ŠOLSKA KNJIŽNICA • LETNIK 32 (2023) • ŠTEVILKA 4 Mag. Mateja Drnovšek Zvonar Pestra jesen za šolske knjižničarje ........................................................................................................................................... 1 Urška Zimic Spodbujanje zanimanja za branje prek interesne dejavnosti ............................................................................................ 2 Nataša Logar Andič Bralna motivacija učencev predmetne stopnje na Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik ........................................ 9 Tadeja Česen Šink Kako učence in učitelje povabiti k branju in v knjižnico? .................................................................................................. 15 Simona Merljak Pravljični potep po svetu ........................................................................................................................................................... 25 Damjana Andrin Drobni tisk v zbirnih zapisih tudi v šolski knjižnici .............................................................................................................. 32 Aleša Marovt Razstave kot promocija dela šolske knjižnice ...................................................................................................................... 37 Gordana Banjanin Ko cvetijo knjižnice – poročilo z mednarodne konference šolskih knjižničarjev IASL 2023 ................................ 44 Mag. Sandra Fišter • Zaključna konferenca projekta Dvig digitalne kompetentnosti: Digdaktika ........................................................ 45 • Tkemo mrežo ustvarjalnosti. Strokovno usposabljanje za registrirane koordinatorje kulturno-umetnostne vzgoje (KUV) v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kulturnih ustanovah in lokalnih skupnostih v Galeriji Dolenjskega muzeja Novo mesto ......................................................................... 46 Katarina Jesih Šterbenc Srečanje za šolske knjižničarje v srednjih šolah ................................................................................................................. 47 Tatjana Lukovnjak Poročilo z bralnega posveta Branje za znanje ...................................................................................................................... 48 Nina Kranjec Anekdote iz šolske knjižnice Osnovne šole Grm ............................................................................................................... 49 STROKA IN PRAKSA UVODNIK ODMEVI ISKRICA uredništvo: Romana Fekonja (odgovorna urednica), Zavod RS za šolstvo; mag. Mateja Drnovšek Zvonar, Osnovna šola Ljubljana – Polje (gostujoča urednica); Alja Bratuša, Osnovna šola Polzela; Katja Brezovnik, Osnovna šola Vransko-Tabor; Tadeja Česen Šink, Osnovna šola Naklo; mag. Sandra Fišter, Osnovna šola Mokronog; Katarina Jesih Šterbenc, Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana; Metka Kostanjevec, Prva gimnazija Maribor; Andreja Urbanec, Osnovna šola Orehek, Kranj; Tatjana Vučko, Osnovna šola II Murska Sobota; naslov uredništva: Romana Fekonja, Zavod RS za šolstvo, OE Maribor, Trg revolucije 7, 2000 Maribor, tel. 02/320 80 65, e-pošta: revija.solskaknjiznica@zrss.si; lektura: Valentin Logar; prevod izvlečkov v angleščino: Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec Škraba, s.p.; oblikovanje: Studio Aleja d.o.o.; grafična priprava: Design Demšar, d.o.o.; tisk: Para tiskarna d.o.o.; naklada: 580 izvodov; ustanovitelj in izdajatelj: Zavod Republike Slovenije za šolstvo; predstavnik: dr. Vinko Logaj; urednica založbe: Simona Vozelj; letna naročnina (štiri številke): 33,00 € za šole in druge ustanove, 24,75 € za individualne naročnike, 12,50 € za študente, upokojence; 38,00 € za naročnike iz tujine. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 11,00 €, dvojne pa 22,00 €; v cenah je vključen DDV. naročila: Zavod RS za šolstvo – založba, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana; zalozba@zrss.si. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 575. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Priznanje avtorstva-Nekomercionalno-Brez predelav ISSN 0353-8958 SOLSKA KNJIŽNICA 32. letnik (2023) številka 4 (119) Kazalo in kolofon 1 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 4 Toliko neverjetnih možnosti, ponudb izob- raževanj in posvetovanj je bilo to jesen za šolske knjižničarje! Upam, da ste se uspeli udeležiti vsaj kakega med njimi. Še veliko bolj mi je v veselje, da se na vedno več dogodkih, ki niso namenjeni izključno šolskim knjiž- ničarjem, vedno bolj pojavljamo tudi šolski knjižničarji in predstavljamo svoje delo. Zelo smo prodorni in res lahko pokažemo ogrom- no stvari. Ni pa bilo naše delo povezano samo s številnimi izobraževanji, predstavitvami in srečanji. Mogoče je komu malo slabe volje povzročila statistika, a ta je nujno potrebna in tudi zakonsko obvezna. Hkrati lahko ravno na statističnih podatkih gradimo naprej in izboljšujemo stvari. Z njeno pomočjo in s podatki, ki smo jih prispevali knjižničarji, nastaja nov Pravilnik o pogojih za delovanje šolskih knjižnic, ki ga lahko naredimo še boljšega, učinkovitejšega in bolj "prijaznega". Odločevalcem, ki ga pripravljajo, tako poma- gamo razumeti naše delo, kar lahko pripelje do boljših odločitev. Ravno se je končal tudi Frankfurtski knjižni sejem, na katerem je bila letos častna gostja Slovenija. Vesela sem, da se ga je uspelo ude- ležiti tudi nekaj naših kolegov, ki so poudarja- li same presežke. Pomembno je, da smo tudi šolski knjižničarji vedoželjni in se odločimo za obisk tako pomembnega dogodka. Biti moramo informirani o najnovejših trendih, še bolj pa udeležba na tako velikih dogod- kih bogati nas same. Napolnjeni s pozitivno energijo, ki nam jo lahko da takšen dogodek, laže delujemo in spodbujamo radovednost tudi pri učiteljih in učencih. Upam, da se bo vsak od nas tega sejma udeležil vsaj enkrat v karieri. Dokaz, da imamo veliko za pokazati in da že zdaj delamo zelo dobro, je tudi naša revija. Polna je zanimivih idej in primerov dobrih praks, ki jih lahko prilagodite tako, da ustre- zajo vašemu prostoru, vašim učencem in vam samim. Prepričana sem, da vas je veliko, ki v sklopu svojega dela ali dodatno vodite tudi interesne dejavnosti za učence. Že v prvem prispevku lahko dobite ideje, kako vaše ure še popestriti. Na žalost tudi interne raziskave kažejo, kako motivacija za branje pri učen- cih s starostjo upada in da jih je kar težko prepričati, da bi spremenili svoj odnos do knjige. Povedo pa, da na njihovo motivacijo za branje knjig najbolj vplivajo starši. Tako kot učitelji se na šolah zelo menjajo tudi šol- ski knjižničarji, bližina doma ali drugi vzroki nas potegnejo na novo delovno mesto. Kako prebiti led med novimi sodelavci in kako se približati učencem, nam je v reviji predsta- vljeno zelo slikovito. Ne smemo pozabiti, da je ena naših najpomembnejših nalog pove- zovanje knjižnice s posameznimi predmeti. Na primeru pravljice se lahko najdemo v različnih razredih osnovne šole. V reviji je tudi zelo dobrodošel prispevek Kako ravnati z drobnim tiskom, saj se včasih res vprašamo, kaj naj z njim. Razstave so skoraj "obvezen" in lep del našega dela, lahko pa jih popestrimo še z dodatnimi dejavnosti in tudi tako še bolj približamo knjižnico našim obiskovalcem. Čas zelo hitro teče in tik za ovinkom je že naslednje koledarsko leto. Želim vam, da bi bili tudi v naslednjem letu tako aktivni kot le- tos. Veselim se vaših idej, za katere upam, da jih boste delili z našimi bralci. V uredništvu pa za vas pripravljamo presenečenje, ki se ga izjemno veselim in komaj čakam, da ga bomo lahko v letu 2024 delili z vami. PESTRA JESEN ZA ŠOLSKE KNJIŽNIČARJE Mag. Mateja Drnovšek Zvonar, gostujoča urednica 2 Spodbujanje zanimanja za branje prek interesne dejavnosti Keywords: reading promotion, motivation to read, extracurricular activity, creation Izvleček Branje je v današnjem svetu ena od najosnovnejših veščin. Brez branja ne moremo ra- zumeti napisanih besedil, se pisno sporazumevati … Branje nas odnese v svet domišlji- je, kjer uživamo ob dogajanju v knjigi, se otresemo skrbi … Vendar – kako spodbuditi otroka k branju? Je dovolj, da mu knjige le postavimo na doseg roke? V uvodnem delu je predstavljenih nekaj dognanj slovenskih avtoric o pomenu spodbujanja branja, v nadaljevanju pa predstavljam konkretne primere, prek katerih pri otrocih spodbujamo zanimanje za branje. Ključne besede: spodbujanje branja, motivacija za branje, interesna dejavnost, ustvarjanje Abstract In today's world, reading is one of the most essential skills. Without reading we cannot understand written texts, or communicate in writing. Reading transports us to a world of imagination, where we can enjoy the events in the book, rid ourselves of worry, etc. However – how can we encourage a child to read? Is it enough that we place books within arm's reach? The introduction presents a few findings of Slovene female authors on the importance of reading promotion; this is followed by specific examples of how to stimulate children's interest in reading. STROKA in PRAKSA Stimulating Interest in Reading through an Extracurricular Activity Urška Zimic UDK 028.5:37.091.3 3 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 4, 2-8 V času, ko v ospredje vedno bolj prihaja uporaba elektronskih naprav, pogosto pasivno gledanje v ekrane, se mi zdi izjemno pomemb- no, da ne pozabimo na »hrano za možgane«. Z branjem si širimo besedišče, domišljijo, ustvarjamo nove predstave, branje nas sili v razmišljanje. V 1. razredu otroci spoznajo črke, se učijo brati, v 2. in 3. razredu pa branje še bolj izpilijo, tako da lahko berejo vse obširnej- ša besedila. Z interesno dejavnostjo, kjer sem povezala branje z ustvarjanjem, sem učence želela navdušiti nad branjem, saj so tudi prek ustvarjanja razvijali pozitiven pogled na literaturo. KAJ O BRANJU MENIJO SLOVENSKE AVTORICE Leta 2003 je bil izdan priročnik za spodbujanje branja Beremo skupaj, kjer različne avtorice razmišljajo o branju, motivaciji za branje ter vlogi odraslih. Ljubica Marjanovič Umek in Maja Zupančič v svojem članku o vlogi branja in pripovedovanja v otrokovem razvoju po- udarjata, da je gledanje slikanic, pripovedo- vanje in branje zgodb ena od oblik igre in otrokovi partnerji pri igri zavestno ali nezave- dno spodbujajo njegov razvoj. Otrok se tako v delovanju z drugimi lahko nauči veliko več, kot če bi bil v dejavnost vključen sam. Pišeta o pomenu odraslih pri branju. Zdi se jima pomembno, da odrasli otrokom berejo kako- vostna besedila, saj to otroke sprosti in jim da občutek varnosti. Vse to pa pozitivno vpliva na njihov celosti razvoj – čustveno doživljanje, vživljanje v posamezne junake, domišljijsko ustvarjanje, iskanje novih, nenavadnih pove- zav ter odnosov. Vse našteto pa pripomore h kasnejšemu razumevanju besedil in samostoj- nemu ustvarjanju besedil. V istem priročniku na vlogo odraslih opozarja tudi Marjeta Domicelj. Izpostavlja, kako zah- tevno in kompleksno je, kako odrasli krepimo otrokovo notranjo motivacijo za učenje. Z ne- ustreznimi pristopi namreč lahko nanjo vpliva- mo tudi negativno. Po njenem mnenju otroci potrebujejo redne dejavnosti in stike z bralnim gradivom. »Neposredne izkušnje z govornim in pisnim jezikom ter dejavnosti, ki so za otro- ke smiselne in povezane z njihovim življenjem in izkušnjami, spodbujajo razvoj sposobnosti, ki so potrebne za branje in pisanje.« O motivaciji za branje je v priročniku za spodbujanje branja Beremo skupaj pisala tudi Nataša Bucik, ki izpostavlja pomen branja odraslih otrokom kot eno najučinkovitejših metod ustvarjanja dobrih bralcev, ki bodo brali vse življenje. Če bodo odrasli pri otrocih že od zgodnjega otroštva spodbujali interes za branje in pozitiven odnos do knjige, bodo poskrbeli, da se bodo otroci razvili v zavzete bralce. Pri tem pa ni pomembno samo, da so otrokom knjige na razpolago, ampak da jih odrasli bere- jo otrokom in jih nad branjem navdušijo. Enega od člankov v priročniku je napisala tudi Tilka Jamnik, ki je specialistka za knji- žno vzgojo otrok do 9. leta starosti. Piše, da je zelo pomembno, »da odrasli tudi sam uživa ob umetnostnem besedilu, ki ga pripoveduje ali bere otrokom. Navdušenje in očaranost se prenaša, prevzame, prepriča.« Med drugim poudarja pomen slikanic, ki so otrokom v pr- vem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnov- ne šole v veliko pomoč »pri drsnem vstopu v branje«. Opozarja na poglabljanje doživetij kot sklepno fazo pri obravnavi umetnostnih besedil. Takrat otrokom ponudimo ustvarjalne in poustvarjalne naloge. Te naloge vključujejo različne dejavnosti – domišljijske, verbalne, likovne, glasbene, gibalne igre. Prek raznolikih dejavnosti spodbujamo različne oblike otroko- ve ustvarjalnosti. Margareta Dolinšek - Bubnič v knjigi Beri mi in se pogovarjaj z mano (1999) posveča veliko pozornosti povezavi branja in ustvarjanja. De- sna polovica možganov namreč uravnava levo stran telesa (domišljija, neverbalno izražanje), desno stran telesa pa uravnava leva možgan- ska hemisfera, ki omogoča verbalno izražanje. Poudarja pomen igre, »kjer otroci med seboj skupaj nekaj počnejo in so aktivno vključeni v proces, ki je za vse prijetno in zabavno dožive- tje, ob njem pa se vsi sodelujoči igraje učijo«. Pri poustvarjanju je pomembna tudi simbo- lična igra, saj si »z igro in druženjem otroci razvijajo socialne oblike vedenja, kar pomeni, da na socialno sprejemljiv način izražajo svoje želje in sodelujejo z drugimi«. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje Tina Pomembno je, da odrasli otrokom berejo kakovostna besedila, saj to otroke sprosti in jim da občutek varnosti; vse to pozitivno vpliva na njihov celosti razvoj. Če bodo odrasli pri otrocih že od zgodnjega otroštva spodbujali interes za branje in pozitiven odnos do knjige, bodo poskrbeli, da se bodo otroci razvili v zavzete bralce. 4 Urška Zimic: Spodbujanje zanimanja za branje prek interesne dejavnosti Bregant opisuje pomen igre za otrokov razvoj. Poudarja, da otroci med igro uporabljajo domišljijo, ustvarjajo in raziskujejo svet okoli sebe, preigravajo vloge odraslih, ki jim še niso kos v resničnem življenju in vstopajo v dejav- nost z drugimi ljudmi. Otroci se v skupinski igri učijo dela v skupini, pogajanja, reševanja sporov in postavljanja zase. INTERESNA DEJAVNOST »BEREMO IN USTVARJAMO« Tudi sama menim, da je treba s spodbujanjem veselja do branja začeti že v zgodnjem otroš- tvu. Najprej starši doma z malčki, v šoli pa imamo veliko vlogo prav učitelji. Z namenom, da bi otrokom približala svet besed, domišljije, spodbujala interes in motivacijo za branje, že nekaj let izvajam bralne urice v obliki intere- sne dejavnosti. Zadnja leta obiskujejo učenci interesno dejavnost »beremo in ustvarjamo«. Namenjena je učencem 1. in 2. razreda. Moj namen je bil in še vedno je, da otrokom berem pravljice, pesmice in potem iz teh prebra- nih besedil izhajam pri poustvarjanju. Tak način izvedbe se je izkazal kot zelo zanimiv in privlačen za otroke. Po navadi smo name- nili dve zaporedni srečanji enemu besedilu. Vsako besedilo smo najprej prebrali, se o njem pogovorili, otroci so izražali svoje občutke, mnenja o dogajanju, si izmišljali nadaljevanja …, pri naslednjem srečanju pa sem besedilo uporabila kot podlago za razne dejavnosti. V nadaljevanju bom predstavila nekaj dejavnosti, ki smo jih izvedli. Izhodišče za prvo dejavnost je bila pravljica Zlati želod avtorice Katy Hudson. Drugo uro našega srečanja sem učencem pripravila »lov na skriti želod« kot izpeljanko lova na zaklad. Pripravila sem jim več vprašanj ali nalog, vsako pa so dobili v določenem delu naše šole. Prek nalog so tako spoznavali različne prostore na šoli, saj so jih namigi vodili iz prostora v pro- stor. Naloge so bile zastavljene zelo raznoliko – od tega, da so učenci poiskali naslov prav- ljice v kratkem opisu pravljice, iz premetank sestavili imena znanih književnih junakov, reševali uganke do raznih gibalnih nalog. Poleg tega so dejavnosti spodbujale tudi timsko sodelovanje med učenci – starejši učenci so pomagali mlajšim, manj izkušenim bralcem pri branju nalog in namigov, mlajši učenci pa so se na ta način povezali s starejšimi učenci in tudi pri kasnejših srečanjih radi sodelovali z njimi. Otroci, ki obiskujejo interesno dejavnost »be- remo in ustvarjamo«, zelo radi likovno ustvar- jajo. To spoznanje mi je služilo kot izhodišče za povezavo več pravljic z likovnimi nalogami. Ob prebiranju pravljic Prvi sneg (avtorica je M. Christina Butler) ter personalizirane pra- vljice Matic in čudežni snežak smo izdelovali snežake, tako da smo belo tempero tiskali na barvno podlago. Nastali so zelo različni sneža- ki, vsak poseben in unikaten. Pomladi smo spet likovno ustvarjali. Podlaga za novo nalogo nam je bila pravljica Anto- ona Kringsa Metuljček Matiček. Učenci so si izbrali različne tempera barve, jih poljubno Slika 1: Naslovnica knjige Zlati želod Slika 2: Naslovnica knjige Prvi sneg Slika 3: Naslovnica knjige Metuljček Matiček Otrok s simbolno igro razvija spoznavne sposobnosti, se uči načrtovanja, posnema svet in ljudi okoli sebe, uri domišljijo ter prevzema različne vloge. Poskuša se vživeti v drugega, se sporazumeva na različne načine in vadi govor v vsej s v oji r aznolik osti. 5 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 4, 2-8 polili po polovici risalnega lista, nato so risalni list prepognili in na drugo polovico odtisnili še mokro tempera barvo. List so razprli, in ko se je barva posušila, so si izrezali metulje, ki so jim dodali še tipalke iz kosmate žičke. Dokončani metulji so nato postali še plesni partnerji pri plesu ob klasični glasbi. V naša srečanja smo vključili tudi simbol- no igro, prek katere se otroci učijo medsebojnih interakcij, reševanja problemov in sodelovanja. Tina Bregant na strani Nacionalnega inštituta za javno zdrav- je navaja, da otrok s simbolno igro razvija spoznavne sposobnosti, se uči načrtovanja, posnema svet in ljudi okoli sebe, uri domišljijo ter prevzema različne vloge. Poskuša se vživeti v drugega, se sporazumeva na različne načine in vadi govor v vsej svoji raznolikosti. Podlaga za tako igro nam je bila pravljica Vide Brest Prodajamo za gumbe. Učenci so razred spre- menili v veliko tržnico, si na mize pripravili stvari, ki jih bodo prodajali, ter pripravili de- nar, s katerim so plačevali – gumbe. V igri so neizmerno uživali, se menjavali v vlogi kupcev in prodajalcev in ura je prehitro minila. Slika 6: Naslovnica knjige Prodajamo za gumbe V našo interesno dejavnost smo vpletli tudi naravoslovne vsebine. Za naravoslovno obar- vano dejavnost sem izbrala pravljico Barbare Čeh Brežnik Škratek Nace in sončnice. Vsak od učencev je od doma prinesel cvetlični lonček, jaz pa sem priskrbela zemljo in semena sonč- nic. Učenci so v lončke posejali sončnice, nekaj vrečk semen smo posejali tudi v našo šolsko gredico, vsak učenec je dobil tudi dodatno vrečko semen, da si je lahko nato še doma po- sejal sončnice. Zdaj zalivamo zemljo, v katero smo posejali semena, in nestrpno čakamo, komu bo prvemu pokukala rastlinica iz zemlje. Slika 4: Ustvarjanje s tempera barvami Slika 5: Nekaj dokončanih metuljev 6 Urška Zimic: Spodbujanje zanimanja za branje prek interesne dejavnosti Kot zadnjo smo prebrali pravljico naše upoko- jene učiteljice Tatjane Štular Mravljica Sanja. Tatjana nas je tudi obiskala, tako da so imeli učenci priložnost v živo srečati enega od av- torjev prebranih besedil. Učenci so je bili veseli in so ji postavili vrsto zelo zanimivih vprašanj. Povedala nam je, kje je dobila idejo za pravlji- co, kako je pravljica nastajala in kako je pote- kala izdelava in izdaja knjige z njeno pravljico. Presenetila nas je s pripovedovanjem pravljice o sreči. Za konec srečanja so se učenci spre- menili v pisatelje in ilustratorje čisto svojih pravljic. Dobili so bele A4-liste in jih prepogni- li na pol. Liste smo speli s spenjačem. Nato so si najprej vzeli nekaj časa za razmislek, o čem bi njihova knjiga pripovedovala. Nato pa so začeli z risanjem in pisanjem pravljic. Njihovi izdelki so pokazali, da so vanje vložili veliko Slika 7: Prodajamo za gumbe – simbolna igra Slika 9: Sejanje sončnic Slika 8: Naslovnica knjige Škratek Nace in sončnice 7 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 4, 2-8 Slika 10: Obisk Tatjane Štular Slika 11: Naslovnica knjige Mravljica Sanja Slika 12: Naslovnica knjižice Babi in dedi sta na Maldivih Slika 14: Naslovnica knjižice Sladoled Slike 15, 16 in 17: Del notranjosti knjižice Sladoled Slika 13: Del notranjosti knjižice Babi in dedi sta na Maldivih 8 Urška Zimic: Spodbujanje zanimanja za branje prek interesne dejavnosti truda, saj večina otrok še ni niti poznala vseh črk (kar se vidi v zapisu črk in besed), a jih to ni odvrnilo od ustvarjanja. Na končne izdelke so bili neizmerno ponosni. SKLEP Ob evalvaciji interesne dejavnosti so učenci po- vedali, da so radi hodili na naša srečanja in da jim je bil všeč tak način dela. Na voljo smo ime- li 18 ur, tako da smo v šolskem letu 2022/2023 s srečanji zaključili. Učenci (in tudi starši) so izrazili željo, da bi v naslednjem šolskem letu z interesno dejavnostjo nadaljevali. Menim, da je bil na ta način moj namen dosežen, saj se je že iz sprotnih odzivov otrok videlo, da ob poslu- šanju pravljic, pesmic, ugank uživajo, kar se je kazalo tudi ob tedenskih obiskih knjižnice, ko so si radi izposojali nove knjige. Na zadnjem srečanju so izdelali svoje knjige. Bili so tako motivirani, da so mi še po zaključku interesne dejavnosti nosili svoje nove pravljice in jih z ve- seljem brali. Pri branju svojih pravljic so imeli tudi manj odpora do branja. Berta Golob je leta 1999 poudarila pomen slikanic tako za otroke kot za odrasle. Pravi, da »je v resnici slikanica bisernina, je posoda za dragocene dragulje duha in srca. Hrani spo- ročilo za vsakega človeka, ne glede na njegovo starost in izobrazbo.« Naj imajo otroci na voljo čim več »bisernin« in naj jih ne izpodrinejo sodobne virtualne posode brez globine. Viri in literatura Bucik, Jamnik idr. (2003). Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja. Mladinska knjiga. Brest, V. (1976). Prodajamo za gumbe. Mladinska knjiga. Butler, M. C. (2010). Prvi sneg. Učila International. Čeh Brežnik, B. (2006). Škratek Nace in sončnice. Kmetijska založba. Dolinšek - Bubnič, M. (1999). Beri mi in se pogovar- jaj z mano!. Epta. Hudson, K. (2020). Zlati želod. Hiša knjig. Krings, A. (2003). Metuljček Matiček. Didakta. Sarto, M. (2015). Strategije motiviranja za branje: z izkušnjami slovenskih motivatork in motivator- jev. Malinc. Štular, T. (2018). Mravljica Sanja. Les 3 plus. https://zdaj.net/otrok/predsolski-otrok/pomen- igre-za-otrokov-razvoj/ URŠKA ZIMIC, prof. razrednega pouka, zaposlena na Osnovni šoli Orehek Kranj Naslov: Osnovna šola Orehek Kranj, Zasavska cesta 53a, 4000 Kranj E-naslov: urska.zimic@osorehek.si