M
COP' ight
r




DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 9, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
770 *
UlMf,
is11""1, edii sept- ~ Nemci so nC | ubRi ^silnejSi in nadaljSi
no £■ s»bot!apad na London v noči " j nedelj0- kar jih je
Njet .0n v tej vojnL eside' i), ^ 'Xial neprestano osem
l^( minut- Pordečelo nebo bov. igajn (>rtl Je dokazovalo, da so oy< a veoombe storile svojo na-lov- ^ .številnih požarih. I; b ' 2 v *lrene so se oglasile ob M-tf 0Vne° oto večer in zopet ob Ijale , ljo zJutraj, ko so na-3ov. S jg!ie s°vražnik odletel. ]oy- j so v, žarelo in nad mestom oblaki dima,
ko o
/ ftifi>ti[Jramt>e Po raznih kra-rrV ( "i. p Z Vso vnemo gasile
<Sh?tu 80 švigali vozo"
S Vj k bramb' vmes pa am-80 Vozile poškodovan-f%0 Zrakoplovno mi->A»( 'tčjj p0roSa, da je bil to pr-is olj ■ t>rot?pad Nemcev na Lon-S&J e V;S0 ffčne baterije so gr-V tpdij0 C ln branile mesto, j tr»,;! ici e5 , Poročila, so izgubili
ft\ ^.kit1' " AngleŽi 18-yeSV Hbh'i • J0 Povzročili nem-
Ks • na Londonu v tem
ti,e-r.r :
ie ^j	______
: Won v siju požarov
^ bombniki so prodrli notranjo obrambeno Unijo in metali zažigalne bombe v središče me-? a» ki je bilo vse razsvetljeno od številnih po-770 V 2arov. Bombe so padale prav v bližini kralje-** Ve Palače.
a^^ka platforma za volivno kampanjo kliče za opravo prodajnega davka in zvišanje starostne pokojnine na $40
fA
^t'Hus o
0jtei k0 ' Demokratska >,\ kv ColSnciJa' ki se je vr-
W Uau' •ie sPreJ'ela
ParS	Vno ka™panjo, ki
W K TAl kandidat za go-*.«> S • Martin L. Davey.
gV fl,J sta l V kamPa"jskem ] ) odprava vsega vka in 2) zviša-tfl) %r n Pok°jnine na $40. v ey je
še časa W liCUradu, Odpravil pro-ifi : Hl0 na živila in ni v na-' a Hov?Zpisal nobenih no-
d sv°jen
Sio ip gOVoru pred kon"
M S-ito' Martin L. Davev « ,Opa(ial administra-nj^	Brickerja. Iz-
^ z. to'ia v državnem ^ , Da (-.t ZganJe raketirstvo, ^ w S°Pisje ne obeloda-
R^ Ž^OvV11! tih0 radi Veli" - ^žga;klJlh dobi za ogla-
napadu, je ogromna. Zlasti so bili prizadeti industrijski okraji, užigalne bombe so zanetile požare v raznih tovarnah. Silni plameni so potem dajali cilje nemškim pilotom, ki so se vračali ponovno in ponovno in bombardirali že itak težko prizadete okraje.
Ko so se Nemci spustili s 15,-000 čevljev višine na 5,000 z nepopisnim tuljenjem letalskih strojev, so spustili salve bomb, ki so zagrmele po hišah, cestah, tovarnah in drugih poslopjih. Tako se je spremenil miren jesenski večer v pravi pekel. Sprva so ljudje stali po cestah in opazovali boj v zraku. Toda kmalu so bile ceste prazne, ljudje so se poskrili v skrivališča, ko so začele padati bombe gosteje.
S tem silovitim napadom so se hoteli naciji najbrže maščevati radi napada angleških letalcev na Berlin v petek ponoči. Angleži so Nemcem razbili eno elektrarno, več velikih tankov olja in kolodvorske postaje.
Slovenska pesem in slovenska dekle sta včeraj slavili triumf
Popolen uspeh prvega koncerta "Glasbene matice"
$3,000,000, v skladu za državne ceste $6,000,000 in v šolskem skladu $6,500,000. A Bricker je ob nastopu urada izjavil, da mu je Davey pustil $40,000,000 primanjkljaja. To se je dva meseca pozneje čudno, slišalo, pravi Davey, ko je Bricker rekel, da ima $2,500,000 preostanka.
Governer Bricker je vzel iz šolskega sklada $6,500,000 in jih prenesel v stroškovni sklad, s čemer je oškodoval šole, a si nabasal blagajno za zapravljanje.
Državni auditor Ferguson je iz knjig dokazal, da je Bricker potrošil v letu 1939 $23,000,000 več kot pa Davey v letu 1938, in da je Bricker izdal $1,000,000 za plače in mezde več kot Davey, čeprav je Bricker rekel, da bo vpeljal ekonomijo v vseh državnih oddelkih.
-o-
Cleveland v temi
Kmalu potem, ko je počila glavna vodovodna cev, da je bilo kakih 50,000 hiš brez vode, je v soboto strela udarila v do-vajalno žico mestne elektrarne. Kakih 25,000 odjemalcev elektrike, od 152. ceste do zapadne strani mesta, je bilo brez; luči. Okrajna ječa, glavna policijska postaja in druge naprave so bile kakih 15 minut brez luči. Brez razsvetljave so bile tudi ceste in signalne luči, kar je povzročilo, da je šel promet prav po polževo naprej.
• Nov grob
Sinoči ob osmih je preminul Louis Krall, stanujoč na 1177 Norwood Rd. Umrl je v Lakeside bolnišnici, kjer se je nahajal zadnja dva tedna. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi. Čas pogreba in več o pokojnem prinesemo jutri.
Si nočnji koncert Glasbene matice v avditoriju Slovenskega narodnega doma pod vodstvom opernega pevca g. Toneta Šublja je pokazal slovenskemu narodu vse bogastvo slovenske pesmi. Res je, da smo veliko pričakovali od sinočnjega koncerta, ker-smo si pač predstavljali da mora zbor, ki ga uči pevovodja, izšolan pri Metropolitan operi, podati nekaj, ki mora utešiti najbolj razvajeno srce in zadovoljiti najbolj pesimističnega kritika.
Po našem mnenju se nam je Glasbena matica predstavila kot vredna nosite!jica imena one slavne slovenske šole istega imena v Ljubljani, ki je dala v dolgih letih toliko pevskih umetnikov slovenskemu narodu.
Zbor clevelandske Glasbene matice, ki kot tak obstoja komaj par mesecev, je sinoči pokazal, da ima pevske moči, ki bodo pod spretno roko lahko prednašali slovensko pesem s tako popolnostjo, da bo šel zbor lahko ne samo pred slovenski narod, ampak tudi pred razvajeno ameriško publiko.
Ko je zbor predstavil naš pesnik g. Ivan Zorman, je tudi rekel, da gotovo mnogo lepega pričakujemo od zbora in da nas to upanje ne bo varalo. To vsled tega, ker pozna odlične zmožnosti pevovodje g. šublja, i zmožnosti pevcev in pevk tega zbora. Nenavadno zanimanje za ta nov zbor je pokazalo, da je slovenska pesem narodu še vedno zelo ljuba, je rekel g. Ivan. In kako bi nam ne bila ljuba, ko nas pa spremlja zvesto povsod, v žalosti in veselju, čudotvorna roža, slovenska pesem, nas bo gotovo še dolgo razveseljevala tudi v tujini. In Glasbena matica naj bi to pesem še dolgo varovala, in naša pesem naj ostane spomenik naše zvestobe do naše rojstne domovine, je zaključil g. Zorman.
Zatem je g. konzul dr. James W. Mally predstavil dr. Vladi-mirja Ribara, svetnika jugoslovanskega poslaništva iz Wash-ingtona, ki je še vedno član Glasbene matice v Ljubljani in ki je bil svoje čase ustanovni član Glasbene matice v Trstu.
Avdijenca je toplo pozdravila dr. Ribara, ki je v lepi slovenščini povedal, s kakšnim veseljem je sprejel povabilo na ta koncert, da bo slišal prvi koncert Glasbene matice na ameriških tleh. Spodbujal je ameriško Glasbeno matico naj širi slovensko pesem od mesta do mesta, ne samo med našim narodom, ampak tudi med Amerikanci, da bodo vedeli,, da imamo Slovenci, ki smo sicer majhen narod, pesem, ki je vredna vsakega velikega naroda.
Pesem je tista beseda, je rekel g. svetnik, ki jo razume vsak, ki govori vsak jezik, po pesmi se sodi narod. In naša pesem je tista beseda slovenskega naroda, ki sega do srca.
KotK vladni zastopnik, se je dr. Ribar dotaknil evropskih razmer le toliko, da naša domovina Jugoslavija ne zahteva od nobenega ničesar, a tudi ničesar (Dalje na 3 strani)
VEuclidu so dekleta Slov. ženske zveze manifestirale
Zbornica je sprejela predlog |za obvezno vojaško službo
V	Euclidu so imele krasen' uspeh s svojo prireditvijo kadet-ke podružnice št. 32 Slovenske ženske zveze, ki nosijo lepo imej "St. Christine's Cadets." Dale so blagosloviti svoj lep nov prapor, obenem je pa podružnica slavila enajsto obletnico obstanka.
Popoldne ob treh se je razvila po euclidskih cestah pestra po-vorka, kateri je igrala vesele koračnice dovršeno izvežbana godba društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Poleg častnih gostov se je udeležilo povorke tudi devet vežbalnih krožkov SžZ in pet oddelkov naraščaja. Sila ljudi se je zbralo k slavnosti, kakršne menda naš Euclid še ni videl.
Po blagoslovu prapora v cer-vsi sv. Kristine se je nadaljeval lep program v šolski dvorani. Program je vodila ga. Albina Novak, urednica Zarje, kakor ga menda zna pač samo ona, ki ve, kako je treba osebo predstaviti, kako voditi program, da je živahen, da ostane občinstvo pozorno.
Program se je prijel z ameriško himno, pri kateri je igrala godba društva sv. Jožefa, a ves narod je pel. Neizbrisljiv je bil prizor, ko je stal krožek sv. Kristine v svojih krasnih uniformah na odru, pred njim pa ameriška zastava, pod katero se v teh razburkanih časih čutimo tako varne.
Zatem je godba zaigrala Hej Slovenci, našo junaško himno, katero so tudi vsi navzoči peli.
Ga. Novak je nato predstavila vse članice krožka in zatem od-bornice podružnice št. 32, katerih zasluga je, da se je ustanovil ta krožek, si nabavil lepe uniforme in zdaj še prapor.
Zatem sta mladi gospodični Marilyn Repasky in Jennie Tomšič deklamirali v počast enajst-letnici podružnice.
V	dlietu sta nam zapela gdč. Irena Jazbec in Richard Laure-tič "Slepca." Njuna glasova sta se tako lepo v jemala in pela sta s takim občutkom, da ju je narod nagradil s zasluženim aplavzom. Zapela sta tudi ameriško pesem Moonlight and Roses, ki je tudi zelo ugajala.
Deklici Smolič in Vihtelič sta pa podali gladko in izrazito de-klamacijo v pozdrav novemu praporu.
Potem so se pa razvrstile na odru deklice naraščaja, ki so za plesale slovenske narodne plese, a igral jim je kaj spretno mladi Vinko Globokar. Posebno sta se pa postavila v narodni noši mlada Uletova, Tinček in njegova sestrica.
Nato je voditeljica programa predstavila dr. Vladimirja Ribara od jugoslovanskega poslaništva iz Washingtona, katerega je pripeljal na slavnost konzul dr. James W. Mally.
Dr. Ribar je najprej čestital gospej Novak na lepo vodenem programu ter izjavil, da ga še posebno veseli, da more biti navzoč na slavnosti blagoslovlje nja prapora kadetk Slovenske ženske zveze. Zastava je simbol poguma, pa tudi simbol mi-
(Dal.le na 3 strani)
Bivši republikanski governer Osborn je za Roosevelta
New York.—Chase Saljnon Osborn, bivši republikanski governer države Michigan, je pisal demokratskemu narodnemu načelniku Flynnu pismo, v katerem pravi, da je on absolutno za tretji termin predsednika Roosevelta, ki je storil za materialno in socialno dobrobit naroda več, kot katerikoli drugi predsednik Zedinjenih držav, ne da bi se pri tem izvzelo Washingtona in Lincolna. Obratno, pravi Osborn, je pa Will-kie kapitalist, špekulant in gra, bež prve vrste. Dežela ne bo varna, če izbere Wall streetske-ga manipulanta, da bi vodil narod, je rekel Osborn.
Toda predlog ima dodatek, da se najprej poskusi s prostovoljci. Poslanci so določili registracijo od 21 do 45 let, senat pa je določil dobo 21 do 31 let.
VLADA IMA PRAVICO PREVZETI TOVARNE, KI BI NE HOTELE SODELOVATI PRI OBRAMBENEM NAČRTU
Železna garda zasledovala romunskega kralja prav do meje
Bucharest.—Ko je romunski kralj Karol bežal v posebnem vlaku iz domovine, ga je zasledovalo 50 članov železne garde, oboroženih z samokresi in dina-mitom. Čakali so ga na postaji obmejnega mesta Timisoara meneč, da se bo vlak tam ustavil. Toda postajenačelnik je zaznal za namero in je brzojavil na bližnjo postajo, naj vozi vlak mimo te postaje, kjer so na vlak čakali gardisti. Ko je pa kraljev vlak vozil mimo postaje in ko so gardisti videli, da se ne bo ustavil, so začeli streljati v vlak in metati kamenje. Vlak je srečno odpeljal čez romunsko mejo v Jugoslavijo.
Nato so gardisti zasedli drugo lokomotivo in jo udarili za kraljevim vlakom, ki ga pa niso dohiteli. Gardiste so prijeli vojaki, ki so čakali nanje na prihodnji postaji. Rekli so, da so hoteli dobiti v roke madamo Lupescu, kraljevo prijateljico.
Kot se poroča, je hitel kralj Karol naravnost v Švico, kjer mu je bilo dano dovoljenje, da se sme začasno nastaniti.
-o--
Nov grob v domovini Frank Kačar, 1233 Addison Rd. je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je 14. julija umrla ljubljena mati Ivana Kačar v vasi Spodnji Kašelj, fara Devica Mariji v Polju. Doma zapušča pet sinov, dve hčeri in več drugih sorodnikov, tukaj pa sina Franka. Naj bo dobri mami lahka domača gruda, preostalim pa naše so-žalje.
Nesreča rojaka
Joseph Lušin, star 61 let, stanujoč na 1052 E. 69th St., je bil včeraj popoldne zadet od avtomobila, ko je šel preko St. Clair ceste na 62. cesti. Zlomilo mu je roko in dobil je več težkih ran na glavi. Odpeljali so ga v Glenville bolnišnico.
V bolnišnico
V Lakeside bolnišnico je bila odpeljana v svrho operacije Mrs. Josephine Zernič iz 14705 Thames Ave. Operacijo je srečno prestala in obiski so dovoljeni.
Washington, 7. sept.—Poslanska zbornica je sprejela predlog za obvezno vojaško službo v Zedinjenih državah in poslala predlog v senat, kjer se bo sprejelo ali zavrglo razne dodatke k temu predlogu. Z 263 proti 149 glasovom je poslanska zbornica sprejela predlog, da se registrira za enoletno vojaško službo vse moške v starosti od 21. do 45. leta. Vojaška služba se pa omeji samo na posesti Zedinjenih držav, vključeno Filipinske otoke.
Poslanska zbornica je k temu predlogu sprejela tudi dodatek z 207 proti 200 glasovom, da se vpoklic novincev odloži za 60 dni in v tem času se da predsedniku polna moč, da apelira na priglasitev prostovoljcev, Predsednik naj izda oklic na narod, da se priglasi k vojaški službi 400,000 prostovoljcev. Če se v teku 60 dni ne priglasi to število, stopi v veljavo postava za obvezno vojaško vežbo, potom katere se vpokliče 400,-000 mož.
Toda registracija moških med 21 in 45 letom se prične takoj, ko bo ta predlog postal postava, da se lahko prične z naborom takoj, če bi se ne priglasilo dovolj prostovoljcev v teku 60 dni.
Za predlog so volili samo trije ohijski poslanci, vsi demo-kratje. Proti je volilo 16 ohij-skih poslancev in pet demokratov. Vsi clevelandski poslanci so glasovali proti.
Poslanska zbornica je sprejela tudi dodatek, da ima vlada pravico zaseči vse tovarne, ki bi se branile dati prednost izdelavi naročil za narodno obrambo. Če bi se kak tovarnar protivil izdelovati taka naročila, zapade kazni $50,000 in tri leta zapora, vrhu tega pa vlada lahko prevzame v obrat njegovo tovarno, toda vlada mora plačati lastniku gotovo vsoto za naj.em-
Rumunija je prepustila Bolgariji ozemlje, ki si ga je bila prilastila po svetovni vojni. S črticami zaznamovana pokrajina sedaj zopet pripada Bolgariji in so med obema državama zopet iste meje kot so bile leta 1912.
nino.
Poslanska zbornica je sprejela v predlog obvezne vojaške službe še tri nadaljne važne dodatke, namreč 1) vsak delodajalec bi moral smatrati nabornike, da so samo začasno zapustili delo, to je, da se jih po enoletni vojaški službi sprejme nazaj, 2) vpoklicanci imajo pravico dogovoriti se s svojimi upniki, da za časa vojaške službe ne odplačujejo na dolg, in 3) delodajalci ne smejo na mesto vpoklicanih nabornikov zaposliti nedržavljanov, komunistov ali članov ameriško-nem-škega bunda.
Predlog je bil poslan v senat, kjer bodo zdaj debatirali o dodatkih, sprejetih v poslanski «bor»k;i. -Šele, če s« tudi senatna zbornica zedini na sprejem predlogu, bo poslan predsedniku v podpis, nakar bo postal postava.
-o-
Naš odličen gost, dr, Ribar je bil zelo zaposlen včeraj
Dr. Vladimir Ribar, svetnik jugoslovanskega poslaništva v Washington!!, ki mu je bil odmerjen samo en dan bivanja med nami, je bil včeraj zelo zaposlen. V spremstvu konzula :lr. James W. Mallya je hitel od ene prireditve do druge. Dopoldne se je udeležil pete sv. maše v cerkvi sv. Lovrenca, ki je bila darovana po naročilu poslaništva za rojstni dan kralja Petra. Zatem se je udeležil cerkvenih obredov v isti namen v srbski pravoslavni cerkvi sv. Nikolaja. Opoldne je bil gost dr. Mally poleg g. Toneta Šublja, Mr. Antona in Mr. Jožeta Grdi ne ter našega urednika De-bevca, zatem je hitel na slavnost podružnice št. 32 SZŽ v Euclid in zvečer se je udeležil koncerta Glasbene matice. Važni opravki mu ne dovoljujejo ostati dlje med nami, ker danes odpotuje še v Pittsburgh. Slovenski Cleveland si je štel v veliko čast imeti tega odličnega in ljubeznivega gosta v svoji sredi.
Važna seja
Nocoj ob osmih se vrši druga redna seja podružnice št. 8 Slovenske moške zveze. Seja se vrši v prostorih Jerry Zupca, 982 E. 207th St. Pridite na sejo gotovo vsi člani in tudi tisti, ki bi radi pristopili.
Demokratska seja
Jutri večer ob pol osmih se vrši seja Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu. Vrši v prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Ker je seja važna, so prošeni vsi člani, da se gotovo udeleže.
* Jugoslavija je podaljšala obvezno vojaško službo od 18 na 24 mseecev.
AS Ni^Vey povedal, da J JE člafy tajnik Power še l .blv§ega pricker je-» N v2kega urac*a in ta
S dobiva
Ve 1 0(1 ljudi, ki ima-\ . ZVeze z državo.
UP l SV^el governer j a bi" l^iti 7 s°vražnika pre-'M, IS je ,lavskega naroda. ^ > o^ kako je governer
Bi r;X ekel br
ezposelno
a A Na j^ogarjem, ki i/ avki' toda so bili 80 čakali, da se 0K, Pogodba za delo-
Jk, iSSi1? jG Brickerja'
Podr Starostne upoko-biP(!ri in ni hotel do-/ >«re%L , avna postavo-
4 ^S***denar za relif-
i)l> br! Je Backer bahal ! t>'ni 0stankom v držav-M t, j« K
^ >1	zapustil urad,
fft r°skovnem skladu
m
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6X17 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 212 Mon., Sept. 9, 1940
Kraljevski prestoli se majejo
Kmalu bo prišlo tako, da bomo hodili gledat kralje kot neko izredno čudo na svetu. Moderna doba raje sliši besedo "diktator" kot pa kralj. Včasih smo mislili, da je kralj nekak klop, ki se vsesa na kožo naroda, odkoder ga ne spravi nobena sila sveta proč. Toda od zadnje oziroma prve svetovne vojne sem vidimo, da ni nič lažjega kot spraviti kralja s prestola. Malo narobe naj gre v deželi, malo titularnih revolucij in demonstracij je treba, pa se kralji odpovedujejo na nos na vrat in hite iz dežele, kot bi jim gorelo pod nogami. Ker so pa vedno pripravljeni na to, imajo vse potrebno preskrbljeno, da jim v tujini ni treba prositi za relif. Lepo udobno žive v kaki vili in posečajo razna letovišča, dirkališča in igralnice. Sem pa tja kateri goji še upanje, da bo morda poklican nazaj na prestol, kar se pa le redkokdaj zgodi.
Najnovejša taka drama ali kar že je, se je zgodila na Romunskem, kjer je narod prisilil kralja IKIarla, da se je odpovedal v korist svojemu sinu, 18 letnemu princu Mihaelu. Na videz bi se mislilo, da se je moral kralj Karol odpovedati, ker je dovolil v razkosanje Romunske, to je, ker je dal Besara-bijo Rusiji in Sedmograško Ogrski. Toda najbrže so njegovi odpovedi drugi bolj važni vzroki.
Eden je ta, da je bil kraljev dvor zelo korupten, drugi vzrok je bila pa madama Lupescu, ki jo je romunski narod iz dna srca sovražil, a se je kralj ni hotel iznebiti.
Karol je ljubil sijaj. Nekateri so govorili, da je bil razpisen. Ko je prošlo leto preurejal svojo palačo, je ukazal podreti vse hiše okrog, da je imel lepši razgled iz oken. Ljudje so.govorili: "Kralj zapravlja, medtem ko narod strada."
Kralj Karol je bil nekoč zelo popularen. Zadnja leta ga je začel pa narod mrziti. Železna garda, katero je kralj s tako vnemo preganjal, je netila pri narodu nezadovoljstvo s tem, da je pripovedovala o korupciji na dvoru, o kraljevi zapravljivosti in njegovem prijateljstvu z Židinjo madamo Lupescu.
Organizacija, ki se je imenovala "železna garda," pro-nacijska in fašistična organizacija, je bila končno vzrok njegovemu padcu. V začetku svojega vladanja je kralj ljubim-koval z železno gardo, Upal je, da jo bo rabil za orodje proti drugim organizacijam in strankam. Govorilo se je celo, da je imel tajne sestanke z voditelji te garde. Leta 1934 je pa popolnoma spremenil svoje stališče, ko so trije člani narodne garde izvršili atentat na premierja Duca. Od tistega časa je vtaknil na tisoče gardistov v ječo in v konfinacijo. Začel je vladati s trdo roko in brez usmiljenja je zatiral železno gardo.
Voditelja te organizacije in 13 glavnih podvodij je obsodil v dolgotrajno ječo. V novembru 1938 so jih premestili iz ene ječe v drugo in pri tem vse postrelili. Orožniki, ki so spremljali jetnike, so povedali, da so morali rabiti orožje, ker so hoteli jetniki "pobegniti." Njih trupla so sežgalit, da bi bila tako izbrisana vsaka sled o načinu njih smrti. Narod je bil prepričan, da je kralj ukazal pokolj.
Železni gardisti so se maščevali za svoje tovariše na ta način, da so ubili premierja Calinescu. Za to je dalo zopet mnogo gardistov glavo.
Ko se je končno kralj uklonil Berlinu, so dobili železni gardisti moč. Karol je končno videl, da ne more nikamor naprej, izpustil je iz ječe generala Antonescu, ki je bil zaprt radi simpatije do železne garde. Kralj je imenoval generala za premierja in ga pooblastil, da sestavi novo vlado. Antonescu je postal prva moč v Romuniji in njegovo prvo delo je bilo, da je zahteval od kralja Karla, da se odpove prestolu in na njegovo mesto pride njegov sin Mihael.
Kralj Karol je igral ves čas svojega vladanja izgubljeno igro. Novi diktator Antonescu ni politikar, pač pa vojak trdne vojje in še bolj trdnih živcev. Njegova naloga je zdaj,, da reši Romunsko deželo, kar se je še da rešiti v njenih sedanjih mejah. Zdaj ni več vprašanja, kaj bo morala Romunska še dati sosedom, ampak vprašanje je, kaj bo mogla še obdržati. Sedanja romunska vlada je samo začasna, kot so začasne vss države v Evropi, dokler ne bo končana ta vojna. Takrat se bodo šele določile stalne meje, ki bodo morda ostale, če bodo potegnjene na podlagi pravice in poštenosti. Se reče, če je še kaj pravice in poštenosti v Evropi.
Kot izgleda, bo določeval meje evropskim državam Hitler s pomočjo svojih dveh oprod, Mussolinija in Stalina. Kako daleč bodo posegli še ti trije in kako si bodo razdelili Evropo, ne more danes nihče vedeti. Vsekakor se bo odigraval, zadnji prizor te evropske žaloigre na Balkanu in morda še preko njega v Aziji. Očividno si Hitler pripravlja pot proti jugovzhodu. Do Donave je že prišel. Načrte ima že pripravljene za pohod naprej. Prva bo na vrsti Jugoslavija in potem druge. Najmočnejša balkanska država, Romunska, je že s poti, z drugimi bo še lažji igra.
Glavno vprašanje k temu načrtu je pa Rusija. Ali bo Rusija dovolila, da ji bosta prišla Hitler in Mussolini sesti pred prag?
i............ ................
BESEBA IZ UMU
—................... ■ ■ ■ « i » » .
NOVOPOROčENCEMA V POZDRAV
(Mr. Edvardu Debevcu in njegovi nevesti.)
Pozdravjlena nam, ženin in
nevesta, po zdravljena bodita tisočkrat! Naj Vama gladka bo življenja cesta,
naj Vama bo neznana tug a, jad.
Nikdo ne more križev se braniti, in včasih mučen je življenja boj; v ljubezni vse lahko nam je storiti/
v slogi nam ni kos sovraga roj.
Zato do smrti zvesto se ljubita in v složnosti podaj ta si roke! V veselja dneh se skupno veselita,
a skupno tud' prenašaj ta gorje!
Ivan Zupan.
Nova hiša in bolezen na Hbbard Rd.
Poletje je kaj hitro minilo, zgodilo se je z njim kakor sem povedal spomladi, da bo od muh in res ga dosti prida ni bilo vsaj zame ne. Prav;jo—samo da je zdravje, potem pa že gre. Pri meni pa niti tega ni bilo poleg vseh drugih težkoč. Vseeno pa moram biti hvaležen, da ni bilo še kaj hujšega. Saj sem že slišal praviti, da ni nikoli tako hudo, da bi ne moglo biti hujše.
Torej bodimo hvaležni radi ali ne radi. Da pa ni bilo to poletje najboljši, to povedo tudi drugi, ker ima vsak nekaj pritožb. Pomlad je bila deževna in mrzla, ko pa se je sonce enkrat "prikobacalo" do vrha zemeljske krogle, je pa pripekalo na vso moč, da je po vrtovih požgalo vso zelenjavo in je postalo na mah kakor v puščavi.
Moje žlahtne rožice, ki so že tako lepo uspevale, so se žalostno obračale proti zemlji in klanjajoč se prosile dežj vse zastonj. Dež ni hotel priti. Kakor navadno, dež je prišel .potem, ko je bilo že vse prepolno. Vseeno pa je bil dež dobrodošel, da nam je vsaj malo to razpaljeno zemljo ohladil.
Zgodnji krompir je obrodil precej dobro, koruza izgleda kar najboljši. Pri sosedovih limajo koruzo, ki je dvakrat tako visoka kot John in še več, sedaj pa John premišljuje, kako jo bo dobil doli.
Sadja pa ne bo preveč letos. Jabolk bo pet milijonov bušljev manj kot lani, če pomislimo, da jih je bilo lani pa 50 milijonov preveč, da niso imela nobene cene in se jih človek še zastonj ni mogel znebiti, torej so bila vsa brez pomena. Breskev pa letos ni ali pa jih bo prav malo. Tolaži nas misel, da niso samo naši kraji na svetu in kar ne bo zrastlo pri nas, bomo dobili pa od drugje. Mislim, da nam ni treba nič posebnih skrbi radi tega, saj veste, da za denar se vse dobi. Prizadet bo najbolj tisti, ki ne bo imel kaj prodati.
V naših krajih je precej velika zaposljenost in tisti, ki delajo v tovarnah tudi prilično dobi'o zaslužijo. Mi pa ,ki se vrtimo krog doma, ne moremo 'pričakovati denarja, ker v mo-Jtiki ga ni, vsaj tako pravijo izkušeni ljudje. Mene večkrat nagovarjajo, da bi prijel za motiko in mi pripovedujejo, kako prijetno delo je z njo, a vselej, ko jo primem, pa mi stopi v roke tak nezarenski revma-tizem, da mi na mah pade moti-ka iz rok. Kako naj pa potem kopi jem z njo?
Ko sem se oni dan sprehajal v parku, bil je lep dan, ljudi je bilo tam, da se je vse trlo in med njimi je bilo tudi precej Slovencev. Opazil'sem tam tudi tistega prijaznega "štacnar-
, ja" iz 71. ceste v Clevelandu— 'Lojzeta Lavtižarja. Tako je nekam ponosno stopal, da sem takoj videl, da 'si je siguren svojega koraka. Pozdravil sem ga, dasi se ni dosti ogledaval, videlo se je, da se mu nekam mudi, ker je bil tako urnih korakov. Ko sem tako ogledaval okrog, sem opazil tudi John Oblaka, ki je stal poleg svojega velikega truka.
Veste, tak firbec me je lomil, da sem stopil do njega in ga pobaral, kaj tukaj dela. John mi je takoj povedal, da je pripeljal poln truk samih "zau-ber" clevelandskih deklet. No, to sem mu pa rad verjel, ker vem, da so clevelandska dekleta res tako luštkana, da nikoli tega. Takoj sem ga vprašal, kje so, ker bi jih rad videl. John mi je povedal, da so vse ušle v vodo in še reče: "Kar tja doli stopi, pa jih boš videl, če te ima kaj firbec."
Res sem nameril korake proti vodi, tam sem stal in zijal na vse pretege, da bi bil kmalu oči tam pustil, a kako pa naj jih spoznam, ko jih je bilo tam, ko listja in trave, bile so vse enake. Glave so imele povezane, da si videl samo nos, drugače pa so bile skoro vse enake, kako naj jih potem poznam. Vidite, tako prijazni in priljubljeni so ti naši in ko sem si tako vse ogledal in napasel fjrbec, sem stopil pa še k našemu prijaznemu Strojinu, ki ima tam svojo lepo urejeno gostilno in restavracijo. Tu sem se precej ohladil in okrepčal. Reči moram, da so ti ljudje pa že tako vljudni in postrežljivi, da je kaj. Pa saj lahko vsak sam vidi, zato pa imajo vedno polno gostov.
Kakor sem bil že omenil, da nameravajo tam na hribu v senci postaviti nekaj novega, a niso mogli dobiti stavbenika, končno pa se jim je le posrečilo, da so ga dobili in mene pa so postavili za vrhovnega nadzornika, da sem nadziral stavbo in delavce. Dnevi so bili lepi in vroči, da so vrane jezike kazale, zato pa je šlo tudi delo bolj počasi od rok, ker je delavcem pot oči zalival in niso mogli videti žebljev in zato je bil vsak delavec zelo previden, da ni tolkel po prstih namesto po žeb-ljih. Tako previdno so tolkli po žebljih kot bi se bali, da bi ne prišli skozi steno.
Končno pa je stavbenik le skončal delo, ki ga je napravil tako natančno, da vsak, ki si ogleda to stavbo, se kar čudi, seveda najbolj pa jaz ... Ko pa je bila hiša dogotovljena, pa pride na vrsto barvanje. To delo so izročili pa meni. Rekli so, da se jaz precej razumem na tako delo in res sem se obligi-ral in prevzel delo. Barve sem imel precej na razpolago. Prijel sem čopič v roko in se vstopil k srednji steni in ga tako spretno vrtel, da so bile na mah tri stene pobarvane in jaz tudi. Ko sem prišel opoldne h kosilu, pa pravi moja žena:
"Za pet ran božjih, kaj si pa vendar delal, ko si tak, ali si v apnenco padel?"
Povedal sem ji, da sem barval in da mi je barve zmanjkalo, pa pravi: "O, ti nesrečnež ti, več boš potrošil za barvo kot bo stalo vse drugo. Ce bi bil djal tisto barvo na steno, ki jo imaš na sebi, pa bi je sedaj ne bilo treba več kupovati."
Brž sem naprosil mojega voznika, da naj me potegne do trgovine z barvami, ko se pripeljeva tja, pa vidim, da brivec gleda skozi okno. Jaz sem imel lase že tako dolge, da so mi kar ušesa pokrivali, ker se pa pri nas težko dobi čas za v brivnico, sem pa kar naglo stopil notri. Kakor navadno, sem takoj hotel sesti na stol, a bri-
vec pa me zadrži in pravi:
"Kar tako pa ne bo šlo, kakšen pa si?"
"Kaj ne vidiš, da barvam" in sem mu še povedal, da sem napravil novo hišo. Rekel sem tudi, "da kadar jaz barvam, tedaj vedo vsi ljudje, ki me vidijo." On pa dostavi: "Brivec pa najbolj!"
Nato pa vzame neko pregrinjalo in najprej pregrne stol, potem pa vzame drugo in me tako zavije, da se je samo glava videla ven in nato pa mi šele dovoli, da se vsedem. Prične me striči z električnim strojem, pa ni šlo, potem vzame škarje, nekaj časa hodi krog mene, nato pa reče:
"Ne bo šlo drugače kot da ti bučo obelim."
In mi jo tudi je, kajti lasje so bili vsi zaliti od barve in ni kazalo drugače.
Po dolgem času je vendar skončal svoje delo, dal sem mu dolar in že je bil vesel, ker je mislil, da bo spravil celega, a jaz pa sem pomolil roko za drobiž, ki mi ga je tudi dal. Bila sta dva brivca in sta se kar malo spogledala. Prav gotovo vem, da sta se pogovarjala o meni, češ glej ga, kakšen stis-kač je, toliko časa porabiš z njim, pa ne da bi dal par nik-ljev več.
Moj voznik je bil že v velikih skrbeh, če me ne bo; več nazaj, ker on ni vedel, kam sem šel. Tako je minil tisti dan, da nisem bogve koliko naredil. In ko bi bilo ostalo samo pri tem, bi bilo še vse dobro, a sem se pri vsem tem še bolezni nalezel. Ko sem bil z barvanjem gotov, me je prijela pa neznosna bolezen tako hudo, da sem moral ostati v postelji. Poklicani zdravnik me je dobro pretipal in pretlačil, iskal je namreč slepič, pa ga ni bilo.
Nataknil si je na glavo nekake vrvi in jih položil po mojem telesu, menda je poslušal, kaj se godi v mojih notranjih prostorih, obenem pa mi je vtaknil v usta neko steklo, menda zato, da bi ne mogel govoriti, potem mi je pa še pogledal na zobe kot konjski prekupčevalec, kadar kupuje konje. Ko je vse dobro pregledal, pa mi pove, da imam v sebi strupene pline in to pride od barve, tako mi je povedal, čeprav ni vedel, da sem' barval. Malo sem mu verjel in malo pa tudi ne, kajti predstavljal sem si vse kaj drugega, vseeno pa je barva dobrodošla. Veste naš zdravnik je jako prijazen in učen in ne sili bolnika za vsako rrfalenkost v bolnišnico.
Navadno je dovolj samo, da ga vidim in me malo pretiplje, pa sem takoj zdrav, a to pot pa ni šlo tako gladko. Rabil sem zdravila, katera so mi pomagala poleg domače oskrbe in postrežbe. Saj veste, da zdravnik ne prinese zdravja kar v škat-lji, pač pa olajšave in dobre nasvete, po katerih se morate ravnati, vse drugo pa napravijo domači. Pri vsem tem pa največkrat skrbi žena, ki streže "dedcu," saj veste, kako je bolnik neslan in pa scartan.
Tako sta mi stavba in pa bolezen vzela precej časa to poletje. Veliko novic sem zamudil, da jih nisem sporočal, a druge pa še pridejo prihodnjič na vrsto. Povedal vam bom tudi, v kak namen mi bo služila ta nova stavba. Opisal vam bom tudi notranjščino, ker sedaj še ni izgotovljena, torej se še nadaljuje. Vas pozdravlja,
Frank Leskovic.
-o-
IZ DOMOVINE
Srbski dan
V nedeljo, 1. septembra, so imeli Srbi iz Clevelanda in okolice praznovanje v spomin na svojega velikega skladatelja Nje-guš-a. Več stoletno borbo in trpljenje naroda je znal ta pesnik vplesti v narodu priljubljene verze, ki spominjajo na burno preteklost ter dviga duha naroda za bodočnost.
Ta slavnost se je vršila v Pu-ritas Springs parku in je popolnoma dosegla svoj namen. V novem poletnem paviljonu je bilo natrpano ljudstva, ki je s pritajenim zanimanjem sledilo programu. Tam preko mostičev pa se je zopet vse trlo pri bari. še dalje doli v senci pa so imeli na ražnju pečene jance, kar je pač običaj še starih Slovanov. Kratko rečeno, vse je bilo zelo lepo domače in prikupljivo.
Program je otvoril Rev. Em. Glocar, ki je v navduševalnem govoru orisal kritičen položaj Jugoslovanov, resno pa je poudarjal, da smo pripravljeni na vse žrtve, da si ohranimo to kar smo si s stoletnimi žrtvami pridobili. Nedavno odlikovani pevski zbor "Njeguš" je zapel "Oče naš," nato pa je predsednik pro grama predstavil zastopnika žu pana Burtona, dr. J. W. Mally-ja in sodnika Frank J. Lausche-ta. Vsi govorniki so napravili kar najboljši vtis na navzoče, ki so dali duška svojemu navdušenju v mogočnem aplavzu.
Program je bil kratek in je-dernat in je ljudstvu zelo ugajal. Zaključila pa ga je skupina čeških Sokolov in Sokolic s slovan skim plesom v slikovitih narodnih nošah. Godba, petje in sesta nek starih znancev je dvignilo to praznovanje v najboljše razpolo ženje. Zato pa imajo Srbi na svoji letni proslavi vselej uspeh, želeti bi bilo, da bi bilo prihodnjič tudi kaj več Slovencev navzočih. Dež pa je bil pokvaril dopoldanski program v kulturnem vrtu. Lepo pa je sijalo sonce popoldne, kar je bilo za prireditve na prostem zelo prijetno.
M. I. Lah.
—Okoli Gornje Radgone bo vinska letina dobra. V gornje-radgonskem okolišu obetajo gorice razmerno dobro vinsko letino. Po hudi zimi se je vinska trta precej popravila in vse kaže, da bo trgatev obilna, če ne bo nesreč zaradi neurij.
Nedolžne žrtve
Ko čitamo objavljena imena na volivnih peticijah komunistične stranke, opazimo med njimi mnogo slovenskih imen, o katerih smo trdno prepričani, da so solidno demokratski glasovi. Znane so nam osebe z malo izjemo skoro vse vsled večkratnega stika z njimi, v društvenem ali javnem življenju zato jih dobro poznamo in poznamo tudi njih duševno in politično prepričanje. Prepričani smo, da od vseh objavljenih slovenskih imen je nad devetdeset odstotkov takih, }ri niso vedeli kaj so podpisali in v kakšne svrhe se bo njih imena rabilo.
Vaš poročevalec se je obrnil do več teh podpisnikov, kateri so mu že več zaporednih let dobro in osebno poznani in povsod je naletel na ene in iste izjave: "Mi nismo podpisali za komuniste, ampak proti vojni, kakor nam je bilo povedano." Zaslišali smo tudi take, ki so nam povedali, da so radi nadležnosti onih, ki so podpise iskali, jim podpis dali.
Premotrili smo položaj onih, ki so komunistične volivne peticije podpisali in pronašli smo, da jih je nad polovico takih družin, ki imajo za vojaško službo zrele sinove. Ni čudno, če je oče, mati ali celo mladenič sam dal podpis onemu, ki mu je obljubljal preprečitev vojaške službe in celo preprečitev vojne, ker je ostala vsakemu v grenkem spominu še prejšnja svetovna vojna.
V objavljenem imeniku pa ne najdemo imen pravih komunistov, ker gotovo so dobili od nekje miglaj, naj se ne izpostavljajo nevarnosti. Le par "ka-maradov" in par "frajtarjev" opazimo. Opozarjamo pa naše ljudi naj ne nasedajo prevarantom in zavajevalcem. J. P.
—Smrt otroka v mla^ kovcih pri Sv, Tomažu P možu je padel v mlako m sinko viničarja Martin* 8 letni Martinek.
immmiiimiiiii
če
verjamete aF pa ne
iiiiiiiiniiiiiiiiiii ^	[T1
Prisiljena ženite' |
(Nadaljevanje) L ^
Metka je že od daleč z^t>vje Mateja, da gre proti i^f. p, Ko je sedaj zares stopil f far, j je urno kot veverica ^jNu. po stopnicah, pa je le \ kako je spodaj rekel "Kaj bi ne mogel Pri minut z vašo hčerjo ^fpa Seveda lahko govori z1 J^kir ne samo par minut, aiflrf'i fa celo uro, če tako nanese. Jata," kratkem času je prišlo pražnjf obleki v sobo, Matej usedel. Kazala s,eT^vc v zadregi, pa se muJel Oa, prijazno smehljala i'1 ^J^a da odpre usta. Matej P^T^ov šal kar naravnost brez ftou "Metka, ali bi ne h^'Piei, mojega brata Tadeja?' Ije?*
"Tadeja? Tvojega br j je dekle na vso moč lZ | In in bilo nekoliko razoča^T^Sa se ti prvi poročiš?" Mj
"Ne, jaz se sploh ^ ?f V Mene ta stvar ne veS tudi že prestar." jjU "O starosti ni nik^f^, ra, saj si v najlepših če te ne veseli . . - i.,. , da . . . da, da."	i 'ki
"Kaj ti Tadej ni "Po volji? Seveda,f J,^ da zakaj prihajaš ti Ij^'' sam, če se namerava 0 It, ^
ti?"	Jj1?
"Tadej, saj ga PoZ^|\21 šen zajec in si ne uPa JL'
grtlPBj
zato mu moram jaZ " lij>> ' ves to."	ifv,
"Ali te je on nam? Ali si prav	0
"To ravno ne. S*® ? mi je, da naj mu P°lS »r,^6
sto."	.i JL.
"če pa potem Ta<$ L'S všeč?"	J]*1
"če si meni všeč, ^
deju.- , Iv1;
"Torej tebi bi b1'* c tudi meni. Toda s> K ne da v takem polI'O v riti."	, Po
"Ne, ne, le še f||C stvari pogovirmo,' J^j. Metka z rokami _ ^ »f^, "veš, ta zadeva ni rečem jaz da in če ^ 04\i tedaj bo šlo o tem bi raznesla burja V1 ^ obrekljivim j e z i gity zmanjkalo čenč." jtiJ.^VM "Za to ni nevarn0 ij^ če maraš Tadeja in M ftL stih dneh boš g°sp j\ v. Grčarjevi hiši." . jfit% "Ali mi moreš to tr f!" >
toviti?"	J V
"Kar jaz rečem- 1W
bito!"	.AX-
če je bilo pri M^jjI V bito," tedaj je sta^ (!,f Jn0 ^ kot zvonik in bilo Je jI 11^, vo, kot bi imel celo j^Jj^ poroko. To je ved«1 ca in to je vedela tud ^ J l1* tl. to ni več dalje šaril^f\ < la, ampak je dala ff| i,^ in nepreklicno	IjW..
me Tadeja.	* jfjS ^
"Toda - toda ^f^ "mdiva morava v rj/lj,, bo govoriti, jaz in /f,' naj se to zgodi, Če JA dej sem?"
"Veš kaj, Metka-^j« j-b; J nedeljo popoldne s e ii'f in torn k nam na ®aVl0v?f|J iu i ogledaš domačijo« f
tudi, kaj ti ugaja'^iVj,
se pred poroko la11 t>rav Tadej bo potem f^lj 0 v, je treba govoriti- ,>T>?>.' gresta k župniku, ^ /l.,^.'' v nedeljo nato in 11 ifl; °> 0 kralje bosta oklic*1! po svetih Treh kr»" . I poroko."	/I ^ j.
(Dalje P"110
"K li? 13 XI

laki' ,žu t ;o in
rtina

WINNETOU
T» ntmikm IntoiJki K. M»y»
obljubil."
"Mogoče. Da, zelo verjetno je, da bodal."
"No, vidite!"
"Dal bo, ker ve, da dobi spet vse nazaj."
"Ker nam bo naše deleže spet vzel?"
"Da! Tisto, kar bo dobil vsak izmed nas, je gotovo več nego tisto, kar sta imela Winnetou in njegov oče pri sebi. In ako je tista dva ustrelil radi nekaj nuggetov, bi prisegel, da si nismo varni več življenja, ko bomo dobili naše deleže."
"Pačakajmo, Mr. Jones!"
"Seveda bomo počakali."
"Ni vseeno, ali strelja kdo na rdečkarje ali na bele!"
"Vseeno je za človeka, ki ga je pograbila zlata mrzlica! Verjemite mi!"
"Hm! Na splošno utegne biti res, kar tule pravite, v našem slučaju pa ni. Mr. Santer je gentleman v polnem pomenu besede."
"Veselilo bi me, če je res tako!"
"Stavim z vami, kar hočete, da je res, tako, Mr. Jones! Le samo poglejte si Santerja, pa bodete priznali, da mu smete popolnoma zaupati!"
"Well! Sem res zelo radoveden na trenutek, ko se bova prvikrat videla—!'
"Polni dvomov in sumničenj ste, kakor mlaka polna žab! Ce res mislite, da je v naši družbi nevarno — saj se ji lahko izognete!"
"Mislite, da bi ne šel na Mugworth?"
"Da, tako mislim! Ni treba iti z nami, če se bojite za kožo! Vobče ne vem, ali bo Santer ju ljubo, da smo vas vzeli s seboj. Mislili smo le vam ustreči."
Na mah je bil neprijazen, skoraj oduren. Zamerilo se mu je, da ne zaupam Santer ju.
Potolažil sem ga.
"Vem, da mi mislite ustreči! Zato sem vam tudi hvaležen!"
"Torej pa ne kažite svoje ne-hvaležnosti s tem, da obrekuje-te gentlemana, ki ga še niti videli niste!
Pa pustimo to zadevo in ne prepirajmo se! Videli bomo, kdo je Santerja prav sodil."
Govorili smo o drugih rečeh in uspelo mi je, da sem potolažil užaljenega Gatesa.
Da bi jim bil smel povedati svoje ime! Kako radi bi mi bili verjeli!
Pa tega nisem smel. Neizkušeni, zaupljivi ljudje so bili, lahko bi mi bili vse pokvarili.
Legli smo spat. Varni smo bili. pa vkljub temu sem še prej preiskal okolico tabora. Vajen sem bil previdnosti in je nikdar nisem zanemaril, tudi če sem bil popolnoma varen.
Pa nič sumljivega nisem našel. Zato tudi nisem predlagal, da bi ponoči stražili. Moji "westmani" so bili brezskrbni ljudje, na misel jim ni prišlo, da bi stražili.
Drugo jutro smo odrinili. Samo po sebi jim je bilo umlji-vo, da poj dem z njimi. Niti vprašali me niso več in tudi svojo nevoljo je Gates čisto po-| zabil.
1940 Sept. 1940
SgMTn MM«
iffiMtMC'Ll SMtfflil®
IllpMiB
lllliHi
gNTTTL
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
SEPTEMBER
14.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ples v avditoriju SND.
22.—Dram. dr. Ivan Cankar, predstava in ples v SND.
22. — Društvo "Tabor" št. 139 SNPJ proslava 30 letnice v SDD na Prince Ave.
22.—Dekliška Marijina družba fare Marije Vnebovzete priredi Mexican Fiesta ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
28.—White Eagles Club ples v Twilight dvorani.
28.—Dr.	Clev. Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v SND.
29.—Svetovidski	oder priredi predstavo "Dva para se ženita" v novi šoli.
OKTOBER
5.—National Order of CCC ples v Twilight dvorani.
S.—Taherites Club priredi Harvest Dance v Slovenskem domu na Holmes Ave.
5—SND v Maple Heights praznuje 3. obletnico ustanovitve z vinsko trgatvijo in plesom.
5.—Clairwoods	št. 40 SDZ plesna veselica v SND.
6.—Svetovidski	oder ponovi predstavo "Dva para se ženita," v novi šoli.
6.—Mladinski zbor Slavčki imajo prireditev v SND na St. Clair Ave.
12.—Gray R. Eagles, ples v Twilight dvorani.
12.—Collinwoodske Slovenke št. 22' SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
12.—Društvo Martha Washington št. 38, SDZ, prireja ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igra Johnny Pecon in njegova godba.
12.—Jugoslovanski narodni dom v West Parku priredi zabavo in ples ob sedmih zvečer.
13.—Plesna veselica Gospodinjskega kluba SDD na Prince Ave.
19.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ plesna veselica v SND.
19.—Zumberak HBZ., ples v Twilight dvorani.
19.—Podružnica	št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
20.—Klub	društev Slovenskega doma na Recher Ave. ima žegnanje v beli Ljubljani.
20.—Koncert, mlad. pevskega zbora Kanarčki v SDD na Prince Ave.
26.—St. Vitus Cadets, ples v Twilight dvorani.
26.—Carniola Tent 1288 T. M. maškaradna veselica v S. N. Domu.
26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
26.—Modern	Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
27.—Dr.	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ 30 letnica v avditoriju SND.
27.—Praznovanje 15 letnice zbora Ilirije v Slov. domu na Holmes Ave.
NOVEMBER
2.—Cavalier	Club, ples v Twilight dvorani.
3.—Glasbena	matica priredi v avditoriju SND na St. Clair Ave. "Oratorij."
3.—Pevsko društvo Zvon priredi jesenski koncert v SND na 80. cesti.
3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave.
9.—I)r. Svob. Slovenke št. 2' SDZ priredi ples v SND.
9.—Pevski zbor Adria prire-
di koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
10.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ proslava 30. letnice v avditoriju SND.
10.—Društvo Danica št. 34 j SDZ bo slavilo 15 letnico ob-I stanka na Prince Ave.
17.—Koncert mladinskega zbora črički v SND na 80. cesti.
17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND.
Zahvalni dan. — Junior liga SDZ priredi Zvezin dan v SDD na Waterloo Rd.
23.—Roust	About Club, ples v Twilight dvorani.
24.	— Slovenska dobrodelna zveza proslava 30-letnice v SND na St. Clair Ave.
24.—Dramsko dr. Ivan Cankar predstava in ples v SND.
24.—Podružnica	št. 25 SŽZ priredi igro in ples v Knausovi dvorani.
25.—Dr.	Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v S. N. Domu.
28.—Koncert pevskega zbora Cvet v SDD na Prince Ave.
30.—Vantage Racquet Club priredi ples v Twilight dvorani. Trebarjev orkester.
30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pecon.
DECEMBER
7.—Gay Knights Club, ples v Twilight dvorani.
7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd.
14.—Sharpey's Club, ples v Twilight dvorani.
22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave.
28.—Društvo Srca Jezusovega SDZ, ples v Twilight dvorani.
-1941-JANUARIJ
4.—23rd Ward Civic Club, ples v Twilight dvorani.
11.—Društvo Zumberak HBZ ples v Twilight dvorani.
18.—Jolly Jester's Club, ples v Twilight dvorani.
25.—Amigos Club, ples Twilight dvorani.
25.—Pevski	zbor Adria ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
APRIL
26.—Jolly	Fishermen's Club, ples v Twilight dvorani.
-o-
Koncert Glasbene Matice
tudi mnogo naše tu rojene odrasle mladine, kar nas še posebno veseli.
Vse pevske točke je prav umetniško spremljala na klavirju gdč. Vera Milavec.
Slavnost v Euclidu
V Washiugtonu. se je vršila konferenca glecle postavnosti prodaje 50 ameriških bojnih ladji Angliji. Te konference so se udeležili tudi mornariški tajnik Knox, admiral Harold R. Stark in državni tajnik Sumner Welles.
Dan je minil v neprestanih strahih in skrbeh. Tovariši so bili prepričani, da se jim nič ne more zgoditi. Ce bi srečali Kiowe, bi enostavno povedali ime Santer in Kiowe bi jih prijazno sprejeli. Tudi nisem dvo-jmil, da bo tako.
Kaj pa bi se z menoj zgodilo? Kiowe bi me na prvi mah spoznali. Moj položaj ni bil ravno prijeten.
iDalje prihodnjič.) --o-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
Predsednik Roosevelt v pogovoru z kannadsko obrambeno. komisijo v. Wdšl\ingtdnu. Od leve na desno so:, kapitan Harry Hill,..župan LaGuardia, polkovnik J. T. McNar'ney, predsednik Roosevelt, kapitan Forrest Sher man, 'general S. T. Embivk in J. I). Ilicker-son.
(Nadaljevanje s 1 strani) dala ne bo. Znešeno je citiral pesniške besede našega Ivana Zormana, ki je še pred leti zapisal v svojih poezijah: "Kakor roža, mlada domovina, lepa sveža vstaja, se razcveta, in njen dih izganja iz spomina tuje, lastne grehe prešlih dni, k lepšim zarjam spaja brate tri."
• Odlični gost je apeliral na ameriške Slovence, naj bomo dobri državljani te velike nove domovine, pri tem pa ohranimo v srcu vedno tudi lepe spomine na svojo rojstno domovino. Vsajamo naj v srca naših otrok lepe spomine na svojo domovino in ljubezen do nje, kakor so nam isto vsajali v naša srca naši starši. A naša domovina Jugoslavija, je rekel g. svetnik, tudi ne bo nikdar pozabila svojih sinov in hčera, ki so odšli v druge kraje.
Lepe in iskrene besede dr. Ri-bara nam bodo ostale globoko
zapisane v naših srcih.
*
Pevski koncert se je pričel z veličastno ameriško domoljubno pesmijo: God bless America, ki jo je zapel mešan zbor in nato našo himno, Lepa naša domovina. Narod je stoje poslušal obe pesmi.
Zatem se je pričel bogat program narodnih in umetnih pesmi. že pri prvi pesmi, Gozdič je'že zelen, si je zbor osvojil srca poslušalcev. Takoj smo videli, da je zbor v rokah pravega mojstra. In potem je zbor podajal pesem za pesmijo, eno lepšo od druge. Višek dovršenosti je pa pokazal pri pesmi "Gospodi pomiluj," pri kateri se je dirir-gent kar poigraval z glasovi in jih prednašal, krepko, mogočno, pa zopet polahko, skoro šepetajoče, kot bi poslušali šelest spo-mladne sapice po zelenem gozdu. Prekrasno!
Narod je bil vzhičen in ponovno je klical pevce na oder. Do-všeno je pel četvero in petero-spev: Carolyn Budan, Vida Kmet, Ana Budan, Amelia Plut in Josephine Milavec-Levstik in sekstet: Carolyn Budan, Josephine Milavec Levstik, Louis Belle, Frank Plut, Frank Bra-dach in John Lube.
Zadivljeni smo poslušali altist-ko Josephinue Milavec-Levstik v "ženjici' 'in "Pikovi dami" in pa potem četverospev Louis Belle, Frank Plut, John Nosan in John Lube. In ko se jim je pridružil še Tone šubelj v "šmihelu jaz hišico imam," je prikipelo navdušenje do vrhunca. Ponovno in ponovno smo pevce klicali nazaj in jih hoteli še slišati. Nismo se megli naužiti dovolj naše pesmi!
Cele strani bi morali napisati, če bi hoteli oceniti vsako pesem in vtise, ki smo jih dobili na tem kenevertu. Naj zadostuje to, kaline napisali. Okrojj 900 oseb je posetilo koncert, torej je bila dvorana polna, kar je nekaj ogromnega za koncert v poletju. Z obrazov posetnikov se je videlo, da so bili zelo zadovoljni in to naj bo g. pevovodji in zboru v zadoščenje.
Ta koncert je pokazal, da si je postavila Glasbena matica trdna tla, čemer prva zasluga gre gotovo Tonetu šublju, ki se je veliko trudil in se še trudi, da je zbor v tako kratkem času prive-del do take dovršenosti.
Na koncertu smo med drugimi opazili več naših odločnih oseb, kot g. kanonika Omana, msgr. Ponikvarja, g. Julija Slap-šega, dr. Seliškarja in lepo število naših trgovcev. Opazili smo
(Nadaljevanje s 1 strani)
ru, je rekel dr. Ribar, a tudi simbol ljubezni, zlasti še zato, ker bo ta prapor spremljal ne vojake na bojne polje, ampak naša čvrsta slovenska dekleta pri njih prireditvah.
Potem je gospa voditeljica predstavila botra in botro prapora, g. Avgust Svetka in go. Josephine Posh, zatem pa vse druge častne goste. Gdč. Tillie Jak-šič je s svojim ljubkim glasom zapela "Sweet Mistery of Life," nakar je spregovoril krepke besede senator Wm. Boyd, ki je poudarjal, da je bil jugoslovanski narod v Ameriki, in zlasti pa še naše ženstvo močan steber pri gradnji te velike demokratske dežele Amerike.
Nato so članice naraščaja zapele še "Slovenka sem" in eno ameriško pesem; na klavir je dovršeno spremljala petje gdč. Irene Jazbec.
Predstavljeni sta nam bili glavni odbornici SŽZ, ga. Frances Rupert in ga. Frances Sušel, zatem pa razni društveni zastopniki in zastopnice. Par deklet je zaplesalo nekaj umetnih plesov in lep program je bil končan. Zvečer se je vršila pristna domača zabava v isti dvorani še pozno v noč.
Tako smo imeli že drugo nedeljo lepo in nepozabno slavnost članic Slovenske ženske zveze, obakrat prirejene od naših tu rojenih slovenskih deklet. Kot prejšno nedeljo pri podružnici št. 10, je bil tudi to nedeljo sijajen obisk od strani občinstva, kar znači, da je ta organizacija našega ženstva zelo priljubljena in da bo še dolgo živela, ker kažejo naša dekleta tako veliko zanimanje zanjo. Dekleta, narod je ponosen na vas! Ostanite tudi ve narodu zveste!
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
MALI OGLASI
Stanovanje se odda
Stanovanje, obstoječe iz štirih sob, se odda za ftialo družino. Vprašajte na 973 Addison Rd., zgorej.	(Sept. 9, 11).
Odda se
dve sobi in trgovski prostor. Vprašajte na 1029 E. 62nd St. po 5 uri popoldne.
Delo dobi
Fant, ki je vajen dela v groce-riji in mesnici, dobi takoj delo.
Pokličite KEnmore 4325. (x) ....... ....... ' .......
Izredna prilka!
V	fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818.	(x)
Državljanska šola
V	pondeljek večer ob sedmih, 9. septembra 1940, se zopet prične novi razred v SND na St. Clair Ave., v sbbi št. 2. Registrirajte se za šolo pri učitelju Wm. J. Kennick vsako popoldne od 4 do 7 ure v uradu na 982 E. 63rd St.
Advokat Kennick tudi izpolnjuje vprašalne pole za registracijo nedržavljanov.
(Sept. 5, 7, 9.)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571
Pripeljemo na dom.
4ako bodete neki vi to doka-ijl še nikdar niste bili ^orthu! Vobče kraja ne'
ičesa 'n tudi 0 nuggetih niste / ifj,,;,! Vedeli, dokler vam nismo
!Jonjih!"
1 i hriKraVno treba dobro P°zna" MuSworth, pa člo-4 d"ko razsodi, da tisto hri-i» j. p ni "aravno najdišče zla-tl lan;- savanah zlata za-*	če Pa je bilo vkljub
; tč a 0 na Mugworthu, so ga
^ 1 ga aCi Sami znosili sem> da fi:apri'melj PTi roki, kadar so
ePa šli na vzhod v mesta.
taiij^6 kedaJ Indijanci mučijo
f ji r^Jj lom- ne bodo tega sto-
f1 ata" ' Malenkostne množine
r*'
ii
•So da ne.»
u, : iOfej •
a se? nJe il0 mnogo zlata na
iuj«! %> kaJ'ne?"
in )e< Nati>Pak' kaj hočete s tem
jp9i; "fw. , v
rez t0tl j hočem, da sta Win-ajhe" n'iegov oče odnesla le ia?" «te?» el zlata. Saj mi to pri-
0	bf'1 "Pri,
1	if *in ^ In-."
f. ^ste malenkosti je j?" ler 'ustrelil dva člove-
nef	n ,
lt ie 8Wi a Jeres! Toda felj .ri1' je bilo praktično.
8t'' 6 'meti tudi tisto malen-
•h
' ,,. «oS G °Pazite, kam merim? tf, ki ^terjevo praktično sta-yj	tako zelo zagovarja-
P We.Vendar tudi nam bi-
\^yevarno!" 1 oP '"ifiaji00' ^ bomo v hribov-V?^1 naklad. In potem-." ieži, ?em b°mo koj delili!" V V > segel v besedo.
si^ s!>te ,hh bomo. In koliko M * i?" ' aa bo dobil vsak izmed
nosi*1 h; ^
ttJ rHlim^itoreči! Vede"
d.,rti51 kW ' koliko zlata leži v
S& \ J^šču."
3 lfete j, 1 tudi to vedeli, si ne
)0:f ie tolik VZel levji deIež> nam ' N zli Plodil, kolikor se
'iV ^ne b° st°rii! Moti->'NičSe nemotim!,,
,„; i Crr! Pravično in po-? f nobeden »e ne?"
11 - f X ^ter ne ,, re/>! 1 tako obljubil?"
v> So j" n"! Samo obljubi1' , n„i ^ vJ da) na to!"
fil JG pač zdel zelo ple-
r-nOS ' i, i I XT
!	Najpoštenejši in
J -Ne človek K ki si
ytl Vi " , s'iti!" # jJ",Ije ste najbolj otroč-;0	arsem jih kedaj sre-
»"'Jv
^r3	mu take Laži!"
naj ne verjeli?" ČiSt° ^
P »A^Sn, da mi po-
^	Sa«terju noče-
dva
,J0,	n Pescice nuggetov,
>jih"°hleP P« ^tu v )! {J10. da 1 lla misel mu ne bo tf Vm nam Prav toliko 3 V. t?ista dvhkor si bo sam vzel." ; ne f ^ a sta bila rdečkar-
i i
i.Vai; čl°veka, ki mu ni-
'V »> "t0rila! Da sta bila tako mal° obo"
y ' b ^ bfaV tako hladnokrv-
{V;, Spravil s poti." hfc<^	i6 neverno godel.
?/lMvr'da3etako! In še
k ?buljubil vam J'e' 1 ^ i bii enak deiež-
^ ^jUbiti se da marsi-jJ1 i^Mi^ Pa, da—."
% t , bo moz beseda i 8 tudi dal, kolikor je
gaardu?" je rekla gospa Aashild.
"Tako je. Dal sem na spodoben in časten način vprašati zanjo. Lavrans Bjorgulfson pa je osorno odgovoril: ne! Ker pa se s Kristino nočeva dati šiloma ločiti, ne vem boljšega sveta, kot da jo s silo odpeljem. Imel — imel sem tu v dolini ogleduha in vem, da bo njena mati po Klemenso-vem prazniku nekaj časa prebila na Sundbuju, in da je Lavrans z možmi odrinil proti f jor-du, da spravijo zimske zaloge v Sil."
Gospa Aashild je nekaj časa molče sedela:
"Ta načrt, Erlend, moraš opustiti," je dejala. "Sicer pa tudi ne verjamem, da ti bo dekle rade volje sledilo, sile pa menda vendar ne boš rabil."
"Bo mi sledila, bo. često sva že o tem govorila — sama me je večkrat naprosila, naj jo vendar odpeljem."
"Da je Kristina—!" se je začudila gospa Aashild. Nato se je zasmejala: "Zaradi tega se pa še ne smeš zanašati, da bo šlo dekle s teboj, ko boš prišel, da jo spomniš dane besede."
"O pač," je rekel Erlend. "Zamislil sem si pa tako, teta, naj bi ti sporočila na Jorundgaard, ali hoče priti Kristina k tebi v goste — za teden dni ali kaj takega, dokler bodo starši z doma. Tako bi mogla biti v Ha-marju,, še preden kdo opazi, da je pobegnila," je pojasnil.
Gospa Aashild mu je, venomer smehljaje se, odgovorila:
"Ali si pa tudi pomislil, kako se bova midva, gospod Bjorn in jaz, branila, ko pride Lavra,ns in naju pozove na odgovor zaradi svoje hčerke?"
"Sem," je rekel Erlend. "Bili smo štirje oboroženi možje, dekle pa je bilo voljno."
"Ne bom ti pomagala pri tem," je naglo rekla gospa Aashild. "Lavrans nama je bil dokaj let zvesto Mkldhjten — on in njegova žena sta poštena človeka in ne maram, da bi ju jaz pomagala varati ali spraviti dekle v sramoto. Pusti dekle pri miru, Erlend. Tudi bi ne bilo prezgodaj, ko bi tvoji sorodniki že zvedeli o tebi še kaj dru-geega kot samo to ,da se vlačiš čez mejo in spet nazaj z ugrabljenimi ženskami."
"Govoriti morava na samem, teta," jo je kratko pozval Erlend.
Gospa Aashild je vzela luč, odšla v shrambo in zapahnila duri za seboj. Sedla je na skrinjo za moko; Erlend se je usto-pil pred njo, zataknil roko za pas in zviška gledal nanjo.
"Potem Lavransu Bjorgulf-sonu tudi lahko poveš, da naju je Sira Jon z Gerdaruda poročil, | preden sva nadaljevala pot na Švedsko, h gospe Ingebjorgi, Haakonovi hčerki."
"Tako," je rekla gospa Aashild. "Ali pa tudi veš, da vaju bo gospa Ingebjorg prijazno sprejela, če prideta tjakaj?"
"Govoril sem z njo v Tunsber-1 gu," je dejal Erlend. "Pozdravila me je kot ljubega sorodnika in se mi zahvalila, ker sem ji ponudil svoje usluge tukaj ali pa na švedskem. Poleg tega pa mi je Munan obljubil, da mi bo zanjo dal priporočilno pismo."
"Nadalje dobro veš," je dejala gospa Aashild, "da Kristina, čeprav dobiš duhovnika, ki vaju poroči, izgubi sleherno pravico do premoženja in dedščine po očetu. Zraven tega njeni otroci ne bodo tvoji zakoniti dediči. Negotovo je pa tudi to, ali jo bodo sploh smatrali za tvojo soprogo."
"Morda ne tu v domači deželi. Ravno zato pa se kanim zateči na Švedsko. Njen praded, Lau-rentius Lagmand, tudi ni bil drugače poročen z gospodično Bengto — nikdar nista dobila dovoljenja njenega brata, pa so jo vendar smatrali za gospo."
"A nista imela otrok," je rekla gospa Aashild. "Mar misliš, da bi moja sinova ne iztegnila rok po tvoji zapuščini, ako bi Kristina ostala vdova z otroki, o katerih bi se moglo dvomiti, so li zakonski ali ne!"
"Krivico delaš Munanu," je rekel Erlend. "Druge tvoje sinove malo pqznam — vem, da nimaš povoda, misliti prijazno o njih. Toda Munan mi je bil vselej zvest sorodnik — rad bi videl, da bi se poročil; tudi snubil je zame pri Lavransu. Sicer pa mcrem otrokom, ki jih bova imela, podeliti deaščino in ime."
"S tem pa mater označiš za prešuštnico," je rekla gospa Aashild. "Ne gre mi pa v glavo, kako se ta mehka duša, Jon Hel-geson, drzne začeti-,spor s svojim škofom s tem, da te poroči zoper postavo."
"Bil sem poleti pri njem pri spovedi,' je zamolklo rekel Erlend. "Tedaj mi je obljubil, da naju poroči, ako bi bila vsaka druga pot zaprta."
"Tako torej," je dejala gospa Aashild. "Težak greh si si nakopal, Erlend. Kristini je bilo dobro doma pri očetu in materi — dobra ženitev z lepim in poštenim možem iz dobre rodbine je bila dogovorjena zanjo."
"Kristina sama pa mi je rekla," je dejal Erlend, "da si ti pravila, kako dobr;> bi se midva ujemala drug z drugim — in še to, da Simon Andresson ni zanjo."
"Seveda sem pravila, seveda," je odsekala teta. "esa vsega nisem pravila v svojem življenju. Ne gre mi v glavo, kako si pri Kristini tako lahko dosegel, kar si hotel. Dostikrat se vendar nista mogla sestajati. In nikoli ne bi verjela, da je to dekle lahko dobiti."
"Sestajala sva se v Oslu," je rekel Erlend. "Kasneje je bila pri stricu na Gerdarudu. Od tamkaj je prihajala na sestanke v gozd." Pogledal je v tla in rekel čisto tiho: "Bila je vsa moja tam zunaj—"
Gospa Aashild je planila pokonci. Erlend je še globlje sklonil glavo.
"In pozneje — ali sta si bila še vedno dobra?" je nevarno vprašala gospa.
"Da," se je mehko in trepetaje nasmehnil Erlend. "Bila sva si
tudi pozneje dobra. In tako neznosno — vendar kriva. Tedaj je hotela, ■ odpeljem — ni se mar*1'8 ti k sorodnikom—"
"Toda ti nisi hotel?"
Dalje prihodnji
Sigrid Undset:
KRISTINA - LAVRANSOVA HČI
VENEC
f/i
Londonski gasilci gcise na razvalinah poslopjit, % ga so razdejale in zažgale nacijske bombe v prvem . napadu na London. To je slika samo enega poslopJ0 | številnih, ki so bila porušena v istem času.	/
Xt&---=----------
Predsednik Roosevelt je imenoval kot uradnega trgovskega in kulturnega posredovalca med ameriškimi republikami Nelson Rocke-feller-ja,, ki je sin John D. Rockefellerja, ml.
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	HEnder»°fl
HRANILNE VLO^
/V^safetyX^
//&>/ OF YOUR \ N\ Ifti7 INVESTMENT	\\
IIuj flVRffFV 5jI
i
TEKOČE OBRESTI PO 3% \
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN $1
6235 ST. CLAIR AVENUE a
J. Robert Fish iz Springfield, Mass. razkazuje svojo iznajdbo. Pravi, da je iznašel raketo, katero bo že samo buč an je letala potegnilo nase. Kakor hitro bo brnenje letala doseglo to raketo, tedaj se ta obrne za njim s hitrost jo 900 milj na uro in bo gotovo zadela.
POZOR - - - POZOR /
• F
KADAR želite poslati denar v Jugoslavijo	,
vsaka pošiljatev je garantirana;	^
KADAR rabite krstni ali rojstni list iz stare?5 J,.' KADAR-koli rabite informacije glede vašeg® ^
ali imetja v starem kraju;	J lirj
KADAR potrebujete notarske listine ali fl0 j(, podpis;	jfflllj
KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ^ f državljanski papir, se vedno obrn«te L?
AUGUST HOLLANDER J
6419 St. Clair Ave. v Slov. Nar-
Ameriški poslanik v Franciji, William Bullit, katerega nam kaže gornja slika, je zelo priporočal Zed. državam, da bi prodale Angliji 50 starih bojnih ladij in podmornic. Rekel je tudi, da prihodnja Hitler j eva tarča bodo pa Zed. države.
S francoskega bojišča se je vrnil v Charles StehUn, ki
je, star komaj 18 let in je služil pri ameriškem oddelku v
Franciji. Svojemu očetu kaže odlikovanje, ki ga je prejel
za svojo "zvesto" službo, kot ambulančni voznik.
vzel Bjorn s seboj v gore.
Razpihala je žerjavico v peči in doložila drv, napolnila železni lonec s snegom ter ga pristavila k ognju. Nato je precedila mleko v leseno torilo in ga odnesla v shrambo poleg veže.
Aashild je odložila umazano, nebarvano raševino, ki je dišala po hlevu in potu, si nadela temno modro obleko in zamenjala modro ruto z belo zavijačo, ki jo je okoli glave in vratu nabrala v gube. Sezula je kosmate krznene škornje in nataknila čevlje s srebrnimi zaponkami.
Nato se je lotila pospravljanja izbe — poravnala je pernice in krzno na postelji, kjer je Bjorn ležal čez dan, obrisala dolgo mizo in uredila blazine na klopeh.
Gospa Aashild je stala pred pečjo in mešala kašo za večerjo, ko so zalajali psi. Zaslišala je topot konj na dvorišču, v vežo so stopili možje in eden izmed njih je sunil s kopjem v duri. Aashild je odstavila kašo, si po-gladila obleko in s psoma ob strani šla odklepat.
Zunaj na dvorišču, svetlem od mesečine, so stali trije mladi možje in držali štiri zainjene konje. Tisti, ki je stal v veži, je veselo zaklical:
"Teta Aashild, ti sama si nam prišla odpirat! Tedaj moram reči: Ben trouve!"
"Nečak! Kaj si ti! Vračam ti pozdrav! Stopi v hišo, jaz pa medtem tvojim fantom pokažem hlev."
"Ali si sama na dvoru?" je vprašal Erlend. Šel je z njo, ko je fantom kazala pot.
"Ah, da, gospod Bjorn in hlapec sta odšla s sanmi v gore — poskusiti hočeta pripeljati domov nekaj krme, ki jo imamo spravljeno na planinah," je rekla Aashild. "Dekle pa nimam," je smeje se pristavila.
Kmalu nato so štirje mladi možje sedeli na vnanji klopi, s hrbtom obrnjeni k mizi, in opazovali starko, ki jim je tiho in vneto pripravljala malo prigrizka. Pogrnila je prt na mizo, postavila nanj prižgano luč ter prinesla sirovega masla, sira, medvedjo gnjat in visoko skladovnico tenkega, rahlega kruha. Iz kleti pod izbo je prinesla piva in medice, nato pa je stresla kašo v lepo leseno skledo in jih povabila, naj sedejo za mizo in sežejo po jedi.
"Malo je to za vas, mlade fante, se je zasmejala. "Skuhati moram pač še lonec kaše. Jutri bo že bolje — toda pozimi imam pečnico zapahnjeno, ako nimam peke ali ne varim piva. Malo nas je tu na dvoru, nečak, in jaz se pričenjam starati."
Erlend se je zasmejal ter zmajal z glavo. Opazil je, da se njegovi hlapci vljudno in spoštljivo vedejo nasproti starki, česar še nikoli doslej ni bil opazil na njih.
"Teta, nenavadna ženska si. Moja mati je bila deset let mlajša od tebe in vendar je bila, ko smo bili zadnjič pri tebi, starejša videti kot ti nocoj."
"Da, Magnhildo je mladost kaj hitro zapustila," je tiho rekla gospa Aashild. "Odkod pa prihajaš?" ga je precej nato vprašala.
"Bil sem nekaj časa na nekem dvoru zgoraj v Lesji," je rekel Erlend. "Preskrbel sem si tamkaj stan. Ne vem, če uganeš, kakšni opravki so me privedli v te kraje.' '
"Hočeš reči, ali vem, da-si dal zasnubiti hčer Lavransa Bjorgulfsona tu doli na Jorund-
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZNANEGA SOPROGA IN OČETA
Vincent Savnik
ki nas je za vedno zapustil dne 9. septembra 1937 Ljubi soprog in dragi oče! Prezgodaj si nas zapustil. Ni ga dneva ne noči, da ne bi bil nam pred očmi. Zastonj te iščejo naše oči, tebe le od nikoder ni. Edina tolažba nam je, da se zopet enkrat snidemo.
Počivaj mirno, ljubi oče, počivaj dragi moj soprog, za vse trpljenje tu na zemlji, v nebesih na j ti plača Bog.
žalujoči ostali: SOPROGA IN OTROCI. Cleveland, O. 9. sept. 1940.
III
Haugen je ležal visoko gori na pobočju na za pa dni strani doline. V tej mesečni noči je bil ves, bel. V zaporedenih valovih so se bočile bele gore pod bledo modrim, borno zvezdnatim nebom. Celo sence, ki so jih vršaci in grebeni metali na snežišča, so se zdele čudno lahne in svetle, kajti mesec je plul zelo visoko.
Doli proti dolini se je razprostiral gozd, blesteč v belini snega in ivja, ter oklepal bele ploskve travnikov in polj, kjer je mrgolelo hiš in plotov, isto spodaj na dnu doline pa so se zgo-ščale sence v temo.
Gospa Aashild je stopila iz hleva, zaprla vrata za seboj in postala malce zunaj v snegu. Vse naokrog je bilo belo in vendar je bilo še več ko tri tedne do adventa. Na Klemensov dan mraz — zima je torej zares v deželi. Kajpada, to se rado druži s slabo letino.
Starka je globoko vzdihnila tja v puščobnost. Zopet zima in mraz in samota. — Nato je vzela geblico in luč ter odšla proti hiši. Ozrla se je še enkrat okoli sebe.
Nekako na sredi pobočja so se prikazale iz gozda štiri črne pike. Štirje konjeniki — ost na kopju je zablisnila v mesečini. Težko so se vzpenjali navkreber — odkar je bil zapadel sneg, še nihče ni bil prigazil gori. Mar so namenjeni semkaj?
štirje oboreženeci. Kdor bi hotel k njej s pošteno mislijo, bi menda ne prihajal s takim spremstvom. Pomislila je na skrinjo, v kateri so bile spravljene njene in Bjornove dragocenosti. Ali naj se skrije v skedenj ?
Pogledala je v zimo in pustinjo okoli sebe. Nato je stopila v hišo. Stara psa, ki sta ležala pred pečjo, sta začela opletati z repi ix) podnicah, mlade pa je