L frvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. ~1> List Slovenskih delavcev v cytmeriki. The first Slovenic Daily in the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays. 4 -T1LBP0*. 71AA&NS: 1*7» W8CT4ft. NO. 145. — ŠTEV. 145. Satered m ■•cond-Claee Matter, StptMaber 21, 1903, at the Post Office at New Toxic, N. Y„ under the Act of Oongrew of March S, 1879. TELEFON PISARNE: 117» NEW YORK, FRIDAY, JUNE 21, 1907. — V PETEK, 21. ROŽNIKA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XT. Zjedinjene države Škandalozne razmere. Elektrika je ubila ne zaupajo Japonski. NAŠE B RODOV JE NA PACIFIKU SE POMNOŽI. — FILIPINI IN HAW AH SE MORAJO UTRDITI. Waahingtonska vlada je že izdala tozadevne odredbe. AOKI TOLAŽL Washington, 21. junija. Dasiravno se v uradnih krogih zatrjuje, tla se konflikt z Japonsko v kratkem mirnim jx>U«m jH>ravna, se 7. vojnimi pripravami proti Japonski skrbno in hitro nadaljuje. Pod predsedstvom admirala Deweya vršila se je včeraj zopet dolga seja mornaričnega sveta in takoj po seji se je naznanilo, da se je sklenilo, da se tudi vse vlač ne partiike premesti iz Atlantika na 1'a-eitik in da se stori vse. kar je mojroče, da sc ladjedelnice oh Pacifiku {»polnijo. Moroarifcni minister Metealf odpotuje sain dne 20. t. m. v Calitornijo, da pregleda obsežne utrdbe. Ko pride on tjekaj, vršile se IxhIo velike vaje regularne vojske in milice, da se do žene, bode-li Japoncem niomw'-e izkrcati svoje čete na -našem obrežju. Tudi na Filipinih in Hawaii morajo obrežne utrdbe pomnožiti. Jajtoniski poslanik Aoki se je dvakrat posvetoval z državnim tajnikom Rootom. Vsebina pi«svetovanja ostane tajna. Aoki trdi odločno, da ne pride do vojne in da se vse mirnim potom poravna. Umor na yachti Dori v Hobokenu. TRUPLO SO NAŠLI NA LADIJI, Ki JE VSIDRANA V HOBOKENU, N. J. Mašinist Richard Stolte je bil v ka-jiti nbit; njegov tovariš je zginoL MORDA JE TUDI ON UMORJEN. N'a vachti Dora, ktera je usidrana <>b vznožju Washington ulice v sosednem Hobokenu, našli so včeraj v ka-jiti mašinista Ribarffa Stolte umorjenega. Dora je last Avgusta Krafta, resi avraterja na River ulici in je opremljena tudi z jadri. Stolte je bil na yachti za mašinista in razun njega je delal na ladiji tudi Charles Dick. Oba -ta stanovala na ladiji. dočim sta pri Kraftu dobivala hrano. V sredo zvečer >ta večerjala v Kraft o vem restav-rantu, nakar sta se vrnila na ladijo. Včeraj dopoludne sla hotela »Iva dečka rabiti mali čoln imenovane yachte in sta klicala mašinista. Odgovora nista dobila; ker so pa bila vrata kajite odprta, se jima je čudno zdelo, radi česar sta si nabavila drugi čoln in odveslala k Doii. V kajiti je ležal mož, ki je bil ves krvav. O tem sta takoj obvestila jwdicijo, ktera je prišla takoj sna lice mesta. — Umorjeni mašinist je bil oblečen le v spodnjej obleki in je bil ubit s ktv-loin, ki je ležal kraj njega. I'mrl je baš jedno uro. piedn.i našli njegovo truplo. Dick je neznano kam zginol. Oba -Ma bila prijatelja itUa-ko ni misliti, da bi Dick izvršil umor. Nekteri ljudje trdijo, da je tudi Dick umorjen. Na yachto so najbrže prišli roparji, kteri so oba ubili in Dieka vrgli v vodo. Watchornova pritožba. ŽELEZNICE RAVNAJO Z NASELJENCI PRI TRANSPORTU BAŠ KAKOR Z ŽIVINO. Zanimiva odkritja pri preiskavi meddržavne trgovinske komisije. VARANJA. štiri ljudi. NewyorSki naselniški komisar Waitehorn s<* je pri meddržavni trgovinski komisiji pritožil radi postopanja železnic pri transportu naseljencev in sicer, via računajo železnice za razvoz naseljencev na zapad izredno velike cene, in da se morajo naseljenci kljub temu zadovoljiti z minimalnim komfortom. Z drugimi besedami, Watchornova pritožba je taka. da je i/, nje razvidno, da se z naseljenci ravna bolj slabo kot s transportnim bla-•-;■ode dokazalo, da se z naseljenci mno-£o slabše ravna na železnicah, nego z drugimi potniki in da prihajajo oni po 25 odstotkov kasneje do svojega cilja, nego drugi potniki. Kot prvo pričo so zaslišali glavnega prometnega vodjo Wooda od Pennsylvania železnice in ta je izjavil, da so vožne cene za naseljence med vsemi železnicami dogovorjene. Tudi je po-v dar j al, da so poslovni stroški Pennsylvania železnice izdatno narasli, ker je železnica samo svojim uslužbencem povišala letno plačo za $23,000.000. 'Temu pa naj sedaj bas naseljenci nadomestijo te izdatke?" — "Niti ti, niti druiri j>otni'ki ne nadomeščajo teh izdatkov." — "Tola vozna cena za naseljence je -tekom zadnjih let postajala vedno višja." — "O tem ne morem kaj povedati." Pri zaslišanju se je dokazalo, da morajo naseljenci za pot do Philadel-phije plačati ravno toliko, kakor potniki 1. razreda namreč $2.25, da se pa vozijo s posebnimi naselniškimi vlaki, in da ne morejo dobiti spalnih vozov, ako jih zahtevajo. Tudi se je dokazalo, da naseljenci kljub temu, da plačajo vožnjo 1. razreda. na železnicah ne dobe niti malo komforta. Vagoni so umazani, vlaki so brez postelj, brez vode za umivati itd. I,e vodo za piti imajo na razpolago. Razprava m1 je potem preložila na 10. julija. PRI PREPELJAVANJU PARNEGA KOTLA SO SE STRGALE TRI ŽICE Z MOČNIM ELEKTRIČNIM TOKOM, KER SO BILE PRENIZKE. V trenutku je tok ubil štiri ljudi, tri pa nevarno raniL Žrtve so raz-ven jednega sami Hrvatje. DELOVODJI V ZAPORU. DRŽAVNI TAJNIK NEČE SPREJETI DIPLOMATA. Mr. Root ne pripoznava novo hondur-sko vlado. Washington, 21. junija. Državni tajnik Koot neče sprejeti novega hon-durskega poslanika dr. Angel Ugar-teja, ker naša vlada Se ni pripoznala provizorično hortdursko vlado. Slovenske novice. Chisholui, Minn., 17. junija. V nedeljo dne 23. junija bode tukaj slovesno blagoslovljenje treh novih zvonov, in sicer ob 3. uri popoludne. K tej slovesnosti so povabljena vsa katoliška društva tamošnje fare. Dru-štveniki se zbirajo ob dveh v svojih dvoranah in pridejo v paradi ob treh popoludne v cerkev. Dva duhovna iz bližnjih far prideta; jeden bode pridigal v slovenskem, drugi v anglež-kem jeziku. Slovenske gospodinje bodo ovenčale nove zvonove. K tej slavnosti so |>o vabljen i vsi Slovenci, ki stanujejo v ChishoLmu in okolici, rojaki iz Hibbinga, Buhla, Virgiuije, E vele tiha in Sparti; posled nji lahko pridejo z vlakom dopoludne na Hibbing. s Sestanek ameriške, japonske in francoske eskadre. "F/cho de Paris" javlja iz Roche-forta: Ameriška in japonska eskadra se koncem meseca junija sestaneta s francosko severno in srednjemorsko eskadro v zalivu La Palisse, od koder se podajo v, Bordeaux, kjer se bode v navzočnosti predsednika Fall ieč resa vrftila mednarodna regata. V čeraj je elektrika zopet zahtevala svoje žrtve v Mariners' Harbor, na Staten lslandu. Žrtve so sami Hrvatje' kterih dela precej na omenjenem otoku, in jeden Irec. Ubiti so štirje, od kterih so do zdaj spoznali le dva, namreč Gorupa in njegovega sina. Poleg teh dveh umirajo v bolnici New Brighton še drugi trije. Delali so pri tovarni mila tvrd-ke Proctor & Gamble. Proti šesti uri zvečer, ko zapusti na stotine delavcev svoje delo, jih je dobilo sedem nalogo, da spravijo ogro men parni kotel v novo tvornico. Med starim in novim poslopjem je ozka pot. po kteri so položene tračnice in pa drogovi z desetimi žicami, po kte rili teče močan električni tok. S ^KHnočjo Škripca nalože kotel na majhen voziček ter ga rinejo po tiru. Ta je bil le slabo razsvetljen. Gorup je s sinom vlekel na jedni strani, na drugi strani sta bila pa zopet dva. Ostali trije so rinilL Ker je pot, kakor rečeno, bila premalo razsvetljena, niso zapazili delavci, da so žice prenizke, da bi mogli speljati parni kotel, ne da bi se jih dotaknil. Ljudje vlečejo z vsemi močmi. Trenutek pozneje pretrga kotel tri žice. Zadene jili električni tok in ubije štiri koj na mestu. Zadel je najprvo zadnje tri. da so se kar potočili po tleh. Kar se je.lna izmed žic ovije dru-zega delavca za vrat. potem pa zopet tretjega. Iskre in mali plamenčki so skakale prasketajoč od žie. Ljudje so l»ili v trenutku na tleh in so se grozno zvijali. Šest ljudi j je bilo priča tega žalostnega dogodka; poklicali so takoj am-bulanco. Corouer Cahill je odredil, da se pre peljejo trupla ,v neki pogreb niš k i zavod. Trije izmed težko ranjenih leže v bolnici v skrajno nevarnem stanju. Dva delovodji so zaprli takoj in sicer brez vsake varščine. ŽRTVE VROČINE. Kljub temu, da je postalo hladneje, je solnčarica v New Yorku na dnevnem redu. Dasiravno je bilo včeraj v New Vorku hladneje nego prejšnje dni, se je tudi včeraj pripetilo mnogo slučajev solnčarice in več žrtev je bilo' vče raj zvečer v kritič nem položaju. Žrtve so: — Alfreda Bower, stara 20 let, one svestila se je v vlaku podulične železnice. Na 14. ulici so jo prinesli iz tunela in jo potem poslali v bolnico. Errist i de Dalbabina. 39 let. West Farms, onesvestit se je na 11. Ave Odpeljali so ira v Rooseveltovo bolnico. Jo h n P. Rrophy, 4< let, onesvestil se je na Allen St. Poslali so j?a v Go-verner bolnico. Valentine McGona, 37 let, onesvestil se jo na. Pulton St. Odpeljali so ga v bolnico St. Gregory. Andrew M. Hutchinson, 32 let, o-nesvestil se je na Fulton St. v Brook-lynu. Prinesli so ga v bolnico Hudson. William O'Brian, onesvestil se je na 1. Ave. Odpeljali so ga v presbite-rijansko bolnico. Afera Haywood. Zasliševanje končano. DRŽAVNO PRAVNIŠTVO BODE DANES KONČALO ZASLIŠEVANJE V OBRAVNAVI PROTI OBTOŽENEMU HAY-WOODU George Pettibone in Orchard sta bila dolgo časa v zvezi. "MINERS MAGAZINE". Brezplaew polijemo lepo sliko pomika, kteri spada k najeenejii, najboljši in nqjglrektaiejii progi za Slovenoe. Pišite na A ostro-Americana Line, Whitehall Building, New York. lioise, Idaho, 20. junija. Pri vče-rajšnjej popoludanskej razpravi proti Haywoodu je sodnik Luther Goddard pripovedoval o najdenju in hranitvi bombe, s ktero ga je hotel Orchard ubiti. Nastop tega sodnika kot priča je pravdo do vedel do nadaljuega dramatičnega priora, kterih je ta obravnava tako polna. Pričal je jasno in povsem stvarno. Stari sodnik iz Colo rada je naznanil, da je dobil prvo poročilo o bombi po Orchardo-vem izpovedanju v Denverju, Colo., v februarju leta 1906, ktero izpoved mu je predložil detektiv McPartland. Sodnik se je takoj vrnil domov in je v resnici našel bombo, ktero je Orchard položil v zemljo pred vrata. Bombo so šele drugi dan izkopali. Bomba je bila v malem lesenem zaboju, na kterem je stala steklenica, iz koje je vodila žica v zaboj. Bombo in vse drugo so takoj odnesli v urad Pinkertonovih detektivov, kjer so vse zapečatili in na zavoj se se podpisalo več prič, nakar so jo spravili na varno. Tam je ostal zavoj do 22. maja 1906, na kteri dan je sodišče prvotno nameravalo pričeti z obravnavo proti Haywoodu. V pri sotnosti na zavoju podpisanih prič so potem bombo odprli in razstrelili 40 dinamitnih patron, ktere so bile v zavoju, dočim je ostanek bombe ostal za corpus delicti. Senator Borah je predložil več zavojev in jih pokazal sodniku Goddard u. kteri jih je spoznal za ostanke njemu namenjene bombe. Haywoodo- vi zagovorniki so proti tem dokazom •protestirali. Češ, da kaj tacega ni do pustno kot dokaz, toda sodišče je razsodilo proti temu predlogu, oziroma protestu. Mrs. Sewardova, pil kterej je Orchard v Sau Franeiscu nekaj časa stanoval, ko je čakal na priliko, da min i! F. Brad leva. je izpovedala, da je vse ono,, kar je. Orchard izpovedal o svojem tamošnjem življenju, resnično. Povedala je tudi, da je v Or-ehardovej sobi našla mnogo priprav, ktere se rabijo za izdelovanje bomb. dasiravno tedaj o tem ni ničesar vedela. Tudi užival ne niti je našla v Orchardovej sobi, toda mislila je. da je Orchard delavec, kteri dela na kakem prostoru, kjer se razsfreljuje kamenje. Orchard je imel tudi velik in zelo težek kovček in ona je mislila, da je kak izumitelj, ker je vedno eksperimentiral. Zagovornik je vprašal pričo, koliko Jej plačali, da je prišla iz Califor-nije v Idaho in ona je "na to odgovorila. da so jej povrnili le njene izdatke. Nato so zaslišali mladega kleparja Riley Iiarrisa, kteri je izdelal svinčeno cev, ktero je rabil Orchard za bombo, namenjeno governerju Pea-bodyjirt Harris je dejal, da je cev osobno izničil Orelvardu in da mu je slednji plačal za to tlelo .fl.50. Lloisp. 21. junija. Ako se obravnava proti Haywoodu nepričakovano ne zavleče, Ixide državno pravništvo že danes dopoludue prenehalo z zasliševanjem prič proti Haywoodu. O tem je naznanil včeraj popoludne senator Borah. Takoj, ko d*ržavno pravništvo preneha s svojim zasliševanjem, bode zagovorništvo predlagalo, ■naj sodnik i porotnikom naroči, da obtoženca oproste. To se seveda ne bo zgodilo in v soboto prične zagovorni-štvo s svojim zasliševanjem prič. Državno pravni&tvo je včeraj ponovno dokazaloj da sta bila George Pettibone in Orchard dolgo časa v zvezi in dopisovanju. Pettibone mu je pošiljal vedno denar, največkrat v S an/ Francisco, toda tudi v druga sodnikoma Goddardu in Gabbertu" ktera je Orchard nameraval več nego enkrat ubiti, kakor je sam pod prisego izpovedal. Vesti iz Rastje. Ječe so zopet, polne. SKLEP PRI SOCIJALNO - DEMO-KRATIČNEJ KONFERENCI NA FINSKEM Petropavlovska trdnjava je polna političnih jetnikov. PREISKAVA UPORA V KIJEVU. Petrograd. 21. junija. Na Finskem se je ravnokar zaključila konferenca socijalnih demokratov. Slednji so sprejeli resolucijo proti proklamaciji za generalni štrajk. Mnogo socijalističnih poslancev se je vrnilo v Petrograd, drugi pa, kakor A. G. Feodorov iz Rjazana in M. M. Fomičev iz Taoride, so zaprti v Petro-pavlovskej trdnjavi, ktera je sedaj tako prenapolnjena, z višjimi političnimi jetniki, da morajo vojaki bivati v šotorih, ker bodo vojašnice rabili za ječe. — Zaprti socijalistični poslanci bodo gotovo dolgo v preiskovalnem zaporu, kajti nil t poskunci prve dume sedaj še niso obsojeni. Petrograd, 21. junija. Vojni minister je generalu Palicinu v Kijevu brzojavno ukazal, da preišče upor ta-mošn£h saperjev. Namestni vojni minister, general Polivanov, je odpotoval v Sebastopolj, da preišče razmerje tamošnje posadke. Nezadovoljnost se je pojavila tudi v brestlitovskem polku. — Odesa, 21. junija. Tolpa 50 teroristov udrla. je v mestno hišo predmestja Bukurbuk, razorožila policijo in si prisvojila 300 potnih listin, tako da bode zamoglo ravno toliko anarhistov živeti pod napačnim imenom. Varšava. 21. junija. Policija je našla tajno tiskarno tukajšnjih revolu-eijonarjev in je zaplenila na tisoče re-vol učijo na rnih proklamacij. Oblasti so pričele gojiti izrecno reakeijonamo politiko in aretacije in hišne preiskave so na dnevnem redu. Dasiravno vlada v mestu mir, patrulirajo Kozaki neprestano po ulicah. Petrograd, 20. junija. Vodja socijalnih demokratov razpušeene dume. I. A. Aleksinski. kteri je bil pri kongresu ruskih socijalistov v Londonu, se je prostovoljno odzval pozivu svoje stranke, in je dospel iz Švice preko Finske semkaj, ne da bi ga policija opazila. Aieksinski bode obiskal tovarniške okraje in bode pri tajnih zborovanjih govoril, Kakor tudi agitirai za revolucijo med sa-omašnimi sloji ljudstva, Kjer je nad vse priljubljen. On izjavlja. da je prepričan, da ga bodo zaprli, kar pa njemu ni mar, kajti to rad žrtvuje v prid naroda. Svoj namen doseže samo, ako ga policija teden dni ne zasledi. Dinamitna bomba v Clevelandu. Cleveland, O., 19. junija. V skladi ;ču premoga tovarne East End Knit-ing Mill so nn?:i veliko dinamitne jombo, v kterej je bilo toliko dinami a, da bi zadostovalo za razdejanj* rse tovarne. Policija je mnenja, da jt lila bomba prvotno namenjena za raz-lejanje onega premogovega rova, iz eterega prihaja premog za družbo. mesta'. Senator Borah je či-tal razne članke iz "Miners Magazine", kteri nepopisno napada governerja Stetmenber S tem je dokazano, kako sovražna je bila Western Federation of Miners governerju Steunenbergu ter Jenarje v staro domovino pošiljamo: a $ 10.30 ............ 50 kron :a'I 20.50 ............ 100 kron :a I 40.90 ............ 200 kron * $ 204.00 ............ 1000 kron ■a |1017.00 ............ 6000 kron Pofearin j« Tikata pri tek vsotah Doma se nakaa ne t ote popolnoma splačajo bres vinarja odbitka. Naie denarne poiUjatrc isplsčnjf t. kr. poitfci hranilni orad vU.dc 12. inek. Dsnaije nam poslati je naJpriUč leje 4m $26.00 t gotovini * priporoie » mtewiw ptean, re£jf nmk* po DumiHb Tm<■! Homj aH pa Mew York B— Draft FRAWK BAmnofc oo. 109 Chreesvieh Street, Voir York 6104 St Clair Ave. HE.. Olevelaai, O. Iz Avstrn-Ogrske. Hrvatska obštrukcija. V OGRSKO-HEVATSKEM DRŽAVNEM ZBORU V BUDIMPEŠTI JE PRIŠLO DO BURNIH PRIZOROV. Cesarjev prestolu! govor povodom otvoritve avstrijskega državnega zbora je napravil dober vtis. SKUPNOST AVSTRIJE IN OGRSKE. Budimpešta, 21. junija. V ogrsko-hrvatskem državnem zboru je prišlo vsled obštrukcije hrvatskih in družili nemadjarskili poslancev povodom včerajšnje seje do burnih prizorov. Kadi obštrukcije parlament ne more delovati in vsa dela, tudi najnujnejša, morajo počivati. Včeraj je zbornični predsednik Justh odvzel par hrvatskim poslancem besedo in vsled tega je nastalo v zbornici tako nepopisno kričanje in ropot, da so morali sejo dvakrat prekiniti. Na dnevnem redu je še vedno zakonski predlog, vsled kterega naj postane na državnih železnicah v Hrvatski madjarščina službeni jezik. Dunaj, 21. junija. Za včeraj objavljeni prestolni govor cesarja Fran Jo-sija se v političnih krogih še vedno zanimajo in govor se vsestranski ko-mentuje. Večina časopisja povdarja. da je govor napravil dober vtis. Najboljši vtis je napravil naslednji odstavek, kteri se nanaša na razmerje med Avstrijo in Ogrsko: "Pod vsakim pogojem je treba paziti na to, da ostane zveza med obema državnima polovicama, *ktera je potrjena po stoletjih in s pragmatično sankcijo, nedotaknjena -tiidi kasnejšim generacijam. "Tudi v gospodarskem oziru ne sme priti do razdvoja.'' Nadalje ugaja tudi naslednji odstavek prestolnega govora: "Milost osode mi je dodelila, da vodim dve generaciji mojih narodov. Naloga mojega življenja je, da se zavzamem za izkazano ljubezen in zvestobo mojih ljudstev." Državni zbor bode na prestolni govor odgovoril s posebno a d reso. VINIČARSKI NEMIRI NA FRANCOSKEM. Maire v Narbonne aretovan; ženske so ga skušale oprostiti. Pariz, 20. junija. Maireja mesta Narbonne, kteri je pričel štrajkati proti vladi, so aretovali in ga takoj poslali v Moutpelier, kamor so tudi ostale aretovance pripeljali. Tudi vodjo Ferroula so zaprli. Slednjega je stražilo mnogo viničarjev, med kte-rimi so bile tudi ženske. Ko so vojaki obkolili njegovo hišo zajedno s stražami, se jim ni nihče upiral. Ko je policijski komisar dovedel Ferroula na prosto, skušala ga je sicer množica oprostiti, tokia on je množico pregovoril. naj miruje, kar je tudi storila. Na to so ga odj>elja-li na kolodvor. Ko se je kočija približala kolodvoru, skušala je množica vozu zastaviti pot in je pričela metati na vojake kamenje. Vojaki so morali večkrat z meči napasti množico, ktero so končno raz-gnali na vse strani. V Narbonne vlada nepopisna razburjenost, vendar pa skrbi vojaštvo za mir in red. Narbonne, 20. junija. Velika množica iz okolice se je včeraj nabrala pred tukajšnjo pr efekt uro, polila vrata s petroljem in jih zažgala. Vojaštvo je moralo množico večkrat napasti, na kar se je razšla. Med izgredi so ljudje streljali iz revolverjev na vojaštvo, toda ranjen ni bil nihee. V raznih delih mesta so napravili barikade, ktere je pa vojaštvo razdejalo. Montpellier, 20. junija. Včeraj zvečer je prišlo tukaj do nevarnih nemirov. Vojaštvo, ktero je preprečilo množici oprostiti jetnike iz tukajšnjih zaporov, so izgredniki napadli s steklenicami in kamenjem. Mnogo vojakov eo potegnili raz konj in jih nevar no ranili Tudi nek višji policijski u-radmk je dobil z objto steklenico nevarni udarec po glavi in je težko ranjen. Razne novosti iz inozemstvi DINAMIT V PARLAMENTU; NEK BLAZNI JE VRGEL V GRŠKI PARLAMENT D IN A-MITNO PATRONO. Nesreča z avtomobilom v Neapolju; pet osob ubitih. MARK TWAIN V LONDONU. -o- Atene, 21. junija. Pri nočnej seji. ktera se je vršila včeraj v tukajšnjej poslanskej zbornici, je nek nepozna-nec vrgel raz galerijo v dvorano dina-mitno patrono, ktera je padla med sedeže poslancev. Dinamit se ni razletel le vsled tega, ker je užigahia nit odpadla. Poslanci so prestrašeni- bežali proti izhodom. Ka-ne.;-.1 sm nap-:, h: .'a aretovali in dognali, la je slabonir.v a. Seja se je knialo nadalje vala. Neapolj, 21. junija. Pri Cajanello se je pripetila nesreča z avtomobile?!), ktera je zahtevala pot žrtev. Avtomobil je z vso hitrostjo zavcszil v neko skalo in se razbil. Med žrtvami je tudi knez Pescara, ki je sorodnik španskega kralja. London. 21. junija. Pisatelj Mark Twain iz New Yorka je dospel semkaj in kralj Edward mu je poslal povabil«) k vrtnej veselici v Windsoru, ktera se vrši jutri. Kralj bi slavnega humorista rad dobro poznal i_i vsled tega ga bode kasneje sprejel še v zasebno avdijenco. Brez ljubezni ni življenja V kleti hiše svojega prijatelja št, 83 Clav St., Brooklyn Borough, v New Yorku, si je včeraj popoludne zapodil 191etni Julij Dobrowski krogljo v glavo. Prepeljali so ga umirajočega v bolnico. Vzrok samomoru je prepir z ljubico, ktera ni hotela potem več občevati ž njim. Kljub vsem prošnjam Dob skega je ostalo dekle hladno kot z ledom napolnjena "ajsbaksa". To je Dobrowskega tako bolelo, da je pomeril in ?prožil na svojo glavo. Kapitan kot skrivar. Newport News, Va., 20. junija. Kapitan Morrow od zvezinega transportnega parnika Killpatrick je bil obsojen v plačilo denarne kazni v zneska $720. Imenovani kapitan je skušal u-tihotapiti zaboj svile, čipk in druzih ženskih predmetov v deželo. O vsebini zaboja je dejal, da so v njem razne potrebščine za dom. Kapitan bode prosil vlado, da mu kazen odpusti, ker ni vedel, kaj je v zaboju, kteri je last majorja Slocuma, ki je nečak pokojnega milijonarja Russel Sageja. KRETANJE PARNIKOV Dospeli so: Princess Alice 20. junija iz Bremena s 1783 potniki. Bosnia 20. junija iz Hamburga s 777 potniki. Koenio: Albert 20. junija iz Genove s l'vj-l |Kitiiiki. Teutonic 20. jtin. iz I.iverpoola s 430 po' niki. Dospeti imajo: Memphis iz Antwerpena. Graf AValdersee iz Hamburga. Deutschland iz Hamburga. Celtic iz Liverpoola. Albano iz Hamburga. Livonia iz Libave. Gertv iz Trsta. La !>a\oie iz Havre. St. Laurent iz Havre. St. Paul iz Southamptona. Columbia iz Glasgowa. Nieuw Amsterdam iz Rotterdama, Kaiser Wilhelm der G^osse iz Bremena. Bremen iz Bremena. Carpafhia iz Reke. Caronia iz Liverpoola. Samland iz Antwerj»na. Tropic i z Hamburga, Georgic iz Liverpoola. r Odplnli bodo: Philadelphia 22. junija v Southampton. Etraria 22. jooija v Liverpool. Zeeland 22. junija v Ant werpan. Astoria 22. junija v Glasgow. mšMi JS^MiUu "GLAS NARODA" List «lorenskih delavcev v Ameriki. Izd&ja slovensko tiskovno društvo PRANK SAK E^, predsediHc VIKTOR VALJAVEC, tajnik. 'nkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 190G. leto velja list za Ameriko . . . $3.00 ' pol leta............. r.50 '.a Evrop 3, za vse kto.......4."5G " " pol leta.......2.50 " " Četrt leta...... 1.75 / Evropo pošiljamo list skupno dve številki. OLAS NARODA" izhaja vsak dan i/-viemš' nedelj in praznikov. S NARODA" ("Voice of the People") is-jed every dnv, except Sundays and Holidays. Subscription ysarly $3.00. Published by the »LOVEKIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State ot New York. Advertisement on agreement. Za og:ase do deset vrstic se plača 30 in tov. Doni*i brez podpisa in osobnosti se ■sc natisnejo. Drnr.r naj se blagovoli pošiljati po 4nnev < 'rder. I'm spremembi kraja naročnikov "iMnio, da se nam tudi prejšnje bivali-č>* n.izn. i. da hitreje najdemo > aslov->ikn. Dopisom in pošiljatvum naredite -aslov: "Glas Naroda" 09 Greenwich Street, New York City. , Telefon 1279 Rector, Premestitev mornarice na Pacifik. Poročilo o premestitvi naie vojne mornarice, oziroma večine vojnih ladij iz Atlantika na Pacifik nas ni niti malo iznenadilo in pri tem zamo-remo skoraj trditi, da je ta vladin sklep prišel v javnost zelo pozno. Zelo čudno je bilo sploh, da je večina naše vojne mornarice bila dose-daj koncentrirana na Atlantiku, in sioer tem bolj, ker se naše kolonije nahajajo na Pacifiku, kjer nas zamore sovražnik vedno in tudi uspešno na-pasti. Filipini in Hawajsko otočje je vedno, odkar so jih Zjedinjene države pridobile, v nevarnosti, in vendar se zJl njih obrambo ni mnogo storilo. Radi tega je potrebno, da se caŠ« vojne ladije mude tam. kjer za-morejo eventuelni napad najhitreje in najuspešnejše odbiti, pa naj bode napadalec že k ©dor hoče. Na Pacifiku je naša slaba stfran, ne pa na kontinentu, kamor bi moral sovražnik poslati svoje čete po več tisoč milj daleč, da se izkrcajo. — in tukaj impio dovolj obrambe, kajti milica je mno-goiievilua. tako da se ni bati kacega poraza. Kako uv.avni so taki trans-|Nn*ti vt-iikili dokazala je antrle-ško-burska vojna, v kterej so se Angleži ie te/.avuo borili proti ljudstvu, kton« -tf.|e le par stotisoč ljudi j. — Jwinak boj proti osemdesetim milijo-m»fti Ijiuii je prazna utopija. To je tudi glavni vz. ok, d:, do napada na kop.nm v Ameriki od strani inozemstva ni nikdar pričakovati. Vsaka .jediua vojska, ktera bi se pri nas izkrcala, mora biti ugonobljena, predno zamore dohiti novih moči. Na Filipinih moramo pa tudi mi operirati na tisoče milj daleč od domače dežele in baš tam so nam sovražniki uajVilj tdiso. Kadi testa mora biti tudi večina našiti vojnih ladij na Pacifiku in ne na Atlantiku. Ako se torej sedaj napoti lia^a vojna mornarica na drugo stran Amerike, io še ne pomenja, da preti kakej drugi državi, kajti vse to ni druzega. nego previdnost, za ktero bi morala naša vlada že davno skrbeti. ker dela le površno in radi tega tudi ne (bode dosegla kacega uspeha. Zakonov proti postopačem imajo v vseh državah obilo in v mnozih državah na jugu so ti zakoni tako strogi, da jih ni mogoče več poostriti in da je celo potrebno, da se jih predrugači. Vendar pa potom zakonov ni mogoče tram po v pregnati, kajti nadlogo je treba pričeti trebiti tam, kjer se prične. Da jx)stane človek tramp, je pred vsem kriva slaba vzgoja otrok, kteri se že v rane j mladosti polene. Kjer se spoštuje le ono delo, ktero prinaša mnogo denarja, tam postaja veselje do dela vedno manjše. Veselje do dela se pa zgu^i tudi tam, kjer so plače tako majhne, da si od njih ni mogoče niti centa prihraniti in da ni mogoče pošteno živeti — tam je delo prokletstvo. Tudi ako delo ni stalno, mora človek zgubiti veselje do dela. Ako nastane kaka gospodarska kriza, zgube eele občine delo in mnogim ne preostane druzega. nego pričeti s trampanjem. Vse to bi morali prijatelji ljudi na konferenci v Minneapolisu vpoštevati in izdelati predloge, da se ti vzroki po možnosti odpravijo. Šele .potem bi bilo mogoče število trampov pomanjšati. DOPISI. 3= T Koroška po ožjih vo= litvah. Tržaška "Edinost" piše: Po občnem zboru političnega društva v Celovcu napisal je merodajen rodoljub na neko razglednico svojim so rojakom in znancem v Trstu sledečo kitico: i Ljudstvo koroško je vstalo! Začudeno gledal v kratkem bo 'svet, ■Kaj storil je narod, * Ki bil je proklet! Nadloga trampov. One ljudi, ktere nazivljajo v starem svetu postopač**, nazivijamo pri nas trampe. Pri|H>veduje se, da so se t ram p je pri nas po javili še le po državljanski vojni in še le velika gospodarska kriza v letu 1873 je pro-vjtročila. da so postali trampje prava nadloga za deželo. Toda naj že bode temu kakor hoče, dejstvo je, da je v našej republiki preveč trampov. Radi tega se je s tem vprašanjem bavila tudi konvencija društva za dobrodelnost, ktera se je te dni vršila v Min-«ea]>olisu. Tu so prišli na dan vsakovrstni predlogi, kako bi bilo mogoče znebiti se te nadloge, toda ni jeden teb predlogov se ni bavil z vzrokom te nadloge: kako bi bilo mfgoče preprečiti, da postane iz človeka navaden tramp — o tam ni nihče govoril. Temveč so pa vsi govorniki govorili o tem, kaj naj se počne s trampi. Kitice ni govoril, kaj naj se ukrene, da se iz trampev napravi zopet poštene ljudi, temveč se je pa govorilo, kako bi se trampe storilo neškodljivim. Tako se je predlagalo, naj se ustanove državne Wblonije za postopače, kjer bodo »orali delati, d očim naj se take, ki so za delo nezmožni, porazdeli po dbožnih hiš ah in drugih ritt-«jh zavodih. Iz vsega tega je razvidno, da konferenca ni kos nalogi, ktero si je dala, Bridgeport, Ohio. Dragi "Glas Naroda":— Pri našem društvu sv. Barbare smo imeli tekoči mesec volitev delegata za konvencijo. Izvoljen je bil brat Alojzij Soistešič. Nadalje prosim pri tej priliki, naj vsi oddaljeni člani pošiljajo redno mesečne prispevke, ker se s tem pri-lnani veliko nepotrebnega pisanja. Član Anton Aazi naj pošlje svoj natančni naslov, da mu morem poslati potni list. Naša postaja napreduje dobro in šteje že 34 članov. V kratkem se jih priglasi še več, ker se pri nas precej dobro dela. Nesreča nikdar ne počiva. Pri nas je zadela dne 8. junija rojaka Ivana Perka. Spuščal je polne vozičke; ko je hotel jednega zavreti, se mu je utrgala veriga. Padel je tako nesrečno pod holo, da ga je pretrgalo čez pol. Seveda je bil na mestu mrtev. Slovenskim društvam ni pripadal, pač pa nekim ameriškim; ne ve se, aH dobe dobila njegova družina kaj l>odpore ali ne. Tukaj zapušča ženo in osmero otrok, kteri so brez vseh denarnih sredstev. V tukajšnji bolnici leži v hudi vročinski bolezni Ivan Šusteršič, in sicer že osem tednov. Revežu se je začelo mešati od prehudega trpljenja in ne vemo, ali ozdravi ali ne. Doma je iz Litije in je tukaj kakih sedem mesecev. On je član našega društva in dobiva lep) podporo. Poleg tega skrbi odbor lefh» zanj in ga večkrat kdo obišče. Rojaki, zopet lep vzgled, kako so jHit rebna društva in jednote. Končno želim, da bi imel vsak rojak lis: "Glas Naroda". Kdor ne l ita dandanes, tisti ne ve, kaj se godi l>o svetu. Pozdrav vsem rojakom! Andrej Hočevar, postajni tajnik. Ženski licej-v Ljubljani V Ljubljani se je osnovalo društvo "Mladika", ki si je stavilo za namen skrbeti: a) za vsestransko vzgojo ter tudi za strokovno in za gospodinjsko izobrazbo slovenskih deklic; b) za primerna stanovanja in c) za dobro nadzorstvo izven šole. Svoj namen hoče društvo dosegati: 1. z ustanovitvijo in z vzdržavanjem dekliškega internata; 2. z ustanovitvijo in z vzdržavanjem privatne dekliške ljudske štirirazrednice v Ljubljani; 3. z otvoritvijo gospodinjske nadaljevalne šole in 4. z nadzorovanjem stanovanj onih deklic svojih zavodov, ki ne bodo stanovale v internatu. Društvena pravila so od deželne vlade že potrjena. Društveniki so ustanovniki, redne društvenice in podporniki. Ustanov-nina znaša 100 kron, ki jih je plačati ali takoj, ali pa v petih rokih po 20 kron. Redne društvenice so one, ki se zavežej oplačevati po 4 krone letnine. Podpornik je lahko vsakdo, kdor sploh društvu kaj prispeva. Društvo ima j ako iblag in koristen namen; društvo je za narodni pro-speh eminent ne važnosti in zelo nujno potrebno ob sovražnem navalu, ki Slovenstvu leto za letom, takorekoč teden za tednom otimlje domači naraščaj, naš up, našo bodočnost, pred očmi. Kakor je znano, avstrijska vlada ne stori za slovenske zavode ničesar in Slovenei moramo plačevati vse sami, ako hočemo kaj imeti. Radi tega je tatdi dolžnost nas ameriških Slovencev^ da .po možnosti podpiramo zgoraj navedeni zavod. TJverjeni smo, da bodo rojaki Sirom Amerike prispevali prostovoljne doneske v ta blagi namen. Doneske sprejema uredništvo "Glasa Naroda" ▼ Jfew Torka, 100 Greenwich St. ITmeli in neumeli smo te besede, kterih vsebina je skrivala za nas Korošce mnogo radosti, ob enem pa bolesten strah pred morebitnim brit-kim razočaranjem. In bolj ko se je bližal dan volitve, danes v zgodovini koroških Slovencev že z zlatimi Črkami zapisani dan 14. maja 1907 — bolj jasno je izhajala slika za temi vele-pomembnimi besedami. In konečno smo umeli, kaj naj se ima zgoditi. Vendar poznamo predobro našo domačo grudo, poznamo predobro recimo Skoraj ves slovenski Korotan, poznamo tudi r.aše fanatične Nemce, da 'bi (bili postali le za trenotek optimisti. V svoji navdušenosti mnogokrat vidi človek več, ker oko je nemirno, upa na več, ker misli so prehitre, čuti se močnejšega, ker kri je razburjena. In tako navdušenje je vladalo takrat v Celovcu. Nadepolni so se vračali slovenski kmetje korenjaki od občnega zboia, voditelji so čutili v sebi moč, ki jih je imela voditi do začrtane si zmage. Ali naloga, ki so si jo stavili, je bila prehuda. Ne da bi bili preslabi sami, ali prešibka je bila tuja pomoč. — Iz zgoraj navedenih, velepomemb-nih besed pa smo doznali: gospodujoči sovražnik mora biti poražen, zgubiti mora večino mandatov in Koroška mora dobiti DVA slovenska poslanca. In zrcalilo se je to zaupanje iz poročila občnega zbora političnega zbora v Celovca. V slovenskem okraju kandidat naš Grafenauer. V drugih volilnih okrajih, v ktere je prodano tisoče in tisoče koroških Slovencev, se je videlo na prvi hip, da se je sklenil kompromis med Slovenci in krŠčansko-socijalnimi Nemci. Za druzega našega kandidata najugodnejši volilni okraj je bil Venkovec z ozirom na zavedno slovensko ljudstvo, in z ozirom na precej verno nemško ljudstvo v sosednih okrajih Stari dvor in Svinec. Ali kakor je kazal tudi izid volitev, razmerje je bilo prehudo. 11,300 Slovencev in 23,000 Nemcev, med kterimi slednjimi se nahaja nekaj industrijskih krajev, ki so po večini socijalno-demokratieni, in ti so nas vrgli pri ožji volit vi, ker kandidatura se je morala vršiti na kr-ščansko-socijalni podlagi z ozirom na Nemce. Torej jeden samostojen slovenski mandat, drugi po kompromisu. Na drugi strani pa smo mi podpirali krščansko-soeijalne Nemce v Rože-škeru in Šmohorskem volilnem okraju. V labudski dolini so bili krščansko-soeijalni Nemci svoje zmage gotovi, v Beljaku pa srno pomagali do zmage socijalnemu demokratu. V celovškem okraju je bil sicer tudi postavljen Slovenec, in so podpirali nas krščan-sko-soeijalni Nemci, a tfckaj že od začetka ni bilo misliti na zmago, dru-gači da je 'bil kdo preveč optimist. Sodili smo po prejšnjih volitvah po kurijah in ako se pridene širšo maso volilcev, se je smelo pričakovati, da se osoda grozno maščuje nad stranko, ki je posebno »nas Slovence obsodila v politično smrt. A tudi na Koroškem, kakor drugod, se je pokazalo dej sivo, da se utrjujejo soeijalni de-mokratje počasi tudi že na deželi, in to večinoma po delavcih, ki zahajajo čez dan na delo v mesto, in po vplivu delavcev ^železnice, ki stanujejo po domačih kmetskih hišah. Torej smo imeli prestati boj s sokrvnimi nasprotniki renegati, po imenu nemčurji in socijalnimi demokrati Glavna bitka je izpadla za nas Slovence častno v vseh volilnih okrajih, a pri ožjih volitvah, kjer smo prišli v poštev, smo morali propasti združeni z Nemci, ker odločevali so soeijalni demokratke. Ako bi bili mi Slovenci razdeljeni sami med seboj v dva slovenska volilna okraja, potem bi se bal pro dreti vzlie nemčurjem in socijakiim demokratom, ker bi se bili že z večjim navdušenjem .podali v agitacijo. Ali zanašati se na podporo od Nemcev, in ako so tudi krščansko-socijal-ni, je čudno dvomljivo. Še se da prej ogreti naš slovenski kmet za nemškega kandidata, nego pa Nemec za slovenskega. Slovenski kmet stoji na, višji stopinji politične izohr&dbe in pozna že disciplino, kar pa pri nemških kmetih le redko najdeš. Ti se dajo hitro pregovoriti, posebno če se jim podtikava Slovenec kakor tuje-rodec! Po dovd&enih volitvah sem prefctml zopet one velepomemfane besede. In glej, nrosntfils se je vsebina^ vrste: ljudstvo koroško j* vrtalo t Da, vstalo je mogočno slovensko ljudstvo, udarilo grozno, nasprotnik je psttel upajmo as vedno. Volila slovenskega okraja dels jo čast vsem* slov skemen Korotanul Začudeno bo gledal v kratkem »vet -. i Da, začudeno gleda, ne pa mi, ki poznamo razmere. Da dragi naš kandidat Ellersdorfer pade, je bilo skoraj nedvomljivo, ako smo hoteli misliti na dejstvo, da je nas le jedna tretjina, dve tretjini pa Nemcev, med kterimi ni samo dosti nacijonalcev, ampak tudi socijalistov. Nikdar pa bi ne bili mislili, da dobi g. Ellersdorfer na glavni volitvi manj glasov, nego nemčurski Nagele. In ko so propadli krščanski socijalci razun v enem okraju na vsej črti, akoravno smo jih vestno podpirali po sklenjenem kompromisu, se žalibog niso uresničile v polni meri besede: kaj storil je narod, ki bil je proklet! Ali dokler bode obstojala ta krivična razdelitev volilnih okrajev za nas Slovence, tako dolgo ibodemo vedno pošteno mešali štrene nemškim nacijo-naleem na eno ali drugo stran. Že zdaj so bili grozno razočarani, ker nadejali so se na tihem, da zmagajo v vseh volilnih okrajih, a izgubili so že takrat štiri mandate. Slovenski narod sicer grozno trpi nad dejstvom, da se agitira za Nemca, a vezati se moramo vzlie temu v korist našemu uspehu. Zadovoljni pa smo lahko to prvo pot, ker na tako velikansko zmago nismo niti računali. Mora pa priti še čas, ko se razdelijo volilni okraji pravičnejše, in do tega časa bodimo pridno na delu, da obdržimo tudi na zgornjem delu slovenskega Korotana kar je naše, in pridobimo, kar smo deloma po nemarnosti že izgubili. — Vzgled naj nam da krasni uspeh na spodnjem Koroškem. In ko bode vse tako lepo pripravljeno, potem naj za-ori po vsej Sloveniji: Ljudstvo koroško je vstalo! Čuden beg. Znani ruski agitator Geršuni, ki je delal vladi veliko preglavic, opisuje v nekem pismu svoje zadnje dogod-ljaje v domovini kakor sledi. Kakor hitro je bila izrečena sodba, da gremo v Sibirijo, sem imel samo to eno misel: Beg! Hodila mi je po glavi v moskovski trdnjavi in na celi, dolgi poti do Akatuja, A prešli so meseci tam in jaz sem napredoval samo toliko, da so me do-lelili takozvanemu "svobodnemu ko-mandu". Preje je bil od tega komanda ven beg veliko lažji nego iz trdnjave. Razun tega smo dobili še novega, zelo strogega nadzornika, ki je redno vsakih par dnij zahteval preiskavo celic, kakor tudi takozvanih "zlatih za>bojev" z odpadki, nesnago itd. Na dvorišču se je nahajala trdnjav-ska klet, v kteri je bil shranjen ves živež za arestantet Bilo je v oktobru in napravljali smo kislo zelje, kar ga je bilo treba za zimo. Mi sami smo morali stru-žiti zelje in ga ibasa/ti v velikanski čeber. Delo je trajalo kaka dva dneva. Tik predno je 'bilo končano, mi je pala v »;lavo misel, da bi se skril v čeber, prišel z njim v klet in od tam kako ven na prosto___ Nadzornik je bil napravil ravnokar svoj obhod in zdaj sem se čutil varnega, da me tekom naslednjih 24 ur ne bodo iskali. V trenotku, ko sva bila s prijateljem, ki je imel že pripravljen nekak beg, sama pri delu, sem hitro skočil v čeber in se zagre-bal čez glavo noter v zelje. Drugi kaznjenci so se zopet vrnili in vedno bolj napolnjevali čeber, dokler ni bilo slišati glasu stražmojstrovega: "Naprej! Zavežite cunjo čez če-■bet in spravite ga v klet!'' Kisla tekočina se je razlivala vedno bolj čez mene in čudil sem se, da so moji možgani še delovali, dočim so mi roke tako otrpnele, da sem komaj še mogel držati svoj nož. Slednjič so porinili čelber v klet in z grozo sem čul, kako je rekel stražmojstef: . "Od vraga težek je ta čeber!M A dejali so ga vendar v klet, in zdaj sem kmalo zaslišal, kako je zaškripal zarjaveli ključ v vratih — in ■bil sem sam. Zdaj je veljalo: priti ven! Že je bila roka z nožem iztegnjena navzgor, že izrezana luknja v cunji, in začutil sem pih zraka, ko so zazvenele nad menoj tihe stopinje. Nekdo je začel snemati deske s stropa kleti, in menil sem že, da sem izgubljen. Zopet sem se zaril globlje v čeber in si naložil zelja gosto na glavo. Slišim nekoga previdno splezati dol in ko mi strah zapira sapo, zašepeta -na. Ravno sva zopet hotela lezti dalje, ko je začel lajati pes, s kfcerim se je igrala vratarje v a dec a. Nato je prišel vipdonosec. Čakati morava, da se vrne z napolnjenima ve-droma in — ali naju ne zapazi tedaj njegov povešeni pogled? Začelo je snežiti in s slastjo sva srkala sveži zrak. Vodonosec je šel mimo, ne1 da bi, naju bil videL Leževa dalje, si odgr-neva oibraz in roke s snegom, ga pi-jeva žejno in se niti ne zmeniva, da imava po obrazu in rokah krvave rane. Za visokimi kopicami premoga naprej in doseževa mala vratica zadaj, skoz ktera smukneva brezglasno— 'Komaj sva bila zunaj, je vstopila skoz ta vratica nova straža in dala signal. KakoT po čudežu torej sva ušla ravno v trenotku, ko so se menjale straže in le morda za sekundo še niso bili na mestu. V 'bližini trdnjave se dvigajo mogočne gore, ki so bile vse pokrite s snegom. Morala sva jih preplezati od strani, da naju ne zapazijo. Plezanje navzgor je bilo tako polzko in tako polno nevarnosti, da naju je tukaj skoro zapustil pogum. Od časa do časa sva legla v globoki sneg, da bi naju ne zalotil bister pogled s trdnjave. Občutek odrešenja je naju prevzel, ko sva dospela v dolino, kjer so naju imeli pričakovati konji. Izprva ni bilo videti nikogar, potem se je prikazal od nekod mož, s kterim je izmenjal prijatelj parolo in peljal naju je k hlevu, kjer sva zagledala najine rešitelje — konje. Urno sva se vrgla v že pripravljeno obleko in sedla na kmetski voz. Peljali smo se že kakih 8 do 10 verst, ko smo zagledali od daleč trd-njavskega nadzornika za vozom sena Legla sva s prijateljem po dolgem na dno voza in se pokrila s slamo in najinima širokima kmetiškima plaščema. Počasi je peljal najin voznik naprej in tako je šel kelih mimo naju___ Šele ko smo imeli za seboj 30 verst, sva se čutila nekoliko varnejšima in od tam sva hitela k bližnji železniški postaji. Dasi je bilo potovanje na Japonsko pravo mučeništvo, bilo je vsejedno še zabavno potovanje v pri-, meri z vsemi nečloveškimi mukami, ki sva jih bila prestala v tistih urah svojega ibega. Z Japonske sta se podala Geršuni in njegov prijatelj v Ameriko. čilo v ©nstv _> ((- katoii&k6 podp. društvo o svete Baten Zladlnjene države Severne Amerik«^ Sedež; Forest City-, Pa. i Al* januarla 1903 v drtavt PniMiftysMrttfc o o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP 7.Al,ar ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TEL.BAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZA VDRL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Fa. NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28. Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea. Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, P'a. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. 3*ox ih* rest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA'*. PRISTOPILL LISTNICA UREDNIŠTVA. G. Max Keržišnik, Rock Springs, Wyo. Nam poslanega dopisa ne moremo priobčiti, ker je polemičen. Mi moramo priobčevati gradivo, ktero je za vse jednacega pomena, ne pa samo za par ost vb. Mi smo priobčili Vaš prvi dopis, za njim pa tudi druzega, kteri je v marsičem popolnjeval tisti žalosten dogodek, kterega ste nam opisali Vi. Za novieo je sam na sebi dogodek, druzega pa ne. In 'tega smo že zdavnaj črtali ter naj bode končan za vse. Pri tej priliki prosimo vse dopisnike, naj nam sporočajo razne novice kratko in točno. Ogibljejo pa naj se vseh osobnosti ali nepotrebnih izzivanj, ker se s tem najbolj ustreže nam in čitateljem. Pozdravljeni! G. Mihael Stražnik, Clayton, Wash. Glede Vašega dopisa, s kterim svarite rojake pred Oregon City, je v št. 141 od 17. junija "Pozor!", kteri pove v bistvu tisto, kar Vi v dopisu. Po-šlite kake dru^e ndviee. Pozdrav! Kje je JOSIP OPERA? Doma je iz Ponikev pri Trebnem, Dolenjsko. Pred par leti bila sva skupaj v Conemaugh, Pa. Ker mu- imam nekaj važnega sporočiti, prosim rojake, kdor ve za njegov naslov, naj mi bode ustrezala plesaželjni mladini. Ker je to prva veselica mladega pevskega društva, zato isto najvljudneje vabi vse tukajšnje slavne slovenske kakor tudi nam bratske hrvatske podporne društva ter tudi posameznike, da se iste kolikor mogoše polnoštdvilno udeleže, kterim ho&emo tudi mi vralevati milo aa drago. Vstopfiimiki listki se dobijo po vseh tukajšnjih slov. gostilnah po 26 s tov. Ženske so, vstopnin* prosta. — Zsšetek ok. 7. un svetel. b ddbro postrelbo bode skrbel odbor, DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, SVIGE, INOMOSTA IN UURUANE. Poštni parniki so "La Provence" na dva vijaka.... "La&fvoie" „ „ „ ... "La Lorrainč" „ „ „ "La Touraine" , ,, „ "La Bretagne"................. "La Gasgogne"................. .....14,200 ton, 30,000 konjskih moči. .....12,000 „ 25,000 „ „ ......12,000 „ 25,000 .....10,000 „ 12,000 „ ...... 8,000 „ 9,000 ..... 8,000 „ 9,000 „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Penil Street, Chesebrough Building. Parniki sdpliyejo od sed^j naprej vedno-ob četrtkih ob 10. nri do pol d d ne iz pristanišča št 42 North River, ob Morton St, N. T. •LA SAVOIE •LA TOURAHTB •LA PROVENCE La Bretagne •LA SAVOIE 27. junija 1907. *LA TOUR A THE 1. avg. lftT. 4. julija 1997. *LA LORRAINE a avg. 1997. 11. julija 1997. La Bretagne 15. avg. 1997. 18. julija 1997 «kberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Miefc. JOSIP PEZDERC, HL. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joiiet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe ndov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minil., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo* je 4'GLAS NARODA". ČRTANL Iz društva sv. Petra št. 50 v Brooktynu, N. Y., 20. maja: Š. Štimae cert. 3956 L razred. Društvo šteje 36 udov. Iz društva «v. Cirila in Metoda št. 62 v Colorado City, Colo., 20. maja: Ivan Starec cert. 5209, Anton Starec cert. 5220. Oba v L razredu. Društvo šteje 19 udov. IMU^^ ' '-'■^-C'lBfl**!! Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 30. maja: Fran Seknla cert. 2545, Alojzij Vesel cert. 4105. Oba v L razredu. Iz društva sv. Petra št. 50 v Brooklynu, N. Y., 30. maja: Helena Šti-mae cert. 3956. Društvo šteje 9 čl. WB$&0 Hft&^l' Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 5. junija: Marija Tie cert. 323. I Iz društva Vitezi sv. Jurija 5t. 49 v Kansas City, Kansas, 20. maja: Ana Ritmanič cert. 2936. Društvo šteje 9 članic. Iz društva sv. Jožefa št. 20 v Sparti, Minn., 20. maja: Josipina Mestnik cert. 1479. Društvo šteje 33 čl. Iz društva sv. Jožefa št. 20 v Sparti, Minn., 30. maja: Ignac Kralj cert. 1471, Josip Mestnik cert. 3479. Oba v L razredu. Iz društva sv. Štefana št. 11 v Omahi, Neb., 30. maja: Ivan Farjanč eert. 3475, Martin Cetin cert. 4272, Fran Cančar cert. 4145. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 26 udov. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. anosNosTi KRANJSKE NOVICE. Požar je uničil 28. maja v Gorenjem Dolu pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah hlev in gospodarsko poslopje posestniku M. Holerju. Zgorelo je tudi več glav goveje živine, vsi gospodarski stroji in orodje ter vsa žitna zaloga, j £>kode ima posestnik okrog 5000 K. | Zavarovan je bil za manjšo svoto. Za-žgal je iz maščevanja neki občinski revež. Ponesrečeno sleparstvo. Vodstvo prostovoljnega gasilnega društva v Novem mestu je dobilo nedavno v ro- , ke pismo, v kterem neka zavarovalni-] ca javlja požarni hrambi v Žabji vasi j pri Novem mestu, da jej je naklonila na njeno prošnjo malo podporo. Pošt- i na uprava je dostavila pismo novomeški požarni brambi, ker v Žabji vasi sploh ni nobenega trasilnesra društva. Najbrž«- je h«»tel kdo na lahek način priti do denarja ter naslovil pismo na gasilno društvo, ki ga sploh ni. Vodstvo novomeškega gasilnega društva marljivo poizveduje za goljufom. Pogozdovanje Krasa. Na osmem me«hiarodri€m kongresu na Dunaju je deželni gozdni nadzornik v Ljubljani, K. Rubbia, poročal o pogozdovanju Krasa. Rekel je med drugim: Po zakonu iz L 1852 .-o se pogozdovale le one parcele, ktere so lastniki prostovoljno v ta namen ponudili pogozdo-valni komisiji. Vsled tesra se je pogozdovanje vršilo brez pravega načrta, le za parado tuintam. Pozneje sim» dv-bili zakone za pogozdovanje Krasa v j tr/aški okolici, na Goriškem, Kranjskem in v Istri. Pogozdovalne komisije so v Ljubljani. Trstu. Gorici in Poreču. Vsaka komisija si je napram vila »voj pogozdovalni kataster. Od j 60 Stir. kilometrov kraškega sveta T tržaški okolici je 1169 hektarjev dolo- \ čenega za pogozdovanje: na Goriškem od 1941 štir. kilometrov 8281 ha: v Istri od 3661 štir. km Krasa 13,753 j ha; na Kranjskem od 7466 štir. kilometrov Krasa določenih 26,809 ha sa pogosditev. V Dalmaciji je 11,049 štir. kilometrov kraškega sveta. Po-pozditev pa se vrši jako počasi, ker so imele in še imajo mnoge občine skupne, nerazdeljene pašnike. I* posamezni lastniki skrbno varujejo nove nasade. Do konca 1906 je bilo v tržaški okoliši pogozdenih 869 ha, na Gori-5kem 4143 ha, ▼ Istri* 1905, na Kraaj-skem 3878 in v Dalmaciji 10.000 ha. gadi as največ borovca, pa tudi smre-fc* in iiiiirnsnr Novi nasadi pa mnogo trpe po raznih mrSesih, vsled požarov ob železnici, burje, snega in ledu, ki polomijo mnogo mladega' drevja. Nadzornik Rubbia končuje svoje zanimivo predavanje s pozivom na vla'do, da izdatneje podpira pogozdovanje. Do-kjer lastniki pogozdenih parcel nimajo dohodkov, morajo biti prosti vseh 'davkov in priklad. Potem bode mogoče pospešiti pogozditev. PRIMORSKE NOVICE. Izpred sodnije v Gorici. Radi pone-verjenja nad 600 K je bil obsojen 24-letni Josip Černe iz Gorice na osem mesecev ječe s postom vsak mesec ter v povrnitev poneverjene svote. Černe je vodil Orzanovo filijalko pri Sv. Luciji in tam po neveri I gorenjo svoto. Vrč olja. Josip Ivaneie iz Gabrovi-ce je bil prišel z vozom v Trst. Nakupil je raznih stvari in tudi vrč olja, kterega je privezal na voz. V ulici della Barriera se je približal vozu neki človek, ki je prerezal vrv in vzel vrč. Ivančič je skočil za njim in zahteval, naj mu vrne vrč, a oni je vzel iz žepa nož in grozil Ivančiču. Ivančič ga je pustil oditi. ni ga pustil iz oČij: videl ga je iti v zganjamo, ki se nahaja v ulici Pondares. Nato je Ivančič pozval redarja in dal aretovati tatu. ki je 34Ietni Ivan G. Tatu so pridržali v zaporu. Radi bonbonov, llletni učenec R. Fajt ni hotel dati svojemu bratcu bonbonov, marveč je zbežal pred njim; ta je tekel za njim po Fran Josipovem tekališču. Deček R. Fajt je padel in PONUDBA. Želim se spoznati z gospodično ali vdovico brez otrok. Sitar sem 30 let, rim.-katol. vere. Moj čisti letni dohodek je do $1500. Slovenke, ktere znajo nemško, imajo prednost. Tozadevna pisma s sliko blagovolite po-] slati na naslov: j Glueckauf, P. O. Box 156, Steelton, Pa. (20-25—6) 50 IZVEŽBANIH PREMO GARJE V S DOBI DELO. Premog je 4 čevlje visok in čist. Strelja in dela se vsak dan. Premo-gokopi so 50 milj od South McAllister poleg kompanijske in Rock Island železnice. Oglasite se pri: Turkey Creek Coal Co., Hughes, Indian Territory. < t - ■ • f m r • ''TL- ' NA PRODAJ ' SALOON pod jako ugodnimi pogoji. Vprašati je treba pri: Stefan Novak, 984 Addieon Road, N. E., (20-21—6) Cleveland, Ohio. "SLAVIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y. po veliki eenik, okrasen z več sto slikami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko iz-bero najboljših in naj razno vrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-ka v last ne j hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v ktere j koli trgovini te svrhe. SAMO 1 CENT. SAMO JEDEN CENT za dopisnico in donese Vam v hišo zastonj in poštnine prosto krasni cenik in naročitev po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV. NE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA CENT, TEMVEČ OPOZORITE ŠE VAŠE PRIJATELJE NA TO! NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO v državi Illinois. Obiskal bode cenjene rojake najprvo v Chicagu in okolici, potem pa se poda v države Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo. Fraak Sakser Co. t i'SwAh < Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, (la imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseli slovanskih MXTB8-JMBIIEAN USB kogularnl potni parnlkl v "Sofia Hohenb erg" odpluje 4. julija. 1 "Laura" (nov s 2 vijaki) odpluje 13. julija. MF/ancesca" odpiuje-31. julija. vozijo nwd N«w Vorkom, Trstom ir» Reko. i -— i Najpnpravuejša in najcenejša parobrodua 6rta ▼ Ljubljano in sploh na Slovensko. Želeni ca velja do Ljub* ljane Is BO eentov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od dota gredo. Phelps Bros. C& Ca, General Agents, ^ 3 Washington l^w York. ROJAKI SLOVENCI PI5ITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO = »ZDRAVJE" = Novih 50.000 iztisov se zastonj razdeli med Slovence katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali. Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edim ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno. Ozdravljen: reumatizma v rokah, ncKah in krilu. V dokaz nekaj najnovejših zahval: M'KE NOVAK, 1253 Mohlen Avenue, Pueblo Colo. Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. COLLINS M. 1. Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko> katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker ]iiz s«_-m sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil. Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu \ as pripcročuioč, ostajam Vaš prijatelj MIKE NOVAK- Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdrav-njške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: \ im. COLLINS MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St. New fork N. V. Potem smete inirne duše biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. - ( ■ I lin..... II I II III t I Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane "MARIJACEUSKE KAPLJICE". Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80, za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00- ČUDODELNO MAZILO ZA L.ASE. Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten h lati. 1 ska tuja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: IVI. KBrNVI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y. Trade Mark rex. MARKO KOFALT, 249|So. Front St.,1 STEELTOFS, PA. Priporoča se Slovercem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pclnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parcbrocine listke 2a v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. IVI ar k: o Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. ISA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Dobro into in belo Tina od 35 d<> 45 —taT gidotuL belo aU črno vino 50 cento - 55 centov galorta. Kdor kupi manj kakor 28 falor ▼in*, mora sfcn po^Odo plačati. Dnfadk po $2£0 gak>xuu UfOvlM po $3.00 gmlona. Pri božjem naročata dem popust. P. O. Bos 77, O*, Oet. Ako Icašljai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bole mi in si se naveličal zdravnikom denar dajati; ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneipno-itero aoDig dopošiješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova zdravila so poznata in odobrena | o celtm svetu m se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Knajpova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes n>nogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSENIK, 114«—40th St., Brooklyn, N. Y. Msfr. Seb. Koetnp. vih) Knajpovih zdravil" Vatero zastonj ako dop BojaU, naročajte ee m» "CBae Xa> coda'*, največji in najccaejii ( •T ~ v - - »9 "Winnetou, rdeči gentleman 8pi**l Karl May. Priredil a "Ol** Naroda" R. (Nadaljevanje.) "Da, le povej ji! Žal bi mi bilo, če bi mislila, 'da sem radi nje same odklonil tvojo, ponudbo." "Še bolj te bode ljubila in spoštovala kot do zdaj; ko bodeš na muče-niškem kolu, bode vse gledalo tvoje muke. Ona pa se bode skrila v najtemnejši kotiček svojega, šotora in bode zakrivala svoj obraz. Hough!" Po teh besedah se oddalji, ne da bi kaj omenjal, da pride on na stražo. Stražnika prideta takoj na svoj prostor. To sem torej prestal srečno! Nevarnost je bila, da se pri tem razbije up na mojo rešitev. Če bi si bil nakopal njegovo sovraštvo in maščevanje, bi mi bii nevarnejši kot vse ostale ovire. Kmalu nato pride Pida; jaz morann leči. Riazprostrem noge in roke, ktere privežejo k štirim koleni; vendar mi dajo zganjeno pregrinjalo pod glavo, z drugim me pa odenejo. Komaj odide Pida, že me obišče nekdo drugi, kar me razveseli izredno; moj konj pride k meni. Pasel se je v okolici, na večer pa je prišel k meni. Ljubko prha v me, potem pa Ježe ]K>leg mene. Stražnika ne nasprotujeta temu. Konj me vendar ne more od ve&ati in odnesti. Zvestoba konja je zame velike vrednosti. Če se mi sploh posreči beg, se more Ki^oditi to le jionoči. Če pride konj zvečer tako blizu mene, mi ni treba iskati ali skrbeti za druzega. Zgodi s«- tako, kot sem slutil; ne morem zaspati. Razprostrte roke in noge me začnejo boleti, potem pa otrpnejo. Če zatisnem malo oči, se zbudim takoj. Pravo odrešenje je zame, ko zašije jutro; odvežejo me in pritrdijo zopet k deblu. pride Pida k meni, zvem, da gre s četo svojih vojnikov na lov in da se vrne šele popoldne. Kmalu potem jih vidim, kako odjahajo in zginejo v preriji. Mine nekaj ur; kar zagledam med drevjem Santerja. Pelje osedlanega konja za seboj in gre naravnost proti meni. Pred menoj se ustavi in pravi: "Jaz grem na lov; v dolžnost si štejem, da naznanim Yam to. Mr. Shatterhand. Najbrž vidim kje Pido, kteri je vam tako naklonjen, mene pa kar ne more." Pričakuje odgovora; jaz se delam, kot bi ne bil ničesar slišaJ ali videl. "Ali ste postali gluhi, kaj?" Zopet nobenega odgovora. "To mi je žal, ne toliko radi vas, pač pa radi mene samega!" Pogladi me s hudobno prijaznostjo. '' Preč, lopov!'' zavpijem. "O — govoriti znate, samo slišite ne. Škoda, večna škoda! Hotel sem vas nekaj vprašati." Gleda mi drzno v obraz. Njegov obraz je poseben, skoro bi rekel vražji; nekaj ima, to je gotovo. "I)a, hotel sem vas vprašati," ponovi. "Gotovo bi vas zanimalo, če bi slišali, Mr. Shatterhand." Zopet me gleda, če bom kaj rekel. Ker se to ne zgodi, se zasmeje: "Ha-ha-hu, to je slika! Slavni Old Shatterhand je pri drevesu smrti, lopov Santer pa svoboden! A sledi še boljše, še veliko boljše, Sir! Ali poznate goid, neke vrste smrekov gozd ali IndelčečilT" Ta beseda me oživi. Zapisana je v Winnetouvovi oporoki. Zdi se mi, kot bi ga hotel prebosti z očmi. "Ah, zdaj me pa zija in zbada, kot bi imel mesto oči meče!" se smeje. "Da, da, je nekje tak kraj, kot sem slišal!" "Lopov, kako veš to?" vprašam. 1' Tako* kot vem za Tze^šoš. Ali veš mogoče za to ?" "Vsi zlomki. Jaz hočem---." "Počakaj malo, počakaj!" me prekine. "Kaj je pa to Deklil-ko, ali kako se že pravi. Jaz bi rad----" "Lopov!" pravim, ne, vpijem, ne, kričim. "Ti imaš listine, ktere sem jaz---. "Da, imam jih!" pravi brž zmagonosno in hudobno zajedno. "Ti si okradel Pido!" ''Okradel? Neumnost, bedarija! Jaz sem si samo prisvojil, kar je moje. Ali je to tatvina T Da. jaz imam listine in sicer z vsem skupaj." Pri teb besedah se potrka 11a žep, kjer jih ima spravljene. "Primite jra! Držite ga!" zavpijem stražnikoma. "Mene prijeti?" >e smeje in skoči v sedlo. "Kar poskusite!" "Izpustite me!" zavpijem. "On je okral Pido; on ne sme ujti, ne —." Besede mi zastanejo od prevelike razburjenosti in napora, da bi strgal svoje vezi. Santer odhaja v diru; stražnika sicer poskočita, a ne storita ničesar. Stojita kot otrdela in gledata neumno za njim. Oporoka Winne-touva! Zadnje želje mojega brata so ukradene! Tat jaha po preriji, a ni-kdo ne gre za njimi Silno razburjen sem: vlečem z vso silo jermena, s kterim so pritrjene moje roke na deblo. Ne mislim 11a to, da ne morem utrgati jermenov; tudi če bi se to zgodilo, bi ne motrel za njim, ker imam tudi noge privezane. Jermena mi zajedajo v meso, a ne čutim nobenih bolečin; vlečeni, vpijem ------naenkrat padem na zemljo. Strgal sem jermene. •• HT, ufT!" vpijeta stražnika. "Oprostil se je, oprostil se je!" Skočita k meni, da bi me prijela "Pustita me, pustita!" vpijem. "Saj vam ne ujdem. Jaz hočem samo v je t i Santerja! On je okradel Pido, vašega mladega glavarja." Moje vpitje vzdrami vso vas. Vse hiti k meni, da me prime. To ni seveda težavno, ker imam še privezane noge in ker se v trenutku stegne sto rok proti meni. Seveda ne gr« brez udarcev in sunkov od moje, kakor tudi od druge strani, predno h> pritrjene moje roke zopet na deblo. Rdečniki se drgnejo, kjer jih je zadela moja pest. A mi ne zamerijo radi tega, ampak se izredno čudijo, da sem raztrgal jermena. •1 Uff, uff, uff —--iztrgal se je — — tega bi ne storil noben bivol --kdo bi si mislil od tega človeka!" Taka in {»odobna začudenja izražajo rdečniki; zdaj šele začutim bolečine za pestjo. Jermeni so mi prerezali kožo skoro do kosti. "Kaj stojite in zijate!" zavpijem. "Ali niste razumeli, kaj sem vam povedal? Santer je okradel Pido. Hitro na konje! Pripeljite ga!" Nikdo me ne uboga! Razburjen sem in vpijem neprenehoma, a brez uspeha. Konečno pride 'Jedno peiV, kteri je vsekakor pametnejši od ostalih. Ka/.rine jih. pride k meni in me vpraša, kaj je. Jaz n.u povem. "Govoreče listine so zdaj torej Pidova lastnitia ?" poizveduje. "Seveda, seveda! Sttj si bil poleg, ko se je to odločilo!" •'Ali veš natančno, da je ušel Santer ž njimi in da se ne vrne več?" "Da. da!" '•Potem moramo vprašati Tanguo, kaj se zgodi, kajti on je maš glavar." "Le vprašajte ga radi mene, le vprašajte. Toda ne odlašajte, ampak hitite, hitite!" ^ On pošto ji še in gleda jermene na tleh, ktere sem strgal; zmaje z glavo in vpraša okrog stoježe rdečnike: "Ali je strgal te jermenaf" "Da." "Uff, uff! Da, on je Shatterhand 1 In ta mož mora umreti! Zakaj ni rdeč vojnik, zakaj ni Kiowa, ampak bledoličnik!" Z nentrpno razburjenostjo čakam, kdaj bodo začeli zasledovati tatu. A zastonj1 Kmalu postane vas mirna kot prej. To me spravi skoro ob pamet. Prosim moja stražnika, naj vendar kaj pozvesta. Toda ona ne smeta od mene. Pokličeta nekoga, od k t ere ga zvem, da je Tangu«, prepovedal zasledovanje. Govoreči listi so malenkost in nimajo vrednosti za Pido fker jih ne zna čitati. Lahko si predstavljate mojo razburjenost, mojo jezo — kaj jezo — divjanje. Škripijem z zobmi, da me stražnika v strahu opazujeta; kljub 1MB boMfam ee etrnifirt oprostiti znova Kar hropem od jeze. Toda kaj ■m to koristi in pomagat Nič, prav nič! Udati se moram. To u vidim ko-nečno in se pomirim vsaj zunanje. Toda prvo priliko moram porabiti za beg ,pa naj bodo Se take ovire; tako sklenem. (Dalja prihodnji!.) izginejo popolnoma, ako se ud park rat nariba z Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpeUerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuinatizuiu, sciatiki, bolečina tu na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobr>bolu. V vseh le lamah, 23 in 50 centov. F. AD. R1CHTER & Co. 215 Pearl St. New York. Ea ns uredništvo BiU . TXpravnifevo "Giaoa N ■I odgovorno IŠČE SE dobro izvežban urar, kteri zna fino ročno graviranje. Delo stalno ter dobra plača za pravega moža. Slovenci imajo prednost. Natančnosti poizvedeti je pri: Joseph Debevc, 7 Park Place, Carbondale, Pa. (2x t—n) Pozor! Slovenci Pozor! rrSALON^1 zmodernlm kogljlščem. Sveže pivo v sedičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Pomniki dobe p.i meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča IVIai-tin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, III. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu * Cliicagi, IU.. kako* tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago. III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uleiano Atlas-pivo, izvrstni whiaksjr. NfcjuOuJft vina in dišeče smodke SO pri meal na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Are., Chicago, I1L Rojaki, naročajte ss aa "Glas Na toda", najrečji ia najcenejši dnevnik. Spominjajte se db rasnih prilikah aaše prekoristne družbe »v. Oirfla la Metoda t Ljubljani! Hal peloil dar lomu na oltar! (v d) KATERE BE DOBE V ZALOGI F BANK SAKSEB. CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. MOLTVKJN1KL Bogu, kar je božjega, ličen molitvenih za možke, zlata obreza, poluanje, 75c, šagrm rud. obreza 40c. Dnina pasa (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75e., fina vezava, zlata obreza, fl.00. Jezus in Marija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v sagrin $1, vezano v platno 75e. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50. Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata o-bieza 90«. Nebeške iskrice, vez. v platno 50c. Rajski glasovi, 40c. Otroška pobožnost, 25c. Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00. Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70c. Skrbi za dušo, zlata obreza 8Qc.t fino vezano $1.75. Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin večava $1.20. 50c. J0HH KRACKtR EUCLID, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-! jejo vsa druga ameriška vina. j Rudeče vino (Coocord) prodajam j po 50c galono; belo vino (Catawba) ■ po 70e galono. 1 NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 i steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga-lona. — Najmauje posode za žganje j so -IVsga Ione. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKF.R, Euclid, Ohio. Nižje podpisana priporo- • čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, 0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno piva, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci ia Hrvatje dobe ............. stanovanje In hram proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen pose t se priporoča FRIDA von KROGE 107-109 Qreeawich St., NnrYaafc. Abecednik, vezan, 20c. Ahnov nemiko-angležki tolmač, Angleščina brez učitelja, 40e. Aladin s čarobno cvettioo, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15e. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Boj tek, v drevo vprešeoi vfeea, lOe. Božični darovi, 10c. Barska vojska, 30e. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Pran Josip, 20e. Cesarica Elizabeta, lOe. Ciganova oeveta, 20e. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20e. 6as je zlato, 20e. Črni bratje, 20c. Četrto berilo, 40c. Darinka, mala Čmogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20e. Doma in na tajam, 20c. Dve čndopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak donukafi In nemikega jesika, vesaa 00e. Domači zdravnik po Kneippu, v-ezac 75e» Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50e. Erazem Pred jamski. 15e. Eri 2t)e. Evstahija. 15<*. Evangelij, vezam 50c. General Laudon, 3Se. George Stephenson, ofte železni«. 40c Golobček in kanarček, 15e. Gozdovnik, 2 zvezka, skopaj 70e-Grof Radecki, 20c. Grundriss der slovenischen Sprache vezan $1.25. Hedvika, banditovs nevesta, 15«. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. Hrvatsko-angležki razgovori, vezan« 50©. Hitri račun ar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japooka, 20e. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c. Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gosd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo stari, 40«. Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan L, cesar mefciksaski. 20e. Mali vitez, 3 zvezki, akupsj 9Z25. Marija, h&i pofcova, 20c. Marjetica, 50«. Materina žrtev, 50e. Mati Boija z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Poftenjatorvič, 20e. Mladi ssmotar, 16e. Mlinarje* Jaaaa, 40e. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30c. Mali vsssaalee, 20c. ** Mučenimi. A. Aškerc. Elegantno vezano. $1.25. Na indijskih otodh, »e. Ha preriji, 20e. Narodne pripovedke, 3 eiesU, vsaki 20«. Naseljenci, 20e. HMebdhora hA. 35s. Hhi dom. Zbirka pojesti. Tink SOe. js priložiti Nedolžnost pregajsna ia poveličana 20c. Nezgoda na Palavann, 20c. Nikolaj Zrinjiki, 20e. Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki,, «reza.no. Vsak po 60c. fiavodilo za spisovsais taasih pisen 75c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40e. Poduk Slovencem, ki se hočejo a»se* liti v Ameriki, 30c. Pregovori, prilike, reki, 30e. Pavliha, 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mohikanec, 20c. Pravljice (Majar), 20e. Pred nevihto, 20a Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20c. Pri Vrbovčevem Grogi, 20e. hošji, 15«. ?rva aemfta ▼aialts, 36e. Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50c. Poezije. Vojanov-R. Maj3t«r. 60c. Repoštev, 20c. Robinson, vezam 60c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Rodbina Polaneskih* 3 tv«dd $2JM. Roparsko življenje, 20e. Ročni angleško-slovenski in slovensko- angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane- žič-Bartel, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zveoka po 20e. Spisje, 15c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25e. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25e. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20e. Slovenska kuharica, Bleiweia, elegant no vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanj skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano SOe Sto'etna pratika, «0e. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja 40e. šaljivi Jaka 2 zvezka, vsak 20e. Šaljivi Slovenec, 75e. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20e. Timotej in Filomena, 20e. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c. V deln je rešitev, 20«. Venček pripovesti, 20c. V gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30«. Vrtomirov prstan, 20e. V zarji mladosti, 20«. Voščilni listi, 20c. Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 26c. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c. Znamenje štirih, zanimiva povest. 12 centov. Zbirka ljubavnih in snnbilnih pisem. 30c. Zbirka domačih zdravil, 50«. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje rasrede ljudskih šol, 30«. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20«. Žepni hrvatako-angleški razgovori. 40c., broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ograke 25c., mali 10c- Zemljevid kranjske dežele, mali lOe. Zemljevid Evrope, 25«. Zemljevid Zj edin j enih držav 25c. RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noia, ljubljanske, in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in rasnih mest Am«rik*t s cvetlicami In hnmoristtčne po 3e.. ducat 30c. Basne svete podobe, komad Se. Ave Marija. lOe. Ibum mesta Hov York s krasnimi slikuni mesta. 90s. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. I\adi tc^a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ja 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevoije vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Rojakom v Pittsburgu, Pa. In oRoklci naznanjam, da j. za tamošuji okraj moj edini pooblaščeni zastopniK za vse posle JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od 17. do ^S. ure, ttrr ob sobotah do 8. ure zvečer. Frank Sakser. ■^>1» ■ IPA1 I I 1 ■ nib« KDO VAM HOGE DOKAZU, DA VAM ZAMORE POMAGATI. ečemo Yam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih zdravil dati, kakor so 0R0SI zdravila, katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da 0R0SI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno druzega čuti. OROSI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402. GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI! w t # i OPOMBA, poštni aakamid ie aH jO pri i Spoštovani gospod ravnateli America Europe Co. v New Yorku. Ako je hvaležnost umestna. ?a Vaš trud in Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi mi dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem, Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeh katert-g.! ste imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in katero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne. Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisi!i prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zv6 in da se more prej pomagati predno, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zvč narod kje da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobč. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih. Vaš udani J. CERAZO. KAJ HOČEMO Ml? Da se nam zglasijo oni ijudje kateri imajo nnuež;e bolezni, zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogi: > diaviri. Ako pišete na t "i s, predložimo Vaše pi ^ft sn o našentu zdravniškemu .-boru, kateri hoče Vašo r»-lezen preiskati, ter Vam petem poročati, kakšne nanv ve je, kakšne pos! dice 1 . . ko nas .mejo, k.sko se n o rate zadržati, kako se morate zdraviti, koliko cnša bode zdravljenje iraj •!<», i. t. d., ako Vas sprejmemo, da Vas ozdravimo, lx>dite tedaj uverjeni, da s • to gotovo /godi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo. Ako vam drud^ zdravniki niso pomagali — Potem nikrr ne mislite, da i i__za Vas pomori. Ako čez šest dni po uporabi našiti ?drnvil ne oMa.ite. da se Vam je bolezen zbojšala, potem nam pošljite zdravil:« nazaj in mi Vam h«Kemo povrnili denar, kjer, mi nečemo da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo. Kakor vidite, da imamo za vsako bolezen posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolemi pa imamo Specialiste. Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od AMERIKA EUROPA CO. 161 Columbus Aw., New York.