205. številka.
Ljubljana, soboto 6. septembra.
XII. lWo, 1879.
LOVENS
Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prej ritmu za a v 81 r o - o g o r 8 k e dežele za celo leto Hi ^ld., m pol l< ta H gl., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto uj ^Id., za četrt leta 3 tfld. ho kr., za en mesec 1 jjld in kr. Za pollljanjc na doni se računa |0 kr. za mesec, 'M kr. sta četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake \elja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta S (đd. ,r>0 kr., P<> pošti prejeman za četrt leta li —   Za oznanila so plačuje
od eetirmtopne petit-vrBte 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, B kr., če ne dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U re d n i š t v o jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolha".
blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reci, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Opravništvo, na katero naj Be
Čudna logika nemškega agitatorja g. Kalteneggerja.
ii.
Drug razlog, katerega g. Kalteneggtr v svojtu, protestu do ministra navaja, da bi Očitanje i Ilegalnosti kranjskega zbora odbil, je ravno tuko nesrečen kot včeraj razloženi. Ou pravi: vveleh denioralisierendes Moment vvird in politisch minder gesehulte Kreibe gtvvoifeu, wenn Landtagsinitglieder es ftir er-laubt balten, die autonomen Kbrperschoften, denen h i e s e 1 b h t mitwirkend a n g e -boren, eineu Landesausaehuas, an dessen Wahl die IG Petenten sic h ohne Beden-ki-n betheiligten, als ungesetzliche Ver-tretter zu stigniatisiren". To se pravi z dru-ziiiii betedam : kako morete deželni zbor raz-glai.uu za neveljaven, ker ste narodnjaki a a m i sodelovali v njeni, in s o volil i v deželni odbor. Na prvi videz je to res jeden argument; ah kdor pozna zgodovino našega deželnega zbora v zadnjib letih, vidi le, da Kal-teneggerjevi s tako aigumentacijo zopet le Bami Bebe po zobeh bi jej o.
Le Bpet namreč nazaj poglejmo na leto 1871 ko najdemo g. Kalteneggtrja z dvanajstimi tovariši mej onimi, ki so bili iz „ i 11 e -ga 1 nega" zbora ubtguih za to, ker je bil sklenil adreso a prošnjo za premembo ustave. Ali g. Kaltenegger je v zbor nazaj prišel in notri ostal, sodeloval in sovo lil v tem „illegalnem" zboru, celo potlej predsedoval mu. Kakor se bere v stenografičnem zapisniku seje 21. decembra 1871, stran 30, je tačas poslanec dr. Zar ni k to logiko Kalten-eggerjevcev s temi le besedami v zboru stigmatizira! :
Slavna gosjolal Konstatiram, da se je manjšina deželnega zbora (to so bili tačas Kaltenegger in tovariši) denes, akoravno je deželni zbor sklenil v državni zbor na temelju adres 1870. in 1871. leta voliti, vendar le udeležila volitev v dtžavni zbor, in da je v obče denes tu li po tem sklepu nagega deželnega zbora v vseh zadevah bre/ vsega ugovora z nami sodelovala. Kon .'■tai .ram na dalje, da je manjšina deželnega zbora s svojo deklaracjo v zadnjem zasedanji našega deželnega zbora izjavila, da ne more v naš zbor vstopiti in z nami sodelavati, ker smo zavoljo adrese od 1870. leta i Ilegalni, nepripoznavajoči de-cemberske ustave. Konstatiram torej tu čudno nedoslednost te manjšine, da jej je taisti deželni zbor, zmirorn na taistem nepremaklji vem temelju stoječ, enkrat legalen in enkrat illegalen, kakor jej ravno v glavo pade. Konstatiram torej koučno, da je Hohen-vvarta vlada popolnoma prav imela, ko je izjavila v tem deželnem zboru po sedaj navzoč nem deželnem prtdseduiku, da se je manjšina od poprejšnjega zasedanja tega zbora „unter den nichtsvvUrdigsten Grtinden" odstranila. Zahtevam, da se to moje konstatiranje v zapisnik dene !u
Tako je bil tačas dr. Zarnik nemškutarje o klestil, in oni so s Kalteneggerjem in Deschmanom na čelu molčali na to, kakor te-peni šolski fantinje, ker se nij dalo na to čisto nič Btvarnega odgovoriti. Tako tedaj tudi ta drugi glavni razlog za legalnost ali illegalnost bije le nemškutarje Kalteneggerjevce po zoben, je puščica na naše poslance odstreljena, ki pa na strelce nazaj leti. Ali mar res milijo gospola,  da „duo cuni faciunt idem non
est idem?" Kar ne velja za Nemce kot pravo, to naj za nas velja?
Narodna manjšina se sej deželnega zbora nikakor nij zategadelj udeleževala, da bi b reni priznavala njegovo legalnost, temuč ravno narobe: ona se ga je udeležla baš za to, ker si nij hotela dati jemati prilike, dokazati, da je ta zbor vsled nepo-stavnosti pri volitvah illegalen. To je s svojim ude'eženjem tudi storila v verifi-kacijskej debati dovolj drastično. — Dalje je narodna stranka tudi prav dobro vedela, kako močno bi bila ustregla nemAkutarskej večini, ko bi ne bila volila za kmetsko kurijo nič v deželni odbor. Ali ker nij nalog narodne stranke, ustrezati željam nemškutarske umetne veČine in jo puščati v tako važnem odboru popolnem „mej soboju, za to so se naši tudi te volitve udeležili in samo za to. Narod nej manjšini je bilo tem menj treba prepuščati neraškutarji m ves teren, ker dobro ve, da so nemškutarji le provizorično v večini.
Slovensko pismo iz Rusije o Nemcih.
Iz Peterburga 31. avg. [Izv. dop.]
Zadnjič sem vam pisal, da hočem ob priložnosti poročati rojakom Slovencem o naših in vaših dobrih sosedih — Nemcih, ki ne skrbe samo za svoj dušni in telesni blagor, ampak prodajejo ali silijo prav velikodušno tudi drugim narodom svoje dobre svete. Priznavam sicer, da moj denašnji dopis morda ne bode po okusu vašem, ker iz Petrograda pričakujete vselej kaj nenavadnega, kaj posebnega, kaj ruskega, — no, če vam nij po volji, poslužite se, g. urednik, svojega neomejenega in absolutnega  uredniškega prava in
Prizori.
i.
Sprehajal sem se po gozdu, temnem gozdu. Tanke jelke dvigale so visoko v nebo svoje glave; igle njihove pa so se jokale, jc-kale so bo po zelenej pomladi; leden veter sušu jim je vela lica. Globoko v gozd sem bil zašel, kjer so uže obmolknili človečki glasovi, le hripavi glasovi črnih gavranov, plavajočih nad brezdnom, bo se mrtvaško razlegali po nemem lesovji.
Pri potu našel sem ubogo Ženo, imela je dete v naročji. Tožno, kakor jesenska megla na molčečem griči je slonela na Bkali in dete je spalo. Poleg nje pa je ležala palica in rutica. — Nijsem Bi skoraj upal pristopiti k ženi, nijsein je skoraj upal motiti v zamišlje-nosti.   Morda bo njene misli plavale daleč
daleč v bodočnosti, morda je ljubeča mati slikala svitlo prihodnjost za zlato dete.
„Bore žena, bore dete", mislil sem si. Srce mi je nestrpljivo vtripalo v prsih, ojačil Bem se in pristopil bliže. L^hno sem položil ženi roko na ramo in dejal:
„Vaš pot je gotovo še dolg!" Dvign la je glavo, pogledala me s solznimi očmi, odgovorila nij nič. V očeh se jej je brala uotrauja bolest, videlo se je, da se premaguje, da-ii bi rada tožila svojo revščino. Nijsem je hotel vprašati, kako je bilo prejšnje njeno življenje. Preživo se jej je bralo na obrazu. Velike črne oči, ponosni nos, ko-stanjasti lasje, neka vzvišenost jej je bila razlita po obrazu. Bila je iz boljšega rodu, živela je Brećuo življenje pod domačo streho, a sedaj — groza jo je spomina:
On, ki sam je bil ljubi moj,
On, ki je pravi oče tvoj,
Šel je po sveti, Bog ve kam;
Tebo in mene ga je sram!
Zvezda je ugasnila! Da, revna je bila ta žena, kot je reven malokedo ; ona je čutila, kuj je Breča in sedaj čnti, kaj je nesreča, sedaj čuti trde udarce osode:
Najhujša vseh je bolečin
V nesreči srečnih dni spomin.
„Je to dete vaše?" dejal sem. „Moje, gospod, moje je, moj je Franc=dj.M „Kako sta zašla tako daleč v gozd ? Noč vaji bode prehitela — in imela ne bosta prenočišča."
„Najino prenočišče je povsod, kamor prideva, ljubi Bog naji varuje", dejala je žena.
Dalje nijsem mogel gledati tega prizora; dal sem denar, kar Bem ga imel pri sebi, ženi v naročje in odšel sem. Srce mi je bilo tako polno.
Po nebu bo plavali črni jesenski oblaki, in drevesa so uklanjala glave in jele bo padati debele kaplje na zemljo, ko sem se vračal domov, v varno očetovo hišo.
vrzite moje pismo v koš. Da pa na vsak riziko začnem.
Biti oskrbnik I tisi j i, to je nemškega naroda, posebno nemških literatov in žarna-listov najbolj vroča Želja. Ti sitni nemški ljudje ne spuste* najmanjšega slučaja, da bi ne izrekli svojih nemških usiljivih nazorov, svojih mislij ob ustrojstva Rusije, kakor da bi bili naši »ajljubeznjivejši prijatelji in pokrovitelji. A ravno tako pokroviteljstvo, recimo naravnost, nepoklicano jerobstvo je raz-Žaljivo za rusko občinstvo, v visokej meri raz-žaljivo za rusko gospodarstvo!
Kakor da b. Rusi ne imeli sposobnosti, razsoditi in rešiti sami svojih zadev! Kakor da bi bile podkošene noge vsega ruskega občinstva ! Kakor da bi bili Rusi neke stvari brez mišljenja, brez sile, brez sposobnosti k vsakemu samostojnemu delu — teko se oglašajo jeden za drugim nemški, tuji, inostran-8ki nesramni oskrbniki in hočejo šiloma rešiti našo Rusijo od „pogina". Di ne bodem preobširen, narišem vam 9amo dva takih rešiteljev-Nemcev, drugi so le nj;h opice.
Prvi takov rešitelj Rusije oglasil bo je v Berlinu z izmišljenim imenom Nikolaja Karlo-viča, pod katerim se pa skriva, kakor pravijo, zagrizen nemšk žurnalist, ki je nekaj mesecev preživel v  Petrogradu.   Njegova brošura se imenuje: araxvitje nihilizma".  Ziano vam je, da anglijski minister je v  odgovor ua neko interpelacijo obljubil pomoči ruskim nihilistom, če pridejo v silne zadrege; kraljičina vlada ee potegne za uboge nesrečneže, a naš berlinski  svetnik je  šel  še dalje, on ne napada nihilistov, pričiniteljev vseh poslednjih nezgod in neredov, ampak — slušajte! —on napada rusko reforme   zadnjega časa, reforme carja-osvobo litelja, carja Aleksandra II. Zadnje reforme — radost in  ponos vsakega Rusa in znamenje veselejše bodočnosti so po mnenji „Karloviča" pogubile Rusijo, češ, „zem-Bki zbori" (nekaj tacega kakor avstrijski deželni zbori) bo skazili in pokvarili vse zadeve skupnega delovanja, ki so prišle vsled reform T njih delokrog, in da nijso prav nič pripomogli k razjašnjenju gmotnega sttuja posa-
tako nepristransko postopale, kakor morebiti v nobenem drugem gospodarstvu.
Vidite, kaki so ti dobri Nemci, sebi si privoščijo svobode, a v odnošenji k drugim so najhujši tirani.
Tudi univerzitetnih profesorjev ne more videti pošteni „Karlovič", češ, da oni razširjajo uže več kot 15 let prepovedane knjige mej mladino. Naj se mu zahvalijo za ta poklon gg profesorji, posebno t', ki so prišli v v mnogem Številu iz vsezveličavne G er manije! Najvišji vrhunec svoje smelosti dosegel je pa „Karlovič" s tem, da stavi razvitek nihilizma v zvezo z vlado, z zaslužnimi možmi, stoječimi na krmilu gospodarstva. Nihilizem se je — po njegovem mnenji — trikrat vsilil, in sicer pri osvobojenji kmetov od robstva krepostnega prava) v I. 18G1.; potem leta 18G4 in 18G5, kadar so nastopile reforme pri sodnijah, pri zemstvu in pri tipka, in naposled pri osvobojenji iztočnih kristijanov v rusko turškej vojni.
Drugi del brošure je posvečen ruskim lažnjivim „polukom" (učenijem); a to le kratko in obrača se zopet le h kritiki ruskih reform, ruske vlade in njenih glasil, katere so neki privele nihilizem do sedanjega cvetočega po ložaja.
Da, da, reforme — pregreha! Bože moj, kako so ljudje zaslepljeni! Če tudi se ne zlagam s tistimi, ki hočejo Rusijo za 200 let naprej pahniti, pa še manj se strinjam s takimi, kakor „Karlovičem", ki jo hoče za 40 leč nazaj poriniti. Če bo zadnje čase nekateri zlomišleniki v zlo porabili dano ruskemu na roda svobodo, da bi se zaradi tega odstranile vse reforme, ki bo stale vlado toliko in toliko trulov, predno so se vkoreninile, in da bi Rusija zopet propala v reakcijonarstvo, to more zahtevati le nemšk liberalec, židov-sko-nemški žurnalist, Če tuli pod krinko ruskega patronimika „Karloviča".
Drugi takov nepoklicani nemšk rešitelj je zloglasni dr. Strousberg, bankovski deja-telj, ki je dovoljno srečno odnesel pete iz moskovske sodnije. Napisal je sicer brošuro po povodu nemškega parlamentarizma, a po
meznih gubernij.   Drugič, pravi pisač,  nove I leg tega je moral mahniti tudi po Rusiji sodnije nijso izpolnite  postavljenih  si zadač; postopale so premehko proti političnim prestopnikom in drugim razuzdanikom. Posebno leže) mu na srci porotne sodnije, ki so do sedaj
Bankrotni  Strousberg objavlja, da je Rusija „nezrela" in prorokuje jej najstrašnejšo kata strofo; ekdstencija njena da je nevarnosti, če ne pošljejo general - gubernatorji najmanje sto
II.
Leden veter se je igral s sneženimi zvezdicami in jih razpihaval v obraz poznih sprehajalcev, kakor bi jih hotel karati, da so tako dolgo izostali. Bil je mrzel večer, zimski večer! Hodil Bem po glavnem mestu od ulice do ulice, raz-gledaval bogato blago in blagroval bogatine. Prazna je bila ulica, kamor sem bil prišel, kakor da bi bil kužen veter vse pomoril. Sam Bem šel skozi euo sicer najbolj obiskovanih ulic. Izza vogla mi pride, ne, nij prišla, priplava mi deklo nasproti, krasna kot jutianja zarja, lehka kot pomladanska sapica. Hitela je mimo mene, smelo, poželjivo je vprla v me svoje velike čine oči. Zdelo se mi je, da so jej na bledih ustnah trepetale besede: Življenje je pač britko; boriti se treba za kruh!
Obstal sem, solznimi očmi gledal sem za to krasno podobo, dokler mi nij i/giuila izpred Očij. —
Bila je krasna, da bi kar molil s Heinejem: Mir ist als ob ich die Iliinde Auf s Haupt dir legen solit',
liettend, dass (tott dich erhalte So rein und sohOn und hold.
da bi jo Bog branil in varoval — a prepozno Prišla je morilna slana:
Ich schau dich au, uncl Wehmut Schleicht mir in's Herz hincin.
Raztrgan je venec in b posameznimi cve ticami igrajo  se sovražni vetrovi. Življenje, življenje!   Boj za obstanek, za kruh!
Čelo mi je bilo vroče, srce mi je burno vtripalo v prsih, vrela mi je kri, in skoraj bi se bil vzdignil proti nebesom in tožil višjo pravico. Ali je res zapisano v knjigi ouide, da mora človek biti nesrečen? Tožil bi bil, kot še nij tožil nihče, da bi le vedel, pred katerim sodnikom. Ali mora res lepota in blago srce) poginiti v boji za kruh.
„Britko je življenje, britko", dejal sem in šel dalje.
Burja se mi je jezno zaganjala v obraz in sneg je naletaval še huje. —
Ni vališ.
tisoč puotarjev v Sibirijo na naseljenje in v rudnike. Dalje priporoča ta Nemec ruskim uradnikom „bolj visoko moralo" bolj cestno in bolj ekonomno gospodarstvo, vsej Uniji pa ,moralne reforme", a za politično preobrazo-vanje je ona nepodgotovljena, kajti v tem so se nemški g. doktor sami prepričali po „la-stnej skušnji.*
B ez teh knjižnih švabskih neklicmih so-vetnikov ne manjka nam in časniškh. Kur gotovo čitate nemške liste kakor „Nat;ona1 Z*"g." „Norddeutsche Al!g.tt, „Allg. Aug<bu'g-'r Ztg.a in zadnje čase tudi „Post", mislim da nij treba posebe omenjati njih nemških otrobov, ki jih vežejo nad Rusijo in proti Rusiii. Opozorujem vas pa na jako hvalevredni, strogi in nepristranski članek: „Nihilizem v Rusiji" nome-ščeni meseca julija v lipskem žurnalu: „Unsere Zeit.- Spisal ga je dr Miyer, ki je bil 10 let glavnim urednikom tukajšnje „Petersb. Ztg."t in si je vedel ohraniti ves čas tukajšnjega pre-bivnnja tisto nepartajično stališče, ki bi marsikateremu žurnalistu, prišedšemu mej Slav-jane, delala največo Čast.
„Petrsb. Zte " je sedaj pod novim uredništvom tudi začela škiliti v Germanijo in je često glede nemških interesov še p6 svojim sobratom „Petrsb. Herold" v neprijaznosti.
Še enega ŽHlostnega prijatelja Inčem vam pokazat'. On hodi na svetlo v ruskej obleki ob nedeljah v Petrogradu; imenuje se „Otgo-loski„ (odmev.) Ne imenuje se zastonj tako, našel pa je „odglaske" v vseh Slavjanom sovražnih nemških listih. Iz vseh ruskih časopisov — na hvalo jim bode rečeno — nij noben našel milosti pred nemškimi listi, samo — Otgoloski". Pa tudi nij ?udo. „Otgol." '/ugovarjajo Bismarkovo politiko bolj ne<jo Bis-mark sam; zagovarjalo njegovo colno tarifo proti Rusiji; na zadnje so prišli do tekega umoblod-stva, da so terjali, naj bi Re drugim ruskim listom „sapa zaprla," ker se upajo „erajati nemško politiko" in tako „dražiti" jedno državo proti drugej. Kaj ne, to je lep rusk list? Za to ga pa citije „Nordd. Allg. Ztg." pri najmanjšej priložnosti kot „javno mnenje ruskega naroda!" Iq kdo je to javno mnenje? Zagrizeni nemški knjigoprodavec pod firmo Schmitzdorf.
Od nemškega knjigoprodavca, ki se je mej Slavjani nekaj kopijk nažil, pač ne zahtevajte, da bi bil ruski narodnjak, ali vsaj nepristranBk opazovalec.
Ne morem končati pisma „o naših dobrih prijateljih" Neme h ne nave Iši prekrasnih be-sedij „Nov. Vr." pisanih pod njih adreso. „Recimo, v ruskem človeku bi ne ostalo prav nič dobrega,  tudi tedaj bi mi odganjali od Bebe vse inostranske učitelje in oskrbnike, rešitve ne iskali bi od zapada.  Zapadni  ri f >r-matori naj se brigajo za  Turčijo, Egipt, Indijo, nas Ruse naj puste v miru Mi ali ne pomamo svojega uboštva, in tedaj ne morejo ino Iranci rešiti Rusije,  katere ne poznajo in ne ljubijo, ali naše položenje nij tako obupno, kakor nam je predstavljajo pisatelji, ne živeči z narodom in ne pozuajoči njegove zgodovine. Naša bodočnost je v naših lastnih rokah.   Ru>ka zemlja nij še šla iz tira; če bode silna potreba izriti zlo, vpeljati reforme, najdejo se izrovatelji in rtf.irmttori. Protiv nepoklicanih dobr tnikov zunaj nas imamo samo — odpor; rus^o gorje in ruska sreča je odvisna od ruskih ljudij.   Pustite nas v poboji, mi ne poginemo; pri nas,  kakor pri vas vidimo leta zastoja (steckung), leta bednosti, a vidimo tudi leta probujenja, uspešnega in ko-
ristnega trula. Busija je prežila tatarski jarem, Žalostni Cas bezcarstva, neprimerno hujši od denašnje sccralne borbe, in tedaj rešili nas nijso zapadni ljulje; ne, pokazala se je notranja moč naroda in Gospodarstva; ruska zemlja je premagala svoje zlo." Š.
Politični razgled.
V Ljubljani 5. septembra. Nemška tistnvovema stranki* po
svojih glaslih zdaj raznaša, da ona je stranka financijalnega reda, in zato si je v program napisala tudi t >čko o redu v državnem proračunu, /manjkanji deficita ali o ravnotežji v državnem gospodarstvu. S pravom pa na to opominjajo češki listi, kaka grda h;navščina je to. Osemnajst let je ta nemška ustavoverna klika gospodarila in vladala, pa je le dolgove črez dolgove naredila, zvišala davek ustvarila deficit, katerega se bo teško znebiti javno naše blagostanje /.a dolgo uničila. Kdo je trgovinske zveze sklenil, ki so na^o indu strijo uničile, kdo je take železnica zi lal, za katere moramo le plačevati, kio je državni žep za svojo korist molzel? Kdo drugi, kot nemško-ustavoverna stranka, ki se z !aj dela, da je stranka finančnega reda.
Vn aiii Je ctržnv«*.
Po novinah je naredilo veliko zanimauje in fudovnnje, da je ti v tn.it: i cesar Vilhelm, da si star in onemogel, šel obiskat ruskega carja v malo mestece Aleksandrovo in s tem hotel svetu pokazati, da če prav se ruski narod in nemški ne marata (Nemca nobeden narod ne mara), vendar vladarja ostaneta prijatelja.
Dne 2 septembra so pruski X vate i praznovali obletnco svoje zmage pri Sedanu. Ali letos je po Bt-rhnu mnogo menj zastav viselo nego prejšnja leta, navdušenje je prešlo, katoliki se nič ne udeležujejo, srciialni demokrati Se menj, narod no-liberalci vidijo, da so ai le reakcijo priborili — tako ostanejo le plačani mameluki, kateri praznjujejo.
Angleški „Stan lar i" poroča, da je nekdo z Nemškega /n*ftc£u dokaze prinesel, da 1» smaik nehče iskreno pomirjenja s katoliško cerkvijo, temuč, da le za zdaj, ker je prisiljen, išče poravnanja
l& se  javlja:   „Rep. Frani;.*
poroča, da je škof iz Grenoble zarad zlorabe uradne Bvoje oblasti pred državno svetovalstvo poklican na odgovor, ker je cerkev Salette brez dovoljenja oblastnij v baziliko povzdignil.
O vojski v j tt£n t>j Afriki poroča telegram iz Kaosta'lta. ..Nova tvrdnjava Cete-wayjeva v Amanzekance je bila 13. avg. razdejana; konjica je Cetewayo preganjala, da je v gozd na jug zbežal. Trije sinovi Gete* wayovi so se podvrgli z več glavači.
Dopisi.
V Iz IJiilil j it lic 4. Bept. [Izv. dop ] (Nemške „besorgnisse" g. Tauffererja in ljubljanski uradni list; poštne „be-gleitadresse".) In število n.ih v Lmcu je bilo sedemdeset in pet; in videči kako se njih ladija v valovih njihove lastne samopaš-nosti utaplja, jeli so klicati rekoč: bojimo se, „besorguiBBe* imamo, pomagaj kar more pomagati, naše nemško gospodstvo je v nevarnosti! Tako so vekah tisti ljudje, ki so Re Bešli na demonstracijo zoper T»arfejevo vlado minole nedelje v Linču „Nemstvo je v nevar nosti", in višenski baron Tauff rer s slovenskega Kranjskega je na nalog Dezmanov prikimal, sam nij vedel čemu; interese nemških Avstrijcev moramo zastopati in čuvati" — tn baron TautfVrer z Dolenjskega na Kranjskem iz Višnje gore vzdihne iz sredine Bvojih obistij: „da" ! In „Emgkeit soli uuter den Deutschen hersehen!" modro besedo izusti politični avstrijski Mefistofeles Herbst!
Predoo da bo se ustavoverni zanik&vci zbrali na liniki Bhod, je dejalo dnna'ako ofi-ciiozno novinarstvo, da je to Rhod za ustavo-verne demonstracije zoper zdanie koalicijsko ro'nisterstvo. In dokazalo se je to. Tem bolj ■=e je Hoditi, da kljubu temu, ker so ustavaki n% <em shodu poudarjali samo nemUvo, so napovedali opozicijo koalicijskemu minister-stvu in odbili pomirienje slovanskim delom avstrijskega prebivalstva, da kljubu temu vsemu vendar dunajski ofioijozi h au žira j o z miniBterskimi portfelji okolo linških demo^trantov, kakor dobro omenja „Vaterland". Tako početje se mora uže človeku gniusiti.
In menda v BOglasju s to dunaisko ofi-cijozno nerodno žurnalistiko je hotela tudi naša ljubljanska tetika, zmirom tevtonska „L. Zeitung" pokazati Bvoje sočutje za linške nemške demonstrante b tem, da ie istega dno* ko so v L'ncu ustavaki poudarjali nemško jedinstvo" v Avstriji, objavila na prvem mestu oni piškavi protest kranjskega nemčur-skega deželnega odbora, katerega je ta poslal zoper peticijo slovenskih deželnih poslancev do ministerstva, naj h« kranjski deželni zbor razpusti. To je bila breztaktnost, katera se je po Ljubljani v obče obsojevala in vprašali so se ljudje: od kod prihaja to, da pL^ib. Zeitung", akopram nikdar Blovenskej narodnej večini kranjskoj prijama, osobito v zadnjem času kaže svoje impertinentno sovraštvo do vsega, kar je slovenskega? Zakaj nij omenila nikdar peticije slovensk'h narodn'h poslancev, a je potem dejala, ko je prvič poročala o nemčurskem protestu, da ie to „bekanntlich"1 odgovor na 6no pet'cijo? In mnogi so si na uho zacepetali: kadar nij mačka doma, imajo miši „ohcet* —. Tetika, le tako naprej, bo-deš se uže morala itak k ni r In premisliti, zoper voljo Rtrastnega Nemca svojega redaktorja.
Mi zmirom kličemo: dajte Slovencem slovenskih uradov, vsaj ne umejo nemškega. Kako se pa nam nasprotuje, ilustrira najbolje f*k-tum, da je uvedla tukajšnja ljubljanska pošta za razne pošiljatve čisto nemške „post-begleitBdressea. Slavno poštuo vodstvo prosimo naj razjasni to naredbo, katera je naravnost obrnena zoper § 19. osnovnih državnih zakonov.
Iz CVrklin 4. sept. [Izv. dop.] V soboto 6. t. m. zboruie v Tolminu, kakor se pripoveduje snujoče ho ribarsko društvo, katero bode baje da imelo nameu povzdigniti ribištvo po naših gorskih mnogoštevilnih vodah, osobito pak v Idrijci. — Komu pač nij znano, da naše gorske postrvi slove, da še celo v Rim so morale romati o zadnjem kon-ci'u. Koristno je torej, da se gospodarstvena vprašanja vsestransko reševati začno, in tudi ribištvo na stopnjo povzdigne, po nacijonal-nem ravnanju, o katerem se bode nekaj pogovarjalo.
Po nasvetu g. M^rzeka, kateremu je začasno izročeno nadzorovanje ribištva, je k temu zborovanju povabljenih pet gospodov iz Cerkna, kater: bodo pri tem en^etu tuli svoj kontig-nent dati mogli. Na čelu tej ekspediciji bode Ciceron, kakor mu po domaČe pravijo. Obravnava se prične ob 9. zjutraj.   Bog daj srečo !
Iz fet. .9o"»<ii nad Polhovim gradcem 3. Bept. [Izv. dopis.] V dopisu z Notranjskega se navajao uzroki, zakaj da pri nas tako po-gostoma nastajajo požari. Tam se premalo omenja, da tudi včasih rckomavharji, plašurji in druge vrste sodrga požge našemu kmetu iz hudobnosti in maščevalnosti, ker ne dobi
ravno ćnega dariS, katerega je tak lopov hotel imeti. Take beraške sodrge ne pogrešamo todi nikdar; zlasti jih je obilo o mlatvi, ko roroarO od skednia do skednja; toliko jih je, da mori kmet misliti, da dela zanje, a ne za ae in svojo obilo družino. Silno radi obiskujejo tudi romarska božja pota, kjer nadlegujejo ljudi. Za priprošene krajcarje pa se napijejo žganja, in za kratek čas se potem pretepajo. Navadno so to zdravi ljudje B celimi, nepokvarjenimi ndi. Pri tej priložnosti se obračamo zopet do žandarmerijskih oblastnij, naj oni, ki so pod Laaserjem umeli tako dobro zasledovati konfiscirane liste »Slovenskega Naroda", ki so kmetu kaj radi na noge Btopali, naj oni preganjajo plašurje, lopove, potepine ali „vagabunde", ter naj je gonijo v prisilno delavnico, v ta jako potrebni zavod, in naj nas rešijo zlega.
Pa tudi „vandrovci", ki privandrajo navadno doli s Švabskega, iz dežele kulture in inteligenčne, ker se jim ne lfubi delati, nadlegujejo slovenske poljedelce in so pravi uzmo-viči, nepoznajoči nemške poštenosti ali tiste nemške „biederkeit* in nemške „treue", O katerej znajo Nemci več bahati se, nego je res kaj o njej.
Iz la rope 1. Rent. \lzv. dop.] Uže mnogokrat smo imeli priliko citati v „Sloven-Rkem Narodu" kako radodarna je zavavoval-mc\ zoper ogenj, banka „Slavija". Vse prav in hvale vredno je, da tako skrbi, da daje brez plače občinam brizgalnicu, katere so po občnem ppričevanji velike dobrote pri požarih in mogočne zatiralke požrešnega in strahovitega elementa. Ker je pa v Kropi mnogo posestnikov zoper škodo ognja zavarovanih baš pri banki „Slaviji" — kakor mi je bilo od osobe, ki je v tem dobro podučena, zatrjeno, je črez 40 000 gl. zavarovalnine in to nij ravno mala svota za trg kot je naš, — znamenje je, da veliko zaupanja stavijo v ta vsaj res vse skozi slovanski zavod. To je gotovo za to, ker banko narodnjaki priporočajo. Ali večkrat je bil uže tukajšnji zastopnik banke „Slavije" g. France Pire interpeliran, zakaj da banka „Slavija" tudi v Kropo ne da ene take pomočne briz-galnice, kakor jih daje drugod, ker vendar taka velika svota zavarovanega denarja nij mala reč.   Pa odgovor je bil vselej, da si je on uže mnogo prizadeval v tej zadevi dobiti za našo Županijo tako pomoč, pa dozdaj vse lej brez vspeha.   Ima li naš trg kako črno piko? Koristilo bi tudi „Slaviji", ker bi potem še več jih pristopilo k temu zavodu; saj kakor Rem uže omenil, to nij ravno mala svota 4OO0O gld.
Iz Trsta 3. septembra. [Izv. dop.] V nedeljo 31. avgusta je društvo „Edinost" priredilo na Opčinah veliko besedo v prostorih g. Mičeta Malalana. — Zbralo se je k tej veselici še precej odličnega občinstva, in spored, obstoječ iz 10 točk, bil je zelo zanimiv, izvršil se je jako dobro. 1. „Mladini", zbor Majdrihov, pel je zbor openskih pevcev dobro. 2 „Materina ljubezen" deklamovala je gospica Hakelnova iz Trsta jako Bimpatično. 3. „Sreče dom" deklamovala je naravno in lepo prosta domača kmetska deklica, učenka III. razreda. 4. „Jadransko morje", zbor Hajdrihov, pel je openski zbor precizno in čutno. 5. „Medeja" deklamovala je gospa Vrišarjeva izvrstno, ne-presegljivo. G. „Molitev", zbor A. A. Lebanov, peli so dobro bv. Ivanski pevci. 7. »Dvogovor* iz Viljem Telia predstavljala sta g. Vrišar in njega soproga v kostumu prav dobro. 8. Igra
„Y Ljubljano jo dajmo'1 igrala se je sploh dobro. „Marica" (g. Ilakeluova) je igrala jako lepo, i, kaj bi ne, tako ljubeznjiva stvarica! Isto tako ,,MitiB (druga g. Ilakdnova) je bila svojej nalogi popoluem kos. „Muko" (g, Alojz Gorjupov) /.na svojo nalogo posebuo ob-utijivo in naravno predstavljati, pi sij je imel tudi primerno nalogo — ljubez.cn odkrivati. — Oh, brečiiu mladosti „Pavle" iu „Neža" (go spod Vrišar in gospa) sta se pa posebno odlikovala, kot vsigdar, kadar stopita na oder.. Ona dva bi delala čast vsakemu mestnemu gledališč nemu odru. „Gašperu (g. K.) je bil tudi na svojem mestu, toda nekoliko preveč Be je oziral po „suflerju". 9. „Banovci", zbor, bo openski in sv. Ivanski pevci skupno prav dobro zaoiili, da je kar grmelo. 10. Ples, katerega, kljubu vročini, se je obilno udeležila skokcnoga mladost, je trajal do 4. zjutraj. rTi stan" Brno se pa zabavali pri kapljici izvrstnega terana, brez katerega g. Malalan nij nikoli; vmes sta nas pa razveseljevala zbora sv. Ivanskih in openskih pevcev, katera sta nam mnogo lepih pesnic zapela, za kar jima bodi slava in hvala. Omeniti moram de, da mej posameznimi točkami je godba („benečan-fiki sekstet") svirala lepe komade raznih slovanskih arij.
Vse lepo, vse dobro, samo nekoliko premalo občinstva. Temu je bila menda največ kriva velika vročina, pa še druge krivde bi lehko omenjal, če bi imelo kaj pomagati, zato raje pripustim, da se vsak, ki se krivega čuti, sam skesa in — spokori.
Domače stvari.
— (Z Divača) 3. Bept. Be nam piše: V nedeljo 7. t. m. ima tukaj avstrijsko državno gozdno društvo, kateremu je načelnik bivši minister dr. Banhans, svoj shod ali zborovanje. Pričakuje se obilo gostov iz sosednjih dežel, pa tudi iz Koroškega, štajerskega in Hrvatskega. Udeležiti se sme tega zborovanja pa tudi vsak prijatelj pogozdovanja, čeravno nij ud društva. Na večer Be prepelje cela družba b posebnim vlakom v Ileko, in od tod po morju v Sinj, kjer bodo tudi zborovanja.
— (C os ar) je daroval za pogorele« na Igu GOO gld.
— (5 0 0 gld. zgorelo.) Na Poljanah v okraji Kamniškem je IG. pr. m. gorelo pri kmetici Mariji Dolinar. Kazen hiše, hleva, poda in lope je ženi zgorelo tudi še 500 gld. denarja v srebrn.
— (Obesil se.) Iz Velike Nedelje nam se 4. sept. piše: Obesil se je denes zjutraj tukajšnji želar Blaž Ternon od žalosti, da mu je žena umrla in ga detca nijso hoteli ubogati, ter je zmirom dejal, da ne more živeti pod tako neugodnimi okoliščinami.
— (Laz ar isti.) Beremo v „Dan.": V začetku tega meseca &ta se iz Celja v Ljubljano preselila dva duhovna iz reda sv. Vin-cencija P., čč. gg. Jožef Premož in Vinko Geršak z dvema bratoma in bodo stanovali v novem samostanu zraven nove sirotišnice (nekdanje Lichtenturnove hiše); v ta namen jim je škof g. dr. Janez Krizostcm blagoslovil ondotno kapelo. Oskrbovali bodo č. gospodje zraven duhovenskegapastiratva usmiljenih sester tudi hiralnico in dekliško sirotišnico.
— (V Loškem potoku) bo Bnidejo 10. t. m. sošolci r. g. Valentina Jereba, da mu postavijo spomenik in opravijo po njem < iti cium dfcfunctorum. Spomenik stane okoli GO gl.
— (P os lav ljenje.) Gosp. Jurij Križaj, dekan v Kamniku, konzist. svetovalec itd. itd., posebno zaslužni in občespoštovani gospod, je postal častni kamernik nj. svetosti Leona XIII. s pravico vijoličaste obleke itd.
— (V Alojzi,evišce ljubljansko) je sprejeto 10 gimna .i„alc-jv ti 3., 4. iu ."). šole.
— (V Idriji) je umrl g. Fr. Treba, dekan v pokoju.
— (V Paznu) je 21. vel. Berpana umrl P. Pij Kopitar, iz reda sv. Frančiška.
— (Učiteljski jubilej) ali 501etnico svojega šolskega delovanja obhajal je g. Janez Vraz, mnogozasiužni nadučitelj pri bv. Marjeti na Pesnici, dno 30. avg. t. 1. Učenci in učenke so bile v spominu na izredno svečanost obdarovane z vinom in kruhom.
— (Strela udarila) je v zvonik farni cerkve sv. Petra v gornjej Radgoni, in se potem zugnala po cerkvi, katerej je novo mala-nje precej poskodila.
— (Pri b v. R u prtu nad Laškim) so v nekem gozdu našli mnogo nakradenega blaga, v bližim pa se poteplje glasovit tat Fr. Guzaj, ki je iz ječe nedavno bil všel.
(Jemril v IJia*t3j»nl.
V deŽolnej bolnici:
1. septombra: Martin Kristan, diurnist, 341., za pljučno tuberkulozo.
2. septembra: Luka Mrhar, delavec, 35 let. — Hozahja Svetek, delavca hči, 3 leta, za katarom v črevesu.
3. septembra: Janez Svetek, delavca sin, 4 I., za katarom v črevesu. — llanja Kavnalirib, gostinska, 70 I., za pl|UČuu tuberkulozo.
Tujci.
5. septembra:
Kvropat Mundigler iz Dunaja.
Pri mioudi Melzer iz Dunaju. — A I>erti iz Trsta. — Triba iz Reke. — Orne iz Gorico. — Bratt-mann iz Dnu ju.
Pri tlMiMlt linjc iz Colja. — Stemiša iz Trstn.
— Schitik iz Zagorja.  —  pl. Szalay iz Dunaja. Kron iz Kočevja. — Fink iz Gradca. — pl. Stevror iz Monakova.
Pri ImvarMko-in dvoru t Jaklič iz Šrajfrja. Pri HVNtrijhUi-iii tcjtarji:   Vldio iz Dunaju.
— Bauer iz Celovca.
Dunajska borza 5. septembra.
(Izvirno telcgrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   66 gld. 45 Enotni drž. dolg v srebru   ...   68 „05
Zlata routa ......79 „60
1860 drž. posojilo .....123 „80
Akcije narodne banke   .... 820   „ —
Kreditne akcijo.......255   „ 90
London..........117 „80
Srebro..........—    „ —
Napol.   ..........9   „ 32';,
C. kr. cekini........5    „ 59
Državne marke .   . ...   57    n 75
kr.
Dva učenca ali deklici
sprojmeti se v Sparilo oria. pri nokej uradniskej rodbini v popolno obskrb in nadzorstvo
Odgovor da: A. Hribar v Mariboru, Piarr-hofgasse št. 11 v 1. nadstropju, (-12—2)
50 flo 100 tO HM (sli?)
se kupi. Ponudbe sprejme opiavinstvo „Sloveu-»fcega Narod(40> -'2)
Strelovode
najzanesljiveji s prilpidenin rtom iz platine izdeluje podpisani (408—8)
za zvonike, hiše, kozolce itd.,
ter je sam razpeljava. Podpisani opozoruje pri tej priliki tudi, da ima poseben stroj, s katerim zamore vsak tr.-notek poskus ti, ali jo napeljani strelovod še dober ali uže poškodovan, in torej hilro poprave potreben. Popravo priskrbi tako-, dobro in po uizkej Cimi. Ako se terja, pozlati strelovodov rt z zlatom
v ognju.
Franc Kašperič,
'liuilimii,   \ 11 <i In i I igeil.CiMMH«.
V toku 30 let potrjeno.
Anatcrinina voda za usta
pO .1. O. I*<>j»;»-ii,
c. kr. dvorni zdravnik za /.obe na Itumiji, Stadt, Bognergansc 2. Boljša od vseh dru/ih usmili vod kot pre-servaliv zoper zobne in ustno bolezni, da ne gojijo in so ne uiajejo zobje, ima prijeten dub in okus, krepi zobno meso, t* r ju izvrstno sredstvo i'a čiščenju zdb.
fl^"" Da si to priljubljeno, neutrpljivo pri-jiritro morejo preskrbeti vsi krogi, so so vpeljale steklenico raziičuib vehkostij, namreč: velika steklenica po 1 gld. 40 kr., srednja po 1 gld., mala po 50 kr.
Anaterinina pasta za zobe,
za snaženje in obvarovanje! žob, za odstranjenje slabega duba in kamena na zobeh. Cena steklom) puški 1 g'd. 22 kr.
Ponp-ovn aromatična pasta za zobe,
naj|| vrst noje sredstvo za gojenje in obvarovanje notranjih ust in zob. Cona za kos 35 kr.
Rastlinski zobni prah,
čisti zobe, odpravlja zobni kamen, in površje zob so bolj in bolj boli. Škatljica velja «3 kr.
Popp-ova plomba za zobe,
s katero si moro vsakdo sam napolniti votle zobe. (37—8)
Aromatično medio.iiiično milo iz zelišč
za olepšanjo in oboljšauje polti,  in skušena zoper vse nečistote na polti;  v zapečatenih izvirnih zavojčekih a 30 kr.
V blagovoljni pozor!
V zavarstvo proti ponarejanji se p. n. občinstvo Oposoruje, da jo na vratu vsake steklenice »iittterJuiuc ustue votlo brani, bouo znamenje (firma llvgea in anatori-nini izdelki) kakor jo pri vsakej steklenici tudi vtianji zavitek, na katerem je dobro vidljiv voden tisk, državni orel in firma.
Zaloge imajo v jnl>l jimi, vse lekarne kakor tudi gg. Ant. Krisper, Kd. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmitt, V. Petriiič, L. Pirka r, P. Lassnik, Terček in Nekrep; v Postojni: J. Kttpferachmidt ; v Š k o f j o j Loki: C. Fubiani; v K očevji: J. Braune; na Krškem: F. Bomches; v 1 d r i j i: J. Mrarta; v Kranj i: K. Šavnik; v Litiji: Miihlivenzel, lekar; v Metliki: Mattetjevi nasledniki; v Novem mestu: D. liizzoli in J. Bcrgniann ; v K a d o v 1 j i c i : A. Itoblek; v Kamniku: J. Močnik; v Č r u o m 1 j i: J. Blazek ; v Vipavi: A. Deperia.
■
i
—   CT>   ^'S.       p — 3 —_, O*
N 1
c
£
Srn
E.
0 5 <.S
• 2 p
m «> 2 <
r* j,, cs< jj
MK
od ^Lns •jTffS < gg1
1 ?
S < b 1?
p*y 5 E ZjS b
<—• <   0 n<
S-"" b p
i a ra
■■*.< s.
B B 2
4)        C C
M< P- q'
Hi » 5r < N nt n * b
Roditelji! Oskrbniki!
Pri meni podpisanem dobite vsake velikosti in mere
obleke za dijake.
Tudi raznotere
obleke za otroke
prodajem Julco v veno.
Me A    U IH a li 11.
(414—1) v Ljubljani, v Lukman-ovej hiši.
& & ^ ^ (i? & ci> ^ «fe
Izddteij in urednik Jouip Jurčič.
Lauuuua in u&k „Marodue tiskarne".