašajo naslednji gozdovi:	^
Vsi navedeni gozdovi so v družbeni lastnini. St. 321-37/83-7/3
Šmarje pri Jelšah, dne 13. maja 1983.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek, inž. 1. r.
VRHNIKA
846.
Na podlagi 11. in 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) daje volilna komisija krajevne skupnosti Vrhnika
POROČILO
o Izidu glasovanja na referendumu za prostorsko preobrazbo krajevne skupnosti Vrhnika
1
Referendum je razpisala skupščiha KS Vrhnika s sklepom o razpisu referenduma (Uradni Ust SRS, št. 14/83) o prostorski preobrazbi KS Vrhnika.
2
Volilna komisija je ugotovila, da je na referendumu dne 8. 5. 1983 od 4.399 upravičenih glasovalcev glasovalo 3.710 ali 84,34 0/e. Za predlog o prostorski preobrazbi je glasovalo 2521 glasovalcev ali 66,40 V«.
proti je glasovalo 724 glasovalcev ali 16,46 °/e. Neveljavnih glasovnic je bilo 65 ali 1,48 */#.
3
Volilna komisija je na podlagi zapisnikov posameznih glasovalnih mest ugotovila pravilnost glasovanja in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom ter da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na Izid glasovanja.
4
Na podlagi navedenega izida glasovanja vulfa« komisija ugotavlja, da je predlog za prostorsko preobrazbo sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev,
Vrhnika, dne 8. maja 1983.
Predsednik volilne komisije KS Vrhnika
Franc Kern 1. r.
ŽALEC
847.
Na podlagi 1 in 3 člena odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu .(Uradni list SRS, št. 1/83) je skupščina samouprav-
*
/
■cea sklada za intervencije ▼ kmetijstvu in porabi hrane občine Žalec na 1. seji sprejela
STATUT
samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu
I. TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Ta statut podrobneje ureja organizacijo in delovanje Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Žalec (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki je ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada na način, kakor je to določeno z zakonom in na podlagi zakona izdanimi’ predpisi.
2.	člen
Ime sklada je: Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Žalec.
Skrajšano ime sklada je: Sklad za intervencije v kmetijstvu. Sedež sklada je v Žalcu, Savinjske čete 5.
3.	člen
Sklad ima pečat okrogle oblike z besedilom »Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in po- ■ rabi hrane v občini Žalec«.
4.	člen
Sklad opravlja svojo dejavnost na podlagi zakona in drugih predpisov ter v skladu s tem statutom.
5.	člen
Sklad je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki so določene z ustavo, zakonom in tem statutom.
Sklad ima svoj žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva v Žalcu.
Sklad odgovarja za obveznosti, ki izvirajo iz njegovega poslovanja v skladu s predpisi in tem statutom v okviru sredstev, s katerimi upravlja.
6.	člen
Delo sklada je javno. '
Organi sklada skrbe, da je njihovo delo dostopno javnosti s tem, da jo obveščajo na način, ki je določen s tem statutom.
7.	člen
Sklad zastopa in predstavlja predsednik skup- . ščine sklada.
Strokovna dela za sklad opravlja občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski
razvoj, računovodska in administrativna dela pa občinski sekretariat za občo upravo.
8.	člen
Sklad upravlja s sredstvi za intervencije, ki so zbrana na podlagi 8. člena odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena uporablja sklad za naloge, določene v programu dela sklada.
Kolikor se v skladu združujejo sredstva tudi iz drugih virov navedenih v 6. členu odloka o ustanovitvi sklada, se analitično vodijo ločeno in uporabljajo le za naloge, posebej določene v programu dela sklada.
H. UPRAVLJANJE SKLADA
9.	člen
S sredstvi sklada upravljajo po svojih delegatih v skupščini sklada kmetijske organizacije združenega dela, organizacije združenih kmetov, druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti in sveti potrošnikov pri krajevnih skupnostih z območja občine Žalec (v nadaljnjem besedilu: upravljale! sklada) v skladu s programom dela sklada in predpisi o uvedbi posamezne intervencije.
10.	člen
Naj višji organ upravljanja sklada je skupščina sklada.
Skupščino sklada sestavlja 24 delegatov, od tega 12 delegatov imenujejo kmetijske organizacije združenega dela in organizacije združenih kmetov, 11 delegatov druge organizacije združenega dela in 1 delegata konferenca svetov potrošnikov.
11.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov so:
—	da odločajo o zadevah iz pristojnosti organa sklada, v katerega so izvoljeni,
—	da se izjavijo in glasujejo o posameznih vprašanjih v skladu s stališčem organizacije, ki so jih delegirale,
—	da predlagajo skupščini v obravnavo vprašanja, ki se nanašajo na delo sklada ter predlagajo stališča in sklepe,
—	da naslovijo na predsednika skupščine ali izvršilnega' odbora vprašanja v zvezi z delom sklada,
—	da volijo ih so izvoljeni v organe sklada,
—	da redno obveščajo organizacije, ki so jih delegirale o svojem delu in delu organa, katerega člani so.
12.	člen
Skupščina sklada opravlja predvsem naslednje naloge:
—	sprejema srednjeročne in letne programe dela in letne finančne načrte,
—	predlaga združevanje sredstev in drugo zagotavljanje sredstev za uresničitev nalog sklada,
—	določa višino sredstev, ki ee potrebna za poslovanje sklada, za adminintrativno-tehnična, strokovna in druga opravila za sklad,
—	odloča o najemu kreditov za izvajanje nalog,
—	sprejema, spreminja in dopolnjuj« statut sklada in droge akte,
—	sprejema zaključni račun s poročilom o izvršitvi letnega programa dela in poročilom o porabi sredstev, ki so bila zagotovljena z občinskim proračunom,
—	predlaga pristojnim organom ukrepe za uresničevanje dogovorjene politike intervencij v proizvodnji in porabi hrane,
—	sprejema ukrepe za uresničevanje programa dela in finančnega plana,
—	voli oziroma imenuje predsednika in namestnika predsednika skupščine, člane izvršilnega odbora, predsednika in namestnika predsednika izvršilnega odbora, člane in namestnike članov nadzornega odbora ter po potrebi člane stalnih in občasnih komisij.
—	voli oziroma imenuje po potrebi stalna in občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog, ki so pomembne za delo sklada,
—	daje smernice za delo izvršilnega odbora in telesa skupščine,
—	sprejema druge akte in ukrepe ter obravnava druga vprašanja, ki so pomembna za dek) sklada.
M. člen
Skupščina sklada dela na sejah. Seja skupščine
je sklepčna, če je navzoča več kot polovica delegatov in sprejema odločitve, če se zanje izreče večina delegatov.
Seje skupščine sklada so javne.
14.	člen
Gradivo, o katerem odločajo delegati na seji
skupščine sklada, mora biti dostavljeno delegatom najmanj oseni dni pred zasedanjem skupščine.
V posameznih primerih, ko narava določenih vprašanj zahteva nujno obravnavo in odločitev, je ta rok lahko krajši. Vsak tak primer je treba podrobno obrazložiti na seji skupščine.
15.	člen
Skupščina sklada se sestane po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Seje skupščine sklicuje predsednik ali namestnik predsednika skupščine.
Predsednik skupščine ali namestnik predsednika mora sklicati sejo skupščine, če to predlaga najmanj tretjina članov skupščine, izvršni odbor, odbor samoupravnega nadzora ali Izvršni svet Skupščine občine Žalec.
16.	člen
Predsednik skupščine sklada opravlja zlasti naslednje naloge:
—	predstavlja sklad in ga zastopa v okviru pooblastil,
—	sklicuje seje skupščine sklada, predlaga dnevni red in vodi seje,
—	spremlja in nadzoruje uresničevanje sklepov skupščine sklada,
—	predlaga izvršilnemu odboru ih drugim organom obravnavo posameznih vprašanj in je po potrebi navzoč na teh sejah,
—	podpisuje sklepe, naloge in druge akte skupščine sklada,
—	skrbi za zakonitost poslovanja sklada v okviru določil odloka, statuta in sklepov skupščine sklada.
V primeru odsotnosti predsednika skupščine ga nadomešča namestnik predsednika skupščine sklada. Predsednik in namestnik predsednika sta za svoje delo odgovorna skupščini sklada.
ir. a*
Mandatna doba predsednika in namestnika predsednika skupščine sklada je dve leti ter sta po preteku mandatne dobe lahko ponovno izvoljena še za dve leti, kar velja tudi za delegate skupščine
*L a*
O poteku seje Aupščlrte sklada se pfife zapisnik.
Zapisnik se dostavi delegatom najpozneje 15 dni po
■ iifcl. J n ■
■CTDKBne semoft.
19.	člen
Skupščina sklada kot svoj izvršihri organ izvoli izvršilni odbor praviloma izmed članov skupščine, ki ga sestavljajo predsednik, namestnik predsednika in 5 članov, od tega 3 člani iz kmetijskih organizacij združenega dela, 2 člana pa iz ostalih OZD.
Izvršilni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini sklada.
20.	Sen
Izvršilni odbor opravlja predvsem naslednje naloge:
— Izvršuje sprejeta stališča la sklepe skupščine sklada,
—	pripravlja predloge srednjeročnih in letnih načrtov,
—	pripravlja predloge statuta in njegove spremembe in dopolnitve,
—	pripravlja predlog zaključnega računa s poročilom o izvršitvi letnega programa dela sklada,
—	pripravlja predlog o združevanju sredstev za uresničitev nalog sklada,
—	vodi delo stalnih in občasnih komisij ali delovnih teles, imenovanih za izvajanje posameznih nalog sklada,
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina sklada.
21.	člen
Predsednik ali namestnik predsednika izvršilnega odbora je dolžan sklicati sejo odbora po potrebi, na zahtevo predsednika skupščine sklada, na predlog najmanj štirih članov izvršilnega odbora, na zahtevo odbora samoupravnega nadzora ali Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec.
22.	člen
Predsednik izvršilnega odbora opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora,
—	zastopa izvršilni odbor v okviru pooblastil,
—	podpisuje sklepe, naloge in druge akte izvršilnega odbora,
—	skrbi za izvajanje sklepov Izvršilnega odbora ter spremlja izvajanje sklepov skupščine sklada,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih določi izvršilni odbor.
23.	člen
Mandatna doba člana izvršilnega odbora, predsednika in namestnika predsednika odbora traja dve leti in so po preteku mandatne dobe lahko ponovno izvoljeni! še za dve leti. Mandat pa lahko preneha pred potekom tega roka zaradi odpoklica, razrešitve ali odpovedi mandata.
24.	čtoa
Seja izvršilnega odbora je sklepčna, če je navzoča več kot polovica članov in odločitve sprejme, če se zanje izreče več kot polovica navzočih članov izvršilnega odbora.
25.	člen
O poteka seje izvršilnega odbora se vodi zapisnik in se mora članom izvršilnega odbora in predsedniku skupščine sklada dostaviti najpozneje v roku 8 dni
po seji odbora.
III.	SAMOUPRAVNI NADZOR
26.	člen
Zaradi uresničevanja in varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine imajo upravljale! sklada pravico in dolžnost izvajati nadzor nad razpolaganjem s sredstvi sklada.
27.	člen
Upravljale! sklada opravljajo nadzor s tem, da obravnavajo poročila o delu sklada, sprejemajo na podlagi obravnave sklepe in stališča ter jih neposredno ali preko svojih delegatov posredujejo kot opozorila in predloge skladu oziroma skupščini sklada in odboru samoupravnega nadzora.
28.	člen
Skupščina sklada nadzira izvajanje sklepov in drugih odločitev skupščine ter delo izvršilnega odbora in drugih organov skupščine.
Pri uresničevanju nadzora daje skupščina sklada smernice za delo izvršilnega odbora in delovne skupnosti.
29.	člen
V odbor samoupravnega nadzora izvoli skupščina sklada 3 delegate s stalnim mandatom za dobo dveh let, od tega 2 člana iz vrst kmetijskih organizacij, 1 člana pa iz drugih OZD.
30.	člen
Odbor samoupravnega nadzora spremlja delo sklada ter nadzoruje delo izvršilnega odbora, zlasti pa:
—	samoupravno delovanje sklada,
—	nadzira izvajanje statuta ter samoupravnih sporazumov ih družbenih dogovorov ter izvajanje določb samoupravnih aktov,
—	spremlja izvajanje sklepov in odločitev skupščine sklada,
—	spremlja delo izvršilnega odbora in drugih organov sklada ter ugotavlja ali so njihovo delo in odločitve v skladu s statutom in drugimi akti ter odločitvami skupščine sklada,
—	spremlja in nadzira skladnost uporabe sredstev s sprejetim programom dela in finančnim planom ter odločitvami organov sklada,
—	spremlja in nadzira izvajanje finančnega plana ter pregleduje zaključni račun,
—	opravlja druge haloge v zvezi z delom sklada.
31.	člen
Odbor samoupravnega nadzora obvešča o svojih ugotovitvah skupščino sklada in druge organe sklada. Ti so dolžni razpravljati o predlogih odbora samoupravnega nadzora na svoji’ prvi naslednji seji, najpozneje pa v roku enega oziroma dveh mesecev,^če je ta organ skupščina, in sprejeti ustrezne sklepe oziroma ukrepe. V primeru, da se kljub opozorilu nepravilnosti ne odpravijo, mora odbor samoupravnega nadzora o tem obvestiti službo družbenega knjigovodstva in družbenega pravobranilca samoupravljanja in pčistojni organ družbenopolitične skupnosti.
Odbor samoupravnega nadzora obvešča o svojem delu in ugotovitvah skupščino sklada najmanj enkrat letno.
Organi in strokovne službe, ki opravljajo naloge za sklad, so dolžni odboru samoupravnega nadzora dajati podatke ter zagotoviti administrativno-tehnično pomoč za uspešno opravljanje njegove funkcije.
32.	člen
Odbor samoupravnega nadzora razpravlja in odloča na sejah. Za opravljanje določenih poslov nadzora, kot so to pregledi spisov in dokumentov zaradi zbiranja podatkov za opravljanje svoje funkcije, lahko odbor samoupravnega nadzora pooblasti tudi enega ali več članov.
Odbor samoupravnega nadzora obravnava posamezne zadeve na lastno pobudo ali na zahtevo up-ravljalcev sklada.
Predsednik odbora mora sklicati sejo odbora samoupravnega nadzora, če to zahteva vsaj pet delegatov skupščine sklada ali predsednik izvršilnega odbora.
IV.	PROGRAM DELA SKLADA IN SREDSTEV • SKLADA
33.	člen
Zaradi uresničevanja planskih nalog na področju razvoja kmetijstva in proizvodnje hrane ter varstva življenjske ravni delovnih ljudi in občanov z izvajanjem intervencij za doseganje določene politike cen, sprejme skupščina sklada srednjeročne ih letne programe dela.
S srednjeročnim programom se opredelijo smeri in kazalci skupne aktivnosti, kakor tudi drugi bistveni elementi intervencij za uresničitev skupnih ciljev za spodbujanje razvoja kmetijske proizvodnje in se morajo skladati z usmeritvami planov SR Slovenije na področju intervencij v kmetijstvu in proizvodnji hrane.
Letni plan za uresničevanje srednjeročnega programa vsebuje zlasti:	.
—	pogoje za uporabo sredstev sklada,
—	ukrepe in usmeritve za uresničevanje nalog srednjeročnega programa za naslednje leto, upoštevajoč pri tem ukrepe in usmeritve letnih planskih aktov kmetijskih organizacij združenega dela in občine Žalec za razvoj kmetijstva in proizvodnje hrane.
Predlog srednjeročnega programa in letnega plana pripravi izvršilni odbor, sprejema pa ga .skupščina sklada.
34.	člen
Finančni' načrt sklada vsebuje:
1.	višino sredstev sklada,
2.	razporeditev sredstev sklada po namenih intervencij,	,
3.	pogoje in višino sredstev za enoto tržne proizvodnje, v obliki deleža pri sofinanciranju določenega programa ali drugačni obliki, ki se daje iz sklada za intervencije, v skladu s posebnim predpisom, družbenim dogovorom alj samoupravnim sporazumom,
4.	sredstva, ki so potrebna za poslovanje sklada, za administrativno-strokovna, pomožna ali druga opravila za sklad.
35.	člen
Višina sredstev, namen ih pogoje uporabe se na podlagi programa dela opredelijo z letnim finančnim planom.
Program dela in finančni plan za naslednje leto sprejme skupščina sklada in ga do 15. oktobra v tekočem letu predloži Izvršnemu svetu Skupščine občine Žalec in upravljalcem sklada.
36.	člen
O izvršitvi letnega finančnega načrta sprejme sklad zaključni račun, h kateremu priloži tudi poročilo o izvršitvi letnega programa dela in poročilo o porabi sredstev.
Zaključni račun in poročila iz prvega odstavka tega člena sprejme skupščina sklada in ga za vsako preteklo leto predloži do 30. marca v tekočem letu Izvršnemu svetu Skupščine občine Žalec in upravljalcem sklada.
V.	DRUGA VPRAŠANJA, POMEMBNA ZA DELOVANJE SKLADA
37.	člen
Administrativno računovodska dela sklada opravlja na podlagi pogodbe občinski sekretariat za občo upravo, strokovna dela pa občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj.
38.	člen
Delo samoupravnih organov in sklada je javno.
Javnost dela se zagotavlja tako, da so upravljale! sklada pravočasno in v celoti obveščeni o vseh vprašanjih, ki zadevajo delo sklada in njegovih organov.
Delegati imajo pravico in dolžnost, da so seznanjeni ter v ta namen sprejemajo:
—	pismena poročila o delu organov in dejavnosti
sklada,
—	zapisnike sej skupščin sklada,
—	plane in druge akte za uresničevanje nalog sklada,
—	samoupravne splošne akte.
Delegatom so na razpolago tudi druga gradiva in akti sklada.
39.	člen
Samoupravni splošni akti sklada so:
—	statut sklada,
—	poslovnik sklada.
Samoupravne splošne akte sprejema skupščina sklada.
Spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov se sprejmejo na enak način.
40.	člen
Skupščina sklada je odgovorna upravljalcem sklada, delegati pa skupščini in delavcem v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so jih delegirali.
Člani izvršilnega odbora so materialno odgovorni za škodo, ki je nastala z izvršitvijo sklepa skupščine sklada, če so pri dajanju predloga prikrili dejstva ali vedoma dali neresnična obvestila. Te določbe se smiselno uporabljajo tudi za predsednika skupščine in predsednika izvršilnega odbora sklada.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41.	člen
Ta statut sprejme skupščina sklada in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Žalec Anton Toman 1. r.
POPRAVEK
V	statutu Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev SR Slovenije, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 15-722/83 z dne 30. IV. 1983 se zadnji odstavek 22. člena pravilno glasi:
»Število štipendistov po občinah se določi na osnovi naslednjih treh kriterijev:
—	za mlade delavce število zaposlenih delavcev in kmetov v občini,
—	za otroke delavcev — učence in študente — število prebivalcev v občini,
—	v manj razvitih občinah se lahko podelijo še dodatne štipendije.«
Vodja strokovne službe
Marko Selan 1. r.
POPRAVEK
V	odloku o spremembah odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Brežice in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 12-553/83 z dne 8. IV. 1983 se 2. člen pravilno glasi:
»Ta odlok začne, veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se pri izplačilih osebnih dohodkov od meseca aprila 1983 dalje.«
Sekretar
Skupščine občine Brežice
Milena Peteline 1. r.
POPRAVEK
V	sklepu o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v delu in denarju v naselju Zakojca za obnovitev vodovoda, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 8-395/83 z dne 11. III. 1983 se zadnji odstavek 8. člena črta; 10. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za postopek referenduma se uporabljajo določbe zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77). Za tehnično in zakonito izvedbo referenduma in za ugotavljanje izida glasovanja bo skrbela volilna komisija KS Bukovo.«
Predsednik
skupščine KS Bukovo
Branko Cufer 1. r.
POPRAVEK
V odloku o . povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zVezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 13-639/83 z dne
15.	IV. 1983, se druga točka pravilno glasi:
»a) povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine znaša 23.140 dinarjev,«
St. 35-2/79-3/1
Kočevje, dne 16. maja 1983.
Sekretar
Skupščine občine Kočevje
Rudi Orel 1. r.	*
POPRAVEK
V	sklepu o uskladitvi preživnin, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 11-532/83 z dne 31. III., 1983 se podpis: predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva Maruša Gotvanj pravilno glasi: Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika Maruša Gotvanj 1. r.
Tajnica skupnosti Nina DobrošavljeviČ 1. r
POPRAVEK
V	pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 16/83) se pravilno glasi:
pri zaporedni številki 42 občina Radovljica:
— v stolpcu 18 stopnja 27,76 nadomesti s stopnjo 28,17.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 20. maja 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r.
VSEBINA
Stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI organi in zavodi
824.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka In stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za fihattfciranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih itt Samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983	1211
Stran
825.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	1213
USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE
826.	Ocena ustavnosti in zakonitosti določbe 34. člena sa-
moupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno	porabo	v	osnovnih	šolah	1213
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
827.	Dogovor o usklajevanju	davčne	politike	v	letu 1983 1214
828.	Sklep o delu programa življenja in dela osnovne
Sole	1217
829.	Lista arbitrov arbitraže pri Zavarovalni skupnosti
Triglav	1218
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
830.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne
interesne skupnosti za zaposlovanje Grosuplje	1219
831.	Statut Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Grosuplje	. 1222
832.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne
interesne skupnosti za zaposlovanje Kočevje	1233
833.	Statut Samov.pravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kočevje	1236
834.	samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne
interesne skupnosti zd zaposlovanje Vrhnika	1247
835.	Statut Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Vrhnika	1251
836.	Odlok o javnem mestnem prometu na območju ljubljanskih občin (Ljubljana) .	126I
837.	Sklep o valorizaciji najnižjih zneskov za oprostitev
plačevanja samoprispevka II (Ljubljana)	1264
838.	Sklep o soglasju k združitvi Tehniške šole za strojništvo in Poklicne kovinarske šole (Ljubljana)	1264
839.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o
ustanovitvi Mestne skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana	1265
840.	Sklep o soglasju k zožitvi področja dejavnosti Doma centra strokovnih šol (Ljubljana)	1265
841.	Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje (Litija) 1265
842.	Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna
občine Ljubljana šiška za leto 1982	,	1267
1843. Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in drnibene lastnine v delovni organizaciji PAP, Podjetja za avtomatizacijo prometa, Ljubljana, TOZD Trženje Ljubljana, TOZD Inštitut za raziskave In razvoj Ljubljana in Delovni skupnosti skupnih služb Ljubljana (Ljubljana Slika) 1281 844. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o določitvi kmetij za katere velja posebna nredltev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zem-
ljišč In zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Šmarje pri jelšah)	1268
845.	Odločba o proglasitvi gozdov s posebnim namenom
(Šmarje pri Jelšah)	1278
846.	Poročilo o izidu glasovanja na referenduma za prostorsko preobrazbo krajevne skupnosti Vrhnika	12*8
847.	Statut samoupravnega sklada za Intervencije v kmetijstvu (Žalec)	1271
'Stran 1276
1 __:________
Stran
—	Popravek statuta Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev SR Slovenije 1214
—	Popravek odloka o spremembah odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi brane občine Brežice in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za Intervencije
v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985	1274
—	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo
krajevnega samoprispevka v delu in denarju v naselju Zakojca za obnovitev vodovoda	1274
Stran
—	Popravek odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje 1275
—	Popravek sklepa o uskladitvi preživnin (Vrhnika) 1275
—	Popravek pregleda stopenj davkov iz osebnega do-
hodka in stopenj prispevkov in osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983	1275
Dragica Wedam-Lukič:
Mednarodna in medrepubliška
:	pristojnost (112)
Vprašanje mednarodne pristojnosti se pojavi takrat, kadar pride do spora v zvezi z razmerjem, ki se glede na teritorialne ali personalne okoliščine navezuje na več pravnih redov (pristojnost sodišč v sporih s tujimi elementi). Ta institut zadeva tri pravna področja: civilno procesno pravo, mednarodno zaseb-i	no pravo in mednarodno javno pravo. V tem obširnem strokovnem delu se je
avtorica najprej posvetila pojmu in mestu mednarodne pristojnosti v pravnem sistemu, nato pa je podala primer j alnopravni pregled ureditve mednarodne pristojnosti (načela in sistema po prebivališču toženca in po državljanstvu strank).
V nadaljnjih poglavjih je obdelala posamezne kriterije mednarodne pristojnosti (primerna in prekomerna pristojnost, premoženjskopravni spori, statusna in družinska razmerja, zapuščinski postopek, itd.); vpliv volje strank na mednarodno pristojnost; mednarodno pristojnost in uporabo prava; meje mednarodne pristojnosti v razmerju do drugih držav in končno učinke mednarodne pri- . stojnosti v procesu. V delo je vključena tudi ureditev po nedavno sprejetem zakonu o ureditvi kolizije zakonov s predpisi držav v določenih razmerjih .(Uradni list SFRJ, št. 43/82), s čimer se povečuje uporabnost tega dela v neposredni praksi.
V dodatku je pregled bilateralnih konvencij, ki vsebujejo določbe o mednarodni pristojnosti za posamezne vrste sporov oziroma o vzajemnem priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb, haških konvencij in še nekaterih drugih multilateralnih konvencij.
j	Cena: 580 din
Naročila sprejema CZ Uradni Ust SRS, 61000 Ljubljana, Kardeljeva 12.
Izdaja Časopisni zavod Uradrri Hrt SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1983 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni pc izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komi teta za Informiranje št. 421-1/73