NO. 186
SR	sr** ^
	
	Uril 1
	W
S«	
Ameriška Domovi ima
/% m/v e w a e/* m— hoiv« e
AMERICAN I* SPIRIT £OR€i$N IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 29, 1965
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LXin — VOL. LXm
Mednarodna banka ni zadovoljna s počasnim pretakanjem kapitala
Dotok kapitala v revne drža-padanje Cen deželnrlh pri-ve popušča, te tišči tudi delkcv in surovin.
WASHINGTON, D.C. — Ta teden zborujeta v Washingtonu Mednarodna banka in Monetarni fond. Mednarodna banka je ob tej priliki objavila svoje letno poslovno poročilo. Poročilo se razlikuje od tistih v prejšnjih letih. V prejšnjih letih je banka gledala, da poroča samo o dejstvih in dogodkih, da jih Sanaa analizira, ne pa kritizira. Letošnje poročilo ima v sebi tudi nekaj kritike.
Banka najprej ugotavlja, da se gospodarski napredek v zaostalih državah zaustavlja. Ne dosega predvidenega odstotka. Banka misli, da je ta neprijeten In nezdrav pojav treba pripisati ^vema okoliščinama: dotok kapitala v revne dežele popušča. Kapital iz zasebnih virov kot Iz državnih proračunov bogatih držav ne najde več nekdanje poti v revne dežele. V prihodnjih 5 letih bi zaostale dežele rabile $3 do $5 bilijonov na leto več, kot bo znašal predvideni dotok kapitala.
Druga okoliščina se zrcali v dejstvu, da svetovne cene za deželne pridelke in kolonij alno 'MagG še naprej stalna padajo. Gospodarstva zaostalih, držay so zmeraj mapj donosna. Zato od leta do leta. težje plačujejo o-kresti in zapadle obroke za dolgove. Lansko leto je bilo na primer posojenih zaostalim drža-Vam kakih $9.5 bilijonov, od tega zneska je šlo nazaj v bogate države nad $4 bilijone za obre-SH in obroke.
Banka sama je lani posodila 27 državam nad bilijon dolarjev, fyena posebna agencija (Zveza za mednaroden razvoj) je pa 11 državam posodila le $309 milijonov. Posodila bi lahko še več, pa ni imela kapitala.
Mednarodna banka bi rada se-aJ dobila nov kapital, toda ne 2a sebe, ampak za Zvezo za nrednaroden napredek, kajti
^vno tej agenciji najbolj manj-'a sredstev za kreditiranje za-°sialih držav. Zveza daje nam-reč Posojila tam, kjer jih banka ne more, ker ji to prepoveduje-1° oj ena zelo ostra-pravila; Zve-2a sama ni vezana’ nanje in zato amco * daje tudi' bolj tvegana Posojila..
Iz slov. naselbin
NANAIMO, B.C., Can. — V Regional General Hospital je umrla 27. avgusta po dolgi bolezni rojakinja Pavla Car, ki je prišla v Kanado pred 10 leti iz Loškega Potoka v Sloveniji. Pred tremi leti je prav tam umrl njen oče Anton Car. Pogreb s sv. mašo je bil 30. avgusta. Zapustila je 5 let starega sinčka tukaj, v starem kraju pa brata, sestro in druge sorodnike.
ffusi bodo tudi Setos priSI kupit pšenico v ZM
DUNAJ, Avstr. — Strokovnjaki za poljedelstvo Rusije in satelitskih držav so prepričani, da je letošnji pridelek žita v vzhodni Evropi, prav posebno še v Sovjetski zvezi, tako slab, da bo morala ta poleg žita in moke, ki ju je že kupila v Kanadi, Franciji, Avstraliji in Argentini, kupiti še okoli 3 milijone ton pšenice in moke.
Takih količin trenutno nima nobena država več na razpolago razen Amerike. Rusi ne bodo prišli radi kupit žita v Združene države, v kolikor je njegov prevoz v Sovjetsko zvezo združen z obveznostjo, da mora biti prepeljanega polovico vsega kupljenega žita v ameriških ladjah, ker je ta prevoz za polovico dražji od povprečnega na svetovnem trgu.
¥ večje globine
WASHINGTON, D.C. — A-meriške atomske podmornice se ne spuščajo globlje v morje kot 400 čevljev. Sedaj so se odločili graditi novo, trdnejšo vrsto, ki bo sposobna operirati vse do globine 1,700 čevljev. Nova vrsta bo menda že gotova za redno službo v letu 1970.
Možnost spustitve v tako globino bo posebno važna za atom-
Na Kubi na mesec 12 jajc
oh AVANA, Kuba- — Vlada
Javila, da bo prihodnje tri j esece vsaka odrasla oseba ime-a na mesec pravico dobiti kveč-^mu en ducat jajc. Oblasti so tem napovedale, da bo ne-s januarjem Pri-0 njega leta ukiniti omejitev n"k“Pa sočivja.
ovedino, svinjino, ribe, mast, ^ r.°v° niaslo, mleko in milo pa hak° Vedno dobivali samo na do aZ^ce- Kako dolgo ne pove-
nič.
^«»W4RMER
Britanija oklicala v Adenu izredno sfanje
Velika Britanija je zaradi sabotaž in atentatov ukinila ustavo in uvedla izredno stanje v Adenskem protektoratu.
ADEN, Arab. — Britanski poskus povezati Protektorat Aden na arabski strani vhoda v Rdeče morje z ostalimi protektorati vzdolž obale južne in jugovzhodne Arabije v federacijo in tej dati neodvisnost, je doživel hud udarec, ko je morala vlada Velike Britanije ukiniti začasno ustavo protektorata in uvesti izredno stanje. Britanske oblasti so same prevzele odgovornost za notranjo varnost protektorata, ko so arabski teroristi pomnožili svoje napade in sabotaže v Adenu.
Britanski vojaki in njihove družine ne smejo v bare, kino-gledališča in restavracije. V mestu je uvedena policijska ura od šestih zvečer do petih zjutraj. Britanske vojaške patrulje stalno nadzirajo mesto, posebno pa področje pristanišča, največjega in najvažnejšega v tem delu sveta.
Uporniška organizacija za “o-svoboditev zasedenega juga” A-rabije, katere cilj je doseči popolno neodvisnost Adena in vseh ostalih delov Južne Arabske federacije, je pozvala “vse državljane, ki se boje Boga”, naj ne delajo za navo..upravo. Vsa o-blast je dejansko v rokah brit-skega visokega komisarja.
Aden je zadnje veliko britansko vojaško oporišče v tem delu sveta. Čuva britanske gospodarske in politične koristi v A-rabiji, zlasti petrolej v Kuvajtu, pa seveda v protektoratih, sultanatih in šejkatih južne Arabije. Angleži se zavedajo težavnosti njegove ohranitve in ga utegnejo lepega dne zapustiti in tako
Republikanec Lindsay ostal za demokratom
NEW YORK, N.Y. — Republikanski kandidat za mestnega župana New Yorka kong. John V. Lindsay je zadnje tedne vztrajno trdil, da vodi v voliv-nem boju demokratski kandidat, čeprav so vsi časopisi in ugotav-Ijalci javnega mnenja in razpoloženja volivcev govorili prav nasprotno. Sedaj se je, izgleda položaj res obrnil v njegovo škodo.
Prvo povpraševanje razpoloženja volivcev po primarnih volitvah, pri katerih je zmagal Abe Beame, v pogledu prednosti, ki jo dajejo njemu ali republikanskemu kandidatu Lind-sayju, je demokrat pred republikancem od 10 do 11 odstotkov. Če pomislimo, da je New York demokratski v razmerju skoraj 3:1, potem si lahko predstavljamo, da naloga republikanskega kandidata ni lahkg, pa četudi je ta simpatičen, ml4d mož, kot je to kong. J. V. Lindsay.
•----O------
Vatikanski koncil naj pomaga k skupnemu Sv. Pismu!
VATIKAN. — Ideja, da bi vsi kristjani imeli skupno Sv. Pismo vsaj v tistih knjigah, ki jih posamezne krščanske vere priznajo kot dele Sv. Pisma, je stara. Idejo je sedaj sprožil tudi Vatikanski koncil. Povod za debato o tem problemu je dal načrt resolucije o Božjem razodetju.
Gradivo za skuppo Sv. Pismo naj bi nabrali s skupnimi napori katoliški in protestantovski strokovnjaki in pri tem vpošte-vali tudi to, kar je zgodovina dognala v tej zvezi tudi v naj novejših časih.
ske podmornice oborožene s Po- - ^	- ^---- — -----
laris raketami. Ko bodo čakale j tudi ta del Azije prepustiti var-v tej globini pripravljene s svo-jStvu Združenih držav, ker sami
jimi smrtnonosnimi raketami na oceanskih tleh, jih sovražnik ne bo mogel zlepa odkriti.
Morja ob obalah celin so plitva, ker se te polagoma spuščajo proti oceanskim globinam. Tako spada Velikobritansko otočje še k evropski celinski plošči. Šele onstran njega se ta spusti v globine Atlantika.
bremena “ne zmorejo več”.
Otok Mavricij postane samostojna država
LONDON, Ang. — Angleška vlada je objavila sklep, da bo dala neodvisnost svoji koloniji na otoku Mavrici j. Tam živi 516,000 ljudi. Postopek bo uveden še to jesen.
RALPH S. LOCHER ODNESEL SORAZMERNO PIČLO ZMAGO
Pri včerajšnjih primarnih volitvah za demokratskega županskega kandidata v Clevelandu je dobil župan R. S. Locher komaj pičlih 7,000 več glasov kot njegov tekmec McElroy. Črni volivci so v nekaterih vardah glasovali 10:1 proti županu. — E. Turk v 23. in J.Cimper-man v 22. vardi zmagala z lahkoto.
CLEVELAND, O. — Včeraj je bil kar lep jesenski dan, ko je prav prijetno biti zunaj. Pri demokratskih primarnih volitvah za župana in pri primarnih volitvah za člane mestnega sveta na voliščih ves dan ni bilo nobene gneče. Udeležba je bila nenavadno majhna. Za tak slučaj so napovedovali županu R. S. Locherju veliko zmago, ta pa je bila dejansko prav pičla. R. S. Locher je dobil 50,645 glasov, njegov demokratski tekmec, okrajni rekorder McElroy pa 43,791. Razlike ni torej niti 7,000. Od skupnega števila oddanih glasov je dobil župan le 53.6%, med tem ko so mu napovedovali vsaj 60%. Črni volivci, ki so pri prejšnjih volitvah glasovali v veliki večini za Locherja, so se tokrat obrnili proti njemu, ker se je “premalo odločno” postavil za civilne pravice. ~
Moskva in Peiping sta
v zvezi preko Londona!
LONDON, Ang. — Peiping in Moskva sta se srečala v Londonu, ne morda v političnih zadevah, ampak po poslih. Moskva mora prodajati zlato, ker rabi dolarje in funte za plačevanje uvožene pšenice in drugih deželnih pridelkov. Peiping bi se prav istih valut rad znebil. Zakaj, si svet še ni na jasnem. Drži pa, da kitajski komunisti prodajajo dolarje in funte za zlato. Tako gre rusko zlato preko londonske borze v kitajske blagajne. Kitajski nakupi pa niso tako veliki kot so ruske prodaje.
Ralph S. Locher
Locherjev tabor je bil ves vesel, ko so prihajali v volivno pisarno prvi izidi in je bilo razmerje 2:1 za Locherja. Položaj se je obrnil, ko so začeli prihajati izidi volitev iz var d, v katerih imajo črni volivci večino ali so vsaj zelo močni. Tako so v nekaterih predelih črnih vard volili 10:1 proti Locherju. McElroy je odnesel večino v vseh 10 vardah, kjer imajo črnci večino in še v enajsti, kjer so zelo številni. V teh 11 vardah je dobil McElroy 24,421 glasov, Locher pa le 8,663. Črni volivci so torej glasovali za McElroya v razmerju 3:1.
V ostalih vardah mesta, na zahodni kot na vzhodni strani,
Rusija na pragu "velike narodne skupnosti"?
CLEVELAND, O. — Radio, te-, Da mora z ozirom na tak pro-levizija in časopisje govorijo te gram potekati zasedanje odbora dni, da se nahaja Rusija na pra-j kolikor mogoče optimistično, se
“ t0pla Najv^a Čit ^ ra^Ura 75. Na noč poobla-ev z verjetnostjo dežja.
gu “velike narodne skupnosti”, take kot jo je predsednik Johnson napovedal za našo deželo. Vsa ta poročila so precej nekritičen posnetek iz vesti, ki prihajajo iz Moskve in ki pripovedujejo o poteku zasedanja centralnega odbora ruske komunistične stranke.
Kot smo poročali, je ruski komunistični režim začel z uvodnimi slovesnostmi v praznovanje oktobrske revolucije, ki je za ruske komuniste naj večji praznik, v letu. Za uvod služi vsako leto zasedanje centralnega odbora, ki mu sledi zasedanje ruskega parlamenta. Važno je seveda zasedanje odbora in ne parlamenta, kajti na Ruskem je stranka na prvem mestu, država pa na drugem. Zato je merodajno to, kar govorijo komunistični voditelji na sejah odbora, na parlamentarnih sejah samo potrdijo politiko odbora in odo-'brijo nekaj običajnih opravil državne uprave.
razume. Da mora biti letos optimizem posebno velik, velja poseben razlog. Novi režim, ki je spodil Hruščeva z oblasti, mora pokazati ruskim delovnim množicam, da je boljši od Hruščeva. Zato toliko govorjenja o doseženih uspehih, zato toliko optimizma pri gledanju v bodočnost.
Med svetle napovedi spada tudi reorganizacija ruskega gospodarstva in industrije. To je dalo povod slavospevom v časopisju in povod, da so začeli govoriti o “veliki skupnosti”, ki naj čaka Rusijo. V resnici je vsa stvar skromnejša, zato pa precej tvegana. Par besedi naj to razloži! i
Rusko gospodarstvo je čisto v rokah državne uprave. Država mu odreja vse; ker je ta posel preobsežen, dela državna uprava več napak, kot jih gospodarstvo prenese, zato pa tudi življenjski standard ne pride na Ruskem nikamor naprej. Zato
sta tovariša Brežnjev in Kosygin sklenila, da je treba nekaj spremeniti. Spremembe se pa nanašajo največ na pravice ravnateljev podjetij, toda ne vseh. Dobrot teh sprememb bodo zaenkrat deležni samo ravnatelji v lahki industriji in trgovini, nekaj tudi v gostinstvu in prometu.
Vsi ti ravnatelji so bili do sedaj ravnatelji samo po imenu, v resnici pa niso imeli niti vseh tistih pravic, ki jih imajo pri nas obratovodje v obratih. Dobivali so od države surovine in pomožni materij al, denar za režijo in načrte, kaj smejo proizvajati. Kar so proizvajali, so razpošiljali po nalogih državne uprave kupcem, ki z njimi sploh niso imeli nobene poslovne zveze. Razmere so prisilile take ravnatelje, da so postali biro-kratje, da so samo gledali, da veliko proizvajajo. Niso gledali na kakovost blaga, niso se brigali, ali podjetja poslujejo dobro ali slabo.
Po novem bodo imeli nekaj več pravic: bodo lahko sami na-
kupovali, kar rabijo za proizvodnjo, bodo lahko sami odločali, kaj naj proizvajajo, bodo lahko sami prodajali, komur bodo hoteli. Manjkale jim bodo pa še zmeraj sledeče pravice:	obseg
posojil jim bo odrejala državna banka po navodilih državne u-prave, cene jim bo odrejala država, glede investicij bodo odvisni od državnih uradnikov, o delitvi dobička pa ne bodo odločevali sami, ampak tudi država. Kljub temu, da vse skupaj ni velik napredek, ako vse skupaj presojamo z našega stališča, napredek je vendarle. Za ta napredek bodo srečnim ravnateljem nevoščljivi tisti, ki teh dobrot ne bodo deležni, posebno v težki industriji. Naravno se bodo potegovali za iste prednosti, to bo pa prineslo v rusko gospodarstvo nova trenja, ki jih do sedaj ni poznalo.
Tako bo želja po veliki narod' ni skupnosti rodila veliko gospodarsko trenje med tistimi, ki imajo prednosti, in tistimi, ki so prikrajšani zanje. Kam to trenje pripelje, pa vidimo ravno sedaj v Jugoslaviji. | , ,
Edmund J. Turk
posebno v predelih narodnostnih skupin, je Locher dobil močnejšo večino kot leta 1962, ko se je v demokratskih primarnih volitvah meril z Mc-Elroyem in Corriganom.
McElroy je že ob 9.41 priznal svoj poraz, pa odklonil podporo svojemu zmagovalcu pri glavnih volitvah v novembru, češ, da bi ne bilo pošteno, če bi volivce pozival, naj volijo Locherja, ki ga je tekom volivne kampanje tako kritiziral, posebno še, ker bosta pri glavnih volitvah nastopila proti Locherju dva neodvisna demokrata, katerih pristaši so ga pri včerajšnjih volitvah v precejšnji meri podprli.
Če vpoštevamo, da je uživa. R. S. Locher pri včerajšnjih volitvah podporo redne demokratske organizacije poleg svoje lastne, podporo obeh glavnih * dnevnikov mesta, delavskih unij in še drugih organizacij in skupin, je njegova zmaga skoraj slična porazu, kot je to pripomnil C. Stokes, črnec, ki bo nastopil pri glavnih volitvah v novembru proti Locherju kot “neodvisen demokrat”.
Turk in Cimperman zmagala s 75%
Edmund J. Turk v 23. vardi, v katero spada večji del slovenske senklerske naselbine, je dobil 2,262 glasov, njegov tekmec “neodvisen demokrat” F. Dolence 645, M. Matthews pa le 71. Od celotnega števila oddanih glasov je dobil E. J. Turk 75 odstotkov, kar je vsekakor sijajna zmaga. Pri glavnih volitvah 2. novembra ne bo imel na volivnici nobenega tekmeca.
Tudi rojak John D. Cimperman v 22. vardi se je dobro odrezal, tudi on je dobil okoli 75% glasov in ne bo imel na volivnici v novembru nobenega tekmeca.
Pri volitvah za mestni svet je bilo nekaj iznenadenja v porazu republikanca Mastersona v 1, vardi, vodnika republikanske majšine v mestnem svetu, ter v porazu A. Pecyka v 28. vardi, kjer je njegov demokratski nas-
Iz Clevelanda in okolice
Poroka—
Danes dopoldne ob devetih se poročita v cerkvi sv. Vida gdč. Carol Mačerol, hčerka pok. Jamesa Macerol in Mrs. Frank Rožic s 1156 E. 71 St., ter James Krenisky, sin Mr. in Mrs. John Krenisky z 1166 E. 79 St. Bilo srečno!
Zadušnica—
V nedeljo ob 9.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Ralpha Skolarja ob 10. obletnici smrti.
Nova knjiga—
Slov. pisarna v Baragovem domu, 6304 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103, sporoča, da je dobila v prodajo angleško pisano knjigo “Kochewye”. Stane $2.50. Knjiga “Odprti grobovi je pošla, pa je na poti že nova pošiljka.
-----o-----
Predsednik Indije na
obisk v Jugoslavijo
NEW DELHI, Ind. — Predsednik Indije Radhakrishnan bo ta teden odšel za pet dni na u-radni obisk v Jugoslavijo. Vrnil bo obisk predsednika Tita v Indiji.
------o-----
Zadnje vesti
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Pakistanski zunanji minister je včeraj v glavni skupščini ZN predložil, naj Pakistan in Indija umakneta svoje vojaške sile iz Kašmirja, ki ga naj v imenu Združenih narodov zasedejo čete držav iz Azije, Afrike in Latinske Amerike. Nato naj bi bilo tam izvedeno ljudsko glasovanje o tem, ali želi ostati pri Indiji ali se pridružiti Pakistanu ali ostati neodvisna država. Indija to
zahtevo odločno zavrača. TAGAYTAY, Filip. — Rdeči križ poroča, da je bilo doslej odkritih 184 trupel prebivalcev vulkanskega otoka Taal na Luzonu kakih 40 milj južno od Manile. Vulkan je včeraj zjutraj nepričakovano izbruhnil velike količine pepela in lave, ki sta pokrila večji del otoka. Boje se, da je večina od 2,000 prebivalcev otoka mrtva.
WASHINGTON, D.C. — Armada je včeraj naročila razvoj obrambnega sistema proti medcelinskim raketam z uporabo raketnih lovcev Zeus. Ti naj bi bili sposobni prestreči in uničiti medcelinske rakete z atomskimi bombami že 400 milj daleč v vesolju. Če se bo sistem pri preskusih obnesel, bodo z njim zavarovali ameriška mestna in druga važna središča.
S. DIEGO, Calif. — Scott M. Carpenter, astronavt in akva-navt, ki se je preteklo nedeljo po 30 dneh v Sealab 2 preko 200 čevljev pod morsko gladino vrnil na površino, je dejal, da je morje človeku sov-ražnejše od vesolja, da pa je skušnja pokazala, da Človek lahko živi in dela pod vodo, kakor dolgo hoče.
protnik Dacek dobil preko 50% glasov in ne bo imel nasprotnika na volivnici v novembru. Iznenadilo je tudi, da ni dobil nad 50% glasov nekdanji predsednik mestnega sveta J. Russell v 16. vardi.
V mestnem svetu Clevelanda bodo s prihodnjim januarjem le še 3 republikanci poleg 30 demokratov.
/HifcRlSfc* Dv 'JCI
ismmfiMBHB
'ym ,’ .<<
V 'i.\a	tv IB i liii' Ifc
■V^ » » SS^IR s
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
fca Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece E* Kanado in dežele izven Združenih držav:
,	$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
83
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 186 Wed., Sept. 29^ 1965
Zagrenjenost med slovenskimi titovci
Kako se letos počutijo delovni ljudje v Sloveniji, ni treba ponovno opisovati. Dosti je o tem že napisanega, še več povedo tisti, ki so bili doma na počitnicah in ogledih. Kot je pa važno razpoloženje med ljudmi, še važnejše je vprašanje, kako se počutijo pri vsem tudi titovci, saj partija šteje menda 70,000 do 80,000 registriranih članov. Še posebej je pa važno razpoloženje med Vodilnimi titovci Kdo so, smo povedali zadnjič na tem mestu. Sekretarjem občinskih komitetov Zveze komunistov Slovenije je treba dodati še člane občinskih komitetov, načelnike raznih komisij in odborov, zaupnikov in prijateljev te vodilne občinske plasti. Ne bomo se dosti zmotili, ako jih cenimo v Sloveniji na 4,000 do 5,000, seveda pa vsi skupaj ne pomenijo toliko kot sekretarji občinskih komitetov. Kako je pa sekretarjem pri srcu?
Kakor hitro je beograjski parlament izglasoval zbirko zakonov in resolucij, ki naj ustvarijo podlago za nove gospodarske reforme, je tudi v Sloveniji završalo tako, seveda bolj po tihem, da je slovenski komunist št. 1 politični komisar za Slovenijo Marinko, poklical v Ljubljano vse sekretarje občinskih komitetov na “posvetovanje, na kate rem so razpravljali o tekočih političnih nalogah v zvezi z izvajanjem novih gospodarskih ukrepov”, kot pravi Ko munist od 6. avgusta.
Marinko je skupaj s svojim pomočnikom Avbeljem skušal vliti nekaj poguma v pobite in razočarane tovariše Predvsem jih je svaril, naj se ne podajajo pritisku svoje okolice in naj ji skušajo dopovedati, da se bodo dobre posledice sedanjih reform pokazale šele “čez nekaj let”. Pesimistom v podjetjih je treba razložiti, da trenutne težave v njihovih kolektivih niso večne in da bo kmalu bolje. Občinski komiteti ne smejo nepočakano ali enostransko presojati trenutnega položaja v podjetjih, pa tudi ne pasti radi takega položaja v zaskrbljenost in malodušje. Morajo na vsak način kljubovati “nekaterim pojavom in pritiskom ako so posamezna podjetja prišla v težave.
Marinkovi nasveti odpirajo pogled v razmere, ki morajo vladati v občinskih komitetih. Človek ne bi bil rad koži članov občinskih kometitov, ki nanje letijo polena ravno tam, kjer bi morali pričakovati največ podpore: od zaupnikov komitetov v podjetjih in javnih uradih. So to samo izbrani tovariši in sedaj se komitet ne more več zanesti niti nanje. Tudi oni so se vtopili v splošno godrnjanje slovenskega delovnega ljudstva. Sekretarji in njihova ožja družba se čutijo osamljene, val nezadovoljnosti buta ob nje same. Kdo ne bi bil pri takih razmerah pobit in zagrenjen?
Značilen je tudi Marinkov nasvet, naj se sekretarji in komiteti na vtikajo v konkretne težave podjetij in raznh uradov. Naj se ne mešajo, kako bodo delavski sveti v podrobnostih reševali vprašanje večjih plač. Pazijo naj samo da se ne bodo godile krivice tistim, ki res kaj delajo v tovarnah in pisarnah. Z drugimi besedami povedano: ako tudi sam Marinko ne ve, kako naj podjetja vežejo konce s konci, kako naj to razumejo občinski sekretarji?
Sekretarje z Marinkom na čelu mori tudi vprašanje zaposlenosti. Vedo, da je v podjetjih nastavljenih preveč ljudi, navadno s pomanjkljivo ali pa sploh nobeno kvalifikacijo. Kam z njimi, še sami ne vedo. Marinko je namreč dal sekretarjem samo take nasvete, ki so praktično neizvedljivi: več izmen v obratovanju, prekvalifikacija, konec nastavljanja novih delavcev itd. Ne bo preostalo drugega, kot da bodo ostali vsi delavci na svojih mestih, zato pa dobivali samo 80% svojih rednih dohodkov. Pri vsem tem pa bo vendarle moralo priti do odpuščanja delavcev, tega na sestanku niso mogli tajiti. Mogli so samo dodati, da je to “hud političen problem”.
Marinku in sekretarjem so bili pred očmi tudi tisti mladi delavci, navadno brez vsake kvalifikacije, ki bodo sedaj ostali na cestah brez dela. Vedo, kakšen dinamit lahko pomenijo v rokah raznih demagogov. Saj so komunisti pred desetletji rekrutirali svoje prve pristaše ravno v teh vrstah. Kaj, ko bi jih kdo sedaj začel posnemati? Tudi o tem je bilo na sestanku govora, še več seveda po sestanku.
Hud glavobol je delalo Marinku in sekretarjem tudi vprašanje reforme javnih služb. V Sloveniji je v javnih službah do SG.CCG uslužbencev, večinoma bivših partizanov in sedaj registriranih komunistov, zato do 80% brez vsake kvalifikacije. Zanje bi bilo treba letos najti 45 bilijonov dinarjev za plače in dodatke. Radi reform bodo pa morali biti proračuni zmanjšani za 16%- ali okoli 7 bilijonov dinarjev. Dosledno bi moralo biti odpuščenih približno 16% vseh uslužbencev. Koga pa odpustiti, ko so vsi dobri partizani in tovariši, obenem pa tudi nesposobni za opravljanje dodeljenih poslov? Ali pa naj ostanejo vsi na svojih mestih in dobivajo po 80% svojih plač kot v večini podjetij? V tem slučaju bi ostali pri nespremenjenih prejemkih, četudi so jim bile plače povišane za 23% do 25%. Ni čud-
no, da je sam Marinko rekel, da stoji partija ravno na tem polju pred izredno težavno “operacijo”.
Sekretarji so seveda lahko hitro izračunali: ako delavci in uradniki dobijo povišanja za 25%, potem pa prejemajo samo 80% svojih plač, niso ne na boljšem ne na slabšem. Na slabšem so seveda, ako primerjajo stalne prejemke s povišanimi cenami. Za kolikor so narastle cene, ravno za toliko se je znižal njihov življenjski standard. To je prvi uspeh novih reform, ki se je pokazal takoj in ne šele “čez nekaj let”.
Marinko je navzočim sekretarjem tudi pridigal o varčevanju, seveda so vsi smatrali poziv za prazne besede. Saj so vedeli, da bodo deležni samo pozivov na edinost, solidarnost, požrtvovalnost, disciplino, da pa ne bodo odnesli nobene obljube, da bodo dobili kaj denarja.
Zato so odšli s sestanka podobni okleščenim drevesom, ki stojijo na samem sredi hudih viharjev.
In to naj bodo stebri Zveze komunistov Slovenije.
tujina. Slovenskega človeka je vrglo na vse strani sveta. Kje je torej naša domovina? Ali je res
tole šolsko leto.
V nedeljo zvečer so fantje in dekleta kurili kres. Lepo je, da
samo pod Triglavom z začrtani- so se spomnili na to staro slo-mi mejami? Pojem domovina semensko navado.
BESEDA IZ NARODA
Zborovanje SMU-a
v Olileagu
Chicago, 111. — Malo pozno je tole poročilo, a zborovanje SAVA-e je vsekakor tolikšen dogodek v slovenskem življenju v Ameriki in Kanadi, da zapoznelo poročilo prav nič ne zmanjša njegovega pomena.
Slovenski akademiki v Ameriki — kratko SAVA, SAVANI — so imeli svoje letošnje zborovanje v Chicagu v dneh 4., 5. in 6. septembra. Prišlo je 60 njenih članov iz raznih krajev, iz New Yorka, Clevelanda, Toronta, iz Minnesote, iz Chicaga in okolice. Ves spored zborovanja je spet dokazal, da smemo imeti upe v to organizacijo, v njene člane in članice.
Zborovanje se je pričelo v soboto popoldne ob dveh s preda-
vlovi v srčne vezi”. Tretja točka je bila “Blodnik” parodija Aškerčevega Brodnika. Zelo posrečeno jo je priredila Marinka Burgar, recitiral pa Drago Petkovšek. Blodnik je bil objavljen v glasilu SAVE v Odmevih letos februarja. Blodnik ni nihče drug kakor nesrečni urednik Odmevov Jaka Okorn, ki se pošteno spoti, preden vsaka številka zagleda beli dan. Zanimivost te recitacije je bila, da smo o-bupne urednikove kretnje videli skoz prosojno platno. Za glasbeno spremljavo med nastopom New-Yorčanov je skrbel Lojze Šturm.
Odsek CLEVELAND je pod vodstvom Boža Pusta in Toneta Arka izvedel po Prešernovi Nebeški procesiji svojo “Akademsko procesijo”, pri kateri je sodelovalo 15 članov. Prireditelja sta hotela z njo prikazati raz-
vanjem p. Fortunata Zormana, | mere med SAVANI in ostalimi ki ga je zbranim predstavil | slovenskimi študenti v Cleve-predsednik SAVE Stane Ose- landu. Prizor je bil izveden ta-nar. Predavanje je bilo o pome-j ko, da so mimo mize, za katero nu sprememb v liturgiji. Poda- sedi predsednik z dvema pomoč-no je bilo pod vidikom pastoral-! nikoma, korakali in se predstavne teologije, ki je po besedah J Ijali tipični študentje, nekdanji govornika sedaj najbolj v o-j in sedanji, pridni in leni, priza-spredju in ki je temelj celotne- devni in brezskrbni. Osrednja mu delu sedanjega cerkvenega misel v “Akademski procesiji” zbora. Velik kos predavanja je!je bila želja, naj slovenski štu-govornik posvetil sv. Cirilu in dent j e v Clevelandu pristopijo Metodu, ki sta imela že pred in delajo pri SAVI. Druga toč-1,100 leti podobne probleme na- ka Clevelandčanov je bila reci-rodnega jezika v liturgiji, kot tacija “Študentovski”, pri kate-jih ima sedaj cerkveni zbor in ri sta nastopila recitator Božo da sta mnoge probleme zgledno; Pust in pianist Peter Sodja. Iz in globokoumno rešila. Pri tem! srca želimo dr. Tonetu Arku in pa obenem storila ogromno na- Božu Pustu, da bi jima uspelo
rodno-kulturno delo za vse Slovane, s tem da sta prevedla o-bredne knjige na tedanji slovanski jezik solunske okolice. Po pravici je govornik dejal, da smemo biti Slovenci in vsi Slovani ponosni na to veliko delo teh dveh slovanskih apostolov s cerkvenega in prav tako z na-rodno-kulturnega vidika. — Predavanju je sledil živahen razgovor, ki se je delno oddaljil od teme in se dotaknil drugih perečih problemov, na pr. črnska integracija in slovenske fare. — Čeprav je med eno in drugo lilo kot iz škafa, se je zbralo k predavanju lepo število fantov in deklet. Potem je sledil prvi del občnega zbora: poročila o delu v preteklem letu.
V soboto zvečer so SAVANI priredili kulturno-zabavni večer za širše občinstvo v dvorani pri Sv. Štefanu. Izvajale so ga skupine iz New Yorka, Clevelanda in Chicaga. Napovedovalec je in Stane Osenar.
Odsek NEW YORK je pod vodstvom Draga Petkovška nastopil s tremi točkami pod naslovom “Teci, teci, SAVA”. V veselo parodijo na moderne kričače Beatles-ščurke je kot nekdanji sodelavec slovenskega radia v Trstu vedel in znal preliti slovensko besedilo in ritem to, kar danes osvaja mladino po svetu in priteguje tudi našo. Skupina štirih fantov, dveh deklet in lektorja je tudi po zunanji opravi — obleka in lasje —
dati clevelandskemu odseku tak polet kot se spodobi za Cleveland.
Odsek CHICAGO je pod vodstvom režiserja g. Jožeta Rusa predvajal zborno recitacijo Župančičeve “Dum e”. Nastopila je skupina 17 mladih ljudi — 8 fantov in 9 deklet. Župančičevo mojstrovino je prikazala čudovito, menjajoč se moški in ženski zbor ter nastop štirih solistov. Ker je marsikak posluša-lev pogrešal uvodno besedo v “Dumo”, naj bo to poročilo nekoliko daljše.
V razgovoru je režiser povedal tole: Poleg veselih in šaljivih prizorov je nujno, da mladi ljudje slišijo tudi kaj resnega in globljega, še bolj je pa nuj no, da se kot bodoči nosilci slovenske kulture seznanijo z našimi književnimi biseri. Iz spoštovanja do gledalcev, pa naj bo to mladina ali pa preprosti ljudje, čutim kot režiser dolžnost, da jim na odru pokažemo delo, ki ne samo širi obzorje, ampak tudi plemeniti duha. Delo pesnikov in pisateljev, ki so črpali snov iz narodnega bogastva, imajo trajno duhovno vrednost. Napačno je mnenje, da poslušalci težkega literarnega dela ne doumejo. Morda ga včasih na svoj način, vendar ga, zlasti še, če je dosti pripravljeno in na odru resno in doživeto podano. Recitatorji so se v tem primeru prav potrudili in so hoteli z živo besedo, z ustreznimi; kretnjami,
dobro predstavila Bitence-Beat-' z mimiko, s padajočimi in rasto-lese. Kot drugo točko je ista' cimi glasovi na najbolj veren skupina zapela šaljivo “Amor”. j način prikazati občutje in pre-SAVANI se zavedajo, da ta ma- vide pesnika. “Duma” je pesni-
li neugnani lovec ob njihovih tev s samimi kontrasti: moški in snidenjih vedno “preži in s svo-j ženska,'otroškost in zrelost, hre-jo puščico, da po dva in po dvatpenenje in trdota, domovina in
je z izseljenci čudno in skrivnostno razširil. Tudi tukaj v Ameriki je sedaj naša domovina, v Kanadi, v Argentini, v Avstraliji. Povsod tam, kjer dihajo in snujejo Slovenci, tam, kjer jim srce bije za slovenstvo, tam, kjer delajo za ohranitev slovenske besede. Če živimo na tujem, ni vse zgubljeno.
Recitatorji “Dume” so nosili temnejše obleke. Zakaj take? Pesem gre iz časa v čas, iz dobe v dobo in ni modna. Recitator lahko z glasom ali s kretnjo na-znači vesel ali žalosten dogodek; glas lahko vriska ali joka, kretnja more biti živa ali mrtva. Obleka naj predstavlja nekaj vmesnega, nekaj, kar je med veseljem in žalostjo, ker je ne morejo menjati. Da je bilo občutje med recitiranjem ubranej-še, so besedilo priv nalahno spremljali zvoki kitare. Za o-drom sta po narodnih motivih igrala ga. Šoukalova in njen sin Jerom.
Mladinski pevski zbor iz Chicaga, čigar člani so največ tudi člani SAVE, je pod vodstvom p. Vendelina špendova začel in končal kulturni del programa. Za uvod je moški zbor zapel tri pesmi, med katerimi sta bili “Slovenec sem”, “Lipa zelenela je”. S ploskanjem so ga ljudje sprejeli na oder, z vzkliki in na-dušenjem so ga pospremili z njega. Za konec je pa mešani zbor nastopil s peterimi, med katerimi je najbolj učinkovala iz Prodane neveste “Kaj veseli bi ne peli”; tudi ta je bil nagrajen z burnim ploskanjem. Ko je mladi tuji gost vprašal pevovodjo, koliko časa so se pripravljali za nastop, je ta smejaje se odgovoril: “Kar celih pet let.” Toliko let je namreč poteklo od njegove ustanovitve. Čestitamo pevcem ter p. Vendelinu k u-spehom in vztrajnosti. Mala pripomba: dekleta naj nastopajo v enakih oblekah; bo lepše. Mladinski zbor je spremljal na klavir naš umetnik-pianist g. Alfred Fischinger.
Obisk, ki je bil v začetku programa še pičel, je naraščal in bil končno zelo dober. Zopet smo videli precej gostov iz bližnje in daljne okolice. S priznanjem in s pohvalo so se udeleženci poslovili od mladine.
V nedeljo, 5. septembra, so se SAVANI prestavili v Lemont. Ob 11. uri so imeli na prostem pri lurški votlini sv. mašo, katero je daroval duhovni vodja SAVANOV p. Vendelin. Popoldne ob dveh so se zbrali k predavanju dr. Rajka Ložarja “Slovenska umetnost”. Visokošoi-cem ga je predstavil dr. Jože Bernik. Predavatelj je izbral za vsako dobo najbolj značilne predstavnike in z njihovimi slikam (reprodukcijami v raznih knjigah) podprl svojo razlago. Kako mojstersko je razložil razliko med impresionizmom in ekspresionizmom. Poleg umetnosti same je v predavanju nakazal razne pereče slovenske kulturne probleme in potrebe. Po predavanju je bil vsakdo prepričan, da je dr. Ložar temeljit poznavalec slovenske umetnosti in slovenskih kulturnih
Na Delavski dan je del študentov odšel proti svojim domovom, del pa je zborovanje neuradno nadaljeval s tem, da je šel z dr. Ložarjem v čikaško u-metnostno galerijo v Art Institute. Ob značilnih umetniških delih raznih dob je zbranim skušal dr. Ložar nuditi osnovno razumevanje likovne umetnosti. A nekateri študenti so pokazali, da so v umetnosti že precej doma. Ker je govornik večkrat vpletel v svojo razlago kak angleški izraz, so takoj prisluhnili številni ameriški obiskovalci. U-pravičeno je dr. Ložar dejal: “200 poslušalcev bi imel na mah, če bi začel po angleško.” Tako so pa radovedno strmeli v živahno in temperamentno razlago v njim nepoznanem jeziku.
Kot že rečeno, letošnje zborovanje SAVE v Chicagu je spet dokazalo, da smemo tudi naprej imeti upe v slovenske študente in študentke po širni Ameriki in Kanadi.
Janez Grum
Ana Gaber
Zakaj reman© v Frank?
CEVELAND, O. — “Romanje je pobožno potovanje v kako oddaljeno svetišče, v svet kraj, ki ga vršimo iz verskih nagibov. Romarjeva pozornost je na poti stalno usmerjena k skrivnosti, ki je povezana s krajem, ki je cilj romanja, in kjer se javlja božja učinkovitost.
Romanja so pobožnostna, če jih vršimo z namenom, da krepimo svojo pobožnost in poglabljamo sveta čustva, ali pa spokorna, če jih vršimo v duhu pokore kot zadostilna dejanja.” (Dr. R. Klinec: “Na božjo pot”.)
Z različnimi prireditvami smo se ob dvajsetletnici spominjali nedolžnih žrtev zadnje vojne in revolucije v naši domovini, ob koncu pa poromajmo k Žalostni Materi Božji v Frank, da za pobite žrtve molimo, za sebe pa prosimo tolažbe in vdanosti v voljo božjo. Zato bo to naše romanje hkrati pobožnostno in spokorno.
Ker je romanje po svojem bistvu versko dejanje, ima predvsem duhovni namen, pospeševati božjo čast in lastno posvečenje. Pa je tudi neke vrste duhovna obnova, duhovna vaja, kajti daljše potovanje, na katerem je naša duševnost usmerjena v duhovni svet, nujno poglablja notranje življenje in krepi versko zavest.
Preč. g. dr. Franc Blatnik, S. D.B., iz Patersona bo daroval sv. mašo za padle žrtve in nam govoril besede tolažbe in vzpodbude, da se bomo z romanja vračali duhovno prenovljeni.
Na romanje vabimo ne samo članstvo, marveč vse rojake, da še enkrat skupno pomolimo za vse padle žrtve vojne in revolucije.
Odpeljemo se v nedeljo ob 8h zjutraj izpred Baragovega doma in izpred cerkve Marije Vnebovzete.
Ob desetih dopoldne bo sv. maša (po clevelandskem času ob 11. uri), po sv. maši bo kosi-
Važne svetovne dogodke izvemo takoj po nekaj urah že po TV in radio novicah. Vendar, taki, ki se borimo še z angleščino, navadno narobe razumemo ali vsaj nepopolno. Zato smo kar veseli, da prejmemo A.D., ki nam v slovenščini pove, kaj se je zgodilo in potom nje pridemo na “čisto”.
“Novi grobovi” je zelo zanimivo poglavje, kdor ga zna prav brati. Za me, ki umrlega ne poznam, je zanimivo: njegova starost, kdaj je prišel v Ameriko, v katerih društvih se je udejstvoval, kaj je delal po poklicu, kako veliko družino je zapustil in nazadnje ali gre njegov pogreb skozi cerkev ali mimo cerkve.
Iz Clevelanda in okolice so novice, ki se tičejo samo tamkajšnjih. in za nas, ki smo daleč od vas, so zanimive samo toliko, če koga osebno poznamo.
Druga stran ima uvodni članek, ki je vedno zanimiv, posebno, ker sb ti članki tako močno različni vsak dan. Ne drže se gotove linije, ampak vsakdanjh za nas Slovence važnih dogodkov. Zato so ti članki vredni vsega priznanja.
Potem slede dopisi “vsake vrste, sorte”, med njimi predna-čijo: Tone s hriba, Vrhenški Tine, Regerčan, Stari Majk in An-drejček iz Minnesote. Ne vem, kdo bo stopil na njih mesto, kadar bodo ti možje odložili pero. So stara garda, ki ne odneha zlepa. Tudi to je posebnost starih pionirjev:	dokler žil’ca da,
ne odneha. Vsa čast takim možem, ki so vredni posnemanja.
Njim slede razna društvena obvestila in vabila. Pri tem je zanimivo, če pogledaš Koledar prireditev. Z lahkoto opaziš, kako je gneča na kak dan s prireditvami. Ubogi Cievelandčani, saj ne vedo, kam naj gredo, posebno, če je kdo pri tem povabljen še na kak zasebni party.
Sledijo članki: Ženska košarica, Zdravje, Kulturna kronika in Novice iz Slovenije, Koroške, Primorske, manjkajo pa novice iz Argentine in evropskih držav, kjer je naseljenih več Slovencev. Pač ni dopisnikov od tam.
Kar sledi na naslednjih straneh, so razni članki, ki so poučni in obravnavajo preteklost, sedanjost in prihodnjost z raznimi zanimivostmi. Potem so tudi povesti in romani povečini dobro izbrani tako, da jih čim večji krog bralcev in bralk bere.
Seveda brez trgovskega oglaševanja ni dnevnega časopisa, zato ga imamo tudi v A.D. Saj oglaševanje v listu je eden od močnih podpornikov lista, da lahko obstoja in vsak dan prihaja med nas.
Naj omenim še angleško stran, ki je po svoje zanimiva, kdor jo bere.
Bom končal z mojim opisovanjem A.D. Želim le, da bi dobila več naročnikov, kar bi pripomoglo, da bi se list lahko povečal na več strani in bi bilo s tem tudi več branja.
Vas pozdravlja
Frank Mihelich
— Povprečna parna lokomotiva ima nekako eno miljo cevi.
, ,	lo, popoldne ob 1.30 bo sv. kri-
problemov, oKenem pa velik po- žev pot. Ob 2h pa bodo v cerkvi
znavalec celotne evropske umetnosti in kulture sploh. Tako ali podobno predavanje bi morali vsako leto slišati Slovenci po vseh slovenskih naselbinah. Premalo se zavedamo, kako te-meljitega strokovnjaka in široko razgledanega človeka imamo v svoji sredi, pa ga tako redkokdaj povabimo medse. Naj dodam, da se je po predavanju razvila živahna debata, v katero so posegali Božo Pust, dr. Bernik in drugi SAVANI ter starejši gostje. Po predavanju so študentje nadaljevali z občnim zborom. Upajmo, da bo novi glavni odbor sam kaj povedal slovenski javnosti o tem občnem zboru: kdo so v novem odboru in kje je sedež SAVE
pete litanije in blagoslov. Ob 3h odhod v Cleveland. — Prijave sprejema g. Lojze Bajc, tel. 531-4306.
M. Vrenko, predsed.
Šele dva iki po min pride, pa m za M
GILBERT, Minn. — že večkrat sem se hotel malo bolj na široko opisati, kako mi A.D. u-gaja, danes bom to storil. Res je, da v Minnesoto pride šele dva dni po izdaji, pa nič za to.
Prva stran ima štiri poglavja. Prvo: Svetovna politika in njeni dogodki; drugo:	Zadnje vesti;
tretje: Novi grobovi; in četrto: Iz Clevelanda in okolice.
IZ NAŠIH VRST
Minneapolis, Minn. — Spoštovana gospa Debevec! Prav lepa hvala za opomin, da nam bo pošla naročnina. Takoj smo napravili Money Order, da bi ja ne zamudili. Zelo nam je dobrodošla Ameriška Domovina, vsaj človek kaj izve iz te uboge Jugoslavije. Pa kar so hoteli imeti, to pa imajo. Smo srečni, da smo odšli od tam, čeprav smo dovolj prestali, ko smo bežali. Nasmehnila se nam je sreča, da smo prišli v to ljubljeno Ameriko. Otroci so nam že vsi poročeni, razen enega sina, ki je hvala Bogu, še pri nama. Bodite vsi lepo pozdravljeni, znanci in prijatelji tukaj in v Kanadi od družine Vidervol
SMEiuŠJl A DUM O vINA.
RS3!;5®®3!33S3*5G53!353!3!S*5S3S3*53®3®3«3*^^
Hirschevi -- J. M.:
V volovih
graščinskega jezera
Cista neumnost je, dvomiti v smrt človeka, katerega truplo ie prepoznalo najmanj dvajset ljudi,” je nadaljeval Košutnik. ^2 in moja žena pač ne bi mo-§-a dovoliti, da bi se shranilo v našo rodbinsko grobnico tru-Plo kakšne tuje ženske. Saj tudi B’°spod višji svetnik ne dvomi, je gospodična Vera res mrt-^a> vendar je dejal, da mora Verina smrt prej ugoto-vijena z obsodbo njenega možica. Tako natančen je ta stari
§°spod.”
Sicer pa ima prav. Njegova Vestnost in natančnost sta nam lahko za zgled,” je pripomnil
oderuh.
‘Kar vzehite si ga za zgled, gospod Kračar!” je rekel pos-oaehljivo Košutnik, toda je ta-°j pripomnil dobrodušno. “Ni-ar se ne prepirajva o tem. Vsakdo živi in dela po svojem °husu. Jaz gospodu svetniku či-sl° Privoščim njegov okus. Jezi samo to, da me s svojo napačnostjo spravlja v denarno Zadrego. Z vašo pomočjo pa
uPam premagati tudi to zadrego.”
((r7	1
•'O mojo pomočjo? Kako miške to?” je vzkliknil Kračar in 0Pl planiti pokoncu.
Košutnik ga je potisnil nazaj ^a stol in dejal: “Bodite mirni, lagi prijatelj Zakaj bi se neki Vzburjali! Ali vam ni vseeno, dobivate za svoj denar obre-
sti od
ga?”
mene ali od koga druge-
Denar, denar,” se je jezil račar. “Kaj mislite, da mi de-ftar rase na drevju?”
Kekel sem vam že, kako je ' ,reajo in nima pomena, da se Kiedavate. Dobro veste, da vam °m vrnil vse do zadnje pare,” Se Je bohotil Košutnik.“Dajte P’ še sto tisočakov in podalj-“Jte menico na šest tednov.”
. Kaj bi bilo z mojim denar-JeP’ če bi vi ne dedovali po po-"°jni gospodični,” se je spomnil račar. “Kako bi mi zdaj mogli VrPti denar?”
s ^račar je nato umolknil in vG 2amislil. Kako lepo bi bilo, vP ki mogel za dolg dobiti Ko-^ ntkov gradič Gozdnik. Posie-tega premišljanja je bila, v ,.Se je med stokanjem in Vdihovanjem izjavil za podalj-Sa^le menice.
Dobro,” je menil Košutnik ob Sekel za mizo. “Dajte mi ^ razec, pa vam	izstavil
^_enico na štiristopetdesettisoč farjev, plačljivo 25. avgusta.
mi morate dati še sto s°cakov.”
J6!!” je spet okleval Kra-Vr k k>enar, pa spet denar. Z hujCa^em -i6 Pa P°tern tako
“Ne
^ vam je vendar jasno, da vse nazaj.”
2d-'" g°Vorite kaj takega' dobite
K v
rt.:RSutniku se je naposled pos-^ ° izvleči iz skopuha denar.
Saha° •	nova menica naPi*
Se a stara menica uničena,
PuhG ^‘oautnhk odstranil. Sko-trp ie sPreniljal nazaj skozi Za. k*11-0	30 se zaPria vrata
hip j.°3utnikom, sta se stari in brij 1 Kračai’ spogledala in se g drugemu nasmehnila.
N	*
šutna:ednjega ^ne 30	^0"
kovč °Vlh spravliali Prtijag° v
t0	in že zvečer je odpo-
Kijrn Košutnikova družina iz siu^-e- Spremljali sta jo k^kli n'ia ^ Suvernanta °beh
gi .	12
jo y^Z\ ^0Zci> vlažen od dežja, do	Jugova Slavka proti
lu- Prišla je bila iz Ljublja-
jodi^er ie bila obiskala brata v
0biskSe^e	ktt0 dosoljeno,
ti ga.
Slavka je bila sicer ugotovila, da je postal njen brat Mirko v ječi bolj bled in da je shujšal, vendar ni opazila pri njem ni-kake potrtosti. Le brezmejno ogorčen je bil zaradi krivice, ki se mu godi. Rekel ji je tudi, da za trdno upa, da se mu bo posrečilo dokazati pri sodni obravnavi svojo nedolžnost. Mnogo bolj kakor lastna usoda ga je skrbela usoda uboge Vere. Zabičal je svoji sestri, naj jo poišče.
Slavka mu je pripovedovala o lepem pogrebu, o katerem je brala poročilo v listih, in Mirko je obupno vzkliknil: “Med tem ko pokopavajo lažno Vero, morda' prava tam v tujini umira. A jaz ji iz ječe ne morem pomagati! Gotovo se ji je zgodilo kaj hudega, ker ne pošlje nikakega sporočila.”
Slavkin pogled je med tem, ko je brat govoril te besede, padel na paznika, ki je prisostvoval njunemu pogovoru. Opazila je, kako zaničljiv nasmešek je zaigral okoli njegovih ust. Paznik je Mirkove besede gotovo smatral namenjene njemu, zato je pač menil, da jetnikova sestra ali slepo verjame bratu ali pa. celo dobro ve za njegov zločin.
Če bi ne bila njegova sestra, bi pač kakor vsi drugi ljudje ne verjela Mirku. Da, morda bi tudi kot sestra dvomila v Mirkove izpovedi, če bi ne bila tudi mati potrdila vsega, kar je Mirko izpovedal. Seveda, zgodba se je glasila zelo neverjetno.
Čigavo truplo so potegnili iz potoka? Vsi razen matere, brata in stare kuharice so prepoznali najdeno truplo za Verino.
Zakaj je Vera, ko jo je Mirko potegnil iz vode, vztrajala na tem, da ne sme nihče ničesar izvedeti o njeni nesreči in njeni rešitvi? Kako je mogla sicer tako razsodna mladenka zasnovati tako pustolovski načrt pobega z Mirkom? Saj ji vendar to ni bilo potrebno. Kako je mogel Mirko pristati na ta načrt? Še bolj se je Slavka čudila, da je celo njena mati odobrila tak načrt.
Toda brat in mati ne lažeta. Tu je neka skrivnost, ki ji je treba priti do dna.
“Samo Vera lahko razveže ta vozel. Toda kje je Vera?” si je rekla Slavka skoro z istimi besedami, ki se jih je poslužil Mirko.
Kakor hitro je bil Mirko stavljen pod obtožbo, si je izbral za branilca mlajšega odvetnika, ki se je bil šele nedavno naselil v Ljubljani. Odvetnikovo prvo opravilo po pogovoru z Jugom je bilo, da je razglasil v domačem in italijanskem časopisju poziv na gospodično Vero Ogo-relčevo, naj se javi.
Mladi odvetnik doktor Klančnik je mora zaradi tega poziva na “mrtvo in pokopano” osebo preslišati mnogo pikrih opazk. Toda to ga ni motilo. Mnogo bolj ga je peklo dejstvo, da je ostal poziv brez uspeha.
“Če bi mogli dobiti stik z gospodično Ogorelčevo,” je rekel mladi odvetnik Slavki, ki ga je bila po obisku brata posetila, “bi gospod Jug ne potreboval nikakega branitelja. Obtožba proti njemu bi se sama od sebe podrla. Ker se pa gospodična ne oglasi, tudi naj spretnejša obramba ne bo mnogo pomagala.”
(Dalje prihodnjič)
Le malo za zamaške
ST. LOUIS, Mo. — Samo okoli 5 odstotkov vse v naši deželi porabljene plutovine gre v zamaške za steklenice.
Milwauske iveri
MILWAUKEE, Wis. — Letošnje leto je društvo Triglav s svojimi pridnimi delavnimi članicami in člani priredilo kar dve gozdni veselici oz. piknika v svojem lepem parku. Oba piknika sta bila lepo obiskana ter sto dosegla poleg zabave in veselega razpoloženja med rojaki, tudi lep finančen uspeh. Pri drugem pikniku se je društvo Triglav na pobudo inž. Joža Rusa iz Berwyna odločilo, da priredi športno tekmovanje med čikaško Ligino mladino in mladino društva Triglav. Mlada in zala dekleta in postavni fantje so tekmovali v “ping-pongu” in v odbojki. Predsednik društva Triglav Franc Mejač je poklonil športno trofejo kot prehodni pokal zmagovalcu v odbojki! Či-kažani pa so poklonili lepo darilo zmagovalcu namiznega tenisa. Čikaško ekipo je vodil inž. Jože Rus, domačo pa Dari Strm-šekova. Vrhovni sodnik pri odbojki je bil Lojze Galič..
Strel, znak za začetek prvega športnega tekmovanja na Triglavskem športnem prostoru je dal Toni Strmšek. Udeležba občinstva je bila zelo lepa. Tekmovanje v “ping-pongu” se je vršilo v Triglavskem domu. Pri dekletih je zmagala Loni Limoni, sledili sta Modic Marta in Arko Cristina iz Chicaga. Pri moških je zmagal Rode Franc iz Chicaga, sledili so mu Kunovar Jože iz Milwaukee in zopet iz Chicaga Drop Tone. V odbojki so zmagala mihvauška dekleta z 15:10 in 15:13. Nastopile so sledeče tekmovalke:	Vlasič A.,
Martinčič E., Rus Marija in Metka, Rebrica D., Skvarčova in Loganderjeva. Za Triglav so igrale: Modic Ivanka in Marta, Bambič M., Limoni Loni in Mary, Smolič Erika in Mira Kotar. Pri moških iz Chicaga so nastopili: Drap Tone in Stanko, Gaber Tone, Arko Tone, Janko in Jože, Škamperle Dušan in Rode Franc. Za Triglav pa sledeči: F. Jakoš, J. Mejač, K. Strmšek, J. Kunovar, V. Staut, T. Rifelj in brata Palmquist. Obakrat so zmagali Triglavani, in sicer 15:13 in 19:17.
Predsednik Mejač Franc je izročil zmago valcem prehodne pokale in se prisrčno zahvalil vodji Čikažanov inž. J. Rusu za udeležbo in športno tekmovanje. Ob tej priliki je Mejač
Franc izročil športnikom iz Chicaga novo žogo za odbojko kot utešno darilo in športski pozdrav. Na svidenje drugo leto.
*
Po sili razmer se je to pot moral ponoči športno udejstvovati v hitri hoji predsednik Mejač Franc. Njegovi prijatelji in soborci Milan Zajec, C. Mohar iz Clevelanda in Jakoš Ivan so se v bolj ranih urah domenili, da se bodo odpeljali iz Triglavskega parka, da bo Mejač lahko pregledal in zaklenil po pikniku društveni dom. Rečeno — storjeno! Toda kadar srce govori in s srcem še vinček, se zgodi, da so pozabili na Mejača.
Zasedli so Zajčev avtomobil in se odpeljali brez Mejača, ki je pospravljal v parku. Na vso moč je klical za njimi, toda avto je vozil z vso možno brzino in izginil v temo. Predsednik Mejač Franc je ostal sam z denarjem v parku. Malo jezen, malo nasmejan je začel pešačiti in požirati dolge milje. Med potjo je “hičhajkal”, toda brez jopiča in razkuštran ter v roki z majhno železno blagajno, kjer so ga gledali s strahom, dokler jim ni razložil neprijetni položaj. Nato je telefoniral svoji ženi Minki, ona pa Jakošu Ivanu. Seveda so se prijatelji med tem nahajali v veselem razpoloženju pri Kristini Kolar! šele telefon jih je zbudil, oziroma spomnil, da so Mejača pozabili v parku. Seveda je Jakoš Ivan takoj izdal povelje svojemu sinu Franku, da ga je šel iskat! Čez dobre pol ure se je športni nastop končal v še večjem prijateljskem razpoloženju. Da, da, to se zgodi večkrat, kadar srce in vinček govori...
*
Srbski dobrovoljci in Odbor
g. Vlastimira Tomiča iz Ali-quippe, Pa. Glavni govornik na tej svečanosti je bil bivši jugoslovanski minister dr. Miha Krek iz Clevelanda, ki je za svoj odličen govor prejel navdušeno odobravanje. ZDSPB Tabor je zastopal Ivan Drčar iz Chicaga, ki je navzočim prebral pismo predsednika inž. Franca Gruma. Pozdravni pismi sta poslala tudi borca in rešenca iz kočevskih grozot, Milan Zajec iz Clevelanda in Franc Kozina iz Kanade. Pismi je prebral L. Galič. Pod vodstvom L. Kralja so nastopili tudi mladinci in mladenke društva Triglav s simbolično sliko ‘Vetrinje’. Po sporedu se je v dvorani razvil prijateljski razgovor med borci in prijatelji. Naj dodam, da je te dni izšla knjiga v angleškem jeziku, ki jo je spisal srbski pisatelj in borec Boro M. Kara-pandžič: KOČEVJE — TITO’S BLOODIEST CRIME. Zanimiva knjiga je posvečena tisočem padlim antikomunističnim borcem v Kočevju.
L. G.
splošno naziranje, da je Amerika “svobodna dežela”, da lahko vsakdo dela, kar hoče in da so s tem vsi zadovoljni. Tako pojmovanje svobode prevladuje le pri ljudeh s primerno izobrazbo, ne pa pri tistih, ki so se v življenju morali zadovoljiti samo s šolanjem v ljudskih šolah.
V ameriškem načinu življenja ni mesta za nespodobnosti
WASHINGTON, D.C. — Časnikar Harris je poizvedoval po deželi, kaj vse ni Amerikancem všeč, in nabral proti pričakovanju zelo veliko reči.
Okoli 89% Amerikancev misli na primer, da so komunisti deželi samo v škodo; 72% bi jih bilo veselo, ako ne bi bilo v A-meriki brezvercev; 68% jih je jeznih na tiste, ki piketirajo proti vietnamski vojni. Ravno tolikim odstotkom so protivne demonstracije proti civilnim pravicam; 65% jih obsoja demonstracije na univerzah, 65% za komemoracijo žrtvam iz Ko- pa se ne zdi prav, da se v de-
čevja so v nedeljo, 5. sept. t. L, priredili spominsko žalno manifestacijo v čast in spomin vseh padlih antikomunističnih borcev v Kočevju. Dopoldne so bili v mogočni pravoslavni katedrali sv. Save žalni cerkveni obredi in molitve za pokoj padlih junakov v Kočevju, popoldne ob dveh pa v dvorani Srbskega doma žalna svečanost ob prisotnosti naših odličnikov in velikega števila borcev in prijateljev iz Milwaukeeja, Chicaga, Clevelanda in iz Kanade. Komemoracijo je vodil B. Lazarevič, kjer je predstavljal razne govornike, med njimi spoštovanega proto
monstracije mešajo univerzitetni profesorji; 48% jih je proti brezarjem. Le dobra tretjina kritizira advokate, ki branijo na sodiščih znane zločince.
Amerikanci so občutljivi tudi v družabnem življenju: 70% jih obsoja homoseksualce in prostitucijo, 65% jih ne trpi klepetulj, 52% je pa zoprno obnašanje študentov, njihove obleke in pričeske, brade itd., 45% jih ne odobrava, da se študentje bolj brigajo za športe kot za študije. Zato pa samo 36% ne more videti modernih ženskih kopalnih oblek.
Vse te številke močno pačijo
SAME ZVEZE — Zveze so vedno dobre pomembne in zaželjene, vprašanje je le kakšne vrste so. Donna De Chaney v Lawrene, Mass., izdeluje kable za elektronske vezi v komputorjih.
Federacija išče zaposlitev za 1,000 brezposelnih črnih učiteljev
WASHINGTON, D.C. — Čeprav napreduje integracija črnih učencev v ljudskih šolah še zmeraj precej počasi, se vendar šole z izključno črnimi šolarji praznijo, posebno na jugu naše dežele. Zato je prišlo skoraj 1,000 črnih ljudskošolskih učiteljev ob kruh.
Federalno tajništvo za delavske zadeve se trudi, da bi jim čim preje našlo novo zaposlitev. Nekaj jih bo poslalo na speci-jalne študije, nekaj jih bo preselilo na šole, kjer učiteljev manjka, nekaj jih bo skušalo spraviti pod streho v drugih federalnih uradih. Za zadevo se federalni tajnik Wirtz osebno močno zanima.
Politika dr. L. M. Kinga vabilo k rasnim izgredom?
SYRACUSE, N.Y. — J. S. Kemper, predsednik družb Kemper Insurance Group s središčem v Chicagu, 111., je na konvenciji zveze zavarovalnih zastopnikov za New York dejal, da je politika dr. Kinga in tovarišev kršenja zakonov v podporo civilnih pravic dejansko vabilo h kršenju vseh zakonov.
“Mi začnemo z nečem imenovanim ‘nenasilni protest’ in končamo z nudenjem zavetja črnim muslimanom, črnim nacionalistom, komunistom, trockistom in naj slabšim elementom črnskega podzemlja, kar vodi dr-
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 5-sobno enodružinsko hišo, lepo čisto stanovanje, odraslim, na 1246 Norwood Rd.
-(186)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja zidano dvo-družinsko hišo blizu Holmes Ave. Se lahko takoj vselite. Cena nizka. Kličite PO 1-7583.
(187)
V najem
5 sob in kopalnica, spodaj, $60.00 na 1086 E. 74 St. Kličite 431-2246 ali UT 1-5208,	(189)
Oddamo —
Oddamo 6 sobno stanovanje zgoraj, moderna kuhinja, odraslim ali novoporočencem na 6208 Schade Ave.
—(24,29 Sept. 1 Oct.)
Rudy Ujele Construction
Izvršujemo vse predelave in modernizacije v hiši: kuhinje-kopalnice-razv. sobe-verande in pritiklin,e.-GRADIMO NOVE HIŠE! 16115 Parkgrove Ave. 531-4664 Clev. 10, Ohio
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
V najem
Oddamo spodaj 4 lepe sobe, kopalnico, plinski furnez. prostor za parkanje na 7023 St Clair Ave. Kličite 361-2309.
(27,29, 1 okt)
Ugodno naprodaj
Plinski grelec 60,000 BTU v dobrem stanju za $25. Plinski štedilnik v dobrem stanju za $25.00. Kličite 361-8042.
(29. sept. in 1. okt.)
Preša naprodaj
bolj majhna, mlin zraven, za silo tudi sodi. Kličite 526-4789.
(188)
zavijane v organizirano nasilje in množično uničevanje ...” je razlagal J. Kemper svoje gledanje na Kingov boj za črnsko e-nakopravnost.
Norveška dobi novega ministrskega predsednika
OSLO, Nor. — Ker je socija-listična stranka zgubila večino pri volitvah, ki so bile 12. septembra, je kralj ponudil sestavo nove vlade voditelju centralne stranke Oltenu, ki je obenem tudi na čelu vseh strank, ki so proti socijalistom.
Kot voditelj koalicije 4 strank se pa ne počuti dobro, to je kar odkrito priznal. Koalicijske stranke se namreč nikakor ne morejo zediniti na obsežnejši delovni program, kar bo novemu ministrskemu predsedniku onemogočilo politiko na dolgo roko.
Danci sestavili stanovanjsko hišo v 14 urah
KOPENHAGEN. Dan. — Neki arhitekt je napravil načrt za hišo, ki obstoji iz samih kovin in umetnega materijala, le steklo je še stare vrste. Hišo so potem sestavili v 14 urah, čeprav je enonadstropna. Za hišo vlada med Danci veliko zanimanje.
Moški dobijo delo
POMAGAJTE!!!
TOVARNIŠKI STROJNIK IN NADZORNIK
Zahteva se nekaj skušnje
REZALEC BRUSAČ
skušen delati z malimi noži in brusi na veliko brzino. Prva ali druga izmena. Dobri delovni pogoji. Visoka plača na uro in stranske ugodnosti.
THE H & R MFC. 00.
20080 St. Clair Ave.
____________________089)
Oskrbnik
Iščemo zanesljivega oskrbnika, srednje starosti ali par, ki je upokojen. 10 stanovanj, prosto stanovanje. Kličite AC 1-7931.	(187)
Ženske dobijo delo
Delo dobi
Žena ali dekle, ki zna dobro angleško in obvlada popolnoma slovenščino radi prevajanja, dobi delo v pisarni. Pismene ponudbe na Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.	(X)
Iščemo
Kuhinjsko pomoč, ure od 7. zj. do 2. pop.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.	961-6000
blizu Lorain Ave.
______	(191)
Help Wanted — Female
PACKERS AND ASSEMBLERS
Jobs open on production line. Day shift, hours 7 a.m. to 3:30 p.m. Apply fourth floor reception office. 7 a.m. to 10 a.m. Ask for Mr. Szabo.
KROMEX
div. of ATAP Co.
880 E. 72 St.
just north of St. Clair Ave.
(189)

1
KA DOMOVINA,
ENRICA V. HANDEL-MAZZETTI:	-
.. U	'Ji-
Jese in Marija
j-


%JT^
Na to bi rad opozoril svoje ljube prijatelje, zato sem prišel sem. S prijatelji držim verno in zvesto.”	j • ■
“Vemo, vemo,” je vzdihnil ganjeno Janez Adam in pogledal pri tem karajoče na Jeseja, ki se je bil postavil, mesto da bi sedel na ponudeni stol, poleg gosta, pod Felieitino sliko.
“... Moj svet ljubim prijateljem je v tem: pamet, pamet in še enkrat pamet. Tihi moramo biti, edikt spoštovati, kakorkoli je oboje napak; postava je postava. Le nobenega vznemirjenja! Ne smemo renomirati z vero, ne smemo biti Peter, marveč Nikodem. Ko se bo unesel jezuitski srd — nove metle pometajo dobro in novi cesarji so naj strožji — tedaj pridemo lepo kakor Nikodem iz svoje hiše,— a lepo previdno in pametno—”
“In skopljemo grob Kristusu, ki smo ga prej pustili sramotno umoriti,” je vzkliknil Jese z očmi, ki so se mu vžigale v jezi. “Za to vam pač ni bilo treba iz Pechlarna sem hoditi, da nam dajete svet, naj vse prenesemo, se ne ganemo in poljubljamo noge, ki nas teptajo.”
“Gospod Jese, čudim se,” je pokaral s temnim pogledom njegov brat.
“Jaz se ne,” je menil Sinzen-dorf in si tiho se smeje pomel ko nit drobne prste. “To de dobro človeku, če sliši pogumnega mladeniča rohneti in kipeti. Samega sebe slišim, kakšen sem bil v letu 1636! Hej, Lemmer-mann je bil en pes in legat je bil drugi pes, in Ferdinand sam (tu se je gospod uradnik skrbeče ozrl) je bil štirikrat pes, pa naj me takoj vzame rabelj in me razreže na štiri kose, psi so in ostanejo psi in jaz, Karel Sinzendorf, jim ne vem pomoči. To sem jo ugahjal takrat! — Pa
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
General Factory - Male
Immediate openings for general factory workers full time. Permanent. Paid vacation. Insurance and Profit Sharing Plan. Good working conditions. Personnel office will be open daily Monday thru Saturday to take applications.
• Starting rate $2.26% per hour*
See Mr. Kurth or Mr. Shust.
Ovaltine Food Products
Main Street — Villa Park, 111.
__________________________(186)
Refrigeration Men
TOP SALARY WITH JOB SECURITY Repair and maintenance work. We offer you full time, steady work. Profit sharing, retirement benefits.
Montgomery Ward & Go.
Call Illinois line 474-8000 Gary, Ind.	887-7461
Ask for Mrs. Hill
(187)
kaj je naredil moj rajni gospod oče? Kratko in malo me je poslal v Pavi jo; ni hotel, da bi mu njegovega Karla razsekali na štiri kose! — Tako je pač in tako je bilo! Mladina vihra in stari jih zadržujejo in sredi med obojim leži državna sreča.” Pogladivši si svoj trebuh, je vprašal izbrani govornik z očmi: “Jeli, sem povedal lepo?” “Lepo premišljeno in lepo povedano,” je dejal občudujoče Janez Adam.
Jese je rekel: “Tisto o štirikratnem psu mi je všeč; škoda, da ste se spremenili; jaz se ne bom, to vem za gotovo. Ko mi bo štirideset let, se bom prav tako malo uklanjal kanaljam kakor zdaj, in moj način, kako povzdigniti državno srečo, bo ostal isti.”
“Dajte no, povejte kaj o tem načinu!” se je smehljal milo uradnik.
“Hodil bom naravnost,” mu je odgovoril živo Jese, “jasno izpovedoval svojo vero, se obhajal po evangeljsko, naj bo cesarju in farjem prav ali pa ne, širil evangelij, kjer bom le mogel; prosto pot Lutru! Glejte, kako se umikajo s svojimi prapori, kako beže! — Jezuitje so plašna in malovredna svojat; ni zastonj šepal njihov Lojola. Bojijo se moža, ki govori: Bojim se Boga, sicer nikogar!”
“Dal Bog,” je zarenčal Janez Adam grenkobno, “da bi bili plaha svojat, tedaj bi ne bili mi sedaj v stiskah, marveč v časteh, kakor naši očetje pod Maksom. Ti so bili pravi junaki in ne samo gobezdači, pa se jih Kanizij in Scherer le nista bala. V Wittenbergu pa delajo avstrijsko zgodovino po rollenha-genski viži.”
“Bolje rollenhagenska kakor sciopska, je ugovarjal Jese.
“Mlado vino, mlado vino,” se je smehljal Sinzendorf. “Bele gore seveda niste doživeli. — Kdaj ste prav za prav promovirali?”
“Prepovem si, da bi se norčevali iz mene,” je zakipel Jese. “Promoviral sem z dejanji! Tu ven poglejte,” je pokazal na okno, “okoli petdeset ljudi sem napravil evangeljske.”
“Hehe,” je zakašljal Sinzendorf, “kljub 57. reskriptu, to je občudovanja vredno.” Pri tem je nagnil glavo na stran, si pogladil svoj rdeči hruškasti nos in pogledal pomenljivo na Janeza Adama.
“Sedem in petdeseti reskript vam je znan, Lutrova pisma pa ne; tu notri pa živijo, pri svetem križu in zakramentu!” Jezno se je udaril Jese po prsih, da so mu rebra zahreščala in da je njegova rjavooka ženica planila prestrašeno s stola:
“Fridel, Fridel, ne tolči se tako, saj te mora boleti!” “Njegovih besed si ne dam izruvati! Svojega Lutra ne izdam! Sramuj se, ki si postal knežji mesto božjega hlapca!
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED MALE
HIRING NOW EXPERIENCED MEN TOP SALARY WITH JOB SECURITY T.V. REPAIRMEN APPLIANCES & HEATING REPAIRMEN PARTS MAN (Inside and outside work)
Steady work—Full time—Profit sharing plan retirement benefits
MONTGOMERY WARD & CO.
Call Illinois line Gary, Ind.
Ask for Mrs. Hill
474-8000
887-7461
(187)
Tega tihomoljci niso brali.” Jese je koračil divji po sobi gori in doli.
Mala Ana Marija je vstala, noge so se ji tresle. Stekla je k svojemu možu. Položila je svojo drobno slabotno ročico na njegovo ledje, svojo rjavo kodrasto glavo na njegove rame in skušala hoditi vštric njega, ki je divjal kakor lev. Ves čas je prosila: “Ljubček, ne srdi se vendar tako! Ta cmok ni vreden tega. Daj, smej se malce! Ali pa hočeš, da naj se prepirava? Hu! Znam se tudi zapa-čiti. Beee! Še pogleda me ne, moj fantič, kaj nisem več tvoja miška?”
Sinzendorf se je smehljal in si gladil nos. Da so ga imenovala tako ljubka usta cmok, ga ni bolelo: stisnil je oči in ogledoval lepo rastlo postavo sirot-ne ženičice. Pri tem je mrmral kitico iz pesmi:
“Sposina amabile,
Fato ammirabile,
Credo che un bambolo Andate aver.”
. Kako pa boste imenovali, gospod Jese, svojega bodočega naslednika?”
‘Kaj vam mar!” je zamrmral Jese. Njegova žena pa je zažvr-golela, skrivši se zanj, da bi ne videli nje razvnetega obličja:
‘On hoče, da naj bo Martin, jaz pa hočem, naj bo Jese. Je-lite, gospod grof, Jese je veliko lepši in doktor Martin nama bo že odpustil.”
“Sposina amabile, sposina ammirabile,” se je sladkal pozneje pri obedu Sinzendorf mladi ženi, ki je sedela med njim in možem. “Njej, ki je izmirila nasprotja, združila Stari in
Novi testament, kaj naj ji v zahvalo poklonim? Zdaj pojdem na Dunaj; karkoli poželi, prinesem ji s seboj, če ne zahteva kar Štefanovega turna.” “Kateri Novi in Stari testament?” se je čudila Ana Marija.
- “Na Dunaj da gre gospod? O, bi že vedela, kaj! Mc, Fridel?” je vabila z zaokroženimi ustnami moža, ki je risal z nožem in vilicami predse na mizni prt. “Par čevljev naj bi mi gospod prinesel s seboj, pa nobenih navadnih ... Srčkane, lepe; rdeče in zlate in prav majhni morajo biti; kajti moje nožiče,” je vzdignila nekoliko rob svojega brokatnega krila in pokazala svojo dražestno nožico, — “so majčkene, Fridel, ne?”
Bil je divji. Njegov brat je bil rekel, da bo prodal Roggen-dorffu Lutrovo in Backmeistro-vo sliko, Fabricija pa da misli poslati radi njegove skrnine v Ems — potni list bo oskrbel Hacker. Tako so vplivali modri nasveti Sinzendorfovi. Zdaj pa se pogovarjata moža o galantnih zadevah ... Saj bi se človeku obrnilo.
Sinzendorf je rekel: “Piad bi vedel, gospod bratranec, ali se spomnite morda, kaj neki je našel izrednega na Dunaju tisti Francoz, ki je bil zadnjič tam?” Velderndorff je odgovoril: “Laška ekscelenca? Seveda, tisti ... Kot posebnost je opazil ogrskih velikašev kito na čelu.” Nato je menil Sinzendorf:
s.
i.4 ^	r”?
STEKLENI STOLP? — Na sliki vidimo spajanje velikanskega zunanjega oboda za raketni motor iz posebne vrste stekla.
NA VRHU! — Indijski vojaki se telesno utrjujejo tudi s tem, da morajo lezti na vrh z maščobo namazanega drogu in tam ostati dalj časa. Na sliki vidimo vojaka, ko se je prav povzpel na vrh droga.
'“Hoho, to bi bila ogrska pa ne dunajska posebnost. — Ali je gospod bratranec že videl novo izdajo Caharije Bartscha heraldične knjižice, lepo knjigo!” “Bral sem jo. Približno sto in petdeset grbov je v njej. Pa ni popolna, našega grba nima.” “Ali bi mi mogel povedati gospod bratranec, ki je v teh rečeh izveden—” (“E, e,” se je vil Janez Adam skromno) “izveden, — kdo neki ima zdaj posestvo v Mettmachu?”
“Ne vem. Imeli so jo Warten-bergi.”
“Seveda, to vem!” Sinzendorf si je pogladil svoj nos. Česa vsega ne ve? “Nekoč. Potem pa je prišla tista čudna zgodba s Pet-tenbeckovko, ki je bila rejenka-Gospod seveda ve za to zadevo.
“Poznam, hahaha!”
(Dalje prihodnjič) J
— Od povprečno vsakih 8 tovornih avtomobilov izdelanih v ZDA prodajo enega v tujino.
RUDY KRISTAVN1K COMPANY
5808 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
PASJI GLASOVI — Lastnik psa, ki ga kaže slika, trdi, da se ta vzpne do tipk na klavirju, kadar je lačen ali hoče zaradi česa drugega opozoriti okolico na sebe.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem ir, znancem, da je po daljši mučni bolezni umrl naš ■ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast in brat.
ANTHONY VRH
Previden s sv. zakramenti je zaspal v Gosnodu 2. septembra 1965. leta.
Rojen je bil leta 1897 v vasi Doljni Zeman pri Ilirski Bistrici na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1914.
Pogreb se je vršil 4. septembra 1965 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi v cerkev sv. Kristine, kjer je sv. mašo zadušnico daroval Father J. Celesnik. Potem pa smo truplo prepeljali na pokopališče Ajl Souls in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico.
Pokojnik je bil član društva Loyalites št. 158 SNPJ in društva Slovenski Dom št. 6 SDZ.
S tem se iskreno zahvalimo Father J. Celesnik za darovano sv. mašo zadušnico. Father Francis Sterk pa sprejmi našo zahvalo za molitve ob krsti pokojnika v pogrebnem zavodu.
Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja. Vsem, ki so darovali za sv. maše in za dobrodelne namene. Iskrena hvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na pokopališče. Hvala pogrebcem, članom društev, ki jim je pripadal, ki so nosili njegovo krsto. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih bolezni pokojnika in v dnevih naše žalosti bili na pomoči. Posebno se za to zahvalimo naši nečakinji Emily Pirc, Mr. Nemecu in vsem našim dragim sosedom.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Razposlali smo posebne zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam blagohotno oprosti in naj s to javno zahvalo sprejme našo globoko zahvalo.
Ljubi mož, dragi oče, stari oče, tast in brat, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda!
Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri,
Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri!
žalujoči:
PAULINA — soproga TONY — sin BETTY — snaha DEBORAH — vnukinja OSTALO SORODSTVO
V starem kraju zapušča brate JOŽETA, FRANCETA in LOJZETA ter sestro IVANO.
Cleveland, Ohio, 29. septembra 1965.
DEMONSTRACIJE V INDONEZIJI — Indonezijska vlada ščuva domače prebivalstvo proti Maleziji in njeni vladi v okviru napora za “uničenje Malezije”. Na sliki vidimo demonstrante v sprevodu skozi Džakarto. Na vozičku imajo slamnatega moža z obrazom predsednika malezijske vlade Rahmana. Demonstrant-tje mu od vseh strani groze z ostrimi koli.