SLOVENSKI
VMM
CELOVEC SREDA 5. AVGUST 1987
Letnik XLIl. Štev, 32 (2339)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
300 din
P. b.b.
Nad dvatisoč ljudi je že videlo Miklovo Zalo '87
Po deževnem vremenu zadnjega tedna, katerega žrtev ni bila samo ljubeljska cesta, marveč tudi uprizoritev Miklove Zale v Svat-nah, je bilo vreme igralcem in prirediteljem te priljubljene igre zadnjo soboto in nedeljo končno naklonjeno: čeprav je v sobotnih popoldanskih urah še kazalo na dež in uro pred predstavo deževalo, je premiera Miklove Zale v priredbi Messnerja in
Hartmana in režiji Petra Militarova uspešno potekala. Več kot dvatisoč gledalcev iz Podjune, Roža, Zilje, „Zaline" rojstne doline ter Slovenije ni hotelo zamuditi gledališkega užitka in je prisostvovalo prvima dvema predstavama. Izkazali so ne samo gledališko zanimanje, marveč tudi razgledanost in razumevanje za dokaj nov pristop k tej „narodni igri" koroških Sloven-
cev. Odlična zvočna tehnika (Marjo Pogač nik) je zagotovila vsakemu gledalcu jasno razumevanje dialogov in songov, črnih nakan Tresoglava in Almire do Zalinega trpljenja pa tja do junaštva in tudi mlačnosti njenega ženina Mirka.
V pestrih kostumih so Turki prodrli v Rož ter mučili naše hrabre krščanske Slovence.
Ne samo vztrajanje publike do konca, tem-
več tudi dolg aplavz, je dokazal, da gledalcem ni bilo žal ne dolge poti ne časa.
Gledalce
obveščamo, da bodo predstave še: v petek 7. 8., soboto 8. 8. soboto 15. 8. in nedeljo 16. 8. ob 20.30 uri.
Vse zainteresirane obveščamo, da bo RTV Ljubljana v soboto 8. 8. ob 22.00 uri v oddaji „Poletna noč" prikazala obširnejšo reportažo o Miklovi Zali.
FBm o Koroški: Kaj hočejo prikriti?
Koroška deželna vlada je v začetku leta napovedala, da bo pripravila poseben film o Koroški, s katerim naj bi informirali med drugim tudi o narodnostnem vprašanju oz. položaju koroških Slovencev. Deželni glavar Wagner je potrebo po filmu utemeljil s tem, da je potrebna objektivna informacija" o Koroški, češ da so dunajski in inozem-
ski mediji doslej dajali o njej napačno sliko. Očitno pa je potreba po „objektivni informaciji" nastala predvsem po tiskovni konferenci politikov vseh treh v deželnem zboru zastopanih strank na Dunaju, na kateri so Wagner, Scheu-cher in Haider doživeli hud poraz.
Zdaj, ko se film, ki bo davkoplačevalce stal okrog mili-
jon šilingov, realizira, pa se dogajajo prav čudne stvari. Tako so odgovorni činitelji za realizacijo filma zaprosili za filmski posnetek slovenskega pevskega zbora, niso pa bili pripravljeni nuditi sodelujočim vpogleda v konceptualne priprave. Prav tako so odklonili tudi vsak razgovor o vsebinski zasnovi nastajajočega filma o Koroški.
Tako zadržanje dopušča sum, da gre pri tem filmu za pristransko	prikazovanje
koroške stvarnosti po navodilih uradne Koroške.
Obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev sta ob tem čudnem dogajanju zavzeli jasno stališče: pozdravljamo vsako zamisel, ki kulturo koroških Slovencev upošteva kot enakopraven
element kulturnega ustvarjanja na Koroškem, z ogorčenjem pa zavračamo vse poskuse v zvezi s pripravo filma, pri katerem slovenske kulturne skupine nimajo niti možnosti, da bi se na podlagi dogovorjenih konceptualno znanih režijskih napotkov lahko odločale za sodelovanje".
Ivan Lukan
PREBEFHTE
na
strani
2	Avstrija rte omenja siovenskih žrtev nacizma
3	Novi vestnik je na pravi poti
4	MikiovaZata: Diskusija o antisemitizmu je odprta
5	O sodobni zgodovini koroških Siovencev
6	Pregied teievizijskega in radijskega sporeda
8	Našamiadinaseje vrnita z morja
9	Kuiturno pismo iz Stovenije
10	Ves svet piše s
hrvaškim patentom
12 Nogomet: Biičovščani nesrečno podtegti
Novi Slovenski vestnik je naletel na izredno zanimanje ne samo na Koroškem, temveč tudi v Sloveniji in v sosednji Italiji. Tiskovni konferenci v Celovcu in v Ljubljani (slika) na katerih sta v imenu
izdajatelja lista, Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, njen predsednik dipl. inž. Feliks Wieser in glavni urednik Ivan Lukan predstavila slovenski in nemški javnosti novi časopis, sta bili
izredno dobro obiskani, izredno pozitiven odmev pa je bil tudi v vseh javnih občilih od tiska do radia in televizije. Več o omenjenih predstavitvenih tiskovnih konferencah in o odmevih na 2. in 3. strani.
SAK, Sete in Dobrta vas v prvem
kotu uspešni
Zadnji konec tedna se je v koroški ligi, spodnjih ligah ter prvih razredih začelo nogometno prvenstvo. V koroški ligi je Slovenski atletski klub izredno dobro začel in premagal tekmeca iz Irschna kar s 4:0. Po zelo lepih kombinacijah in tehnično kvalitetni igri več kot zaslužen izid - predvsem pa tudi upanje za pokalno srečanje s Kapfenbergom, ki bo !1. avgusta v Trnji vasi/Annabichl.
V spodnji ligi novinca Bil-čovs in Klopinj nista uspela. Bilčovs je zgubil v Šentjakobu z 2:0, Klopinj pa z istim rezultatom v Dobrli vasi. V prvem razredu-D pa je prišlo do slovenskega dvoboja, saj je v Selah nastopilo moštvo iz Globasnice. To tekmo so domačini jasno zmagali, saj so Globa-šane namahali kar s 6: l. Povsem nadebuden začetek Selanov, ki bi se letos hoteli vrniti v spodnjo ligi. Razočalara je Železna Kapla, ki je podlegla Rcichenfelsu z 2:3.
2 5. avgust 1987
KOMENTAR
SALZSMH&ff
gPEKTAKtf
TraJ/c/o::a/::a rrsaAo-/e/aa ^/rraaJcv Mozartovega spom/aa se /e /etos pr/če/a 26. /a/Ja.' v roy'.s-taeo; Aue.sta Aožaa.sAega s/c/ae/ate//a so se tega Jae zače/e ,S'a/zA;:AAc s/av-ao.sfae /gre, /c/ s/azt/o poj pretvezo negova/t/a Mozartove g/as6e za več-Jaeva/ a// večteJeasA;/ (pač po zwog/;vosf/ Jeaara/ee) tete a tete oteJ-AiaroJae /:::a::r:;c (/n drage) ar/stoArae//e, A/ se p' z J/ pr/oterao /zAazat/ ta j/ svojo Aa/faraost.
Da 6/ A;7a z/oraAa Mozarta popo/aa, sta s/ otvor/tvea/ špeAtaAe/ sa/-zAarsA/A /gre Je///a araet-a/A /VerAert voa Kara/aa /rt po//t/A Kar: Wa/J/:e/r:;, A/ ja rte povezuje samo //aAezer:	Jo avstr//sAe
g/as6e, AaAor vedno zuova zatrjujeta, marveč tuJ/ oprav/jartje svoj//: Jo/žuost/ uapraru rterrt-sAerrtu tret/eruu ra/Aa. ruaestro vort Kara):: je to Jo/žuost oprav/ja/ že oJ /eta /933 Ja//e, Ao je vsto-p;7 v /VMM P /r: r:ato zače/ svojo Aar/ero Aot vojaA r:a uerrtsA/ Au/turru jrortJ oper:://: ustauov, rrteJteru Ao je Wa/JAe/m se/e 7 92//. /eta zaja/ta/ v 3A, Ja 6/ se rrato /zAaza/ Aot več/ež/ča/ oj/e/r rta rteAo/tAo Ao//' AruJ Aa/-AartsA/ jrora/. A: - AaAor pat zgoJov/rta /gra -A/arajar; je posta/ /ttstrt/A uajveč/ega Aortcerrta za /zJe/avo /rt proJajo gra-rrtojortsA/A p/ose A/as/črte g/asAe, IVa/JAe/m pa avstrtjsA/ zveza: preJseJ-rt/A, oAa pa Aot taAa poA:rov/7e//a Aa/zAar.sk/A po/etrt/A tger. Ko/ taAa se rtesrarruto oA/epata Mozarta, prv/ Ja A/ pov/sa/ svoj Aortto, Jrug/, Ja A/ zagofov//, Ja so /tvstrtjc: A//uA rtjerrtu /aAAo porto-srt/ rta svo/o zgttJov/rto.
,„S7eAer:::A/" (JeJer-rrtartrtj Jort/ oA večer::/A uraA po prostoru preJ.sa/-zAar3/co /ra7eJra/o; vsaA-Jo, faAo A/ojjrr:ar:rt.stAa-/ovo prepr/čarije, se Ao rrtora/ zagovarjat/ prej Aogorrt, prej soJrt/Aorrt svetov; čeprav rrtorJa Jartes rttsrrto več taAo re//-g/ozrt/.* zgoJov/rta Ao soJr/a. /r: je že soJJa. Aorrtaj 2J-/etr:/ Mozart, poAopart v uezrtarterrt, AerašAerr: groAu rteAje rta Dttrtaju, je trt Ao prež/ve/ sto/et/a, pa tttJ/ sa/zAar-sAe /gre. 7eAtrt/ea prav/č-rtost/ se je r:agrt:7a ::a pravo, rta rteAesAo strart.
Ob!etnica „anš!usa": Avstrija ne omenja siovenskih žrtev ...
IGOR SCHELLANDER
Naslednje teto bo Avstrijo spet dohitet spomin na obdobje naše pretektosti, ki je marsikateremu sodržavtjanu že zašet „v pozabo", ati pa mu je odprta razprava o tem neprijetna. 13. marca naslednjega teta bo minuto 50 tet. odkar je hitterjeva weh-rmacht zasedta Avstrijo ter jo napravita za ..Ostmark" vele-nemškega rajha.
Avstrijski ministrski svet se je pretekti teden na svojem zasedanju bavit z vprašanjem, kako in v kakšni obtiki se bo repubtika spomnita tega dogodka.
Zvezni kancter Vranitzkv in njegov namestnik Mock sta podata poročito o pripravah in namerah zvezne vtade, v katerem je poudarjeno, da je aneksija Avstrijo izbrisala, ljudstvu pa prinesla mnogo gorja, mnogi njeni državljani so izgubiti svobodo, biti izgnani, ubiti. Aneksija ni izotiran pojav v avstrijski zgodovini; ima potitične in ideološke korenine, in dateč segajoče posledice. Avstrija hoče zdaj samozavestno in odprto dokumentirati, se ..kritično" in ..stvarno" ukvarjati s svojo mlajšo pretektostjo. In tako dalje.
Vsa čast tistim, ki to resno mistijo. Toda do zdaj s te strani kritične in stvarne razprave še nismo doživeti. Nihče ni pojasnit, kako da je Avstrija premogla nad 600.000 članov NSDAP (v razmerju več kakor pa raj-hovska Nemčija!), zakaj v parlamentarnem ktubu OVP še vedno visi stika avstrofaši-
stičnega diktatorja DollfuBa in zakaj tahko republiki, ki temelji na antifašističnem izročilu, danes načetuje človek, ki se še vedno hvali s tem. da je bil pristaš avstrofa-šizma in stanovske države, nato poslušen hitler-jev izpotnjevatec dotžnosti (in danes pohtik svetovnega formata z „nekotiko pozabljivim" spominom)?
Toda, ati so uradne napovedi res tako resno mištjene, o tam tahko nepravičeno dvomimo.
Primer: V okviru spominskih procedur se bodo spomniti tistih, ki so jih nacisti pregnati iz Avstrije - političnih emigrantov, predvsem pa Židov, ki jih je danes komaj še nekaj na Dunaju. Stoven-ske manjšine, v rajhu izpo-stavtjene uničevalni mašineri-ji, rasnim in deportacijskim ptanom nacistov, nihče ne omenja.
Verjetno zavestno ne. Saj je Slovencev danes očitno za nekatere kroge še vedno preveč. In nezadovoljni so, saj jim Avstrija še zdateč ni dala, kar jim je obtjubtjala.
Nasprotno. V ministrskem svetu tudi o tem radi molčijo. Slovenci pri spominskih obredih za vso Avstrijo žalostne 50-Ietnice načistične zasedbe nismo predvideni. Saj lahko bi se namreč zgodilo, da bi ob taki priložnosti opozorili javnost na razna dogajanja na Koroškem, na primer na skupno šolo. To kajpada ne bi bilo več v skladu z načrtovano državnopolitično kozmetiko.
A opozarjali bomo kljub temu!
NVoppHsA/ t'd.s7/;/Ar,/;//p/7/*c/d/;/o .svčč/o /7i*t'ič/zid/ P HOP/ o/j/lAv' /H Z HOP//77 P.S'd/v'/7,s A:/'/M A;077Cd/7/č77H, Jd
//o /?/77P/ //on/ 7o n/ /7oArozo/ 20/770 /z/v^/zo &>5d/*
0^773^ 770 /12/0^777/7 //O77/<?7V77C0/7 P Cd/OPCH 7/7 ZJ7//7//O/7Z, /J777PJČ 37/77A Oč//77dP P /7d/773'/o?/77 7 77 2/0-Pd/72Ar<?/77 Č/7377/773)'l7, 77 0 7 0///7/ 777 770 /d/dP/ZT/'/'. N/o-Pd772/ri Pd2/77/7/ )'d 2 /d/77 /77 0 J/*/ P 777dč/7707*0//770 jOP-7702/ 777 /O A O /702/0/ 777dJ/)'2A//o///07* P Cd/o/77d777 2/0-Pd772//d777 At///11777d/77 /77*02/07*77 777 P č/dZd/o/7-d/0777-do/7 Dd/0P77d 2//77/77702/7 v4//7d-7o//7*077.
Novi vestnik na pravi poti! Izreden odmev v vseh medijih
AIDLCM: Resolucija tudi KVSE!
dr. MARJAN STURM
Kot smo že poročali, je konec julija tega leta v Ovie-du, v glavnem mestu samostojne regije Asturije v zapadni Španiji, potekal 13. kongres Mednarodnega zdru-
ženja za obrambo ogroženih jezikov in kultur.
Kongres A I D.L.C.M. je bil v prvi vrsti namenjen obujanju do nedavo zatrtega jezika asturijanščine. Če namreč drži teza o renesansi narodnih skupnosti in manj-
Kajžnikov Hanža:
..Stovenskcga vestnika" se pa ,,!\aš tednik" tako drži, da sem žinjn, daje to zdej vestnikova pritoka. So se pa htih za en den zmotti.
Pa še to: Sem enkrat kaj zini) po eajtin^ah. Mie pa hva!ijo in kregajo. Kar dneat Kajžnikovih Hanžov, Honzov in Janezov je ktieato. Ja. hndie, zarad' njih se pa ne hom prekrsti). Pa res ne!
šin v Evropi, potem se to da še najbolj dokazati na primeru postfrankistične Španije. Katalonci, Baski, in zdaj tudi Asturijanci, Galicijani in tudi narodna skupnost v regiji Aragon so živ primer obujanja samozavesti majhnih kultur in jezikov.
Kongresa sta se s strani Zveze slovenskih organizacij oz. Slovenske prosvetne zveze, ki sta članici tega združenja, udeležila dr. Franci Zwitter, podpredsednik A.I D E.C.M. ter dr. Marjan Sturm, pokrajinski tajnik tega združenja za Avstrijo.
V obširnem poročilu sta podala sliko o situaicji koroških Slovencev in ostalih avstrijskih narodnih skupnosti
in še prav posebej o stanju dvojezičnega šolstva. Na podlagi teh poročil je kongres sprejel dve resoluciji, eno naslovljeno zvezni vladi na Dunaju, v kateri zavrača segregacijo in ločevanje šolarjev po jezikovni pripadnosti, drugo pa konferenci za varnost in sodelovanje v Evropi (KVSE), ki zaseda na Dunaju.	V	njej
A I D.L.C.M. poziva države v okviru tega zasedanja, da v zaključne dokumente vnesejo tudi pasus o manjšinah in narodnih skupnostih kot pomemben element povezovanja narodov in narodnosti v Evropi.
Naslednji kongres tega združenja bo 1988 v Luttichu.



organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, TarviserstraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16 tel. (0 42 22) 51 43 00-30/31/32/33/34. telekst 42 20 86 sndk a. Giavni uednik-
VESTNIK
Ivan P. Lukan; uredniki: Andrej Kokot, Vinko VVieser, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugosiavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljublana. Letna naročnina: 250 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 8000 dinarjev Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 600.000 dinarjev.	^
	j#*	'
n! aH	h
Novi Slovenski vestnik je bil predstavljen v javnih občilih od Primorske preko Trsta, Ljubljane, Maribora do avstrijske Koroške, pri čemer ni bil omenjen samo novi ročni format in sodobni !ayout časopisa. Zelo pozitivno ocenjena je bila predvsem tudi nova vsebina in široka platforma časopisa. Slovenski oddelek koroškega radia je dal novi izdaji prednost v aktualni dnevni informativni oddaji, tudi aktualna služba koroškega radia v nemškem jeziku je svojim poslušalcem (oddajo ob 12.45 uri posluša nad 100.000 ljudi!) obširno poročala o novem Vestniku.
Tudi koroški nemški dnevniki so prenovljeni list predstavili pozitivno. Tako je „Kleine Zeitung" ocenila redno nemško rubriko v Vestniku kot
most med narodi v deželi, »Volkszeitung« je poudarila intenzivnejše poročanje o dogodkih v prostoru Alpe-Ja-ran. „Karntner Tageszeitung" je v svojem poročilu poudarila odprtost, ki jo zdaj list nudi narodni skupnosti in demokratičnim silam, »Volkswi!le« pa hvali aktualnost časopisa.
Na izredno širok odmev je novi Slovenski vestnik naletel tudi v matični domovini. Ljubljanska televizija ga je predstavila v okviru priljubljene oddaje „Poletna noč", optično pa ga je predstavila tudi koprska televizija v svoji osrednji informativmi oddaji. V predstavitev Slovenskega vestnika so se vključile tudi radijske postaje od Kopra preko Ljubljane do Maribora. Veliko pro-
stora so mu namenili tudi vsi dnevniki in tedniki v Sloveniji. Tem je bil novi Vestnik predstavljen v okviru tiskovne konference, ki sta jo organizirala Republiški sekretariat za informiranje in medijski oddelek pri Republiški konferenci SZDL v Ljubljani.
Največji slovenski dnevnik „Delo", je predstavil list s ponatisom prve strani, Mariborski „Večer" je pisal, da je Slovenski vestnik „časnik, ki se želi odpreti preko državnih in narodnostnih meja". Ljubljanski „Dnevnik" pa je ob izidu novega lista poudaril, daje Slovenski vestnik z novim konceptom in v novi podobi pomembna pridobitev slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Predstavitvi novega S/o venskega vestnika v okviru tiskovne konference na sedežu ZSO v Ce/ovcu so prisostvovati predstavniki vseh pomembnih medijev na Koroškem.
Tovarna Obir: ^Deželna vlada zdaj na potezi!"
Prejšnji četrtek je vodstvo tovarne celuloze ..Obir na Rebrci informiralo nameščence podjetja o trenutnem stanju priprav glede novega projekta tovarne.
Pri tem je bilo ugotovljeno, da je podjetje predložilo vse potrebne podlage pristojnim organom že leta 1985, do zdaj pa ni bilo odgovora. Poslovno vodstvo je nadalje informiralo o dejstvu, da je tovarna „Obir" v zadnjih treh letih investirala nekaj deset milijonov šilingov za boljšo zaščito
boljšo zaščito okolja. Te investicije so imele znate pozitivne učinke na okolje. Emisija žveplove kisline se je zmanjšala za 30 odstotkov, prahu pa za več kot 99 odstotkov, kar pomeni da so se življenjski pogoji prebivalstva znatno izboljšali. Poudarjeno je bilo, da je vse te investicije podjetje plačalo iz lastnih sredstev.
Da bi prišlo do nadaljnjih ukrepov v korist prebivalstva in narave zdaj vodstvo podjetja, delavski svet in vsi delavci pričakujejo od pristoj-
nih mest Urada deželne vlade, da le-ti končno ukrepajo in omogočijo nujno potrebno obravnavo po vodnem pravu. Taka obravnava je namreč predpogoj za podporo projekta s strani fonda za vodno gospodarstvo.
Na zborovanju so delavci, delavski svet in vodstvo podjetja poudarili, da je podjetje pripravljeno realizirati projekt razširitve in preureditve v smislu bolj učinkovite zaš čite okolja in boljšega gospodarjenja podjetja.
B!echa ponuja azi! ČHencem
DUNAJ: V zvezi z diskusijo o bodočnosti štirinajstih Čilencev - na smrt obsojenih političnih jetnikov v Čilu -, ki trenutno skorajda razdvaja duhove CDU/CSU-koalicije v Bonnu, se je javil k besedi tudi avstrijski notranji minister Karl Blecha. Po njegovih izjavah je Avstrija brez nadaljnjega pripravljena nuditi omenjenim Čilencem azil in zaščito; o čemer je avstrijski poslanik v Čilu obveščen že od lanskega leta naprej. K aktualni tozadevni politični razpravi v Zvezni republiki Nemčiji je Blecha izrazil svoje začudenje nad tem, kako nekateri politiki označujejo te Čilence kot „teroriste" ter postavil vprašanje, kako bi taisti politiki imenovali tiste, ki so 20. julija 1944 izvedli atentat na Adolfa Hitlerja...
Afrika: 200 mrd. $ doiga
ADDtS ABEBA. Pretekli četrtek je bila zaključena konferenca Organizacije afriške enotnosti (OAE), v katero je vključenih 50 držav. Posebno težišče večdnevnega zasedanja je bilo vprašanje zadolženosti afriških držav, ki so povečini še države v razvoju. Skupni dolg teh držav znaša 200 milijard ameriških dolarjev! Vzrok temu je po oceni OAE v prvi vrsti zniževanje cen afriških proizvodov na svetovnem trgu. Mnoge države trenutno ne morejo odplačevati svojih dolgov ali pa uporabljajo za to 60 odstotkov svojih deviznih dohodkov. Jeseni bo OAE o teh gospodarskih problemih pripravila posebno zasedanje. V nadaljnjem so se države-članice OAE izrekle za zaostritev bojkota Južne Afrike. Pozvale so zahodne države, naj se v večjem obsegu kot zdaj priključijo sankcijam proti rasističnemu režimu.
Poko! v Meki
Nad 400 islamskih romarjev, večina iz Irana, je bilo v petek ubitih na ulicah Meke, drugega glavnega mesta Saudove Arabije.
Krvavi spopadi na Haitiju
V glavnem mestu Haitija, Port-au-Princen, je prišlo do krvavih spopadov med protivladnimi demonstranti in vojsko. Ranjeno je bilo tudi nekaj tujih novinarjev, ki so spremljali dogajanja. Vse.opozicijske organizacije, sindikati, univerze in katoliška cerkev so nato zahtevali odstop vojaško-civilne vlade generala Henryja Namphyja, ki se kljub prevratu še opira na zloglasno tajno službo Tonton Macoutes bivšega diktatorja Duvaliera.
Cena za nafto je naras!a
Po krvavem spopadu v Meki je začela v Evropi in na Japonskem naraščati cena za zlato in nafto. Poznavalci domnevajo, da bo ob tej napeti situaciji - Iranu veliki podjetniki ne zaupajo in se bojijo iranskega nasilja napram naftnim družbam drugih držav - cena predvsem za nafto še naprej rasla, da bo dosegla celo tiste vrednote, ki jih je imela za časa umetne naftne krize.


	
	
	
Fe sam
pog/ec/na
/men/fno
pr/zonsče
M/k/ove
Za/e'37
dokazuje,
da gre pr/
nov/ upd-
zor/tv/ te
s/o venske
//'uc/ske
/gre za
ve//ko
sfvar.
Scenske
efek/e
pr/speva
/gor
Završnik, masker pa je Janez M/d/č.
Mik!ova Zaia 87: Diskusija o antisemitizmu je odprta!
Komaj se gledalec preptazi po strmi poti od parkirišča do prizorišča Miklove Zate '87 v priredbi Mesnerja in Hartmana, mu je že jasno, da ne bo priča slovensko-kuiturnega bogoskrunstva, kot se je to deloma šepetaio v času priprav za to igro, marveč da iahko pričakuje dokaj tradi-cionaten kutinaričen užitek: monumentatna scenografija (za katero odgovarja Saša Kump) ostaja v stiiu znanih, predhodnih uprizoritev: na ievi strani pred cerkvijo skat-nat prostor, ki bo služi! tako za skrivahšče kmečkih fantov kot tudi za turški tabor, zraven na desni Serajnikova in Mik!ova domačija, nato spet skatovje ter ob desnem robu, nekoiiko odmaknjen turški harem, sedemtetna ječa zveste Rožanke.
Nič revotucionarnega, nič novega torej, pa čeprav so si tam na SPZ raztrgati usta, pa na tiskovnih konferencah in se že kar vnaprej opravičevati, da hočejo mato popraskati po Sket-Špicarjevi tegendi? Jih je ob koncu te zapustit pogum, pa so ostati v starih tirih? Tak je vsaj prvi občutek. Medtem ko si gtedatci -več kot dva tisoč jih je bito že na prvih dveh predstavah -poiščejo svoje sedeže, zaigra harmonikaš stovenske viže: preden pa se prične igra, nastopi še predsednik Krščansko-sociatnega detav-skega društva v Cetovcu (Franci Sadotšek v fraku in citindru), da bodri „verno kmečko in stovensko tjudstvo v Korotanu", naj ostane zvesto izročitu vere in materinemu jeziku, nakar hoče prireditev zapustiti, saj mu ni do sedenja med tjudstvom in kut-tura mu je zgotj vehike) za razvedrito (paratete z današnjim časom so dopustne): čas nastanka zmagostavne poti Miktove Zate je nakazan, igra se tahko prične.
Vendar: še ne, treba je tudi nakazati čas, v katerem danes stedimo tej igri. Šansonetka
(Minu Kjuder), v kavbojkah in škornjih, temperamentna, buršikozna,	moderna,
komentira razne nastope in kar v prvem pojasni raztiko med dobrimi Rožani in ztemi Židi; gtasba (Gat Hartman) k šansonom, ki bodo spremtjati razne prizore, spominja na Eissterja, Dessaua, izvedba in gtas Kjudrove pa na znano vzhodnonemško interpretko Brechta Giseto May.
Že ta predigra - če jo tako označimo - kaže tako vsebinska kot tudi dramaturška težišča Messner-Hartmanove obdetave Sket-Špicarjeve Miktove Zate v režiji Petra Mih-tarova: tematsko težišče bo probtematika antisemitizma v tej naši narodni igri, kakor se pojavtja v izvirniku, katerega smo se Stovenci v prete-ktih uprizoritvah sramežtjivo izogniti in o njem nikoti pro-btematizirati - današnja poti-tična aktuatnost pa nas v to naravnost siti; dramaturško pa se Messner in Hartman temu pribtižujeta z Brechtovo tehniko odtujitvenih efektov (to v prvi vrsti s pomočjo komentirajočega šansona in s tabtojem v zadnjem prizoru: z usmrtitvijo Atmirc). Hvata bogu sta se izogibata na prostem neustreznih fitmskih projekcij, ki smo jih v zadnjih ietih ob podobnih uprizoritvah tudi že doživeti.
Tako tematsko težišče Miktove Zate seveda nujno privede do btedenja drugih, v Miktovi Zali zajetih vsebinskih središč. Četudi se Messner in Hartman skoraj suženjsko držita Špicarjcvcga besedita - ki ga ztasti v prvem prizoru, torej med diatogom med Tresogtavom in Atmiro in zaprisego Mirka za vodjo kmečkih fantov proti Turkom, skoraj prečesto trgajo vtožki povezovatke, tako da predotgo traja, preden se razvije kontinuiteta igre - zhte-dita tako figuri Miktove Zate (Marica Wiegete) kot tudi Serajnikovega Mirka (Hanzi Wieser), vendar ne po krivdi igratcev, temveč prav zaradi
omenjenga koncepta, ki postavtja v ospredje židovsko usodo ob osebi Tresogtava (Miran Kenda) in njegove hčere Almire (Nadja Straj-nar). To pride do izraza ztasti v haremskem prizoru, v vseh dosedanjih uprizoritvah višek vtoge Miktove Zate, ki ga tu nadomešča vpraštjivi ptes odatisk, ki morda samo zadružuje nadatjnji potek dogajanja in je končno tudi v nasprotju z v songu nakazanim sumom: „topti bratec" si verjetno ne bi ogtedat pot nagih ptesatk. Kakor se spioh zdi haremski prizor najmanj posrečen: priprave na beg trajajo predotgo, dvourno neudobno sedenje na trdih stotih ati ktopeh na strmem ktancu vendarte moti koncentracijo gtedatca ob koncu igre.
Mititarovu so odtično uspete množične scene, katerim doda kostumografija (Svettana Visintin in Leo Kutaš) svoj tasten čar: bodisi je to prisega in motitev v prvem prizoru, pa čeprav žeto spominja na Rudijevo prisego Schitterjevega Teda, bodisi svatba Mirka in Zate pred napadom Turkov. Nekotiko stabši se zdijo oh teh prizorih nastopi Turkov, ki izpadejo včasih botj komično kot pa agresivno-krvotočno, kar zrcati te neko-tikšno podcenjevanje turških napadov na Koroško s strani prirejevatcev.
Višek Militarovove režije
je nedvomno prizor priprave ženitve Mirka z Atmiro ter Zah ne vrnitve: prikaz popotnega razkroja vaške idite ter nastop vaškega protetariata, še ne osveščenega, mitosti prosečega, razredna diferenciacija na vasi, kakor se je porajata po vojni - in to brez vsakršnega besedita: to je nepopisno gtedatiško doživetje in hkrati prepričtjiva demi-tizacija stovenske vaške skupnosti, kakršno sta jo sugerirati Šket in Špicar.
Avtorski dvojici Messner-Hartman in režiserju Petru Mititarovu je s pričujočo uprizoritvijo Miktove Zate uspeto prirediti zastareto in danes doceta ztagano Sket-Špicar-jevo osnovo brez vsakršne sentimentainosti in brez nostatgične jokavosti. Kratko odmerjeni rok tako pisatetj-skih kot tudi dramaturških in scenografskih priprav opravičuje nekatere pomanjktjivosti ztasti v zvezi z interpretacijo turških napadov, ki se zdijo po eni strani kot potrebno breme po drugi pa kot dodaten vzrok drame. V bistvu pa jim gre zastuga, da so se totiti na poputarno umetniški ravni aktuatne pohtične teme antisemitizma, ki smo jo tudi Stovenci predotgo izrivati iz naše zavesti.
Diskusija na to temo - in s tem tudi na temo naše kut-turne zgodovine in sedanjosti - s to uprizoritvijo ni končana, temveč šete odprta. Mit Miklove Zate pa nadatje živi. dr. Franci Zwitter nd.
Starejša ženska iz
Stržinar (Stovenija): Modernizirana Zata mi je bita še kar všeč, samo ta pravega konca ni bito. Miktova Zata se bi morata steči, se pokazati in stopiti k svojemu možu.
Kristijan Ogris (Sto venji Ptajberk/Dunaj): Mistim, da je to ena izmed najbotj uspetih kutturnih prireditev zadnjih tet. Čestitam vsem. ki so sodetovati. Predvsem so mi ugajati šansoni, žeto mi je bit všeč napovedovatec, predsednik, manj pa tisti čudni zaptettjaj ob umoru na koncu igre.
Tonči Schiapper (Šentjakob): Že večkrat sem videt „staro" in ,.mtado" Zato. Zame je Miktova Zata postata že stara, če pomistim, kdaj sem jo videt prvič... je pač vedno spet mtada. Sedaj pa še prav posebno, ker svojo starost vedno botj odta-gH'
Odmevi po uprizoritvi
Miha Dotinšck (Cc
tovec): Scena mi je bita všeč, te drevo v sredini je motito. Zrežirano in v cetoti kot špektaket je bito v redu. Ne vem pa, zakaj potrebuješ pri moderni Miktovi Zah dve uri, da na koncu izpoveš to, kar je bito izpovedano že s prcdc-tavo in s pesmimi. Žat tehnika ni imeta pravega votumna.
Thomas	Kcsch
(Braunau): Lepo je,če se v tjudskem gtedahšču zrcahjo pohtične vsebine. Žete) bi si, da bi igra ugajata vsem Stoven-cem, kar ne verjamem.
Tomi Mik) (Švatnc): Zeto sem vese], da sc je pri nas v Svatnah spet nekaj organizirato. Gtedahšče je privabito tudi precej nemškogo-vorečih prisctjcnccv. Pomagati pa smo vsi radi.
.S'/777Z773P37?/7' /77/77/37' zgOT/opi/ic /707*03/77/7
^7oPP3CPP /7?	337770
/70MČ770 Z3 77P7773AogO-po7*pcpg3 .s'o<fA?že/<fOio, /777/7 Z3 P33/7Pg3 /707*0-3/7Pg3 ^/ovenča /7' A 77 7*73 7 77 O, ČP 3 P t'377/77
/77/3/ /73 /77/3/ 77P/70///70 pog/o/77.	7^3/777	/3
7773777/7 /7P/P/7 7/0/3/ 7/7*.
Jožo Af77/7P7/77g, 7*3P773-77'//' /Č3/o/73/7Pg3 7/07773 /77*7737070 P r/77/3/7, P 77^07/777/7 373^/77/7 /7 p/*P-
7/3^377/77 7/7*. 70O7/o7/3 DO7770/3 O /7777'0/37 ZgO-
7/0V/777 /7777*0.^7/7 5/0-
yo7?cor.
Teodor Domej v Tinrjah: O sodobni zgodovini koroških Siovencev
Načeto izključevanja in izrivanja stovenščine" se je kot rdeča nit vita skozi šte-vitna zgodovinska dejstva, ki jih je nizat sodetavec Stoven-skega znanstvenega inštituta v Cetovcu, dr. Teodor Domej. To načeto se je zako-reninito na Koroškem (kot tudi drugje po Evropi) že v prvi potovci 19. stotetja, ko so z zamistijo o nacionatni državi skušati uvetjaviti etnično in jezikovno enoten (nemški) prostor. Kjer naj se uvetjavi te en jezik, za drugega seveda ne more biti prostora. Uve-tjavtjajo se mehanizmi izrivanja in dezintegracije. Država ščiti pravico do asimitacije, ne pa manjšine kot cetotc.
Števito Stovencev ob Ljudskih štetjih od t880 naprej, čtanki v časopisju itustrirajo ta razvoj. Po tetut920 izginjajo dvojezični napisi ob žetežniških progah, koroške
tiskarne ne tiskajo stovenskih časopisov. Čeprav se ob pte-biscitu uvetjavi fraza o samoodtočbi in ]().()()() stovenskih gtasov (med drugim iz gospodarskih motivov) zagotovi ozcmetjsko pripad-južne Koroške Avstriji, Sto-vencem še danes očitajo, da so gtasovati za Jugoslavijo. Torej samoodtočanje samo za eno stran?
Zgoščena je bita informacija o pogajanjih za kutturno avtonomijo, o ponemčevanju v šoti, o medetničnem sodeto-vanu v antifašističnem boju, o šotskem zakonu teta t945, o upanjih po vojni, o ituzijah okoti državne pogodbe, preko „ortstafetsturma" do zahtev po apartheidu.
!n vendar ostajajo upanja za boljše sožitje. Imajo(mo) možnost učiti se iz negativnih primerov v preteklosti.
v.w.
!ščem
Celovec: Hčcm pestunjo za 2- do 3-letnega otroka, od začetka septembra 1987 do začetka julija]988(vse variante nutine.npr. tudi kot zaposlitev zraven 4tudija).PI;ičaitdl. po dogovoru Intcresentke/interescminajse javijo na uredništvu Slovenskega vestnik;;.
+
!ščcmo
Arhivska vina na celovškem sejmu
V rcsta\ raciji jugostovanskih specialitet, ki jo vodi Mitena Breznik, bodo obiskovatci cetovškega sejma tutti tetos dobiti znano dobre jedi, proti žeji pa bodo na razotago jugo-stovanski sokovi, mineralna voda, predvsem pa žtahtne vinske kaptjice. Kot posebno atrakcijo pa ponuja Breznikov pavitjon ietos arhivska vina, ietnika 198t:	dobiti boste
Kabcrnet-Sauvignon ter Vipavca.
Zares dosti mikana ponudba, ki naj bi privabita vse tjudi iz Roža. Podjune in Zitje. Nagovoriti pa hočejo tudi mešana podjetja in obisko-vatce sejma iz Jugostavijc. Kdor bo na sejmu torej tačen ati žejen, naj obišče restavracijo jugostovanskih spcciatitct, v osrčju zabaviščnega prostora.
MESEWOCHE!M

g#
Schon iiber 2000 Menschen sahen bis jetzt Mikiova Zaia *87
Vergangenen Samstag war es soweit: die Erstaufftihrung der Miktova Zata konnte stattfinden. Auf einer Frei-tichtbtihne in Schtatten/Svat-ne und vor geschatzten 1500 bis 2000 Zuschauern aus dem gesamten zweisprachigen Gebiet und von Jenseits der Grenzen boten neunzig hei-mische Laienschauspieter und vier gastierende Schau-spieter eine einmatige Vor-stetlung, die am Sonntag wie-derhott wurde. Weiter Vor-stettungen gibt es am 7. 8., 8. 8., 15. 8. und 16. 8. jeweilsum 20.30Uhr.
Die Diskussion, die sich schon tange Zeit vor der Premiere innerhatb der Votks-gruppe entziindet hat, ist mit der getungenen Vorsteltung attein sichertich nicht abge-tan. An der Frage, ob man heutzutage ein Votksstuck mit erkannten antisemiti-schen und kathotisch-konser-vativen Etementen noch so auffiihren kann wie vor hun-dert Jahren, erhitzen sich noch immer die Gemuter. Die Bearbeitung des Zata-Mvthos durch Janko Messner und Bruno Hartman wurde nach der Premiere sowoht stiirmisch begrliBt, als auch schroff abgetehnt. Eines hat die Miktova Zata '87 aber auf jeden Fatt bewirkt - Beflir-worter und Gegner setzen
sich mit den uberheferten In-hatten auseinander.
AuBer Frage steht atter-dings das aufopfernde Bemii-hen der Schauspieter, der Techniker und des Regis-seurs, die dem Zuschauer das Gefiih) geben, er sei mitten unter ihnen.
Szenenau/na/imen aus der Pre-m<erenvorsfe//ung des s/oweni-seden Po/kss7uckes„M7k/ovaZa- ^^**^^^**' *
/a" /n Sva7ne/Scd/affen.
„Offiziei!er" Karnten-Fiim: Was wi!! man vertuschen?
tm Auftrag der Karntner Landesregierung wird der-zeit in unserem Bundestand ein Fitm gedreht, der liber Karnten und auch die Lage der stowenischen Votks-gruppe informieren sott.
In den tetzten Tagen ha-ben sich atterdings Dinge hinsichthch der Prasenta-tion der Karntner Stowenen in diesem Fitm ereignet, die sehr merkvvtirdig erschei-nen. So versuchten die Pro-duzenten des Fitms, darun-ter befindet sich auch der ORF-Mann Hetmut An-dies, einen Chor der stowe-nischcn Votksgruppe flir Fitmaufnahmen zu gewtn-nen, waren gteichzeitig je-
doch nicht bereit, liber den Inhatt auch nur eine kon-krete Aussage zu machen.
Die beiden Kutturorgani-sationen der Karntner Sto-wenen, der Stowenische Kutturverband und der Christtiche Kutturverband erktarten darauftiin, daB sie grundsatztich jede tnitiati-ve, wetche die Kuttur der Karntner Stovvenen ats gteichberechtigtes Etement des Kutturschaffens in Karnten anerkennt, begrli-Ben, eine Mitwirkung bei ei-nem Fitm. dessen Inhatt je-doch offensichttich den Mit-wirkenden vorcnltiatten wird, zurtickweisen mliBten.
Resoiution an Wiener KSZE!
Die Internationate Orga-nisation zur Verteidigung be-drohter Sprachen und Kulturen (AIDLCM) hat im Rah-men ihres tetzten Kongresses in der Stadt Oviedo (Spa-nien) in einer Resotution die in Karnten vorgesehene Trennung von Schlitern an den zvveisprachigen Votks-schuten nach deren Sprach-zugehorigkeit entschieden verurteitt. In einer zweiten Resotution fordern die Teit-nehmer des Kongresses die Konferenz flir Sicherheit und Zusammenarbeit in Europa in Wien auf, daB in das SchtuBdokument der Passus aufgenommen wird, wonach Minderheiten und Votks-gruppen ein wichtiges, ver-bindendes Etement zwischen den Vlitkern und Votksgrup-
pendarstetten.
AnschiuB-Jahrestag:
S)owenen finden keine Erwahnung
Der Ministerratcteroster-reichischcn Bundesregie-rung hat in seiner tetzten Sitzung in Wien die Vorbe-rcitungsarbeiten auf die Fei-crn zum 50. Jahrcstag des Einniarsches der dcutschen Wchrmacht und der damit vottzogenen Austoschung Ostcrreichs aus den Land-karten Europas behandett.
Grundtenor der Vorberei-tungen: Osterreich ist flir eine kritische Aufarbeitung dieses Thenias und eine Eh-rung der Opfer des Hitter-Regimes.
tn Form von Gedenkfei-ern wird man sich att jener erinnern, die die Nazis aus Osterreich vertrieben ha-
ben; - der potitischen Emi-granten, vor attem aber der Juden.
Die Karntner Stowenen, die im „Dritten Reich" der Vernichtungsmaschinerie ebenso ausgesetzt waren und cbenfatts Opfer zu be-ktagen hatten, finden taut „Wiener Zeitung" keine Er-wahnung!


5.8.-11.8.
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA 1
9.05 Hidroplan 121 - serija: 9.30 Angleščina; 10.00 Latinščina; 10.30 Naša mala farma: 11.25 Za pest sladkorja in ščepec soli; 12.10 Zadeva „Paperc!ip"; 14.20 Počitniški spored; 16.30 Lutkovna predstava; 17.05 Risanka; 17.30 Obalni piloti; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 Mi -družinska oddaja; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Šport; 20.15 Blondinke prednjačijo -film; 21.45 Pravi Dunajčan ne pogine - „Hiša"; 22.30 Šport; 22.45 Pravili so mu mušica-film s Bud Spencerjem in Terencom Hillom.
9.30 Dežela in ljudje; 10.00 Angleščina; 10.30 Najlepša-film; 12.20 Klub seniorjev; 14.20 Počitniški spored; 16.30 Oddaja za najmlajše; 17.05 Tao Tao - risanka; 17.30 Črni konj; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 Mi - družinska oddaja; 19.0 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Šport; 20.15 Glasbeni senik-ljudska glasba; 21.50 Konec dober, ničkaj dobro; 23.15 Magnum-serija.
17.00 Graditi, stanovati, živeti; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Bill Cosbyeva družinska drhal; 18.30 Poletvpekel-serija; 19.15Tedaj; 19.30 Časvsliki; 20.03 Novo v znanosti; 20.15 Afrika-kulturnozgodovinska serija, 2. del; 21.00 Dobri stari časi? -cesar Franc Jožef in konec njegove ere; 21.15 Čas v sliki; 21.35 Kulturne novice; 21.45 Resnica o Mary!in Monroe; 22.30 Nemogoča ljubezen - film.
16.00 Mednarodni avstrijski teniški turnir; 17.00 Naša zemlja; 18.00 Skuhano je; 18.30 Polet v pekel -serija; 19.15 Tedaj; 19.30 Časvsliki; 20.03 Novo v znanosti; 20.15 Notranjepolitični report-poročita in ozadja; 21.15 Čas v sliki; 21.35 Kulturne novice; 21.50 1 -2-X (nogomet in toto); 22.20 Spomini - prelat dr. Leopold Unger; 23.20 Izza pisarniške mize -portret Ernsta Schonlebeja.
18.15 - 0.00 Teletekst -; 18.30 Poročila; 18.35 Osnovna šola tenisa; 18.45 Pravljice iz lutkarjevega vozička - O Siromaku in Kaziju; 19.10 Risanka; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 22.05 Portret: Neža Maurer; 22.35 Dnevnik; 22.50 Poletna noč.
18.05 - 0.00 Teletekst; 18.20 Poročila; 18.25 Osnovna šola tenisa; 18.35 Mali ribiči, oddaja za otroke; 18.55 Pastirske igre iz semiča, folklorna oddaja; 19.10 Risanka; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 Tednik: 21.05 Maupassantove novele, 4. del francoske nanizanke; 22.05 Dnevnik; 22.20 Poletna noč.
17.10 Dnevnik; 17.^bi 18.00 Izobraževalna'!' Številke in črke - kviP K ka; 19.30 Dnevnik; C 21.30 Poročila; 21.3f'š
17.10 Dnevnik; 17.^°' oddaja; 18.00 Kulturni njan; 18.30 Premorete
19.00	Koledar; 19.Wl
20.00	Narodna glast^P mentarni večer; 22.2^ k dubrovniških poletnih
9.05 Živalski raji; 9.30 Angleščina; 10.00 Latinščina; 12.00 Notranjepolitični report; 13.00 Poročila; 14.20 Počitniški spored; 16.30 Oddaja za najmlajše; 17.05 Risanka; 17.30 Ana, Ciro in drugi - serija; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Slike iz Avstrije;
18.30	Mi - družinska oddaja; 19.00 Avstrija danes;
19.30	Čas v sliki; 20.03 Šport; 20.15 Komisar- serija; 21.15 Poglej in ugani; 21.25 Skoraj kot v pravem življenju-humoreske; 22.10 Mojstrska dela.
Luč pravičnih; 16.00 Mednarodni avstrijski teniški turnir; 17.30 Pionirji prejšnjih časov; 18.00 Ta teden se je zgodilo; 18.30 Polet v pekel - serija; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Novo v znanosti;
20.15	Afrika - kulturnozgodovinska serija, 3. del;
21.15	Čas v sliki; 21.45 Šport; 22.15 Neusmiljeni maščevalec - film; 23.40 FBI - serija.
18.15 - 0.00 Teletekst; 18.30 Poročila; 18.35 Osnovna šola tenisa; 18.45 Dr. WHO, 1. del angleške otroške serije; 19.10 Risanka; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 E. Dark: Brezčasna dežela, 2. del avstralske nadaljevanke: 20.55 Zgodovina izumov: Izumi za ubijanje, dokumentarna serija; 21.50 Pop delavnica, 3. del; 22.20 Dnevnik; 22.35 Poletna noč; Ciklus Clauda Chabrola: Mesar, francoski film.
17.10 Dnevnik; 17.k*u 18.00 Izobraževalna!' 1 Številke in črke - kj*0 oddaja; 19.30 Dne^Of oddaja; 20.45 Porota francoski film; 22.35^ e
9.05 Latinščina; 9.30 Angleščina; 12.15 Spomini-prelat dr. Leopold Unger; 13.15 Poročila; 14.25 Ponos družine - film; 16.00 Ostržek; 16.25 Širom sveta; 16.50 Omica, prosim javi se; 17.05 Jack Hol-born - serija; 18.00 Tedenski pregled sporeda; 18.25 Nastopajo artisti; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.55 Šport; 20.15 Glasbeni paviljon; 22.50 Carl Perkins in njegovi prijatelji - koncert znanega glasbenika.
14.35 Tedaj; 14.40 Tedenski pregled sporeda; 15.05 Kjer pojejo lahko ostaneš; 16.00 Drombuše-vi; 17.00 Mednarodni avstrijski teniški turnir; 18.25 Nogomet; 19.00 Za ljubitelje filma; 19.30 Čas v sliki; 19.55 Novo v znanosti; 20.15 Privatni detektiv Joe Dancer - film; 21.45 Tedaj; 21.50 Šport; 22.25 Vdovi mori po tihem - ameriški film; 0.05 Serpico -serija.
16.20	- 0.00 Teletekst; 16.35 Poročila; 16.40 Znak, ponovitev 5. dela otroška serije TV Sarajevo; 17.10 Divje živali na cestah, ameriški film; 18.40 Španska državljanska vojna, 10. del dokumentarne serije;
19.10	Risanka; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 19.55 Zrcalo tedna; 20.15 Bronco Billy, ameriški film;
22.10	Pop satirikon: Tone Partljič; 23.05 Dnevnik;
23.20	Poletna noč.
14.40 Kako biti skif* C jugoslovanski film; 1M nadaljevanke; 17.40* P' las, ameriška nadalj' *S Glasbeni večer: Člo^s 21.05 Feljton; 21.50'-2C
15.10 Samo jeziti se moreš z njimi - film; 16.20 Fraggles; 17.30 Helmi-prometna vzgoja za otroke; 17.40 Klub seniorjev; 18.25 Poglej in ugani; 18.30 Mi-družinska oddaja; 18.50 Loto-žrebanje; 19.00 Slike iz Avstrije; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Prvaki - film z Robertom Mitchunom; 22.10 Matere-razgovor s Kristino Kaufmann; 22.55 Sedem dni športa: 23.55 Mednarodni jazz.
9.30 Kulinarične novosti iz Avstrije; 10.00 Angleščina; 12.05 Zadnji Ilirci - dokumentacija: 13.05 Poročila; 14.20 Počitniški spored; 16.30 Oddaja za najmlajše; 17.05 V svetu divjih živali: 17.30 Otrokom za lahko noč; 18.00 Slike iz Avstrije: 18.30 Mi - družinska oddaja; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas vsliki;
20.15	Šport v ponedeljek; 21.08 Mojstri kuhajo;
21.15	Nastop v Manhattenu - serija; 22.00 Tedaj; 23.05 Arhitektura na razpotju.
9.05 Tom in Jerry - risanka; 11.45 Spoznavajmo glasbo; 13.05 Orientacija; 13.35 Športni popoldan - tenis, avtomobilska dirka; 17.40 Mladinski spored; 18.25 Poglej in ugani; 18.30 Brez nagobčnika; 19.25 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Tron - ameriški film; 22.00 Hotel - serija; 22.45 Kraj zločina - serija.
17.30 Kemija; 18.00 LindenstraBe - serija; 18.30 Poletvpekel-serija; 19.15Tedaj; 19.30 Časvsliki; 20.03 Novo v znanosti; 20.15 Podeželski zdravnik; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Čas v sliki; 21.35 Kulturne novice; 21.45 Šiling - gospodarski magacin; 22.05 Lepa polomija - film; 23.35 FBI - serija.
9.50 -13.05 in 15.55 - 23.25 Teletekst; 10.05 Poročila: 10.10 Živ žav: 11.00 Dr. WHO: Ladja v vesolju, ponovitev 1. dela angleške otroške serije;
11.25 Domači ansambli: Ansambel Vilija Petriča; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Poročila; 16.10 Poročila; 16.15 Zdravnik izgubljenega časa, 2. del slovaške nadaljevanke: 17.35 Pot ob samotnem boru, ameriški film; 19.10 Risanka; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 V. Radovanovič: Tudi to je sreča, 3. del nadaljevanke; 20.50 Poletna noč; Zdravo; Sever in jug, 2. del ameriške nadaljevanke.
18.10 - 23.40 Teletekst; 18.25 Poročila; 18.30 Radovedni taček: Srce; 18.50 Pamet je boljša kot žamet: Nova obleka za staro železo; 18.55 Sedem stopnic do glasbe; Jurij Raketa; 19.10 Risanka; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 B. Tay!or-Brad-ford: Bogatašinja, 2. del angleške nadaljevanke; 20.55 Poletna noč; 22.00 Dnevnik; Sever in jug, 3. del ameriške nadaljevanke.
13.45 Anglunipe, odj^i; pešta: Avtomobilski* prenos (slov. kom.);M; Dnevnik; 20.00 Dokupe čila; 20.55 Na robu t(ist mentarna oddaja; 22^0 ja.
17.10 Dnevnik; 17.3^'c TV Skopje; 17.45 18.00 Beograjski TV*' 'I Indirekt, oddaja o ^ Zunanjepolitična od^O * Poročila; 20.55 Do^' C 22.25 Znanstveni grf
9.30	Angleščina; 10.00 Latinščina; 10.30 Tron -ameriški film; 12.05 Tedaj: 14.20 Počitniški spored;
16.30	Oddaja za najmlajše; 17.05 Čebelica Maja -risanka; 17.30 Oddaja z miško; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 Mi - družinska odadja; 19.00 Avstrija danes: 19.30 Čas v sliki; 20.03 Šport; 20.15 Zunanjepolitični report; 21.08 Poglej In ugani; 21.15 Dallas - serija; 22.00 Shogun - 5. del; 23.30 Galerija
16.45	Evropski narodni parki - Portugalska; 17.30 Orientacija - oddaja za katoličane: 18.00 No, tole -kviz; 18.30 Hardcastle in McCormick - serija; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Novo v znanosti; 20.15 Kaj sem po poklicu? - kviz; 21.08 Poglej in ugani; 21.15 Čas v sliki; 21.35 Kulturne novice:
21.45	Klub 2.
RAMO KORO

KE°°
mm
Sreda, 5. 8.
Domača zabavna glasba
Večerna 21.00-22.00
Bojan Adamič 75 let
četrtek, 6. 8.
Rož-Podjuna-Zila
Petek, 7.8.
Teden
mladih umetnikov na Rebrci
Sobota, 8. 8.
Duhovni nagovor - (škof dr. F. Kramberger);
Voščila (D. Urschitz)
Nedelja, 9. 8.
Glasbena oddaja: Avto-stoparka in druge poletne prikazni
Pondeljek, 10.8.
Sinovi Gutenbergove črne umetnosti - reportaža iz Mohorjeve tiskarne v Celovcu
Torek, 11.8.
Halo, prijateiji! Partnerski magacin
Mtadi
umetniki
T^ctek, 7. avgust: Od
Jt ponedeljka do sobote izvaja Krščanska kulturna zveza teden mladih umetnikov. V oddaji bo govora o tem, kako mladi spoznavajo likovno umetnost. Mladim bodo v pomoč Valentin Oman, Saša Kump (scenograf Miklove Zale), Barbara Moseneder, Drago Druškovič in Anica Fugger. Ker se dandanes kreativnost posameznika izraža na veliko načinov, so taki tedni posebno važni, saj nudijo možnost, da se igraje bliža svoji kreativnosti.
35. Festiva! Križanke, LJ
Sreda, 5.	8., ob
20.30: Moskovsko gledališče; STANISLAV-SKl-DANČENKO; R Ščedrin: Komorna suita; 1. Stravinski: Dve suiti; D. Šostakovič: Baletna suita; J. Akuta-gawa: Orfej v Hirošimi, scenska izvedba; režiser: 1. Šarojev, dirigent: V. N. Kožuhar. Vstopnice: 5000, 4000 dinarjev.
Petek, 7.8, oh 20.30:
Ansambel „SICHUAN OU!NGYlN ' iz Chen-gduja na Kitajskem. Večer ljudskih balad. Vstopnice: 2500 dinarjev.
18.25 - 0.00 Teletekst; 18.40 Poročila; 18.45 Baletni trenutek; 19.00 Zgodba o goskici gagicl; 19.10 Risanka; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 A. Foerster: Gorenjski slavček, opera; 21.20 Integrali; 22.00 Dnevnik; 22.15 Poletna noč; Sever in jug, 4. del ameriške nadaljevanke; Samo bedaki in konji, 10 angleške humoristične serije.
17.10 Dnevnik; 17.fa' braževalna oddaja; ^ črke - kviz; 19.00 Dnevnik; 20.00 Kif%""'' odlivanje, dokument^! turno: Nina; 20.45 Pr-S 21.35 Žrebanje tota;^

SLOVENSM
VEMNM
Naročam „S^' da mi ga poŠi"3
ime in priimek
nastov
pošta

Obvezujcm se, da bom naročnino redno piaČ^'1 račun in položnico.
(kraj in datum)

RAD!0 LJUBLJANA 1
V TEM TEDNU NA TELEV!Z! J!

7.3^be modrega telefona: lna'l 18.30 Premor; 18.40 kvi) Koledar; 19.10 Risan-iik; Glasbena dogajanja; ] ,3?'ški večer.
17.^ova dekleta, otroška Itut^čina: Dober dan, Vod-)or;Fevitke in črke - kviz; 19.?nka; 19.30 Dnevnik; ast^ Poročila; 20.50 Doku-2.2^ Knjiga; 22.50 Kronika 3tni^1ev.
17.tduk, otroška oddaja; rlnaii 18.30 Premor; 18.40 - kPO Alpski večer 87, 2. ineJOO Zabavnoglasbena orolS5 Čudovita dekada, ,35li'en film.
skJ-10 Milijoni na otoku, n; iPdbe iz tovarne, 3. del .40* Predstava; 18.40 Dal-dalji 19.30 Dnevnik; 20.00 Čloj^sba; 21.00 Poročila; .50'^0 Športna sobota.
, od^Pščini; 14.10 Budim-ilsk^l za VN Madžarske, m.);!ddaja kulture; 19.30 )ok^3 oddaja; 20.45 Poro-bu #ki film; 22.00 Doku-3; 22Koncert; 23.05 Poezi-
17.^drom, otroška oddaja 45 - ^d, otroška oddaja; j T\/K 18.55 Premor; 19.00 , o 30 Dnevnik; 20.00 i od^O Mali koncert; 20.45 Do^' Gary, ameriški film; ligp
4.30	Poročila; 4.05 Jutranji program; 6.45 Prometne infomracije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 11.00 Poročila; 12.30 Kmetijski nasveti;
13.00	Iz naših krajev; 13.30 Od melodije do melodije; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 18.15 Naš gost; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Zborovska glasba; 21.00 Poročila; 21.05 Opera;
22.30	Znane melodije; 23.15 Jazz; 0.05 Nočni program.
4.30	Poročila; 4.50 Jutranji program; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.30 Kolt za mlade poslušalce; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 11.00 Poročila; 12.10 Pojemo in godemo; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Od melodije do melodie; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 19.30 Zborovska glasba; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 21.00 Poročila; 21.05 Literarni večer-Ben Jonson; 22.30 Večerna podoknica; 0.05 Nočni program.
4.30 Poročila; 4.50 Jutranji program; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.35 ! Mladina poje; 9.35 Napotki za naše gote iz tujine; !
11.00	Poročila; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Iz naših krajev; 14.05 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.30 Slovencem po svetu; 23.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 24.00 Poročila; 0.05 Nočni program.
4.30 Poročila; 4.50 Jutranji program; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Pionirski tednik; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja; 12.00 Poročila; 13.00 Iz naših krajev; 14.05 Kulturna panorama; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Srečanje republik in pokrajin; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Za naše najmlajše; 20.00 Veseli večer - „Radio na dopustu"; 23.05 Literatura - Milan Jesih; 24.00 Poročila; 0.05 Nočni program - glasba.
5.00 Poročila; 5.30 Jutranji program; 7.00 Jutranja kronika: 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Promenadni koncert; 13.00 Poročila; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 18.00 Humoreska tega tedna; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.00 Poročila; 23.05 Literatura - Sanja Pilič; 24.00 Poročila; 0.05 Nočni program - glasba.
4.30 Poročila; 4.50 Jutranji program; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.40 Pesmice na potepu: 9.05 Z glasbo v dober dan;
11.00	Poročila: 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.30 Vedre note; 21.00 Poročila; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Zimzelene melodije; 24.00 Poročila; 0.05 Nočni program - glasba.
ZA NAŠE OTROKE
Pastirske igre
Četrtek, TV LJ 1, 18.55
Na osnovni šoti v Semiču v Beti krajini detujeta fotktorna in tamburaška skupina, ki nam bosta predstaviti sptet igre in ptesov, s kakršnimi so si svojčas betokrajnski pastirji krajšati čas. Šotski pevski zbor pa nas bo spomnil, da za vesetimi uricami na zetenih travnikih pridejo tudi neprijazno mrzti dnevi, ko nas ogroža npr. angina.
Doktor Who
Petek, TV LJ 1, 18.45 -
Pred nami je začetek znanstvenofantastične nanizanke. Gre za najstarejšo tovrstno serijo na svetu, saj nove epizode snemajo že več kot 20 tet. Do danes je bito posnetih že 60 zgodb doktorja Whoja, kar pomeni več kot 250 nada-tjevak po 25 minut. Tokrat bomo videti Ladjo v vesolju, Robota in Maščevanje ploče-vincev.
Vdova mori
Sobota, TV A 2,22.25 - V
17.^3 Oddaja; 18.00 Izo-aja;^or; 18.40 Številke in 00 ^9'10 Risanka; 19.30 KipPhike; Modeliranje in meW'3l 20.30 Plesni nok-15 Py-$0 Narodna glasba; lotaf PPet show.
4.30 Poročila; 4.50 Jutranji program; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.35 Igraj kolce; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine: 11.00 Poročila; 12.10 Pojemo in godemo; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 15.55 Zabavna glasba; 18.00 Sotočja; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 23.15 Operetna glasba: 24.00 Poročila; 0.05 Nočni program - glasba.
nasiovu je trditev, da vdove morijo po tihem. Vsekakor pa je dejstvo, da je gospe Marrabovi rajni mož zapustit te dotgove. Toda ona hoče nadatjevati vajeno živtjenje: ima gospodinje. Edini predpogoj: te ne smejo biti brez denarja. Nazaj k naslovu: angteški originat pravi: „Kar-koti se je zgodilo teti Alisi"...
-,S^' vestnik" in prosim,
)OŠ^3rtas!ednji nasiov:
prosim, da mi pošijctc
Naročite in širite Siovenski vestnik!
Spoštovana bratka, spoštovani bratec Stovcn-skega vestnika! V roki imate novo. sodobno števitko novega Stoven-skega vestnika. Upamo, da vam bo nova obtika, vsebina, novi. botj ročni format in še marsikaj drugega ugajat«. X novo koncepcijo hoče Stovcnski vestnik pridobiti še več naročnikov. Če še niste čtani vetike družine bratcev SV, potem izpot-nitc naročitnico in jo poštjite na nastov: Stovcnski vestnik, larviser Stratte t6. 9020 Uetovec/ Ktagenfurt. Prvi mesec dobite novi Stovcnski vestnik brezptačno!
Letos bo prvič svetovno prvenstvo v kotesarjenju potc-kato v Avstriji. Na cesti bodo voziti v Betjaku, na teseni progi pa v dunajskem Dusika-stadio-nu. Ker sodetujejo tudi profesio-natci, je zanimaje širom sveta žeto močno, avstrijska tetevizija pa bo tudi sama prenašata skoraj vse odtočitne tekme tako na asfattu, kakor tudi na teseni progi. Ogtejmo si torej spored prenosov s svetovnega prvenstva:
Videoigre
Nedetja, TV A 2,20.15 - Programerju Atanu Bradteyju v podjetju prepovejo dostop do kompjuterskega programa, ki ga je sam razvit. Mogočni kontrotni program potegne specialista za video-igre Ftynna (te njega je Atan prosit za pomoč) v svoj etektronski svet. Ftynn tam sreča Trona, poosebtjeni Atanov program, in skupaj skušata preti-sičiti zatonamerni kontrotni program. Ah bosta uspeta?
Mundi res ne pogine
Sreda, TV A t, 21.45
Zaradi vetikega uspeha ob prvem oddajanju televizijske serije ..Pravi Dunajčan ne pogine" seje avstrijska tetevizija odtočita, da jo v okviru svoje videoteke ponovi. Sicer je oddajni čas zdrknit precej v nočne ure, toda dunajski originat Mund) (Kart Merkatz) štej ko prej navduši vsakega, ki se seriji noče odpovedati. Tako prepričljiva je namreč njegova sitnost, ozkost, matomeščanskost...
Dan potem - The day after
Sreda, TV LJ 1, 20.00 - Svet je danes na robu atomske vojne katastrofe, mnogo hujše od dveh atomskih napadov na Hirošimo in Nagasaki ob zaključku 2. svetovne vojne. In prav ob obtetnici tega ameriškega napada na ti dve mesti ne moremo mimo razmisleka o naši možni prihodnosti. Takšne vrste razmislek je ameriški fitm Dan potem, ki je nastat sicer v tetevizijski produkciji, toda že po svoji premieri na matih zaslonih je krenit na svojo pot po ameriških in svetovnih kinematografskih dvoranah.
Pripoved gre o prebivalcih Kansas Cityja, ki z netagodnostjo spremljajo narašanje vojaške napetosti ob berlinskem zidu, ki se spreminja že v vojaške spopade in grozi z atomskim spodadom. Posamezne družine na nevarnost reagirajo različno, nekateri ne verjamejo v možnost spopada, drugi spet pa se že skorajda panično bojijo. Toda do uporabe atomskega orožja pride in na Kansas City (v njegovi btižini je raketno podzemno oporišče) padeta dve atomski bombi. Razdejanje mesta je skorajda popotno, tisto, česar ni uničita in pobita rušilna moč, uničujejo ptameni in radiacija. Ati je še kaj upanja, še kaj možnosti za preživetje na zastrupljeni in uničeni zemtji?
Časnik New York Time je zapisat, da ne gre za fitm, temveč za dogodek, ob katerem se je vsa Amerika zamistita. In res, če že fitm nima vseh odtik svojega žanra, potem mu ne moremo odrekati gtoboke pretrestjivosti, ki ne samo da siti k razmisleku, temveč tudi k dejavnosti.
Scenarij filma je pripravit Erdarw Hume, režijo Nicholas Meyer, fotografije Gayne Recher, glasbo pa Davis Raskin. Igrajo Jason Robards, Jobeth Wittiams, Števen Guttenberg, John Col-tumn, John Lithgow.
Prenosi iz Beijaka:
1.	septembra: 50 km - ženske ekipe (22.00-24.00)
2.	septembra: tOO km - amaterji moštveno (16.15 - 17.00) ter ponovitev te odtočitve (22.35 -23.20)
3.	septembra: Aktuatna poročita dneva brez tekmovanj (22.50-0.15)
4.	septembra: Ženske - posamezno (16.30-17.30), ponovitev (21.45-22.50)
5.	septembra:	Amaterji -
posamezno (12.50-13.30), ponovitev (17.15-19.00)
6.	septembra: Profesionatci -posamezno (10.15-11.05), vmesno poročilo (12.30-12.50), odločitev (13.35-17.40).
Prenosi z Dunaja:
25.	avgusta: Amaterji - dirka na čas (21.45-22.55)
26.	avgusta: Ženske - šprint; Profesionatci - zasledovanje; Amaterji - kratek šprint (22.30-24.00)
27.	avgusta: Profesionatci -šprint, odločitev (22.15-24.00)
28.	avgusta: Ženske in amaterji - zasledovanje; Amaterji -šprint (23.00-0.30)
29.	avgusta: Profesionatci -finate (22.50-0.30)
30.	avgusta: Finate kratkega
šprinta; vožnja za točke profe-sionatcev, Tandem in moštveno zastedovanje	amaterjev,
zaključna svečanost (22.20-
0.20)
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
	Mtadinski center	TEDEN MLAD)NSK!H UMETNtKOV	Krščanska kutturna
do 8.8.	na Rebrci	Z mtadino detajo, rišejo, pojejo, ptešejo: Vatentin Oman, Barbara Mossender, Tanja Zgonc, Saša Kump, Rožica Pušnik, ttse Motter, Drago Druškovič, Hermi Pautič, Anica Fugger.	zveza
Sreda	Tinje	GLEDALIŠKA PREDSTAVA: KONTRABAS	Katotiški dom
5.8.		(Patrick Suskind) tgra: HanspeterCarinth-	prosvete Tinje
20.00		Painschab. Produkcija: Carinth-Bergmann-Ensembte.	
Petek	Svatne pri	MtKLOVAZALA'87	Ljudsko gtedatišče
7.8. 20.30	Šentjakobu		..Samorastniki" - SPZ
Petek	Kutturnidom	KULTURNI VEČER	Stovensko prosvetno
7.8.	Danica	Nastopajo: Ptazniška dekteta, od domačega	društvo Danica
20.30	Šentprimož	društva: mešani pevski zbor, vokatni ansambet, trio Korotan s pevci.	
Sobota	Svatne pri	MtKLOVAZALA'87	Ljudsko gtedatišče
8.8. 20.30	Šentjakobu		..Samorastniki" - SPZ
Sobota	Kutturni dom	PESTRIVEČER	Stovensko prosvetno
8.8.	Kasst v	Sodetujejo: Oktet Suha iz Žvabeka, Otroška	društvo Vinko Potjanec
20.30	škocijanu	fotktorna skupina SPZ Zarja, Mešani pevski zbor SPD Srce, Moški zbor SPD Vinko Potjanec.	
Sobota	v šotoru	POLETNA NOČ	Stovensko prosvetno
8.8.	v Hodišah	Sodetujejo: Ansambet Gorenjci iz Slovenije,	društvo Zvezda
20.00		Mešani pevski zbor Zvezda iz Hodiš, fotktorna skupina	
Nedetja	Pri Škofu na	SREČANJE VIŽARJEV	Katotiško prosvetno
9.8.	Svetem mestu	Vsi vižarji prisrčno vabtjeni k sodetovanju.	društvo Drava
14.00			iz Žvabeka
Petek	v šotoru	SREČANJE VRHUNSKIH ANSAMBLOV	Gtasbenašota
14.8.	pri Šoštarju	S KOROŠKE, ŠTAJERSKE IN SLOVENIJE	na Koroškem
20.00	vGtobasnici	Die tustigen Murtater; iz Stovenije - Štirje Kovači, ansambet Vita Muženiča, Mareta, Gorenjci, Rendezvous, s Koroške - Ptaninski sekstet, Energija, Rožanski fantje, Korenika in učenci koroške dežetne gtasbene šote pod vodstvom učitetja Hanzija Ogrisa.	
Nedetja		ŠENTLENARTSKO ŽEGNAN JE	
9.8. 10.30		priŽetezni Kapti	
Nedetja	Jepa	SPOMtNSK! tZLET VSPOMtN NA	Stovensko ptaninsko
9.8.		JOZIJA MIKLAVČIČA	društvo Cetovec
		Na vrhu Jepe se zberemo ob 11.00, Pri koči nad društvo Celovec	
		Bteščeči bo ob 14.00 gorska maša	
Nedelja	pri Rogauniku	TEKMA KOSCEV	Stovensko prosvetno
9.8.	(pd. Rumpetniku)		društvo Radiše
15.00	na Radišah		
Petek	natadji	GLASBA !N UTERATURA tZ LATtNSKE	OtE
14.8.	na Dravi	AMERtKE; Prireditev ob 5-tetnici betjaške	
19.30		trgovine T retjega sveta. Sodetujejo: Ctan tatino tive, Erika Ptatzer in Heino Fischer. Bazar in speciatitete. Prevoznica: 130 šit. (v predprodaji 110 šit. Odhod in vrnitev (23.00) pri Kongresni hiši.	
Sobota	Svatne pri	MtKLOVAZALA'87	Ljudsko gtedatišče
15.8. 20.30	Šentjakobu		Samorastniki-SPZ
Nedetja	Dvorišče	KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA	..Dobrotske
16.8.	samostana v		novice"
20.00	Dobrti vasi		
Nedetja	Svatne pri	MtKLOVAZALA'87	Ljudsko gtedatišče
16.8. 20.30	Šentjakobu		Samorastniki - SPZ
Nedetja	v Ločah	KROSTEKVLOČAH	Stovensko prosvetno
16.8.			društvo „Jepa-Baško
10.00		RAZSTAVE	jezero
	Tinje	RAZSTAVA DEL	Katotiški dom
		PROF. DR. JOAHtMA BREYERJA-	prosvete Tinje
	Gaterija Rožek	POLETNA RAZSTAVA	
do 23.8.		Oman, Gradischnig, Kotter, Krawagna, Hoke. Od torka do nedetje od 15.00 do 19.00.	
OBtŠČiTEVSLOVENtJ!			
do 30.9.	Moderna gaterija Ljubtjana	17. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE	
Sreda Tržič	PRAZNIK OBČINE TRŽIČ
5.8.	10.00 - Odkritje spominskega obetežja NOB -12.00 odprto prvenstvo
v streijanju -17.00 hitropotezni šahovski turnir -17.00 razstava tržiških tikovnikov
Brezplačno objavljanje terminov!
Ker izhaja Slovenski vestnik odslej dalje ob sredah, opozarjamo vse društvenike. naj nam termine kulturnih prireditev sporočijo najkasneje do petka pred izidom časopisa.
Uredništvo
Naša mtadina seje vrnita z Jadrana
V času od 14. do 28. julija se je 45 otrok s Koroške mudilo na počitniškem letovanju na morju. Bivanje na sončnem Jadranu ji je omogočil koordinacijski odbor Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta, gostitelj naše skupine pa je bila Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki ima svoj počitniški dom v Savudriji.
Ko se je Sienčnikov avtobus ustavil na celov-
škem kolodvoru, so bili tam že starši oz. svojci, ki so čakali na mlade dopustnike. Zdravi, nasmejani in črni kot zamorci so stopali iz avtobusa in se odprtih rok spuščali v objeme svojcev. Po prisrčnem snidenju je beseda stekla o burnih doživetjih v prelepi in sončni Savudriji. Mnogi so bili tam že večkrat, nekateri prvič, a vsi so bili navdušeni, saj so se imeli lepo. Največ časa
so razumljivo prebili ob in v vodi, razen tega pa so imeli na sporedu še razne družabne igre, športne tekme inkulturnevečere.
Da so otroci dneve na morju preživeli lepo, je tudi zasluga njihovih spremljevalcev prof. Antona Malleja, ki je bil vodja skupine, ob njem pa so bili še vzgojitelji Tatjana Sommeregger, Kristijan Filipič, Lovro Kumer in Tomaž Millo-nig.
/Vaša //uba /n mar/jn/a ko/eg/ca /z f/skarne Drava, Uš; Ogr/s, /e v soboto poročita Jozi/a Dranka, pd. Kavba iz Ence/ne vasi. Že/imo yi vse nay-bo//še in bi še do/go osta/a naša vestna sode-/avka pri rednem izdajan/n S/oven-skega vestnika.
Francoski tisk o Siovencih
Revija Avstriaca, ki jo je ustanovil Felix Kreis-sler in jo tiskajo kot publikacijo Centra za avstrijske študije v povezavi s francoskim nacionalnim centrom za znanstvena raziskovanja (CNRS), je med drugim v zadnjem času obravnavala tudi teme, kot so Georg Traki, Anschluss, avstromar-ksizem...
V krogu sodelavcev imenovane revije je tudi slovenski rojak Evgen
Bavčar, ki je napisal prispevek o koroških Slovencih, kar je nenazadnje tudi uspeh in odraz odprtosti avstrijske redakcije te revije in avstrijskega inštituta v Parizu.
Bavčar uvodoma ugotavlja, da koroški Slovenci predstavljajo eno n a j po m c m h n c j š i h m a n j -šin v sodobni Avstriji in opozarja tudi na pravice, ki bi jih morali biti deležni na osnovi
državne pogodbe iz leta 1955. Potem pa razkriva koroško zgodovino od vsega začetka, ki je hkrati tudi začetek zgodovine slovenskega naroda, se zadrži pri koroških piscih kot so Jarnik, Gutsmann, Šket, Janežič in drugi in se potem ustavi pri Prežihu, konča pa pri sodobnih piscih slovenskega leposlovja na Koroškem. Zlasti obširno piše o Mladju in njegovih sodelavcih, pa tudi drugih avtorjih.
KULTURNO PISMO IZ SLOVENIJE

Nekatere ljudi - tudi v Sloveniji, ne samo izven nje -razburja okoliščina, da slovenski kulturniki v zadnjem času, recimo zadnjih nekaj let, pogosto govorijo, da Slovenci spadamo v Srednjo Evropo. Pravzaprav tega ne govorijo, temveč kar poudarjajo. Prav to poudarjanje pa se tem ljudem zdi neprijetno, še več, sumljivo: misli se, da tako govoreči slovenski kulturniki postavljajo v kot svojo „širšo domovino" Jugoslavijo, če je celo ne bi najraje kar odpisali in se znova priključili „Srednji Evropi", kar naj bi pomenilo, da si bržkone spet želijo nekakšno kakanijo, državno tvorbo, ki je vsem, ki imajo kaj spomina, pustila preveč slabih posledic, da bi nam kdaj spet bila potrebna.
Mar torej slovenski pisatelj, ki govori, da spadamo v Srednjo Evropo, na tiho želi razkroj Jugoslavije, vsaj v tem smislu, da bi se Slovenci od nje ..odlepili" in se priključili neki ..srednjeevropski" državni kompoziciji? Je mar tako slep, da ne vidi, s čim je ..Srednja Evropa" v preteklosti Slovence ..obdarovala"? In da bi z njimi ravnala podobno kot nekoč tudi danes ali jutri?
Morda živi tu in tam na Slovenskem, t. j. v Sloveniji, tudi kak pisatelj ali taka glava. Vseh pač ni moč poznati.
Toda to je vse. Velikanska večina tistih, ki govorijo o „Srednji Evropi", svojih misli o njej ne izraža z nostalgijo po kakšni črno-žolti kakaniji, še manj s skrito željo, da bi kaj takega Slovenci potrebovali danes ali kdaj v prihodnje. Težko je sicer kratko povedati, kaj vse jim pomeni „Srednja Evropa" - a poskusiti velja:
Pojem „Srednja Evropa" se je pojavil zlasti kot posledica unitarističnih teženj v Jugoslaviji, teženj, ki manjše narode v državi hočejo prili-čiti ali spojiti z največjim ali največjimi narodi, kar se pravi, da bi manjši, torej tudi Slovenci izgubili svojo identiteto in se prilagodili drugemu načinu življenja, kot so ga živeli sto in sto let. Ta način življenja, s tem pa njihova kultura, politična tradicija, vera itd., so nekaj povsem drugega kot enake vrednote pri večjem delu jugoslovanskih narodov, namreč takšne, da so bliže srednjeevropskim kot tistim, ki jim pravijo blakanske „vzhodnja-ške" ali podobno. S poudarjanjem in vztrajanjem pri „Srednji Evropi" Slovenci torej hočejo pokazati predvsem na svojo zgodovinsko določenost in voljo, da na podlagi te določenosti živijo naprej. S ..Srednjo Evropo" se borijo proti jugoslovanskem centralizmu, zahtevajoč takšno demokratično jugoslovansko državo, ki bo
te njihove naravne želje spoštovala in jih varovala.
Pravzaprav takšne zahteve niso nekaj novega. Najtrdnejše temelje jim je postavil npr. Ivan Cankar, ki je v svojem znanem predavanju ..Slovenci in Jugoslovani" (leta 1919 v Ljubljani) dejal, da zanj kakšno „Jugoslovan-sko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu" sploh ne obstaja: „Po krvi smo si (jugoslovanski narodi) bratje, po jeziku vsaj bratranci - po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu". Iz tega je menda moč jasno sklepati, kam je Cankar ..postavil" slovensko kulturo: ne nekam na jug Balkana, temveč v naravno okolje njenih sosednjih kultur, seveda, ne da bi pri tem omenjal „Srednjo Evropo". Ko zdaj slovenski pisatelj govori o tem, da Slovenci spadamo v Srednjo Evropo, v marsičem, a z drugimi besedami, ponavlja Cankarja, pri tem se tako kot Cankar bori za ohranitev te kulture, in enako kot veliki prednik vidi v Jugoslaviji (demokratični) možnost za to ohranitev. Tako vsaj izhaja iz množice spisov, ki so izšli v Sloveniji in na temo o „Srednji Evropi", tak pa je tudi smisel „srednjeevrop-ske" nagrade Vilenica, ki jo bo septembra podelilo Društvo slovenskih pisateljev.
Mladina in mediji
\\(d ! \ PIŠI \K
Okoli 70 mladincev se je zbralo od 10. do 18. julija 1987 na mednarodnem mladinskem srečanju v Chapelli v Švici. Vsakoletni seminar je tokrat organizirala mladinska organizacija Retoromanov pod geslom ..Manjšina in mediji". Zastopane so bile nemška manjšina iz Belgije, nemška manjšina z Danske, severne in zapadne Frizi je, bretonska manjšina iz Francije, predstavniki Južne Tirolske, severne Šlezije, Furlanov v Italiji, Slovenci iz Italije ter Zveza slovenske mladine s Koroške.
Mladinci so se pogovarjali o obveščevalnih sredstvih, s katerimi razpolaga vsaka manjšina, jim med seboj primerjali in iskali možnosti izboljšave.
Kar zadeva radio in televizijo, je položaj pri vseh
manjšinah kritičen. Večina jih razpolaga s kratkimi oddajami v svojem jeziku v okviru lokalnih oziroma regionalnih radijskih postaj. Skorajda ni manjšine, ki bi imela možnost oddajati ves dan v svojem materinem jeziku. Mladinci so kritizirali kvaliteto programov in dejstvo, da so le-ti za mladino nezanimivi.
Druga točka razprave pa so bile televizijske oddaje. Nobena prisotna manjšina, z izjemo nemško govoreče manjšine v Belgiji, nima mož nosti artikulirati se preko televizijskih oddaj. Televizija je danes najbolj razširjeno obveščevalno sredstvo in zato še bolj pomembno. Na tem področju pa bo potrebno še dosti dela. V zadnji točki so mladinske organizacije prerešetale časopisja, ker je prav ta oblika obveščanja pri vseh manjšinah najbolj prisotna.
SLOVENSKA
ŠTUDIJSKA
KNJIŽNICA
..Knjižnica
Kondor"
ASTURIAS M. A.:
Gvatemalske legende
„zgodbe-sanje-pesmi, v katerih se tako tenkočutno prepletajo verovanja, bajke in vse dobe nekega mešanega naroda..." - Ljubtjana: Mladinska knjiga-147 str.; ilustr.
KAFKAF.:
Babilonski rov
proze, pismo očetu, dnevniki - Lj.: Mladinska knjiga - 272 str.
PIRANDELLO L.:
Pasja zvestoba
novela - Lj.: Mtadinska knjiga - 124 str..
G, SERAJNIK
Vaš svetovalec v vseh vprašanjih, tudi če imate probleme z Vašo dozdajšnjo zavarovalnico. Neobvezno me pokličite!
JMSTRHt
^3^
privat: 0 42 22 / 44 297 biro: 0 42 22 / 51 27 77
Pisani vetrovi
iz ruske porevoiucijske proze - Lj.: Mladinska knjiga -174 str. - (Kondor; 175)
VERGAG.:
Rdečelasec Hudadlaka
iz zbirke Življenje na kmetih - Lj.: Mladinska knjiga -180 str., ilustr.
.S'/)K turu .st oje pro.s/orc t M/rtr/drskem domu, Mf/s.sr/ud/ce V. Po.s7ujc pu od poncr/c/jAld /n torAf/i od /d. do /8'. ure, od .sredrd;, čtVrddd d? pc/A/d pa od d. do 76. ure.

9. do 11. oktobra: Vestnikov hit 87 v Poreč/Istra!
Kot lani, tudi letos Slovenski vestnik in turistična agencija Cartrans vabita na 3-dnevno potovanje z busi in ladjo na lepo istrsko obalo. Peljali se bomo v Poreč, zgodovinsko znamenito mesto, kije bilo naseljeno že pred 6000 leti. Tam bomo stanovali v zelo lepem in skoraj še novem hotelu „Ma-terada", ki je s svojo lego malo izven mesta najbolj primeren za takšna skupinska potovanja.
Spored:
petek: med 7.-8.30 odhod s Koroške (točne čase in kraje bomo sporočili 10 dni pred odhodom). Med 12. in 13. uro prihod avtobusov v Poreč, kjer bo svečan sprejem z aperitivom in glasbo. Nato bomo razporedili sobe in se malo okrepčali. Ob 13.30 kosilo; nato vse popoldne prosto za ogled Poreča. Ob 19. uri večerja, nato zabava s plesom.
sobota: bife-zajtrk; ob 9. uri odhod z ladjo proti Piranu, med vožno pa dosti zabave in petja na ladji. Ob okoli 12. ure prihod v Piran, kjer bomo najprej poskušali kozarec domače kapljice. Do odhoda ladje ob 15. si bomo ogledali Piran in okolico. Po povratku v Poreč nas v hotelu čaka Cala-večerja. Ob 20. uri začetek folklornega sporeda, nato pa spet zabava s plesom pozno v noč.
nedelja: bife-zajtrk; ob 10. uri nedeljska matineja, nastopajo razne skupine. Ob 12. uri kosilo, nato odhod domov.
Cena po osebi 1.280 ši!.
doplačilo za enoposteljno sobo 250 šil.
otroci do 6 let ne plačajo, če spijo s svojimi starši v isti sebi.
Podrobnejše informacije:
TarJserstr. 16, Celovec tel.: 0463/51 43 00 - 40
Prijave:
Cartrans
Paulitschg. 7, Celovec Tel.: 0463/51 26 80 in
vsa Slovenska prosvetna društva
Spremembe programa možne!
CARTRANS
A-9020 Ktagenfurl/Cetovec
telefon: 0 42 22 - 51 26 80 51 28 25 56 6 49
tetex: 042 2787 istit teletex: 232-3422390 cartran


ReiSebUtO GeseMschaft m.b.H.,
turistična agencija
DEVIZE/VALUTE
Devizni tečaji od 3. 8.		
1987	Nakup	Prodaja
din	1.65	1.85
us $	13.03	13.08
can $	9.82	9.87
angl.JE	20.73	20.86
ir!	18.69	18.82
sfr	846.90	848.10
bfr	33.79	33.89
ff	210.56	211.50
hfl	622.96	624.40
dm	701.73	703.15
lit	0.961	0.97
d kr	184.70	185.40
nkr	191.77	192.50
skr	200.89	201.90
fmk	289.00	290.20
esc	8.85	9.03
ptas	10.28	10.36
yen	8.707	8.722
Vaiutni tečaji od 3. 8.1987		
din	1.50	1.90
us $	12.75	13.05
can $	9.55	9.85
angl.E	20.25	20.85
irl	18.30	18.90
sfr	838.00	848.00
bfr	33.10	33.70
ff	206.00	211.00
hfl	616.00	624.00
dm	694.10	702.25
lit	0.945	0.975
d kr	181.50	188.00
nkr	187.50	191.50
skr	197.00	201.00
fmk	283.50	289.50
esc	8.50	9.20
ptas	9.90	10.30
yen	8.55	8.70
Ves svet piše s hrvaškim patentom
Te dni kažejo v zagrebški „kiiniki za naiivna peresa" nenavadno razstavo pisalnih potrebščin. Pred 80 ieti so namreč v Zagrebu iznašli nalivno pero, ki še od današnjih malo le razlikuje. Leta 1906 ga je zagrebški inženir in podjetnik Slavoljub Penkalo dal patentirati. Le-ta je razvil tudi mehanizem, ki je omogočal, da črnilo ni stekalo iz pisala, pa čeprav so ga držali pokonci. NaPenkalov račun gre tudi iznajdba tako imenovanega „suhega črnila",
predhodnika gosto tekoče mase, ki jo dandanes uporabljamo v kulijih. 800 delavcev je v Penkalo-vem obratu skrbelo za sorazmerno veliko produkcijo v tedanjem času.
Na razstavi v Zagrebu lahko obiskovalci občudujejo še rimske pisalne pripomočke iz drugega stoletja po našem štetju, kitajsko pisalo za otroke, potovalne pisalne utenzilije črnogorskih menihov iz srednjega veka in še razne druge zanimivosti.
Obisk iz Francije
M/re/Z/e Maf/i/eu, vrabec /z/\v/gnona (tako jo /d/čejo njen/ pr/vrženc/j, je pe/a na be/cšfanjs/c/ razva//n/. S svoj/m/ pn7/ub//'en/m; popevkam/ je navdaš/Va skoraj 2000 pos/uša/cev.

4 20 28 29 38 43 (7)
brez jamstva!
2xx, xll, 22x, 12x
brez jamstva!
Rešitev zadnje križanke
VODORAVNO: izumetničenost, karakteristika, Tibor, mastitis, uranati, Le Mans, sen, Nii, ara, KO, Majna, Puij, Amor, as, ekioga, noč, Okorn, odraz, rak, Navje, Edo.
S čarter-jetaii na otok Krk
Jugoslovanska letalska družba Adria Air-ways iz Ljubljane je obnovila nekaj let staro tradicijo: od zdaj dalje spet oskrbuje letalsko linijo Pariz - otok Krk -Pariz. Francoska potovalna agencija „Aqua-rius" pa se je obvezala, da bo za te posebej najete polete zagotovila vsak teden 150 potnikov.
Ta dogovor ima pozi-
tivni prizvok seveda tudi za jugoslovanski turizem, saj bo tako 2000 Francozov več obiskalo otok Krk.
Ti v sezoni najeti poleti iz Pariza na otok Krk in nazaj pa pomenijo nadaljni korak pri prometni povezavi otoka s svetom. Krk je povezan s čarterskimi linijami že z Londonom, Edinburgom, Manchestrom in New
Castlom v Veliki Britaniji. Pričakujejo, da ga bo na ta način obiskalo letos poleti dobrih 10.000 angleških letoviščarjev.
V septembru pa imajo turistična podjetja Zvezne republike Nemčije že organizirane čarterske polete na Krk. Letala bodo poletela iz Frankfurta in Dusseldorfa.
SOVJE! SKAKALKA V VlSlNO HAMARA)
RDEČE
BARVILO
VISOK
VOJAŠKI
ClN
NIZEK
GOZO,
GAJ
FR PESNIK I PALJL, OBLlCJE MIRU!
SKLAO
PRELOVEC
RPRIJEOOR
OUHOVNI VOOJA V JOGI
PUBLICIS!
VIOMAR
SL KIPAR I SLAVKO)
NAZIV
GLAVNI JA POB MM
RltROS! DRSALKA IZBOR I KARIN)
AMFILM IGRALEC 1 JAMES!
NOSILEC
lOEJE
PEVKA
VOOOPIVEC
AVStRAL
VREČAR,
KLOKAB
PREBIV
MM
MM NA CRESU
A!A
MES!0V
MM
fZOA)
5V!C MA-!EMA!IK (LEON-HARO)
KOŽNA
BOLEZEN
80LG M IME
MM PRI DOMŽALAH
FR FILOZOF
(JEAB-
JAC9UES)
MM
0I0CJE
V
BALIIKU
IROPSKI
KUŠČAR
E0EN00
CUFOV
NASLON
AMFILM REŽISER 1 GEORGE)
SES1AVIL
JANEZ
KORENI
SKANO M IME
GRELNA PRIPRAVA ZA PLIN
VELIKA
PRIPOVED
PESNIIEV
MM FR PLES
!RACBICA
JAORAN
MM
RUDOLF
FRANCL
KENIJSKI
A1LE!
(HENRV)
OEL
SIOBALA
ERJAVEC
PESNICA) MUSER )
HOROSKOP TEDNA
LEV (23.7.-23. 8.)
Človek res včasih ne ve, pri čem je. Prav to se bo sedaj zgodilo vam. V neki zasebni zadevi ste se že pred časom odločili in bili s tem prepričani, da je odločitev dokončna.
DEVICA (23.8.-23. 9.)
^ Če se ne boste prav na hitro otresli svojth iE navad, boste obžalovali. Izgubili boste namreč prav tisto, kar ste dosegli z velikim trudom in odpovedmi.
TEHTNICA (24.9.-23.10.)
Ne smete dovoliti, da bi vam naprtili nekaj, česar niste storili. Spoznali boste, da vsemu temu botruje nekdo, ki vam skuša
š ti.
ŠKORPIJON (24.10.-22.11.)
V službi boste imeli izjemno uspešen teden in svoje delo boste opravili več kot odlično. Nekdo, ki je vaš večni tekmec, bo odkril skrivnost vašega uspeha: delo za vas ni le sredstvo za pridobitev denarja, ampak vam je v veselje. STRELEC (23.11.-21.12.)
Ste zaljubljeni in zato ste v škripcih, ker si ne upate z besedo na dan. Za pomoč poprosite prijatelja, ki je za urejevanje takih zadev kot rojen. Manj nerodni ste, kadar gre za druge zadeve.
KOZOROG (22.12.-20.1.)
Zdelo sem vam bo, da bi se nekdo rad razjezil, vendar ga dolžite čisto po krivici. Raje posvetite nekaj več pozornosti partnerju, da ne boste nekega dne presenečeni.
VODNAR (21.1.-19.2.)
Prav kmalu boste odpotovali. S tem boste nekoga iskreno razžalostili, saj vas bo močno pogrešal, nekoga drugega pa razveselili, saj se bo na ta način za nekaj časa znebil nevarnega tekmeca.
RIBI (20.22.-20.3.)
Doma ali v službi manjši prepiri, ki pa jih ne kaže jemati resno. Ste že uredili uradno zadevo, o kateri so vam pisali z občine? Skrajni čas je že. Posezite v dogajanje, pomagajte usodi, pa boste pomagali sebi in drugim.
OVEN (21.3.-20. 4.)
Partnerju boste iskreno hvaležni, da vam novice ni povedal že pred časom, ampak šele sedaj, ko je dobila čisto drugačno
BIK (21.4.-20. 5.)
Sorodniki so vam pred časom nekaj zamerili in skaljeni odnosi za vaš okus že predolgo trajajo. Še majčkeno potrpite in jeza jih bo minila. Nekdo vas opazuje na vsakem koraku.
——— DVOJČKA(21.5.-21.6.)
1 1 ! Zelo ste zaverovani vase in častihlepni in § W S boste zaradi uspeha v službi zelo polaska-ni. Pazite, da se vam ne zgodi kaj nepredvidenega. Če boste začeli počivati na lovorikah, bo za vas prihodnost vse prej kot rožnata.
RAK(22. 6.-22. 7.)
Zveseljem se boste odzvali Amorju,ki vas bo v teh dneh zavrtel po svoje. Napori v
________ zadnjem času so bili zares hudi in bolj kot
česarkoli drugega ste potrebni razvedrila.
SP Ganzer
Železna Kapla ima svetovnega prvaka! 18-letni Kapel-čan Leonhard Ganzer (desno) je na svetovnem prvenstvu juniorjev v zgornjeav-strijskem Rohrbachu dosegel s strelskim lokom kar 5 kolajn. V tekmovanjih posameznikov je bil štirikrat na drugem mestu. K štirim srebrnim kolajnam pa je z avstrijsko juniorsko reprezentanco še pridobil ekipno zlato! S tem je Ganzer, ki je samo nekaj tednov prej z odliko opravil maturitetne izpite na velikovški gimnaziji, bil najuspešnejši.
ŠAHOVSKA RUBMKA
Šahovska natoga št. 25 V. MAKGROT - K. FLIER (Ang)ija 1987)
a b c d e f g h
Tokrat objavljena naloga je nastala v partiji igrani na ženskem šampionatu Anglije. Bela je v materialni prednosti iti črna se je že vdala v usodo ter odigrala potezo 37...a4? in čez nekaj potez predala partijo.
Vendar pa je pozicija, ki je pred vami na diagramu, skrivala možnost, po kateri bi se črna lahko ubranila vseh groženj in zaradi kmeta h2 dosegla zmago. Poiščite to možnost!
V kolikor ne boste našli rešitve, jo preberite v naslednji številki.
Rešitev naioge št. 24
Napadeno damo je Matu-lovič učinkovito žrtvoval s potezo 17.Dh7: + !! in mladi slovenski šahovski mojster Cigan se je takoj vdal, saj se mu je po 17.. .Kh7: 18.Th3+ napovedal mat na polju h8!
Zgornja naloga je ena izmed redkih primerov sodobne turnirske šahovske prakse, vendar pa si njeno rešitev velja zapomniti.
Posoji!nica-Bank Ptiberk
razpisuje mesto
vajenke (vajenca)
Interesenti naj se prijavijo do 10. avgusta s priloženim spričevalom in življenjepisom. Pogoj za sprejem v uk je zaključena obvezna šola in znanje obeh deželnih jezikov. Ža vse prijavljene bo pedagoški strokovni sprejemni test.
JUGO-TRADE
!mport-Export družba z o. j.
s sedežem
in podružnicami
Opravija zunanjetrgovinske poste
DUNAJ
LandstraBer HauptstraBe 2/2
GRADEC
NEUISENBURG
Zvezna republika Nemčija
SALONIK)
Grčija
- KAROLINA KOLMANIČ -	,
!zzvene)a je pesem
Vera je za hip trdo sedla na kavč, kot bi hotela preizkusiti vzmeti. Brat se je vrnil in ji vključi gramofon.
„!Vtenda že ne boš igral?"
Ne, le prepričal se bom, če je tok v vtičnici."
Pridita! Vabim vaju na kavo," je prekinila gospodinja in ju odvedla v svojo veliko svetlo kuhinjo z majhnim jedilnim kotom. Iz vrča se je zapeljivo kadila kava, na mizi so stali poleg skodelic tudi kristalni kozarci in pladenj s pecivom. Prijazna kuhinja, obložena miza in celo sonce, ki je predrlo oblake, nič ni imelo moči, da bi sprožilo sproščen in prijazen pogovor, ki bi presegel vsakdanje fraze.
Andrej je odšel. Vera je razporedila tistih nekaj oblek po široki omari. Ko so stale že tudi knjige na polici, si je rahlo privila gramofon, se zleknila na kavč in strmela v strop. Čuden občutek osamljenosti se je prepletal z domotožjem in skrbjo pred jutrišnjim dnem.
Kako si je včasih želela samote! Da, takrat, ko je z dvema kolegicami delila sobo. In vsaka je imela kup svojih želja: ena bi študirala ravno takrat, ko se je drugi zahotelo glasbe, in tretja bi rada zadremala. Kako težko je usklajevati želje in jim podrejati svojo trmo. A zdaj, kaj bi dala za tako veselo študentsko vragolijo, prešer-nost ali celo nesramnost! Nič od tega nima. Ah, tam zgoraj čisto v kotu se sprehaja pajek. Vera bulji v strop; morda je kje še kakšen. Nič! Oba sta vsak zase; torej sta lahko par, si zamišlja z bridkim nasmehom.
Po neprespani noči si je pomela oči in stopila v kopalnico. Že včeraj je ugotovila, da je ogledalo nameščal manjši človek, verjetno po svoji meri, ker si temena sploh ni videla, če se ni malce sklonila. Skrbno si je okrtačila srednje dolge rjave, nekoliko valovite lase, s prsti si je poravnala goste, v pravilnem loku oblikovane obrvi nad velikimi svetlomodrimi očmi. Sicer
2
je bita zadovoljna s svojo zunanjostjo in dobro je vedela, daje bila zaradi tega tudi hitro in povsod opažena. Danes, ko bi morala biti sveža in spočita, so bile veke rdeče in oči utrujene. Prvič bo stopila na svoje delovno mesto; v tisto veliko, svetlo zbornico, ki je bila zadnjič, ko se je šla dogovarjat, prazna in zato se ji je gotovo zdela še mogočnejša. Toda kaj so stene! Življenje ji daje tistih osemindvajset ljudi, ki bodo z današnjim dnem postali njeni kolegi, prijatelji, nasprotniki ali brezbrižneži. Nasprotniki? Čemu le? Kako ji je že rekel ravnatelj? Osvežiti si mora besede, ki so se ji nekako zasadile v zavest:
„Veste, mi smo sicer vsa leta razpisovali mesto glasbenika. Javljali so se ljudje, a niso imeli pogojev. Da, vi jih pa imate. Sicer bo naš dober glasbenik imel delo; bo pač šel učit na nižjo stopnjo."
Vera je mlada; komaj dobrih triindvajset tet, ki ne jamčijo, da
bi lahko dojemala življenje v zakulisju, brala med vrsticami. A ti stavki so ji situacijo le nakazali.
Jutro je sveže, svetlo in jasno. Sonce se je zdavnaj dvignilo nad griče in obetalo topel dan. Vera se je že pol ure pred osmo odpravila od doma. Pot je bila kratka, a vendar dovolj, da se je v njej naseljeni nemir zasidral še globlje. Skozi velika vhodna vrata je stopala s tesnim občutkom kakor pred diplomo. Razmišljala je, ali naj počaka ravnatelja ali naj kar sama vstopi. Nenadoma zasliši za seboj korake. Urejena ženska srednjih let jo vzpodbudno nagovori:
„Le korajžno, mlada kolegica."
Verin obraz se je prelil z rožnatim odtenkom in led se je začel odtajati. Ta tovarišica jo je pripelja do vrat, jih široko odprla in dejala dovolj glasno:
..Predstavljam vam mlado glasbenico."
Vera se je zdaj nekako znašla, se obrnila k tovarišici s tihim „hvala". Molče je stopala od osebe do osebe, se v zadregi nasmihala in segala v roke. Nikoli se ni dotaknila
toliko različnih dlani: velikih, majhnih, hladnih, toplih...
„Sedite pa lahko pri meni. Tu je prostor", se je ponudila ženska srednjih let.
Vera je stol potiho dvignila in nato sedla.
„Jaz sem Irena in vi?"
„Vera, prosim, kar tako me kličite."
Ko jo je ravnatelj še enkrat vsem predstavil, je bilo že odveč. Vsi so jo že poznali. Tisti uvodni del je izrabila za to, da se je sprehajala z očmi po obrazih. Nekaj mlajših žensk je bilo med njimi. Tudi starejših, ki so že blizu upokojitve, je zaznala. Med vsem tem ženskim svetom je bilo pet moških; mlajši postaven, zamišljen, bi utegnil biti zanimiv. Ah, kaj še! Svojo pozornost je preusmerila šele tedaj, ko je ravnatelj razdeljeval delo. Razločno sta ujeli ušesi:
..Tovarišica Jančarjeva, vi boste prevzeli glasbeni pouk od tretjega razreda dalje in", tu se je oddahnil, ..otroški pevski zbor. Mladinskega bo še naprej vodi) tovariš Pogačar... Veste, z njim ima dobre izkušnje in vidne uspehe."
Šmihelčanom novo igrišče za tenis
Po odiičnih uspclnh Pod-junčana Horsta Skoffa v svetovnem tenisu število ljudi, ki se v tej regiji ukvarja z beiim šporotm staino narašča. Tudi v Šmiheiu so si že daij časa žeieii primernih igrišč. Tem žeLjam je zdaj ustregei ASKO Šmihel in samoinicia-tiva šmiheiskih funkcionarjev je uspehia.
Osem iet po otvoritvi nogometnega so pretekio nedeijo poieg njega odprti še dve novi teniški igrišči. Večino finančnih sredstev za ureditev je prispevalo društvo samo. Pomagata pa je tudi občina Ptiberk, dežela in ASKO
Koroška. Predsednik Šimej Woschank se je v imenu društva zahvatit vsem prizadevnim sodelavcem, ki požrtvovalno delajo za napredovanje šmihelskega športa. Otvoritve so se udeležili zastopniki dežele, okraja in občine ter množica ljudi od blizu in daleč, olepšala pa jo je šmi-helska godba na pihala s poskočno glasbo. Cilj šmihelskega športnega društva je, da nudi občanom prostore za telesno razredrilo in da poleg tega vzgaja vrhunske športnike. Novo teniško napravo bodo Šmihelčani in teniški igralci iz okolice prav gotovo uporabljali za razvoj športa.
Austria še brez točke
Tudi v tretjem kolu prvenstva v najvišji avstrijski nogometni ligi celovška Austria ni uspela doseči točke. Na inn-sbruškem Tivoli štadionu je tesno podlegla molijonskemu moštvu FC Tirol z f:0. Odločilni gol za Tirolce je dosegel Roscher.
Vsekakor je bilo res presenetljivo, da je celovška Austria dosegla tako tesen rezultat, pa še smolo je imela, saj so celovški napadalci v zadnjih minutah zapravili še vrsto možnosti za izenačenje.
KOMENTAR
AA/DRfJ
MOP4R
ŠPORT !N SODIŠČE
Sodišče združenega dela Srbije je dokončno sklepalo o takoimeno-vanem nogometnem primeru. Nekateri jugoslovanski prvoligaši so se o izidu tekem že vnaprej domenili, nakar je nogometna zveza nekaterim klubom odtegnila toč ke,... Na vsak način je nato začelo o tem poizvedovati sodišče, ki je sklep NZJ razveljavilo, kar pa nekaterim klubom ni bilo po godu,...
S sklepom beograjskega sodišča je Partizan Beograd prvak lanske sezone, iz prve lige pa morata Špartak in Dinamo iz Vinkovcev. Formalno torej urejeno, nepopravljiva pa je seveda škoda, ki jo je -vsaj moralno - utrpel šport. V pravem športnem tekmovanju sodišče nima mesta.
Selam dosegM kar 6 golov: Novi dtj - spodnja hga!
V vseh koroških razredih in ligah se je preteklo soboto in nedeljo začelo nogometno prvenstvo. S tem se je tudi za slovenske nogometaše spet začelo trdo delo. V Selah seje že kar v tretji minuti zatresla mreža. V derbiju prvega razreda D proti Globasnici je namreč Martin Hobel izkoristil prvo možnost, ki se je ponudila Selanom. Globaša-nom, ki se sploh niso mogli vživeti, se je poznalo, da so oddali kar tri ključne igralce.
Pred odmorom so zatresli mrežo še novi kapetan Selanov, Norbert Hribernik, Rudi Urban in še enkrat Hobel.
V drugi polovici so Globa-šani igrali bolj napadalno in legionar Igor Klančnik je dosegel lep gol. Selški trener Fera je takoj reagiral na taktično potezo svojega nasprotnika Gostenčnika in okrepil obrambo. V napadu pa so Globašani znali Gregoriča ustavljati le s prekrški. Peti
gol za Selane je iz enajstmetrovke dosegel Travnik, Urban pa je zaključil serijo golov tri minute pred koncem.
Po tako jasni zmagi zasedajo Selani (slika zgoraj) vrh lestvice prvega razreda D. Med drugimi so v tem razredu igrali še Železna kapla- Reic-henfels 2:3, Galicija - Žitara vas 0:1, Sinča vas - Velikovec 1:0, v prvem razredu C pa je Kotmara vas dosegla v Vetri-nju remi (2:2) pra„d Rulitz
SAK navduši! v prvi tekmi
Po prvi tekmi Slovenskega atletskega kluba lahko zabeležimo, da igra moštvo letos še hitreje, da je kombinacijska igra še bolj izpiljena. 300 navdušenih gledalcev je na tekmi proti Irschnu videlo vrsto posebnih tehničnih vlož kov in nenazadnje tudi štiri gole.
V deseti minuti je Pihorner dosegel, prvi gol kmalu nato je Hanser zadel samo prečko. Po prekršku nad Kreutzem je sodnik dosodil enajstmetrovko in Velik je poslal žogo v gol. V drugem polčasu je igral samo še SAK. Gostje so v vsej tekmi samo štirikrat prišli pred Dalanovičeva vrata. Na drugi strani igrišča pa je Hanser preigraval preplašene branilce, kakor se mu je ljubilo. Nasprotnikom sta skozi noge pošiljala žoge tudi ..čarodej" Wolbl in ..žongler" Luschnig, mimogrede pa sta dosegla vsak še po en gol.
Bi!čovs nesrečno pod!ege!
Novinec v spodnji ligi nali že z neodločenim izidom zahod, Bilčovs, je v prvi tekme, so Šentjakobčani prvenstveni tekmi v Šcntja- pokazali, da so spretnejše kohu zaigral presenetljivo moštvo - v zadnjih semih samozavestno. Vrstile so se minutah takme so le še dose-lepe priložnosti, ki pa jih Sigi gli dva gola.
Hobel in Ljubo Stojilkovski V spodnji ligi vzhod je (na sliki v sredini) nista znala	Dobrla vas zmagala proti
izkoristiti, ali pa je bil vratar Klopinju z 2:0, Šmihelčani pa domačinov Kotz spretnejši.	so podlegli Šcntandražu z
Ko pa so že vsi gledalci raču- istim rezultatom.
Nov rekord
Ani Muller-Klemenjak, članica šprotnega društva v Podgorjah, je tudi ta konec tedna dokazala, da je izjemna tekačica na daljše proge. Na športnem mitingu v Innsbrucku je namreč pretekla progo desetih kilometrov v času 34:24, SO minut in tako izboljšala svoj lastni rekord kar za celih 13 sekund.
Koroška !iga
[Šmohor
2.	Magdalen 3 SAK 4.Brcžc
3.	ATSV Woltshcrg h.Lienz
7 Trg H.Matrci 9.Motita!
[H. WAC [ I. SV Šentvid [2.Pliberk [3. [rsehen !4. VSV/Beljak
) [00 0:12 [1004:02 [1004:02 110 0 4:12 [[003:02 11002:02 !0[03:3) )0)03:3] [00[0:20 [00]140 100)0:30 100)0:40 [0010:40 [00]):60
Spodnja liga-vzhod
[.St.Leonhard
2.	Dobrla vas
3.	Šcntandraž
4.	ASK Cetovec
5.	SCA Šentvid
6.	Wietersdorf
7.	Mostič
8.	KAC
0. ASV Celovec 10. Ruda [[.Frantschach [2. Klopinj [3. Šmihel [4. Trcibach
!)004:]2 [[002:02 11002:02 l[002:[2 [[00)02 ![00[:0 2 [OtODt! [0t0):[l 100)1:20 ]00!0:[0 [00)0:10 [0010:20 10010:20 [00[[:40
Po
Martin Hobel (Sele): /me// .smo Joto/) moz/to.sr/, zato smo /abbo r/o.seg/i tobbo go/ov. Priča/rova/ .sem, <-(a bor/o G/obt?.st:m' močne/.si. Oč/fno pa .so bi// preče) atra/e-a/. V e/rngem po/ča.sa .so .se zbotbb, a aa.š freaer )e p ruto-časao zaateaja/ /gra/ce /a obrepb obrambo.
Adi Blažej (Globasnica):
Prvi go/ .smo t/ob/b prezgo-<r/a/. Po )e zmct//o aa.so obraarbo. /Vato pa so Ve/a a; ob r.sabem aapar/a r/ovegb go/. Za^/azeao so zraaga/i. Nam ic a/ a.spe/o a ar/o a; as aa Ga/ota, Pe/i.ša /a /2/op.sat.
TERMINI
NOGOMET
Soh<Ha.8.8.!987:WAC-Slovenski atletski klub(!8.00).
Nedelja, 9. 8. 1987: Bilčovs - Brnca (17.30). Klopinj- Mostič (18.00), Ruda - Šmihel (17.30), Kotmara vas-Gospa sveta (18.00). Velikovec -Gaticija (18.00), Globasnica - Železna Kapla (!8()0).Podkrnos-Sele (17.30).
Torek, 11.8. 1987: Slovenski atletski
ŠAH
Četrtek, 6. 8. 1987: Posvet igralcev
SŠZ priprava na naslednje prven-
^ KROS TEK
Nedelja, 16.8.1987:3. mednarodni kros-tek na Stari grad - prirejata SPD Jepa-Baško jezero ' in SŠZ Celovec (Loče,10.00).
Spodnja liga-zahod
1.	Lcndorf
2.	WeiBcnstein
3.	Tristach
4.	Šentjakrrb
5.	Borovlje
6.	ASV Licnz
7.	Baško jezero
8.	Dettach
9.	Rožck [0. Brnca
11 [ ret le n
12.	Bilčovs
13.	Obermillstalt 14 Radcnthein
I I t) 0 5:) 2 ] ) )) 0 4:t) 2 [[ I) 0 3:1 2 ) ) 0 0 2:0 2 t ) 0 0 2:0 2 [ [ 0 0 3:2 2 I ! 0 0 ):0 2 [ 0 0 t 2:3 0 ) 0 0 ) 0:) 0 10 0) 1:3 0 I 0 0 [ 0:2 0 1001 0:2 0 ) 0 0 [ ):5 0 [ 0 0 [ 0:4 0