in narečja Minister Žekš: Slovenija podpira Rezijo in Rezijane pri ohranjanju domače kulture Debora Serracchiani se še ni odločila o svojem naskoku na deželno tajništvo Demokratske stranke / 15 V Kopru se je začela Draga mladih o inovativnosti in ustvarjalnosti Primorski dnevnik SOBOTA, 11. JULIJA 2009_ Št. 163 (19.562) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Uspeh, ki se mu pravi Obama Vlasta Bernard Soglasja o prav vseh odprtih vprašanjih in problemih na ogromni okrogli mizi v L'Aquili ni bilo, je včeraj iskreno priznal ameriški predsednik Barack Obama, mi pa lahko le pripomnimo, da tega tudi nihče ni pričakoval. Če so pričakovanja skromna, je vsak rezultat še toliko bolj pomemben, bi rekli pesimisti, Obama, ki to gotovo ni, pa je z optimizmom, a realistično ugotovil, da je bil vrh »zelo produktiven« in da je dokazal, da je s skupnimi močmi mogoče delati in tudi napredovati. Če dogovori iz L'Aquile niso eklatantni, pa so toliko bolj pomembni kot signal upanja za prihodnost. Soglasno dogovorjenih dvajset milijard dolarjev za boj z revščino je gotovo rezultat, ki ga je bilo težko pričakovati. Verjetno je tudi to, kot še marsikateri drug sklep s tega vrha, dokaz, da je onstran Atlantika zapihal nov veter in da razširitev omizja z novimi govorci prinaša nove občutljivosti in nove ideje. Obama je izstopal ne samo po svojih državniških oziroma li-derskih sposobnostih, ampak tudi po nenavadni prijaznosti. Italijanske novinarje je raznežil, ko je enemu od njih mimogrede pobral papir, ki mu je padel na tla. Z njegovim prihodom na svetovno prizorišče je arogantnost zamenjala prijaznost, val svežine je pregnal zaprašenost, pogum pa atavični strah pred izgubo privilegijev. Ta mladi »zagorel« predsednik je vrhu podaril nov blesk, ki ne odseva iz formalnih potez, ampak iz občutka za človeka in za probleme, ki tarejo svet. G8 - Verjetno največji uspeh včeraj končanega razširjenega vrha v L'Aquili Za boj proti lakoti kar 20 milijard dolarjev Zasedanje je bilo produktivno - Obama pri papežu OPČINE - Uspela prireditev združenja Skupaj na Opčinah Poletni petkov večer Mnogo ljudi spoznavalo kraj in njegovo ponudbo - Glasba in zabava tudi za mlade OPČINE - Opensko središče je sinoči spet ponovno zaživelo. Na cestah, ulicah in trgih je bil namreč že drugo leto Openski poletni večer, ki sta ga priredila združenje Skupaj na Opčinah in aprila ustanovljen konzorcij Centro in via z Opčin. Namen pobudnikov poletnega večera je širiti spoznavanje kraške vasi in njegove ponudbe med prebivalci tržaške po- krajine in tudi med Openci oz. novimi prišleki, saj velika večina ljudi še ne pozna značilnosti tega kraškega jedra. Na 7. strani L'AQUILA - S sprejetjem sklepne izjave, v kateri je posebna pozornost posvečena pomoči afriški celini, ki bo v naslednjih treh letih prejela 20 milijard dolarjev, se je včeraj v L'Aquili končal vrh G8, ki se ga je udeleževalo kar 40 delegacij povabljenih držav in mednarodnih organizacij. Po splošni oceni je bil vrh zelo produktiven in čeprav o vseh problemih ni bilo soglasja, je bil dosežen precejšen napredek pri ključnih vprašanjih prihodnosti planeta. Ameriški predsednik Obama se je pred odhodom iz Italije v Vatikanu srečal še s papežem Benediktom XVI. Na 3. strani Katja Colja in film o »mestu norcev« Na 6. strani Moda: mladi talenti se poslavljajo Na 8. strani Goriški sindikati na bojni nogi zaradi prodaje energetskega sektorja družbe Iris Na 14. strani Goriška pokrajina pripravila nov načrt o ravnanju z odpadki Na 14. strani Livarna obelodanila nizko raven odnosov med Goricama Na 16. strani GORICA - Na tekmovanju Seghizzi Zboru Bratuž zlato in posebna nagrada NEW YORK Boljše napovedi za okrevanje ekonomije ZDA NEW YORK - Ameriško gospodarstvo bo v drugi polovici leta in v letu 2010 okrevalo hitreje od dosedanjih napovedi, saj dvig potrošnje kaže na konec recesije. To je povzetek ankete, ki jo je med 57 vodilnimi ameriškimi ekonomisti izvedla ameriška tiskovna agencija Bloomberg. V drugi polovici letošnjega leta (od julija do decembra) naj bi tako gospodarstvo v povprečju raslo po 1,5-odstotni stopnji, medtem ko so ekonomisti še lani napovedovali 1,2-odstotno povprečno rast. Na 19. strani Mob. 338.8313006 - Tel. Fax 040.220573 - Križ, 175 - Trst www.crismanidavid.itinfo@crismanidavid.it 2 Sobota, 11. julija 2009 VRH G 8 / L'AQUILA - Končal se je tridnevni svetovni vrh, ki je označil konec skupine G8 in njeno razširitev v G14 Zadnji dan o vplivu krize na Afriko in o zagotavljanju prehranske varnosti Zaveza voditeljev, da bodo za prehransko varnost namenili 20 milijard dolarjev L'AQUILA - Voditelji skupine G8 so se zadnji dan vrhunskega srečanja s predstavniki afriških držav in mednarodnih organizacij posvetili učinkom svetovne gospodarske krize na Afriko in vprašanju prehranske varnosti. Vseh 27 držav, ki je v treh dneh sodelovalo na srečanju, se je zavezalo, da bo v treh letih za prehransko varnost namenilo 20 milijard dolarjev. Voditelji sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije so se najprej srečali z voditelji Alžirije, Angole, Egipta, Etiopije, Libije, Nigerije, Senegala in Južnoafriške republike ter s predsedujočim komisiji Afriške unije, s katerimi so se pogovarjali o učinku svetovne finančne in gospodarske krize na črno celino, ki je po letih precejšnje gospodarske rasti zaradi globalnih pretresov doživela znaten udarec, število ljudi, ki živijo v skrajni revščini, pa se je povečalo za sto milijonov. Voditelji so razpravljali tudi o pre-hranski varnosti. O tej pereči temi, ki je izbruhnila ob skokoviti rasti cen hrane v letih 2007 in 2008 - ta je spremljala hitro rast svetovnega povpraševanja po surovinah in hrani v letih močne globalne konjunkture - in je kljub zmernemu padcu cen hrane zaradi svetovne recesije še vedno aktualna, je nato na skupnem delovnem sestanku razpravljalo vseh 40 delegacij, ki so v treh dneh sodelovale na srečanju v LAquili. S tem sestankom se je tudi končalo vrhunsko srečanje G8, ki je zaradi številčne udeležbe pridobilo pridevnik svetovni vrh in tako le še poudarilo pomen globalne soodvisnosti pri reševanju ključnih svetovnih izzivov. Voditelji so se zavezali tudi, da bo- Udeleženci vrha med poklonom žrtvam potresa v L'Aquili na trgu, ki so ga poimenovali Trg 6. aprila ANSA do v naslednjih treh letih za zagotavljanje prehranske varnosti v svetu namenili 20 milijard dolarjev, s čimer naj bi pripomogli k trajnostnem razvoju kmetijstva. Šlo naj bi namreč za nov globalni pristop k vprašanju prehranske varnosti, ki naj bi pomenil odmik od dosedanjih prevladujočih oblik pomoči v hrani v izrednih okoliščinah pomanjkanja hrane v smeri izboljšanja produktivnosti kmetijstva v državah v razvoju. Kljub temu so voditelji ohranili »odločnost, da še naprej zagotavljajo ustrezno izredno pomoč v hrani«. »Še naprej smo globoko zaskrbljeni nad prehransko varnostjo v sve- VATIKAN Ameriški predsednik z družino pri papežu Velika prisrčnost in daljši pogovor za strogo zaprtimi vrati RIM - »To je velika čast zame. Najlepša hvala.« S temi besedami je ameriški predsednik, ki je po koncu vrha G8 v LAquili odletel v Rim na obisk v Vatikan, pozdravil papeža Benedikta XVI. Baracka Obamo je skupaj z ženo Michelle najprej sprejel državni sekretar kardinal Tarcisio Bertone, nato pa je imel daljši pogovor s papežem v njegovi zasebni knjižnici. Ratzinger je med klikanjem fotografskih aparatov želel takoj izvedeti za Obamovo oceno pravkar končanega vrha, ki je bila naslednja: »Bil je zelo produktiven. Dogovorili smo se, da bomo pomagali revnim državam.« Potem so se vrata knjižnice zaprla in moža sta ostala sama. Zasebni pogovor je trajal 40 minut, potem pa se jima je pridružila Michelle. »Pričakujemo, da bodo naši odnosi zelo močni,« je ob slovesu dejal Obama, papež pa mu je odvrnil: »Predsednik, molim za vas.« Michelle, odeta v črno in pokrita s črnim paj-čolanom, je bila vidno ganjena, papežu pa je predstavila tudi obe hčerki in mater Marian Robinson. Sledila je izmenjava daril. Papež je ameriškemu predsedniku podaril svojo novo encikliko Caritas in veri-tate, Obama pa se je zahvalil z besedami: »Hvala, bral jo bom med poletom.« Drugo darilo je bilo še ena knjiga, in sicer kopija navodil Kongrega-cije za doktrino vere Dignitas perso-nae, ki je posvečena bioetičnim temam. »O teh temah sva se pogovarjala,« je preprosto komentiral Obama, ki je papežu podaril liturgično štolo, ki je bila od leta 1988 do 2007 na telesu sv. Johna Nepomucena Neumanna v njemu posvečenem svetišču v Philadelphii. Sv. John Nepomuceno Papež Benedikt XVI. med ameriškim predsedniškim parom ANSA Neumann, ki se je rodil leta 1811 v Bo-hemiji in umrl leta 1860 v Philadelp-hii, je bil razglašen za svetnika 19. junija 1977 in je bil prvi škof v ZDA, vpisan med svetnike. Vatikan je za Obamo glede časa avdience naredil izjemo, saj je papež ameriškega predsednika sprejel popoldne, čeprav avdience za visoke goste običajno potekajo dopoldne. To naj bi bil po mnenju opazovalcev znak, da si Benedikt XVI. želi srečanja z novim ameriških predsednikom, kljub njegovi podpori umetni prekinitvi nosečnosti in raziskavam matičnih celic, čemur Vatikan nasprotuje. Po sprejemu v Vatikanu je Oba-ma odpotoval iz Italije na prvi obisk v Podsaharsko Afriko v vlogi predsednika. Odločil se je za obisk v Gani, ki jo zelo ceni kot model demokracije za ostale države kontinenta. tu, učinkom gospodarske in finančne krize ter rasti cen hrane v lanskem letu, ki so najbolj prizadeli prav tiste države, ki so najmanj usposobljene za spopad z zaostrovanjem lakote in revščine,« so voditelji 27 držav, ki predstavljajo 90 odstotkov svetovnega gospodarstva, zapisal v Pobudi iz LAquile o prehranski varnosti. Obenem so zapisali, da cene hrane kljub padcu še vedno vztrajajo na zgodovinsko visokih ravneh. Voditelji G 8 so se že na lanskem srečanju v japonskem Tojakiju zavezali, da bodo njihove države za različne kratko-, srednje- in dolgoročne ukrepe, povezane z reševanjem problematike prehranske varnosti, namenile deset milijard dolarjev, skupaj s partnerskimi državami in organizacijami pa so se v vmesnem času te zaveze povečale na 23,1 milijarde dolarjev. Kot so v posebnem poročilu ugotovili strokovnjaki G8, so države iz osmerice v tem času za te namen dejansko že namenile 13,45 milijarde dolarjev, kar je več od prvotnih zavez, a še vedno manj od omenjenih 23,1 milijarde. Voditelji G8 in afriških držav so se v ločeni izjavi, v kateri pa ni konkretnih novih številk, zavzeli za okrepljeno partnerstvo pri zagotavljanju redne oskrbe z vodo in varnih sanitarnih razmer na črni celini. Voditelji G8 so se sicer že v sredini skupni izjavi Odgovorno vodenje za trajnostno prihodnost načelno zavezali, da bodo še naprej izpolnjevali svoje zaveze za uresničevanje ciljev iz Deklaracije tisočletja, ki so jo sprejeli svetovni voditelji leta 2000 in ki poziva k akciji za zmanjšanje revščine in k razvoju na drugih področjih, pri čemer določa vrsto ciljev do leta 2015, npr. prepolo-vitev števila ljudi, ki trpijo za lakoto in zaslužijo manj kot dolar na dan. V ta namen naj bi razvite države za uradno razvojno pomoč do leta 2015 namenile 0,7 odstotka bruto nacionalnega dohodka. Poleg tega so voditelji G8 obnovili zaveze z vrhunskega srečanja v škotskem Gleneaglesu leta 2005, da bodo do leta 2010 uradno razvojno pomoč za Afriko v primerjavi z letom 2004 povečali za 25 milijard dolarjev na leto, skupaj z zavezami drugih držav donatork pa naj bi to povečanje na letni ravni znašalo 50 milijard dolarjev. Italijanski premier Silvio Berlusconi v vlogi gostitelja in ameriški predsednik Barack Obama sta na ločenih tiskovnih konferencah po koncu vrha podala njegov obračun in ga ocenila kot uspešnega. »Vrh je bil zelo produktiven,« je ocenil Obama in se Berlusco-niju zahvalil za »izredno gostoljub- nost«. Glede prizorišča vrha pa je dejal, da bo »L'Aquila obnovljena«, »pogumni prebivalci tega mesta pa bodo ostali v naših srcih«. Sklepe samega vrha pa je predsednik komentiral takole: »Nismo se strinjali o vsem, vendar smo dokazali, da je skupaj mogoče delati in doseči velik napredek.« (STA+CR) POTRES Poklon žrtvam in konkretne zaveze za pomoč RIM - Voditelji skupine G8 so se včeraj v LAquili z minuto molka poklonili spominu na žrtve potresa, ki je 6. aprila zahteval 299 življenj. Komemoracija je bila na osrednjem mestnem trgu, kjer so ob tej priložnosti odkrili spominsko ploščo in trg preimenovali v Trg 6. aprila. Ob robu vrha se je devet držav zadnji dan zasedanja zavezalo, da bodo prispevale sredstva za obnovo kulturnih spomenikov, ki so bili uničeni v potresu, potem ko je italijanska vlada objavila seznam 45 cerkva in drugih objektov, potrebnih obnove. Za obnovo teh kulturnih spomenikov, ki se nahajajo predvsem na območju LAquile, bo potrebnih 300 milijonov evrov, medtem ko naj bi bile za obnovo celotne kulturne dediščine na območju pokrajine Abruzzo potrebne tri milijarde evrov, saj je bilo med drugim uničenih več kot deset cerkva. Največ sredstev naj bi prispevala Španija, in sicer okoli 50 milijonov evrov za obnovo španske trdnjave iz leta 1527, ki naj bi trajala kar osem let. Včeraj jo je obiskal španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero. Francija bo sodelovala pri obnovi cerkve v LAquili, ki naj bi trajala štiri leta, stala pa 6,5 milijona evrov. ZDA bodo namenile 4,5 milijona evrov za obnovo cerkve v predmestju, Nemčija pa tri milijone evrov za obnovo cerkve v vasi Onna. Na vrhu G8 so izrazili pripravljenost na finančno pomoč tudi za izvedbo drugih projektov, vezanih na popotresno obnovo. Tako bo Japonska zgradila športni center za 3000 ljudi in financirala protipotresne projekte. Kanada pa bo namenila tri milijone evrov za obnovo kampusa univerze v LAquili. (STA) / ALPE-JADRAN Sobota, 11. julija 2009 3 LJUBLJANA - Luigia Negro pri ministru Boštjanu Žekšu »Rezijani smo vsekakor del slovenske manjšine« V Ljubljani tudi zastopniki Slovenskega stalnega gledališča in Zveze slovenskih izseljencev ZAKON 482 Rim snuje novosti LJUBLJANA - Rezijanščina in vedno aktualna polemika glede njenega izvora sta bili v ospredju četrtkovega srečanja med predsednico videmskega odbora SKGZ in kulturnega društva Roza-janski dum Luigio Negro ter ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Žekšem, ki je rezijanski kulturni delavki izrazil pripravljenost, da na katerikoli način pomaga pri uveljavljanju pravic slovenske narodnostne skupnosti v dolini pod Kaninom. Luigia Negro je na srečanju ministru obrazložila, da se je Rozajanski dum že od svojega nastanka leta 1983 dalje zavzemal za razvoj rezijanske kulture in narečja. Re-zijansko kulturno društvo pa je pri tem vselej poudarjalo, da je rezijanščina slovensko narečje, kar so navsezadnje potrdili tudi številni jezikoslovci. Člani društva se namreč ne strinjajo s tistimi, ki v zadnjih letih vedno bolj pogosto odklanjajo vsakršno povezavo med rezijanščino in slovenskim jezikom ter Rezijani in slovensko narodnostno skupnostjo. »Rezijanščina ima seveda svoje specifične značilnosti, je pa nedvomno eno izmed številnih slovenskih narečij, prebivalci pa smo del slovenske manjšine v Italiji,« je na srečanju z Žekšem poudarila Luigia Negro. Vprašanje rezijanščine in njene ohranitve oziroma razvoja je predsednica Rozajanskega duma v prejšnjih letih že obravnavala na podobnih srečanjih s predstavniki javnih uprav v Italiji. Tako se je na primer sestala že s predsednikom Pokrajine Videm Pietrom Fontaninijem in deželnim obornikom za kulturo Robertom Molinarom, poglede kulturnega društva Rozajanski dum pa je želela predstaviti tudi slovenskim oblastem. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je Negrovo z veseljem sprejel, zagotovil pa ji je tudi, da bo tudi v prihodnje posvetil veliko pozornost težavam slovenske manjšine v Reziji in da bo podobnih sestankov več. Minister Žekš se je v Ljubljani srečal tudi s predstavnikoma Slovenskega Minister Boštjan Žekš in kulturna delavka iz Rezije Luigia Negro stalnega gledališča, direktorjem Tomažem Banom in predsednico Martino Kafol. Srečanje je potekalo v okviru priprav na obisk predsednika FJK Renza Tonda 21. julija v Ljubljani. Glavna tema pogovora je bila finančna situacija, v kateri se nahaja Slovensko stalno gledališče. Žekšev namestnik Boris Jesih, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je medtem srečal s predstavnikoma Zveze slovenskih izseljencev Fur-lanije-Julijske Krajine - Slovenci po svetu. Predsednik Dante Del Medico in ravnatelj Renzo Mattelig sta vladnemu pred- stavniku orisala delovanje in programe zveze. Povedala sta, da organizacija povezuje Slovence, ki so se iz obmejnih krajev FJK izselili v razne evropske in pre-komorske države. Izdajajo revijo Emigrant in prirejajo seminarje o slovenski kulturi in jeziku. Po celem svetu imajo sedaj 26 društev, ki so zelo aktivna. Izrazila sta željo po čim boljši integraciji omenjene organizacije z matično domovino. Državni sekretar Boris Jesih je izrazil svojo podporo gostoma, kakor tudi organizaciji, ki jo predstavljata. (NM) Senatorka Tamara Blažina RIM - Ministrstvo za dežele pripravlja nove pristope za financiranje državnega zakona za jezikovne skupnosti številka 482. Minister Raffaele Fitto pojasnjuje slovenski senatorki Tamari Bla-žina, da bo Rim odslej skrbel zlasti za t.i. jezikovna okenca, deželne uprave pa predvsem za izvajanje t.i. vidne dvojezičnosti in za kulturne pobude jezikovnih manjšin. Senatorka Blažina je skupaj s kolegi iz naše dežele opozorila Fitta na stalno krčenje državnih finančnih sredstev za zakon 482, ki vrh vsega prihajajo z velikimi zamudami. Minister za dežele glede zgoraj navedenega vsekakor upa v dogovor med državo in deželami, na ozemlju katerih živijo jezikovne manjšine. MEDIJI - Protest novinarske koordinacije ČEDAD - V gosteh Zveze slovenskih izseljencev Sodelavcem plačujejo tudi le 3 evre na članek Potomci slovenskih izseljencev Včeraj jih je sprejel čedajski podžupan Balloch - Večina dobro govori slovensko TRST - Od 3 do 20 evrov (bruto) za članke, ki povečini od novinarja zahtevajo večurno delo. Nobenega povračila potnih in telefonskih stroškov: pogoji, v katerih so prisiljeni delati sodelavci časopisov in drugih medijev, se slabšajo tudi v Furlaniji-Julijski krajini. Nekatere medijske hiše honorira-jo z res smešno nizkimi vsotami članke oziroma radijske in televizijske prispevke svojih sodelavcev. Zadnja tovrstna vest, ki je prodrla v javnost, se nanaša na dnevnik Il Gazzettino, ki ima tudi v naši deželi znatno število sodelavcev: v prejšnjih tednih jim je poslal »novo pogodbo«, iz katere izhaja, da bodo tudi za daljši članek (do 3.000 znakov) prejeli bruto honorar v višini 12 evrov. Ker so taki honorarji prej pravilo kot izjema, je deželna koordinacija novinarjev - sodelavcev in free lance, ki deluje v okviru enotnega novinarskega sindikata, naslovila na javnost protestno noto, v kateri opozarja, da so tovrstni honorarji žaljivi: v trenutku, ko bi se morali novinarji ukvarjati z etičnimi vprašanji in kvaliteto medijskega poročanja, jim njihovi delodajalci ne zagotavljajo niti preživetja. Več informacij o delovanju koordinacije je na voljo na spletni strani www.assostampafvg.it. VIDEM - Mednarodna turistična knjigarna Predstavitev vodnika o kolesarski poti ob Dravi VIDEM - V torek ob 18.30 bodo v Mednarodni turistični knjigarni Odos (Ul. Baldissera 56 v središču Vidma), ki jo upravlja Slovenec Marco Vertovec, predstavili kolesarski vodnik Ciclovia della Drava (Dravska kolesarska pot). O vodniku bo spregovoril avtor Alberto Fiorin. Kole-šarjenje ob bregovih prečudovite reke Drave je lahko idealna izbira za tiste, ki si želijo nekoliko bolj aktivne počitnice, predstavlja pa lahko pravo doživetje za vso družino. Pot, ki je primerna za turistično rekreativno kolesarjenje, je dolga skupno približno 370 km in poteka v treh državah, Italiji, Avstriji in Sloveniji. Začenja se v Toblac-hu v Italiji, nadaljuje se skozi Vzhodno Tirolsko in Koroško, svoj cilj pa ima v Mariboru (na posnetku). Med potjo bodo kolesarji lahko spoznali tipična mesteca, kot so Lienz, Sillian, Beljak, Ve- likovec in Dravograd, občudovali pa bodo lahko tudi lepoto gozdov, jezer, izvirov in gradov, ki se nahajajo ob Dravi. Vodnik vsebuje predloge za posamezne izlete, številne podrobne karte in zemljevide ter vrsto drugih informacij. Drava izvira na Toblaškem polju na Južnem Tirolskem v Italiji, svojo pot nadaljuje po avstrijskem Koroškem, v Sloveniji pa od bivšega mejnega prehoda Vič pri Dravogradu preko Maribora in Ptuja vse do Ormoža in meje s Hrvaško. (NM) Potomce slovenskih izseljencev je včeraj sprejel čedajski podžupan Stefano Balloch NM ČEDAD - Zveza slovenskih izseljencev Slovenci po svetu, ki je lani praznovala 40-letnico delovanja, združuje vse izseljence, tudi bivše, iz tržaške, goriške in vi-demske pokrajine in je zanje nenadomestljiva vez z drugimi zdomci in z rojstnim krajem. V teh dneh gosti vrsto mladih potomcev Slovencev, ki so iz različnih razlogov zapustili svoj rojstni kraj. Rojaki, ki prihajajo predvsem iz Argentine, Kanade in Avstralije (slovenski jezik v glavnem dobro obvladajo), bodo med svojim obiskom v Italiji podrobneje spoznali tu živečo slovensko narodno skupnost in kraje, od koder so se izselili njihovi starši ali nonoti. Včeraj je mlade izseljence sprejel tudi čedajski podžupan Stefano Balloch, ki je po rodu iz Nadiških dolin (razume tudi slovensko narečje). Balloch (nadomeščal je župana Attilia Vugo, ki se je udeležil predstavitve čedajskega Mittelfesta v Milanu) je gostom, ki se svojega potovanja v Italijo veselijo tudi zato, ker bodo lahko tu boljše spoznali bodisi slovensko kot italijansko kulturo in oba jezika, predstavil Čedad in njegove kulturne značilnosti. (NM) Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. ponujo zanimivo in kreativno delo na področju TRŽENJA K sodelovanju vabimo dinamične, komunikativne in ambiciozne kandidate/ke za področje trženja oglasnega prostora v časopisu Primorski dnevnik in drugih produktov naše agencije na obmejnem območju. Od kandidatov pričakujemo: - izkušnje na področju trženja oglaševalskega prostora; ■ obvladovanje dela z računalnikom MS Office in Internet; - odgovornost in urejenost; - vozniški izpit B kategorije. Kandidati, ki se na podlagi zgoraj navedenih razpisnih pogojev prepoznate, ste vljudno vabljeni, da pošljete svoj življenjepis - CV na e-mail naslov job@tmedia.eu s pripisom "trženje" in dovoljenjem o varstvu osebnih podatkov vskladuzzakonom 19G/2003. 4 Nedelja, 12. julija 2009 ALPE-JADRAN / KOPER - Začela se je letošnja Draga mladih Glavni poudarek na inovativnosti in ustvarjalnosti Danes dopoldne okrogla miza, popoldne razne delavnice - Za konec jutri tudi sprejem deklaracije KOPER - Mladi imajo svoje ideje in mnenja, prepogosto pa jim ni dana možnost, da bi jih izrazili in jih delili z ostalimi. Proti temu se že devetnajst let postavljajo organizatorji Drage mladih, ki je pravzaprav nastala na Opčinah, kot spremljevalni program tradicionalnih študijskih dni Draga. Pred šestimi leti pa so se organizatorji odločili za selitev v druge slovenske kraje na obeh straneh meje, z namenom, da bi se približali mladim, ki živijo širom po Sloveniji in tako so se letos zbrali v koprskemu središču Rotunda, kjer bodo do nedelje oblikovali program na temo mladinske ustvarjalnosti ter inovativnosti. Draga mladih je odprt forum za mlade intelektualce iz zamejstva, iz-seljenstva in Slovenije, ki želijo skupaj razmišljati o aktualnih družbenih vprašanjih in o vlogi mladega človeka v sodobni družbi. Hkrati pa organizatorji želijo mladim iz različnih koncev ponuditi možnost, da spoznajo nove perspektive, kulturno okolje in zgodovino kraja, v katerem poteka prireditev. Na letošnji Dragi mladih pričakujejo 60 udeležencev iz Slovenije, Italije in Avstrije, katerim se bodo v nedeljo pridružili še dijaki Slovenskega srednješolskega tečaja Marka Bajuka iz Argentine. Letošnjo izvedbo so javnosti na včerajšnji konferenci predstavili Bojan Mevlja, direktor Središča Rotunda, Mojca Perat iz Socialne akademije, Živa Košče iz tržaškega društva MOSP, Zdenka Oblak iz Svetovnega slovenskega kongresa in Roman Roblek v imenu koroške Katoliške mladine. Omenjeni so izpostavili pomen, ki ga ima to mladinsko srečanje pri povezovanju Slovencev, ki živijo izven slovenskih meja, in krojenju stikov za različne projekte, kot tudi za čezmejno sodelovanje, nenazadnje pa za ohranjanje jezika zlasti pri tistih, ki živijo v neslovenskem okolju. Udeleženci takih srečanj lahko namreč v svoje kraje odnesejo sveže ideje in nato v različnih interakcijah razvijajo medkulturni dialog. Na letošnjem forumu bodo sodelovale tudi osebnosti, ki z ustvarjalnostjo in inovativnostjo oblikujejo sedanjost slovenskega naroda, poskrbljeno pa bo tudi za rekreacijo, delavnice in debate. Po včerajšnjem spoznavnem pikniku in izletu z barko ter uradnem otvoritvenem večeru s sno- Letošnjo Drago mladih so predstavili (od leve) Zdenka Oblak, Bojan Mevlja, Mojca Perat in Živa Košče MIT valcem bark in soustanoviteljem slovenskega podjetja Seaway Japcem Jakopinom, se bo današnji program nadaljeval z dopoldansko okroglo mizo Od inovativnosti do ustvarjalnosti, na kateri bodo sodelovali glasbenica Tinkara Kovač, igralec Gregor Čušin, inovator Peter Florjančič in znanstve- nik Jure Leskovec. Popoldne bodo na vrsti delavnice, na katerih bo mladim dana možnost, da odkrijejo skrivnosti istrske kulinarike in spoznajo izdelovanje robotov iz lego kock s posebnim programom Mindstorms. Posebna delavnica bo tudi namenjena razpravi o ustvarjalnih izzivih in priložnostih za SLOVENIJA - HRVAŠKA - Mejni spor Kosorjeva pripravljena na srečanje s Pahorjem DUBROVNIK - Hrvaška pre-mierka Jadranka Kosor je včeraj v Dubrovniku dejala, da se je za odpravo slovenskih zadržkov na nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj z EU pripravljena s slovenskim premierom Borutom Pahorjem pogovarjati kjerkoli in kadarkoli ter kolikor bo potrebno. "Odprta sem za pogovore s Pahorjem, nimam nobenih kompleksov, kadarkoli in kjerkoli, samo da se začnemo premikati s točke, s katere se ne vidi luči na koncu," je dejala po srečanju s švedskim zunanjim ministrom Carlom Bildtom. Ponovila je predlog Zagreba, da bi pravniki Evropske komisije ocenili, ali Hrvaška v pristopni dokumentaciji dejansko prejudicira slovensko-hrva-ško mejo, kot trdi Ljubljana. "Če bi ugotovili, da nekaj prejudicira, smo se o tem pripravljeni pogovarjati, s tem da se blokada začasno prekine," je dodala. Avstrijski in nemški zunanji minister, Michael Spindelegger in FrankWalter Steinmeier, pa sta med včerajšnjim srečanjem v Berlinu izrazila zaskrbljenost glede širitvenega procesa EU na Balkan. Spindelegger je poudaril, da se most za EU ne sme dvigniti pred Hrvaško, ob čemer se je zavzel za čimprejšnjo rešitev hrvaško-slo-venskega spora. KOROŠKA - Tristranski pakt SPO, BZO in OVP Sprejemnega begunskega centra v Železni Kapli ne bo CELOVEC - Na Koroškem se je spet uveljavil tristranski pakt socialdemokratov (SPO), zavezništva nekdanjega deželnega glavarja Haiderja (BZO) in ljudske stranke (OVP) - tokrat sicer ne proti slovenski manjšini, ampak proti prosilcem za azil. Svetniki vseh treh strank so namreč na seji občinskega sveta trške občine Železna Kapla sprejele (večinski) sklep, da sprejemnega centra za begunce v občini Železna Kapla ne bo. O njem se je hotel z notranjim ministrstvom Avstrije pogajati župan Franc-Jožef Smrtnik, izvoljen na Enotni listi (EL). Slednji ni skrival svojega razočaranja. »Kot demokrat moram odločitev večine seveda spoštovati,« je dejal Smrtnik ter pristavil, da je po takšnem sklepu občinskega sveta malo verjetno, da se bo o zadevi še razpravljalo. Tudi sam da je »stvar odložil«. Razočaral pa ga je način, kako so tri stranke preprečile vsakršno razpravo o zadevi, kajti na mizi niti še ni bilo konkretne ponudbe notranje ministrice Marie Fekterjeve. Odločitev SPO, BZO in OVP v občinskem svetu in tudi sklep kolegija koroške deželne vlade, s katerim je ta hotela s spremembo zakona preprečiti ustanovitev zbirnega centra za prvo sprejemanje beguncev na Koroškem nasploh, sta razočarala tudi EL. Predsednik Zbora narodnih predstavnikov (ZNP), najvišjega gremija Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), Jože Wakounig, pa je poudaril, da je Koroška del ene najbogatejših držav na svetu, »kljub temu pa ni pripravljena pomagati tujcem v najhujši stiski.« Še posebno sramotno je ravnanje OVP, ki o sebi trdi, da je zavezana krščansko-so-cialnim vrednotam, in pa socialdemokratov, ki so spet klonili oportunizmu ter po- pulizmu, da o prihodnosti Avstrije niti ne govorimo, je dejal Jože Wakounig. Kapel-skemu županu Francu Jožefu Smrtniku pa se je zahvalil za »pogumno in človekoljubno prizadevanje« in napovedal, da bo njegova pokončna in človekoljubna drža kljub temu prinesla dobre sadeže. Povsem drugače pa razmišlja koroški deželni glavar Gerhard Dorfler. Ta je v zvezi s sklepom treh strank v občinskem svetu v Železni Kapli govoril o rdečem kartonu za župana Smrtnika, ki je delal račune brez krčmarja, ker občani v veliki meri odklanjajo center za begunce. Tudi na četrtkovi seji deželnega zbora je bil sprejemni center za begunce v Železni Kapli tema številka ena 1. Stranka deželnega glavarja je sejo izkoristila za nadaljnje nabiranje točk, ko je napovedala, da bo tudi v prihodnje znala preprečiti vse poskuse, da bi na Koroškem nastal nek sprejemni center za begunce. In kot v Železni Kapli sta se najnovejšemu »obrambnemu boju BZO« pridružili tudi v deželnem zboru socialdemokratska in ljudska stranka... Ivan Lukan EVRO 1,3901 $ -0,64 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. julija 2009 valute evro (povprečni tečaj) 10.7. 9.7. ameriški dolar japonski jen 1,3901 128,21 1,3990 130,05 ruski rubel 9,4983 45,4005 67,8230 9,5575 44,5200 68,1450 danska krona 7,4469 0,8580 7,4469 0,86060 švedska krona 11,0022 9,0840 10,9785 9,0740 češka krona 26,030 25,933 estonska krona 15,6466 277,50 15,6466 275,00 poljski zlot 4,3740 4,3548 avstralski dolar 1,7940 1,9558 1,7831 1,9558 romunski lev 4,2160 3,4528 4,2142 3,4528 latvijski lats 0,6993 2,8084 0,6997 2,8025 islandska krona 290,00 2,1636 290,00 2,1625 hrvaška kuna 7,3315 7,3450 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 10. julija 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,292 LIBOR (EUR) 0,585 LIBOR (CHF) 0,18 EURIBOR (EUR) 0,632 0,505 1,967 1,978 1,23 0,38 0,5016 1,007 1,236 1,456 1,4268 0,8016 1,433 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 21.ÚÚ2,97 € -6,91 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 10. julija 2009 inovacije, ki oblikujejo življenja mladih intelektualcev. Nedeljski program pa bodo sklenili z okroglo mizo z naslovom Inovativnost in ustvarjalnost mladih, na kateri bodo udeleženci predstavili gostom in javnosti svoja mnenja in na kateri bo sprejeta deklaracija Drage mladih. (mit) Garlatti odbornik FJK namesto Vannija Lenne VIDEM - Andrea Garlatti je novi deželni odbornik namesto Vannija Lenne, ki bo v senatu nadomestil novega evroposlanca iz naše dežele Gio-vannija Collina. Garlatti, ki je strankarsko neopredeljen, bo v vladi FJK odgovarjal za osebje, lokalne uprave in z organizacijo notranje deželne uprave. Predsednik Renzo Tondo je ob imenovanju Garlattija na novo porazdelil odborniške resorje. Severna liga je že dala vedeti, da ne soglaša z nekaterimi Tondovimi izbirami. Projekti za javno rabo slovenščine VIDEM - Rok za predložitev projektov o rabi slovenščine v javni upravi Furlanije-Julijske krajine zapade 1. avgusta . Pravilnik za financiranje omenjenih projektov je na voljo na spletni strani deželne uprave: www.re-gione.fvg.it. »Kraška« predstavitev Burjinega časa PLISKOVICA - Danes ob 20.30 bo v Mladinskem hotelu Pliskovica predstavitev knjižnega prvenca Vilme Purič Burjin čas (Mladika, 2009). Gre za pripoved, ki se dogaja v kraški vasi Repen, postavljeno v burna leta druge svetovne vojne. Zgodba glavne junakinje, mlade in živahne Brine, ki jo vojni vrtinec potegne vase, se opira na nekatere zgodovinske priče-vanjske drobce in se razpleta kot nekakšna duhovna kronika vsakdanjega življenja vasi na obronkih Krasa. Knjiga, ki vsebuje tudi uvodni besedi Majde Artač Sturman in Marije Mercine, je bila že predstavljena na Tržaškem. Predstavitve se bo udeležila avtorica Vilma Purič, ki bo v pogovoru s prof. Valentino Novič spregovorila o svojem prvencu, njegovem nastajanju in sporočilu. Na večeru bo z zvoki trobente nastopil Aljoša Ber-don. Srečanje prirejata Kosovelova knjižnica v Sežani, Mladinski hotel Pliskovica in založba Mladika iz Trsta. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,80 imtttdci iddda č. 7h +0,31 KRKA 1 1 IKA KOPER 65,34 -2,90 -0,32 +4 14 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,38 153,94 -0,27 TELEKOM SLOVENIJE 294,80 152,22 -2,76 +0,42 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 29,89 DELO PRODAJA - ctni +1,22 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ictd a d cm "7 ûc1 j.a11 NOVA KRE. BANKA MARIBOR ml imntcct 11,35 -0,87 KOMPAS MTS - - MICA PIVOVARNA LAŠKO drr7a\/ADn\/Ai Mir a ca\/a 37,00 -1,04 PROBANKA - - caí lic i il IDI i am a mncn _l i -in SAVA ' TERME ČATEŽ 239,94 +0,51 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 18,77 -0,69 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 10. julija 2009 -1,80 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,14 4,50 13 91 -3,80 -1,80 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,78 1 06 -0,36 -2,05 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,75 -0,47 -1,12 EDISON ENEL ENI 0,94 3,24 15,87 -3,72 -1,81 FIAT FINMECCANICA 6,62 951 -0,87 -1,27 -2 16 FINMECCANICA GENERALI IFIL 13,71 -1,72 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,17 13,39 -1,14 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 14,35 -0,74 -0,21 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,82 8,08 1 67 -0,84 -1,88 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,22 1003 +0,24 -2,05 -3 19 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 15,8 310 -3,95 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,99 -0,80 -4,59 TENARIS TERNA 0,94 8,83 -2,08 -2,05 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,34 0,25 -0,74 -2,85 UNICREDIT 8,55 1,64 -0,47 -3,69 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 59,80 $ -1, 12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 10. julija 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.000,11 972,89 -0,41 -0,67 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb ridq 1.777,10 -0,86 FIRS,' Banjaluka - - ralv i ç rart™^ c-/1/1q/1 _i_nna SRX, Beograd BIFX Saraievo 248,42 1928 75 -0,29 -1 18 dita, jûi ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 14.137,69 2.390,66 -1,33 +1,09 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.125,05 1.41765 +0,71 +0 19 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 877,64 926,59 4.576,31 412717 -0,57 +0,59 -1,16 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 2.983,10 1.960 10 -0,76 -1,42 -0,77 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 888,7 2.281 47 -0,20 -1 40 EUnOSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.287,28 2.307,98 17.708,42 3.113,93 13.504,22 -0,04 +0,16 -0,46 -0,29 -1,84 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 11. julija 2009 5 SLOVENIJA TA TEDEN Konec oblačilnega dinozavra Vojko Flegar Vsaka izjava, ki bi dala neko prazno upanje, je nekaj, česar si jaz ne smem privoščiti, je dejal predsednik slovenske vlade Borut Pahor po četrtkovem sestanku z delegacijo delavcev največjega slovenskega proizvajalca oblačil Mura. Šli bomo na nož, z vsemi odgovornimi (za konec Mure), je premieru preko televizijskih zaslonov odgovoril prvi Murin sindikalist Drago Forjan, ena od delavk, ki so se na sestanek k premieru odpravile z demonstrativnim pohodom po Ljubljani, pa dodala: »Bojimo se, da ne bo prišlo do kakšnih fizičnih obračunavanj!« Izjave napovedujejo socialni in morda tudi politični vihar, ki se bliža Sloveniji: murskosobo-ška Mura se bo z avgustom verjetno znašla v stečaju, zloveščih znamenj, da se enaki usodi v jesenskih mesecih ne bo moglo izogniti še nekaj za Slovenijo velikih podjetij, pa je vse več. Stečaj podjetja z nekaj več kot 3000 zaposlenimi, kolikor jih ima današnja Mura (še pred petimi leti jih je bilo skoraj dvakrat toliko), se morda na prvi pogled ne sliši dramatično. Je pa to za Slovenijo glede na število prebivalstva podoben »dogodek«, kot bi bil za Avstrijo stečaj podjetja z 12 tisoč zaposlenimi, za Italijo z 90.000 ali za Nemčijo s 120.000 zaposlenimi. In povrhu gre za stečaj takšnega podjetja v eni najmanj razvitih pokrajin, severovzhodnem Prekmurju, kar bi bilo torej v Avstriji enako stečaju primerljivo velikega podjetja na, recimo, Gradiščan-skem, v Italiji v Kalabriji ali na Siciliji in v Nemčiji na Meklenburškem. Ne le dandanašnji, ko povsod po Evropi delovna mesta izginjajo kot sneg na spomladanskem soncu, tudi v kakšnih ugodnejših go- spodarskih okoliščinah takšen »dogodek« nikjer ne bi minil mirno. Ob tem pa Mura ni le največji slovenski, ampak menda tudi največji evropski konfekcionar, pravzaprav nekakšen »zadnji dinozaver« nekoč mogočne evropske tekstilne industrije, ki je medtem v glavnem izginila ali se preobrazila v maloserijske proizvajalce visokokakovostnih in prestižnih oblačil in predvsem oblikovalce, ki dajejo svoje kreacije šivat manjšim družinskim obratom, zlasti v države s poceni delovno silo. Žalostna ironija je, da je bila v bistvu tudi Mura predvsem slednje, torej velikanska šivalnica za nekatere ugledne evropske modne hiše, manj pa podjetje, ki bi živelo od lastnih oblačilnih blagovnih znamk. S slednjimi je sicer ustvarjala največ dodane vrednosti, a premalo v absolutnih številkah, s prvimi posli pa navzlic tudi za Slovenijo mizerno plačevani delovni sili (okrog 600 evrov bruto na mesec, kar je dvakrat manj od slovenskega povprečja) ni bila konkurenčna. Na kratko rečeno, s povprečno 15.000 evri dodane vrednosti na zaposlenega letno je bila Mura na konec v današnji podobi obsojena tudi, če gospodarske krize ne bi bilo in čeprav bi imela bolj skrbne lastnike in bolj sposobna vodstva, kot jih ima in jih je imela. Ta konec pa se je napovedoval že celo desetletje, le da si doslej država, ki je sicer Murin manjšinski lastnik, iz socialnih in političnih ozirov ni upala odločneje ukrepati. Še najbližje temu je bila pred kakšnimi šestimi, sedmimi leti, ko ji je uspelo na severovzhod države pritegniti nemško Escado, ta pa je v svojem obratu zaposlila ne le šivilje, ampak tudi nekaj oblikovalcev. Potem se je vse ustavilo, le vodstva Mure so se menjavala vse hitreje. Dejstvo, da se je vlada s svojo odškodninsko družbo, ki bi edina lahko Muri zagotovila potrebnih pet milijonov evrov za kratkoročno nadaljevanje proizvodnje, odločila Muri to razmeroma majhno vsoto odreči, bo v razmerah, kakršne so, izredno boleče, še bolj, kot bi bilo potrebno, pa bo, če se ne bo država razmeroma hitro sporazumela s tujimi interesenti, ki so že izrazili željo, da prevzamejo dele Mu-rine proizvodnje, če ne bo ponudila pre-kvalifikacijskih programov in podjetniških spodbud za tiste Murine zaposlene, ki bi se radi osamosvojili (recimo v kmečkem turizmu, z lastnimi krojaškimi delavnicami, kmetijstvom in podobno) in če ne bo celotnemu Prekmurju, ki se počuti, v marsičem utemeljeno, zapostavljeno, ponudila »projektne« in finančne roke, da preskoči »strukturni prepad«, v katerem se je znašlo. Zato ni izključeno, da bo (verjetni) stečaj Mure, načeloma pravilna in veliko prepozna odločitev, zaradi slabega kriznega menedžmenta (in odsotnosti komunikacijske strategije) države zgolj »konec« nekega podjetja in izguba delovnih mest, ne pa začetek razvoja nečesa novega. S tem bi postal tako slab zgled, da si bo vlada z njim hudo otežila, če že ne onemogočila tudi vse nadaljnje enake poteze, ki jim je slovenska miselnost že tako izjemno nenaklonjena. Še huje, potem bi »dialog« o dolgoročnih strukturnih reformah, nujnih za dvig konkurenčnosti večine slovenske industrije, ki se je začel pri predsedniku vlade Borutu Pahorju, postal nepotreben. PISMA UREDNIŠTVU Prispevek za dvojezično šolo v Špetru Genocid v Srebrenici Spoštovano uredništvo! Poročanje o prispevku 60.000 evrov, ki naj bi ga dežela odobrila za delovanje dvojezične šole v Špetru, je morda za marsikoga izmed bralcev zavajajoče; tako razbiram iz dejstva, da me je že nekaj znancev in tudi vaših kolegov v teh dneh povprašalo po načrtih, ki naj bi jih šola izvedla s tistim prispevkom. Resnici na ljubo to ni denar za delovanje šole, pač pa za njeno vzdrževanje. Kot vemo, so v naši državi javne uprave zadolžene, da skrbijo za šolske stavbe, njihovo ogrevanje, razsvetljavo, pleskanje, popravila ipd. Zato bo ta prispevek dobila, kot ste pravilno napisali, občina Špeter. Posebnost dvojezične šole je v tem, da vanjo prihajajo učenci s precej širšega območja in ne le iz občine Špeter (v grobem bi lahko rekli, da je ena tretjina iz Špetra, ena tretjina iz ostalih občin Nadiških dolin in ena tretjina iz Čedada in okolice). Zato se je vse od podržavljenja šole pojavljal problem, da je bila občina Špeter v bistvu prisiljena sama vzdrževati šolo, brez prispevka drugih občin. Med občinami ni namreč nikoli prišlo do podobnega dogovora, kot veljajo npr. za nekatere italijanske šole na tem območju, ki zajemajo učence tudi z občin, ki nimajo svoje šole. Zato je bil nekaj let občini Špeter za vzdrževanje šole dodeljen del sredstev iz 3. odstavka 21. člena zaščitnega zakona (sredstva za razvoj slovenskih občin v Videnski pokrajini), dobila pa je tudi nekaj posebnih prispevkov od dežele. Zadnji, v višini 100.000 evrov, je bil namenjen šoli in dokončanju športnih objektov; pričakovali smo nekaj konkretnih posegov v ureditev stavbe, ki že nekaj let nima varnostnega potrdila gasilcev, občina pa je namenila 95.000 evrov za dodatna dela na igrišču za mali nogomet na drugem koncu vasi, za šolo pa le 5.000 evrov za vzdrževanje električne napeljave. Ne razpolagam s točnimi podatki o tem, koliko stane letno vzdrževanje šole. Lahko pa le upam, da bo iz prispevka mogoče doseči vsaj delno prepleska-nje sten, ki so jih zadnjič temeljito prepleskali starši s prostovoljnim delom ob vselitvi v sedanje prostore leta 1994, ter še nekaj za varnost nujnih posegov v poslopje, ki je last občine, v katerega je svojčas Zavod za slovensko izobraževanje vložil za milijardo lir manjšinskega (deželnega in slovenskega) denarja in v katerega občina nikakor ne misli vlagati, ker namerava zgraditi nov skupni šolski center za vse šole v občini. Ob koncu še kratka, a grenka misel, ki mi že nekaj let ne da miru. Prepričana sem, da so vsi otroci pred zakonom enaki, da morajo država in javne uprave enako skrbeti za šolanje vseh, naj bo italijansko, slovensko ali dvojezično, in za vzdrževanje šolskih stavb. Zato ne razumem, zakaj se tudi za špetrsko šolo, kot za vse državne šole, ne poišče normalna upravna rešitev in zakaj je treba vedno znova posegati po sredstvih iz manjšinskih skladov, še manj pa razumem izraze zadovoljstva naših krovnih organizacij. Ali bomo zadovoljni tudi takrat, ko se bo kdo spomnil, da bi s sredstvi iz manjšinskih zakonov lahko ogrevali kar vsa poslopja slovenskih šol v naši deželi? Živa Gruden, ravnateljica dvojezične šole v Špetru Na današnji dan pred 14 leti se spominjamo tragičnih dogodkov v Srebrenici. Srebrenica je leta 1993 med vojno v Bosni postala »varno območje« pod zaščito Združenih narodov, ki ga je »varovalo« 600 nizozemskih UNPROFOR-jevcev. V mesto se je zateklo skoraj 40.000 Muslimanov, kar je bilo skoraj petkrat več prebivalstva, kot ga je mesto imelo pred začetkom vojne. Od takrat so se začele prave muke za civilno prebivalstvo. Čeprav so Združeni narodi formalno ščitili Srebrenico, so bili Bošnjaki v tej zaščiteni coni vsak dan žrtve težkih topniških napadov s strani vojske bosanskih Srbov. Konec junija leta 1995 so se ponovno začeli težki napadi na Srebrenico in »zaščiteno cono« Združenih narodov. Mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, je 9. julija 1995 napadla vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generala Ratka Mladica in takratnega predsednika Republike Srbske Radovana Karad-žica. Po padcu enklave 11. julija 1995 je prišlo do največjega množičnega poboja v Evropi po drugi svetovni vojni, saj so srbske sile ubile okoli 8000 Muslimanov. Srebrenica je simbol groze, neutolažljive žalosti in genocida. Spomin na te tragične dogodke je neizogiben, ker ne moremo in ne smemo pozabiti. Zavedati se moramo da je tistega 11. julija celotna Evropa nemo gledala na dogodke, ki so se odvijali v tem bosanskem mestecu in stala križem rok, čeprav vsi vemo, da bi lahko bilo čisto drugače. Neusmiljeni in nečloveški poboji otrok in odraslih so se odvijali pred očmi Evrope, ki je spremljala krvavo vojno vihro na območju nekdanje Jugoslavije vse od leta 1991. Po 14 letih je torej nesprejemljivo da so odgovorni za genocid še vedno na prostosti. Vsi storilci teh grozodejstev morajo zato pred sodišče in plačati za zločine, ki so jih zagrešili. 11. julij, evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici, bi moral biti dan, s katerim se celotna Evropa spominja teh tragičnih dogodkov, nujno je namreč zagotoviti, da se Srebrenica ne bo nikoli več ponovila! Igor Martini Odgovor Mirjam Muženič V sporočilu za javnost je v nedeljo 5.7. novinarka Mirjam Muženič zatrjuje, da ni poročala ne o občnem zboru SSO ne o kongresu SKGZ, ker je zaradi kandidature na evropskih volitvah prekinila svoje sodelovanje na RTV Slovenija. Dejstvo je, da je M. Muženič dne 15.3.2009, na TV Slovenija pripravila oddajo o pripravah na kongres SKGZ in intervjuvala predsednika Pavšiča, goriškega predsednika Semoliča in tajnika Maršiča. Občnega zbora SSO, ki je bil 28. novembra 2008, pa se sploh ni udeležila, kaj šele da bi pripravila ustrezno reportažo za TV Slovenija. Toliko o njeni objektivnosti in nesorazmernem poročanju o dogodkih med Slovenci v Italiji. Njena reakcija, pa tudi hitri odgovor vidnih voditeljev leve opcije v zamejstvu, pa še dodatno potrjujejo kam politično spada. Bernard Spazzapan, član goriškega Odbora SSO SKLAD MITJA CUK SVETUJE O mladih Beseda pade v mnogih krogih večkrat na mlade. Kako in koliko je za mladino poskrbljeno, kje so morebitne pomanjkljivosti. Včasih se obnašamo tako, kakor da bi hoteli na vsak način volka sitega in kozo celo. Naša narodna skupnost se rada značilno ponaša v vseh smereh s številnimi društvi in društveci, zvezami in krožki, ki svoje kulturno, športno in še kakšno delovanje ter svoj čas namenjajo našemu človeku, zlasti mladini. K temu pri-maknimo še vse ustanove z mičnim prilastkom skupne. Otrok ali mladostnik že ne ve, kam vse bi zahajal, saj mu nekako ne uspe več, da bi pokrival s svojo (aktivno ali pasivno) navzočnostjo vso slovensko zamejsko ponudbo (v kakšni zagati je šele takrat, ko želi biti soudeležen še pri kaki italijanski pobudi!). Ob Glasbeni matici in Centru Emil Komel se npr. sedaj najdejo tisti, ki bi radi na višji srednji šoli ustanovili novo - glasbeno smer za našo mladino. Ali naj bo volk sit in koza pogine? Ali pa obratno koza cela in naj ostane volk lačen? Obojega ne moremo imeti. Društva ali javno šolsko ustanovo? To je sedaj vprašanje (eno izmed mnogih). Drugi krogi se zelo zavzemajo za mladinska «agregacijska» središča, ki naj jih nudijo javne uprave, čeprav dejansko taka središča Slovenci (»zamejski«, da ne bo pomote) v okviru svojih ustanov že imamo - vsaj potencialna. Toda ali gre mogoče bolj za to, da se slovenski starši bojda bojimo, da bi naš otrok ne prišel v zadosten stik z italijanskimi vrstniki? Nove »otroške (rikreatoriji) in mladinske (agregacijska središča) javne inšti-tucije« postajajo pravzaprav tekmeci delovanju naših društev. Pa kaj zato! Tudi ni mar, če v javnih središčih ni pravega smisla za nas jezik! Glavno da je obisk množičen in zastonj. Ko v naših, narodnostno obarvanih krogih govorimo o mladini, tudi ne polagamo dovolj skrbi v razlikovanje značilnih skupin: otroških,dijaških, študentskih, mladih zaposlenih ter brezposelnih mladih, ki čedalje bolj krepijo skupino, kateri pripadajo. Vsaka od teh kategorij ima svoje značilnosti, svoje potrebe in svoje želje. Ni res, da danes mladi ne vedo, kaj hočejo. Prav toliko vedo, kaj hočejo, ali še celo več, kakor smo mi - njihovi starši - vedeli, ko smo bili toliko stari, kot so sedaj oni. Danes pa naše (nekoč mlade) generacije zelo rade govorijo le o tem, kako bi moralo biti. Same pa še zdaleč niso take, kakor »pridigajo«. Ker je vzor za otroke treba iskati pri očetu in materi, potem lahko trdimo, da so pač naši otroci - mladina taki, kakršni so njihovi starši. Morda so nemirni, neučakani, nezadovoljni in sprti s samim seboj, ali pa veseli, prijateljski, polni zaupanja in vedrine. Kakor kdo. Kategorija, ki jo označujemo z mladi (lahko bi danes rekli med 15. in 30. letom starosti, kar je zgornja starostna meja, ki jo postavlja večina evropskih držav za opredelitev mladine), si želi enakopravno sodelovati v družini, družbi, šoli in pri drugih dejavnostih našega vsakdanjega življenja. Ali ji »zreli ljudje« to dovolimo v zadostni meri? Posebej govorimo o mladini in jo obravnavamo zato, ker je to skupina, ki jo družba občuti kot neko specifičnost. Ko mladi odraščajo, zapuščajo svoj otroški status, so v družbi vse bolj dejavni in se postopoma učijo prevzemati nase vse več odgovornosti. Ob premajhni družinski ali družbeni podpori, (pohvali, možnosti za osebno udej-stvovanje, svobodni izbiri itd.), lahko mlada oseba izgubi pogum, se umakne iz starostno pisane družbe (iz t.i. realnega življenja) in se zateče k vrstnikom, ki niso nujno in vedno samo pozitivna spodbuda. Kadar se zrele generacije do- volj zavedamo potencialov, ki so skriti v mladih, ne smemo dovoliti, tudi spričo majhnega števila naraščaja, ki ga imamo, da se kdo izgubi po poti. Seveda, in nihče v to ne dvomi, je v okviru državne ureditve zakon, ki skrbi tudi za te člane družbe, potreben, vendar pa smo mi, kot narodna manjšina (čeprav nas vztrajno potiskajo le v jezikovno skupnost) dolžni, da za svoje mlade poskrbimo v prvi vrsti sami, tako, kakor naši skupnosti najbolj ustreza in koristi. Tudi zaradi tega, ker bomo tako mladim omogočili v svetu, ki je čedalje bolj na prepihu in prepuščen blagim ali zloče-stim novostim, da poženejo dovolj krepke korenine. Po prizadevanju, s katerim smo si nekoč še lahko delali utvare, da bo zaščita vse naredila za nas Slovence v Italiji, ko bomo imeli zaščitni zakon in bomo z njim «odre-šeni», ter po razočaranju, ki je sledilo, se lahko končno zavedamo, da tudi za naše specifične skupine država ne bo dovolj naredila z narodnostnega vidika in da je nujno in skrajno potrebno, da sami zavihamo rokave. Tudi tako, da od izvajalca zakonov zahtevamo to, kar naši skupnosti pritiče. Npr., kar kljub natančni odredbi v zaščitnemu zakonu, naša šola še ni dobila. Lahko, da so za to odgovorni politiki, lahko da je to stvar naših uradnih voditeljev, vendar, če sami ne bomo začeli delati in bo naša glavna skrb ta, da odgovornost prevalimo na druge, iz te moke ne bo veliko kruha. Mladi na pomembnih mestih največkrat ne odločajo. Ne dovoli se, da bi bili dovolj (kljub izjemam) dejavni. Prav v zvezi s šolo bi morale imeti nekaj več besede mlade generacije, ki bodo v prihodnosti pošiljale v šolo svoje otroke. Sou-deleženost omogoča mladim, da se učijo za življenje, da si nabirajo izkušnje in na njih gradijo. Najbolj udobno je seveda sedeti v svoji «starostni loži», iz svojega balkona nergati, da mladi ne vedo, kaj hočejo, da ne znajo ničesar pravilno vrednotiti, da niso uravnovešeni, da ima preveč denarja po rokah, da ne berejo, da se nikogar ne bojijo, da počenjajo to, kar se jim zljubi.... Največkrat je vse negativno. Take besede so figo vredne. Če smo že take sive eminence, da o vsem vse vemo, da lahko vse kritiziramo, potem stopimo s svojega privilegiranega položaja med mlade, bodimo jim zgled (po možnosti vreden in pameten) in jih vključimo v svoje «brezhibno» delovanje, da se bodo tudi oni naučili podobne brezhibnosti. Zakaj se mladina zateka v prvi vrsti k sebi enakim, k svojim vrstnikom? Odgovor je preprost: ker se tam vsak počuti enakovrednega drugemu. Ker je tam med tistimi, ki jim lahko zaupa in je z njimi v prijateljskih odnosih. Mar je generacijski razkorak med nami tako globok, da starejši in mlajši ne moremo gojiti med seboj zaupanja, prijateljstva in enakovrednosti? Kakršen odnos smo sami pokazali do starih doma, takega so naše mlade generacije prevzele. Prav kakor so naši stari gledali na mlade, tako sami nadaljujemo. Morebiti bi bil danes že čas, da se «globalno» zamislimo, svoj odnos premislimo in ga po potrebi spremenimo. Potem pa tudi dejansko storimo to, kar bi moralo že biti. Zlasti pa glejmo na dogajanje okoli nas s pozitivnega stališča, s predlogi, z iskanjem dejavnih rešitev, ki imajo vsaj nekaj upanja na uspeh in ne le s pasivnim predajanjem usodnosti naše zamejske stvarnosti. (jec) 6 Sobota, 11. julija 2009 KULTURA / TOMIZZEV DUH Dalmatinski dišpet 3 Milan Rakovac_ Strasne ovacije jedanaest tisuca ljudi Sanaderu, kao nekada drugu Titu na kongresima partije kao odgovor na grmecu izjavu da Hrvatska nece dati ni centimetra svoga teritorija i svejedno ce u EU; to je bliska perspektiva u cro-slo odnosima. Jer, »liberalni« Sanader osta-je počasni predsjednik HDZ-a, i ta re-čenica za njegove nacional-populiste je kao božja mana. Danas još jedan bot, kako ritko ka-da, za sve tri moje hajmat-dornale (Primorski, La Voce del popolo, Glas Istre) pišen istu temu; ča ce biti afterSanader? »Presenetljivi odstop Iva Sana-derja, ki ga te dni ni znal pojasniti nihče na Hrvaškem, je pustil državo v šoku, morda najsilovitejšem po Tudma-novi smrti leta 1999. Postavlja se vprašanje, ali je hrvaška kriza dovolj globoka, da bi lahko povzročila kakšno spremembo v slovensko-hrvaških odnosih«, piše Saša Vidmajer v Delovi Sobotni prilogi. Gostujoče pero v istem Delu, Davor Gjenero, kot da odgovarja direktno: »Slovenija se je izpostavila resnemu političnemu tveganju. Če se bodo procesi na Hrvaškem slabo končali, hkrati pa se bo v porcese destabilizcai-je Zahodnega Balkana vmešal še NENADOMA OKREPLJENI TUBMA-NOVSKI NACIONALIZEM (poudaril M.R.), se bo glede tega ugotavljala politična odgovornost znotraj Unije« ... Piše u Slobodnoj Dalmaciji Šenol Selimovic: »Nije li Dalmatinac Ivo po-kazao tko je i što je - i načinom na ko-ji je otišao. Temperamentno, s dišpetom i zavidnim menefregizmom spram svih koji ga zbog toga pljuju: Frigajte se!« ... Prvo, Saša Vidmajer griješi, jer, zbog odlaska Sandera; ne, nema »hrvaške krize«, je kriza u HDZ-u, ali HDZ (šokiran kao i 1999.) baš u krizama razvije barjake i zapjeva svoje himnične pje-sme i - vrati se svome nacional-popul-izmu: Krizno stanje je bistra voda u ko-joj HDZ-ova ribica sretno pliva - dakle, ča veca kriza, to vece »domoljublje« i isprazna retorika. Drugo, Sanaderov odlazak dao je zamah opoziciji, i SDP vec trijumfalno predskazuje skori kraj buduce vlade i traži prijevremene izbore. Trece, makar i najdublja kriza, na-cional-populizam je na dobitku, a rje-šavanje cro-slo krize - sve dalje! Griješi i Gjenero; jer EU nije u stanju oko ničega (osim djelimično monetarne politike) djelovati jedinstveno, a ka mo li da bo »ugotavljala politično odgovornost znotraj Unije«; uostalom iz EU stigao je tipičan savjet Jadranki Kosor; Hrvatska se ne bi trebala opho-diti kao Makedonija prema Grčkoj, di-gnuti ruke od reformi. A grčka blokada Makedonije na-prosto je besramna, mnogo gori slučaj od slovenske blokade hrvatskih pregovora. I, EU nece maknuti niti malim prstom - osim kao prkosni Carl Bildt, koji je pročitao južnoslavenske manipulacije još za potonjih ratova, ne po-krene STVARNU diplomatsku igru -povlačeci za uho i hrvatske i slovenske hijerarhe??? Griješi i Šenol Selimovic, da, ode Ivo iz dišpeta (možda) i fikivajuci svima figu, i s prkosnom porukom - frigajte se! Ali »pravi Dalmatinac« skresao bi svoj dišpet drito u čunku HDZ-u i na-ciji, a ne prefinjeno »intelektualisao« okolo-naokolo; posve zapadnjački, eu-ropski, dapače mitteleuropski! Ivo Sanader ujahao je kao John Wayne »in the town«, pisao sam kada je došao; i izjaha vero na brižnen dal-matinsken tovaru. Veliki reformator HDZ-a, šar-mer i poliglot medu zadrtim ruralnim »Hrvatinama«, Mediteranac sa stilom i perfektne naobrazbe medu »ognjišta-rima«; sada je iz nekog samo njemu zna-nog dišpeta otišao sa scene, a na sceni ostavio Državu i Naciju na milost i nemilost »povijesne zbiljnosti« (kako je to govorio Tudman). No, moram za vas, dragi »zamejci« ovdje konstatirati još jedan problem; visoka tenzija izmedu Hrvatske i Slovenije ipak nije prvorazredan problem ove dvije države, kako nas to i dalje uv-jeravaju naši mediji i političari , pa čak i dvoje prvorazrednih ljudi od pera, Sa-šaVidmajer i Davor Gjenero. Osobno, mislim da dvije nacionalne politike sada moraju učiniti sve što mogu da Piranski zaliv naprosto skinu s dnevnog reda, odnosno dalje od oči-ju javnosti, a ujedno ga vec jednom poč-mu rješavati; diskretno i konkretno. Jur svi tici na Dragonji i galebi na moru Adrijansken kantaju formulu, ma niedan u Ljubljani ni u Zagrebu hi ne čuje: Mola tutto, neka bude kako ča je, kad niste kapaci se vrci dakordo... Koridor morski da Slovenija ima kuščic dei mari aperti... Kondominij pak neka budu oba gospodara kuntienta... Ča ja zna ča, a znan: neka prego-varači budu iz ambijenta Dragonje, Istri-jani, i jieni i drugi, pak ce uoni ben najti zajno rješenje; uno prvo, uno drugo, uno trieto, magari anke niko desieto ... SVET FILMA - Intervju s Katjo Colja Scenarij je sad napornega dela Film o Basaglievi reformi s poudarkom na Slovencih Katja Colja (v sredini) med snemanjem enega od dokumentarnih filmov V poslopju slovenskega tehničnega zavoda Jožefa Stefana v Trstu snemajo v teh dneh film Cera una volta la citta dei mat-ti (Bilo je nekoč mesto norcev). Film obravnava lik Franca Basaglie in »novi val« psihiatrije, ki je privedel do zaprtja (ali pravzaprav odprtja) umobolnic. Film, ki ga bodo v prihodnje v dveh delih predvajali na televiziji RAI1, režira Marco Turco, v glavni vlogi nastopa Fabrizio Gifuni, v stranski pa slovensko-bosanski igralec Branko Durič. Scenarij je sad skupinskega dela, pri čemer je pomembno vlogo odigrala Katja Colja, slovenska režiserka, doma iz Repna. Avtorka številnih dokumentarnih filmov (npr. Luči onkraj meje in Drugisvet) že več let živi in ustvarja v Rimu. Kako bi na kratko predstavila film, ki si ga pomagala zasnovati? Prvi del se v celoti dogaja v Gorici, drugi v Trstu. Basaglia je z reorganizacijo psihiatričnih bolnic začel v Gorici, kjer je uvedel prve velike spremembe. Soočal se je s političnimi in birokratskimi ovirami, zapustil je Gorico in se selil v Benetke, Padovo, Parmo in ZDA, nakar se je odločil za Trst, kjer ga je podpiral takratni predsednik pokrajine Michele Zanet-ti. V Trstu je nadaljeval z reorganizacijo in popolnoma odprl vse. Film zaznamuje časovna razdelitev med goriško in tržaško izkušnjo. GRADEŽ - Poletne prireditve Za začetek Cristiano De Andre z znanimi pesmimi Fabrizia Boljšega začetka poletne glasbene sezone v Gradežu ni bilo mogoče pričakovati. Cristiano De Andre je na prvem večeru do zadnjega kotička napolnil lep prireditveni prostor na nasipu Nazario Sau-ro. Cristiano, sin pesnika italijanske avtorske popevke Fabrizia, se je ob desetletnici očetove smrti le odločil za težek in pogumen korak, koncert Fabriziovih sladb. V dobrih dveh urah koncerta je Cristiano De Andre dokazal, da je napredoval »v prvo ligo«. Popolna odrska prisotnost, dobra uigranost skupine, malenkostna predelava glasbene strukture hitov, drža, ki zelo spominja na očetovo, predvsem pa močan, topel, izdelan glas, ki je včasih zazve-nel tako kot očetov. Ne gre za nostalgično obuditev ali prefinjeno marketin-ško potezo, bolj za prepričanje, da so Fabriziove pesmi večne in ker jih že vsi prepevajo, je verjetno prav, da jih poda tudi, kdor je ob njih odraščal. Poslušalli smo več kot dvajset skladb, od v genovskem narečju odpeti Megu Megun in čudovite Creuza de Ma, do sardinske Zirichiltaggia, od občuteno zapete Amico Fragile do La canzone di Marinella od malo poznane Oceano do Fiume Sand Creeck in z novo, popolnoma rock obleko Quello che non ho. Cristiano se je večkrat pogovarjal s publiko in povedal vrsto anekdot iz družinskega življenja in ustvarjanja. Vidno zadovoljen je torkov nastop zakjlučil z edino svo-vo podano skladbo Dietro la porta ter se poslovil z balado Il Pe-catore, ki z rock uglasbitvijo skupine PFM (s katero je Fabrizio leta 1979 odigral čudovito turnejo) postala med najbolj priljubljenimi skladbami celotne italijanske glasbene scene. Niz koncertov Grado festival, avtorski gostje se bo nadaljeval nocoj ob 21.30 z nastopom Gina Paolija. Genovski kan-tavtor iz Tržiča (v pristaniškem mestu se je rodil in preživel najstniška leta) sodi med stebre avtorske popevke in je še vedno zelo aktiven. Petdesetletnico delovanja je letos popestril z novim albumom Storie, katerega skladbe bodo predstavljene v prvem delu nastopa, medtem ko bo drugi osredotočen na njegove klasike. Pred Paolijem se bo predstavila mlada Ilaria Porceddu, ki je zaslovela na letošnjem tv showu X Factor. (aw) HfiM 1 ri ¡f % TO v vhí Eden glavnih igralcev je Branko Duric. Kakšna je njegova vloga? Njegov lik je Boris, slovenski kmet, ki je zbežal iz svoje vasi, ko je zaradi vojne ponorel. Na Goriškem so ga našli na meji in ga pripeljali v bolnico. Je njegova zgodba resnična? Delno je resnična in delno izmišljena. Režiser je potreboval slovenski lik in me zaradi tega poklical. Začela sem sodelovati, ker sem Slovenka. Med drugim sem predlagala nekaj slovenskih igralcev, zadnjo besedo pa ima vedno režiser. Koliko scenaristov je pravzaprav sodelovalo? Štirje. Ustvarjali smo od decembra 2007 do decembra lani. Kako poteka skupinsko pisanje scenarija? Vsi scenaristi se med seboj stalno srečujejo, se pogovarjajo, prebirajo knjige in in-tervjuvajo ljudi, ki so doživeli tedanje dogodke. Zelo nam je pomagal Giuseppe DellAcqua, direktor oddelka za mentalno zdravje, pa tudi Sonja Baiss, ki je delala z Basaglio v Gorici, pa še marsikdo. Nekatere ljudi sem že pred tem poznala. Si se v preteklosti že ukvarjala z Ba-saglio in njegovo reformo? Ne, že leta pa me nekaj veže na nekdanjo psihiatrično bolnico pri Sv. Ivanu. Tematiko sem poznala zaradi družinskih izkušenj, del dokumentarca Drugisvet pa sem posvetila gledališki skupini Accademia della follia (Akademija norosti). Nekatere njene igralce bo režiser Marco Turco uporabil v tem filmu. Osrednje prizorišče filma je poslopje zavoda J. Stefana. Film pa je nasploh slovensko začinjen, kajne? Ne vem, kakšen bo končni proizvod ter ali bodo določeni detajli izstopali. Nekaj tekstov je v slovenščini, za to sem se sama potegovala. Pacient Boris bi moral na začetku govoriti v slovenščini, ob njem pa je še nekaj slovenskih likov. Režiser ima za te zadeve velik posluh in jih dobro razume. Sprejel je moje predloge, ni pa vse odvisno od režiserja in producenta. Odločalo bo vodstvo prve mreže RAI, njene izbire pa pogosto pogojujejo politični dejavniki. Zna se zgoditi, da bodo slovenska besedila sinhronizirali. Se je tvoje delo zaključilo? Da, ukvarjam se z drugimi projekti. Delo za film o Basaglii je kar naporno, saj sem medtem snemala še dokumentarec. Ko pišeš scenarij, moraš biti stalno tam, ure in dnevi pa hitro minevajo. S čim se trenutno ukvarjaš? Pišem scenarij celovečernega filma za kino. Več o tem pa ne bi smela povedati. Sodelujem vsekakor s profesionalnim scenaristom: mene povabijo, da pišem scenarije, nisem pa se v tem izšolala. Po poklicu sem režiserka. Kam pa ciljaš v dolgem roku? Tja, kamor ciljajo vsi, ki so v tem delu: snemati hočem svoj film. Aljoša Fonda LJUBLJANA Umrl je Peter Božič V noči na petek je v 77. letu starosti umrl slovenski pisatelj in dramatik Peter Božič. Novico so potrdili na ljubljanskem mestnem svetu, katerega član je bil, Študentska založba pa ga je že označila za enega zadnjih ustvarjajo-čih predstavnikov morda najpomembnejše literarne generacije po II. svetovni vojni, rojene okrog leta 1930. »Ta generacija je skozi revije Beseda, Revija 57 in Perspektive, predvsem pa z lastnimi teksti z naglim rezom približala domačo ustvarjalnost sočasni evropski praksi, prežeti z modernizmom in eksistencializmom. Bo-žičev delež v tej zgodbi je izjemen. Njegove drame so odpirale teatr-ske horizonte, njegova proza je zarezala v slovensko psihopato-logijo kot skalpel. Očeta Vincen-ca smrt je eno najbolj pretresljivih pričevanj o drugi svetovni vojni nasploh. Nedavno je v zbirki Beletrina izšla njegova drama Šumi,« so sporočili z založbe. Peter Božič, rojen 30. decembra 1932 na Bledu, je osnovno šolo obiskoval v Novem mestu in Mariboru, med II. svetovno vojno je bil deportiran v Nemčijo. V Ljubljani je študiral gozdarstvo, nato slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Krajši čas je bil bibliotekar na Jesenicah in učitelj v Krvavi peči na Dolenjskem, nato samostojni književnik, časnikar, uslužbenec pri ZKOS, nato na ministrstvu za kulturo. Bil je tudi urednik revije Mentor. Med njegova zgodnja dela sodijo kratka besedila, katerih značilnost je njihova pravljična in poetična obarvanost. Ni bil zgolj avtor proze, izjemen je tudi njegov opus na področju dramatike, skozi katero je skušal iskati odgovore na vprašanja o smislu življenja in bivanja. Ustvarjalen je bil vse življenje. V romanih je razčlenjeval eksistencialistično občuteni, ogroženi, razkrojeni, groteskni svet ljudi na obrobju družbe ali v okoliščinah medvojnega pregnanstva, hkrati pa vnašal v slovensko pripovedništvo modernistične prvine. Tudi za njegove drame je, kot navaja leksikon Osebnosti, značilen premik k modernizmu, v dramatiko absurda, v odkrivanje po-stvarelosti in igre, s čimer je utiral pot reizmu in ludizmu. Med Božičevimi proznimi deli so Izven, Na robu zemlje, Jaz sem ubil Anito, Zemlja, Na njeni travi, Očeta Vincenca smrt, Človek in senca (1990), Zdaj, ko je nova oblast, med dramami pa Človek v šipi, Zasilni izhod, Križišče, Vojaka Jošta ni, Kaznjenci, Dva brata in Komisar Kriš. Božič je med drugim leta 1972 prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2002 pa je prejel državno odlikovanje, srebrni častni znak svobode RS. V obdobju po upokojitvi je kot član mestnega sveta mestne občine Ljubljana največ svoje pozornosti namenil razvoju kulture in športa v Ljubljani. Bil je predsednik odbora za kulturo in raziskovalno dejavnost, sodeloval je pri številnih projektih razvoja infrastrukture s področja kulture in raziskovanja v Ljubljani, kot so Slovanska in Bežigrajska knjižnica, Hiša eksperimentov, obnova Turjaške palače oziroma novega Mestnega muzeja Ljubljana, obnova Kina Šiška in drugi. Žalna seja ljubljanskega mestnega sveta za članom Liste Zorana Jankovica bo v ponedeljek, 13. julija, ob 13. uri v Veliki sejni dvorani Mestne hiše. (STA) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu OPČINE - Lep uspeh drugega Openskega poletnega večera Vaško središče sinoči spet popolnoma zaživelo Marta Fabris: Pomembno je, da čim več ljudi spozna Opčine in njihovo ponudbo Opensko središče je sinoči spet ponovno zaživelo. Na cestah, ulicah in trgih je bil namreč že drugo leto Open-ski poletni večer, ki sta ga priredila združenje Skupaj na Opčinah in aprila ustanovljen konzorcij Centro in via z Opčin. Namen pobudnikov poletnega večera je širiti spoznavanje kraške vasi in njene ponudbe med prebivalci tržaške pokrajine in tudi med Openci oz. novimi prišleki, saj velika večina ljudi še ne pozna značilnosti tega kraškega jedra. Kot nam je povedala predsednica združenja na Opčinah Marta Fabris, ki se je za uspeh pobude tudi zahvalila tržaški občinski upravi, je z namenom širjenja poznavanja openske ponudbe nastal pravi praznik. Zamisel se je v tem smislu rodila lani, ko je poletni večer žel izreden uspeh. Zato so ga letos tudi ponovili v upanju, da bo to postalo že tradicionalna pobuda. Ponudba te vasi je namreč vsakovrstna in raznolika, poleg tega je prav prijetno sprehajanje po openskem jedru v poletnem večeru, ko so ceste zaprte za promet. Če pa so ob tem tudi popusti (to je obdobje razprodaj), gostje to lahko še bolj izkoristijo in cenijo. Drugi openski poletni večer je torej ponudil obiskovalcem poleg možnosti nakupov po znižanih cenah tudi glasbene in zabavne točke. Trgovine so bile odprte do 22.30, v zunanjosti pa so se lahko obiskovalci zabavali ob glasbenih točkah treh znanih tržaških skupin, se pravi Vecia Trieste, Bandomat in Le mitiche pirie. Ti so nastopili na Škavenci (Nanoškem trgu), Proseški in Dunajski cesti, s svojimi tolkali pa so openske ulice in trge razgreli člani potujoče skupine Berimbau. Vsak javni lokal je tudi v lastni režiji poskrbel za vsakovrstno glasbo in tako prispeval k uspehu prireditve. Dalje so na Opčinah nastopile navijačice slovenskega društva Cheer-dance Millenium in skupina trebušnih plesalk Naadirah, na svoje pa so prišli tudi otroci in najmlajši. Poletni večer se je uradno zaključil na Škavenci, kjer so brezplačno delili lubenico, in pred ribarnico na Proseški ulici, kjer je bila na sporedu »pedociada«. Tiste, ki so v openskih trgovinah potrošili najmanj dvajset evrov, pa so pod utico v središču Opčin čakala razna darila. (ag) Sinoči se je na openskih ulicah marsikaj dogajalo KROMA Sobota, 11. julija 2009 APrimorski ~ dnevnik 7 Nabrežina: skupščina Slovencev v DS V Nabrežini bo v ponedeljek deželna skupščina koordinacije Slovencev Demokratske stranke. Na dnevnem redu imajo analizo volilnih rezultatov ter priprave na deželni in na vsedržavni kongres stranke. Skupščina bo ob 20. uri v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini. Uvodno poročilo bo imel koordinator slovenske komponente Štefan Čok, navzoča bo tudi senatorka Tamara Blažina. V ponedeljek posvet krajevnih upraviteljev »Pravice, pristojnosti in dolžnosti občinskih upraviteljev v Fjk« je naslov posveta, ki ga v ponedeljek ob 17. uri v konferenčni dvorani Tessitori (Trg Oberdan 5) v Trstu prireja deželni svetnik SSk Igor Gabrovec v sodelovanju z deželno službo za institucionalne zadeve in sistem krajevnih avtonomij. Na posvetu bosta uvodoma spregovorila deželna odbornica Federica Seganti in bivši podpredsednik deželne vlade Gianfranco Moretton kot načelnik svetniške skupine Demokratske stranke. Na posvet, s katerim se začne niz spoznavno-izobraževalnih srečanj, je Ga-brovec povabil vse izvoljene slovenske upravitelje (ne glede na njihovo strankarsko pripadnost) v rajonskih, občinskih in pokrajinskih svetih na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Vse več prošenj za gradbena dovoljenja Rajonski sveti v tržaški občini dobivajo v teh dneh, kot kaže, večje število prošenj za gradbena dovoljenja in za obnavljanje hiš, kot v normalnih razmerah. To je odvisno od postopka za nov občinski regulacijski načrt, ki bo avtomatično uvedel nova pravila za gradnje in obnavljanje stavb. Tudi zahodnokraški rajonski svet se je na četrtkovi seji ukvarjal pretežno s prošnjami za gradbena dovoljenja, o katerih izdaja obvezno, ne pa obvezujoče mnenje. Večkrat se namreč zgodi, da rajonski svet zavrne določen gradbeni načrt, ki pa ga pristojna občinska telesa potem vseeno odobrijo. DOLINA - Uspela pobuda občinske uprave Pestra prireditev za priletne na Tržaškem Odborništvo za kulturo in socialne dejavnosti Občine Dolina je priredilo v sredo v sodelovanju s Pokrajino Trst in zdravstvenim podjetjem srečanje z nekaterimi starejšimi občani iz tržaške pokrajine. Pobuda je nastala v okviru pokrajinskega projekta Živo srebro, katerega namen je spodbujati družabne trenutke za ostarele v poletnem obdobju, ko so ti najbolj podvrženi socialni osamljenosti. Program se je začel ob 16. uri s predstavitvijo Sprejemnega centra Doline Glin-ščice, ki ji je sledila kratka družabna pogostitev na glavnem trgu v Boljuncu. Zaključek je bil v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu s pestrim kulturnim programom. Po uvodnem pozdravu dolinske županje Fulvie Premolin so glasbeni program pod vodstvom dirigenta Ivana Tavčarja uvedli pevci MPZ Venturini iz Domja. Sledila je uprizoritev dela glasbene igrice Mavrična ribica v izvedbi Otroške dramske skupine SKD Slovenec iz Boršta, ki si je na letošnji izvedbi Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah za- gotovila nagrado občinstva, strokovna žirija pa ji je dodelila še pet nagrad. Skupino sestavljajo osnovnošolci in nižješolci iz Brega in jo vodi režiserka Boža Hrvatič. Večer sta popestrili glasbeni točki mladega harmonikaša Marka Manina in priložnostne pevke Dajane Kočevar, ki je tudi spretno povezovala celoten kulturni program. Predstavila sta se s tradicionalnimi narodnimi in tržaškimi melodijami, ki jim je občinstvo prisluhnilo z vidnim odobravanjem. Sledila je plesna točka mladega para plesne šole Club Diamante, ki je na letošnjem italijanskem državnem prvenstvu osvojil četrto mesto. Giovanni in Stefania sta navdušila publiko s priljubljenimi južnoameriškimi plesi, kot so samba, rumba, cha-cha, paso doble in jive. Program je zaključila Tržaška folklorna skupina Stu Ledi z glasbeno uprizoritvijo plesov Trst in Istra. Pred poslo-vitvijo se je dolinska občinska odbornica Tatjana Turco še zahvalila nastopajočim za brezplačno sodelovanje, trud in navdušenje, ki so jih izkazali ob tej pomenljivi priložnosti. OBČINA - Med ulicama Tesa in Rigutti Obnovili stopnišče Občinska uprava napovedala, da bodo avgusta odprli novo parkirišče na Proseku Občinski odbornik Franco Ban-delli je včeraj uradno odprl obnovljeno stopnišče, ki povezuje Ul. della Tesa in zgornji del Ul. Rigutti. Odprtje je bilo neformalnega značaja in so se ga udeležili izvedenci Občine Trst, predstavniki podjetja, ki je izvedlo potrebna dela, pa tudi nekateri krajani, ki so pozdravili zaključen poseg. Stopnišče so odprli po mesecu dni, je povedal Bandelli. Dela so namreč opravili v 30 dneh, zanje pa je občinska uprava potrošila 20 tisoč evrov, ki so bili po odbornikovem mnenju posrečena naložba. V tem okviru so med drugim uredili posamezne stopnice, ki so zdaj varnejše, postavili so tudi primernejše ograje. Po končanem odprtju pa je Ban-delli napovedal, da bodo v prvi polovici avgusta odprli tudi novo parkirišče na Proseku, torej še pred predvidenem rokom zaključka del. To bo pomemben objekt za Prosek, je poudaril Bandelli in dodal, da se ga bodo lahko v novembru posluževali tudi pri organizaciji tradicionalnega Martinovanja. Včeraj so odprli obnovljeno stopnišče med Ul. Tesa in Ul. Rigutti KROMA 8 Nedelja, 12. julija 2009 TRST / BIVŠA RIBARNICA - ITS oz. odskočna deska za mlade Mladi modni talenti osmič • VI ■ • • v v ^ in zal zadnjič v našem mestu Osrednji del dogajanja bo na sporedu drevi - Pobuda žrtev pomanjkanja denarja Kdor se je včeraj sprehajal po tržaškem nabrežju, je za trenutek pomislil, da je Trst postal urbana modna soba, v kateri se bodo zgodile številne dejavnosti. Trst se namreč z modno prireditvijo ITS (International Talent Support), ki bo letošnjo osmo izvedbo doživela v prostorih bivše ribarnice, po napovedih zanesljivih virov žal tudi zadnjo, kaže kot sodobno, ustvarjalno, odprto in razvijajoče se mesto, s poudarkom na kozmopolitskosti in modni odprtosti. Tudi ITS#eight, ki ga že od vsega začetka pripravlja tržaška agencija EVE v sodelovanju z modno znamko Diesel, je v Trst privabil modne talente, ki prihajajo z različnih koncev sveta in iz različnih modnih akademij in šol, ti pa s svojimi kreacijami in eksponati ponujajo ekstravaganten in drzen vpogled v svet dizajna. Osrednji del dogajanja, ki se letos vrti okrog nekoliko bizarne teme z naslovom The greatest show of all - Otto meraviglie del mondo moderno (Največji dogodek od vseh - Osem čudes modernega sveta), v okviru katere bo mogoče občudovati akrobate, čarovnike in mehanična čudesa, bo na sporedu nocoj, ko se bodo po modni brvi sprehodili manekeni in manekenke, oblečeni v kose oblačil, ki so jih s škarjami in šivankami ustvarili nadarjeni mladi oblikovalci. A prireditev ITS je veliko več kot zgolj tekmovanje modnih oblikovalcev. Pred nami namreč razgrinja dizajnersko perfekcionistično prireditev, ki poseben poudarek namenja tudi oblikovalcem modnih dodatkov in fotografom. Da je temu tako, smo se prepričali včeraj, ko smo se sprehodili po prizorišču nocojšnjega dogodka. Čeprav so bile priprave še v teku, smo dobro občutili energično ozračje, ki nam je dalo slutiti, da je mednarodna partnerska zasedba (Diesel, YKK, Mini, CRYSTALLIZED - Swarovski elements, Air Dolomiti, Campari, Develon, Dežela FJK, CCIAA, Fundacija CRTrieste in Občina Trst) tudi tokrat organizirala vrhunski dogodek. Za scenografsko preobleko bivše tržaške ribarnice je poskrbela mlada in nadarjena tržaška scenogra-fistka Belinda De Vito, ki je celostno podobo zgradila na motivih, ki so povezani s cirkusom. Cirkuško vzdušje lepo dopolnjuje tudi fotografska razstava, na kateri so na ogled dela 16 mladih fotografov, ki se bodo nocoj potegovali za nagrado Mini Clubman photo Award, ki bo zmagovalcu prinesla 10 tisoč evrov in možnost profesionalnega snemanja s Enigmatični modeli in (spodaj) kritični pogledi KROMA priznanim nizozemskim fotografom in filmarjem Arijem Marcopouilosom. V bivši ribarnici so razstavljeni tudi modni dodatki 17 finalistov letošnjega izbora, ki se bodo potegovali za nagrado YKK Award. Naj kot zanimivost povemo, da se je v finalni izbor uvrstilo 47 projektov iz 20 različnih držav, njihovi idejni snova-telji pa se bodo, kot rečeno, med seboj pomerili v treh kategorijah: ITS#Ac-cessories, ITS#Photo in ITS#Fashion. Slednja kategorija bo pritegnila bržkone največ pozornosti s strani obiskovalcev in medijev, saj bodo oblikovalci s svojimi kreacijami prav gotovo prijetno presenetili zastopnike uglednih svetovno znanih modnih gurujev. Nekaj modelov, za katere bi težko rekli, da predstavljajo odsev sodobnega življenja, saj gre pri nekaterih kolekcijah za skorajda avantgardne presežke, smo lahko videli že včeraj, ko so svoje kreacije oblikovalci ponosno predstavili in podrobneje opisali pred ugledno žirijo. Med ži-ranti smo včeraj opazili Eliso Palomino (Diane von Furstenberg), Nino Nitsche (Maison Martin Margiela), Kat Nadj (Gucci) in idejno snovateljico dogodka Barbaro Franchin, med uglednimi gosti in žiranti pa naj omenimo še Renza Ros-sija, ustanovitelja in lastnika modne hiše Diesel. Tako so že včeraj žirantje prisluhnili mladim modnim talentom, jih vprašali, kje so črpali navdih za svoje kreacije, kaj jim pravzprav pomeni moda, kdo so njihovi vzorniki itn, končno odločitev pa bodo sprejeli na nocojšnjem dogodku, ko bodo podelili tudi glavno nagrado, s katero bo nagrajenec bogatejši za 50 tisoč evrov, dobil pa bo tudi možnost sodelovanja s kreativnim ti-mom modne hiše Diesel. Naj ob koncu še povemo, da bo modni večer, ki ga bodo v živo lahko spremljali le obiskovalci z vabili, povezovala priljubljena voditeljica Victoria Cabello, za glasbeno kuliso pa bodo poskrbeli DJ-ji , združeni v projektu Elet- trosacher. Ustvarjalnost mladih oblikovalcev bo spremljalo tudi 80 novinarjev iz 20 različnih držav, kar prav gotovo priča o pomembnosti in odmevnosti projekta, za katerega pa v tej obliki v bodoče ne bo več denarja. Zaradi trenutne svetovne gospodarske in finančne krize bosta namreč radikalnega reza deležna tudi blišč in glamur, ki že desetletja poganjata modo, a ob tem bi lahko dodali, da pa bi morda bilo tudi v bodoče vseeno smiselno financirati projekte, ki ponujajo odskočno desko za uveljavitev mladih. (sč) Furlanska cesta jutri zaprta za promet Furlanska cesta bo jutri zaradi obnovitvenih del zaprta za promet od 6. do 18. ure pri hišni številki 431, v bližini katere bodo postavili velik žerjav. Prav tako bo veljala prepoved parkiranja na obeh stran cestišča na razdalji okvirno 30 metrov od te hišne številke. Znanstveni imaginarij vabi obiskovalce Znanstveni imaginarij v Grljanu bo danes in jutri odprt od 15. do 20. ure. V tem času si bo mogoče ogledati multimedijsko razstavo s sugestivni-mi posnetki, na voljo bo tudi kotiček za interaktivne igre. Jutri ob 17. uri bosta na vrsti otroški delavnici: mlajši otroci (4-7 let) bodo gradili podvodno opremo, starejši (8-11) pa čarobno pipo. Mladoletno tatico prijeli že šestdesetič! Mladoletnica, ki so jo v četrtek popoldne prijeli tržaški kriminalisti, je kljub svoji mladosti že prava tatinska veteranka. Policisti so namreč ugotovili, da so mlado tatico v celi Italiji zaradi tatvin v stanovanjih ustavili že šestdesetkrat, vsakič je uporabljala drugo izmišljeno ime. Tokrat so njo in še eno mladoletnico zasačili v Ul. sv. Frančišča Asiškega. Dekleti sta skušali vlomiti v neko stanovanje, v ključavnico sta vtikali plastično kartico. Opazil ju je sosed, ki je poklical policijo: mobilni oddelek je bil v nekaj minutah na licu mesta. Javna tožilka sodnega oddelka za mladoletniške sodbe Valentina Bossi je odredila radiološki pregled, s katerim so ugotovili približno starost deklet, eno od dveh je med drugim noseče. Obe so pospremili v sprejemni center za mladoletne. Izmaknili so breskve Na tržaškem nabrežju so se štirje neznanci približali trgovini s sadjem in zelenjavo ter izmaknili zabojček z breskvami. Videl jih je upravitelj trgovine, ki je takoj zatem opazil sumljiv avtomobil. Štirici v avtu je velel, naj mu vrne ukradeno, voznik pa je naglo odpeljal, poroča kvestura. Ogenj pri šoli in v uradu V četrtek zjutraj je prišlo do dveh manjših požarov. Pri šoli Galvani so neznane osebe zanetile ogenj v zabojniku za smeti, v nekem uradu v središču mesta pa se je kratek stik preko žic in računalnika razvil v manjši požar. Posegli so gasilci in policija. OPČINE - Poletje pod kostanjem Srbski ljudski plesi in pesmi Predstavili sta se združenji AKUD Kolo, ki je aktivno v Obalno-kraški regiji, ter KUD Pontes-Mostovi, ki deluje v Trstu - Naslednji četrtek bo zapisan gledališču Srbski ljudski plesi so dopadljvi KROMA Tudi drugi julijski četrtek je na Op-činah minil v znamenju sklopa pobud iz niza Poletje pod kostanjem v priredbi openskega SKD Tabor. Tokrat so se res številnemu občinstvu, ki se je odzvalo povabilu organizatorjev in skoraj do kraja zasedlo prostor na igrišču Prosvetnega doma, predstavili pevci in plesalci dveh srbskih društev, ki delujejo v naši bližini. Gre za kulturni združenji AKUD Kolo, ki je aktivno v Obalno-kraški regiji, ter KUD Pontes-Mostovi, ki deluje v Trstu. Poudariti gre, da sta obe društvi še zelo mladi, saj sta nastali pred dvema oziroma enim letom, kljub njuni mladosti pa so pripadniki teh združenj že uspešno nastopili na raznih folklorskih festivalih blizu in daleč. Uvodna beseda večera s predstavitvijo obeh združenj je pripadla Dunji So-sič, ki je spregovorila v slovenščini in italijanščini, delovanji obeh skupin pa je v srbščini predstavila predsednica AKUD Kolo Vesna Bajic Stojiljkovic. Pri obeh gre seveda poudariti izreden razvoj, ki sta ga dosegli v kratkem časovnem obdobju, saj pod okriljem enega samega društva deluje že več krožkov. Tako so pri AKUD-u Kolo poleg folklorne skupine aktivne še dramska, pevski zbor in orkester, društveno delovanje pa poteka v prostorih KS Bertoki pri Kopru. Pri KUD Pontes-Mo-stovi pa se privrženci srbske kulture in izročila delijo po starostnih skupinah. Pevci in plesalci so na igrišču Prosvetnega doma nastopili z dobro desetino pevskih in plesnih točk, ki prihajajo iz ljudske zakladnice srbskega naroda, ne samo iz ožje Srbije, ampak tudi iz krajev v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Oblečeni so bili seveda v tipične srbske narodne noše, pri katerih ne manjka tradicionalno srbsko pokrivalo iz Šumadije, šajkača namreč. Nekatere pesmi so publiki predstavili le v vokalni izvedbi, pri drugih pa je pevce in plesalce spremljala tudi glasba iz harmonik in violin. Prihodnji četrtek bo na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah na sporedu gledališka predstava Jamski človek v režiji Nataše Barbare Gračner, nastopil pa bo igralec Uroš Fürst. (ps) / TRST Sobota, 9. julija 2009 1 1 SKLAD MITJA ČUK - Poletno središče do 31. julija Kratkohlačniki vabljeni na Prosek Tema letošnjih delavnic so prevozna sredstva in promet Sklad Mitja Čuk je tudi letos priredil svoje tradicionalno poletno središče Kratkohlačnik. Zaživelo je v ponedeljek, 6. julija, v prostorih vrtca Marjan Štoka na Proseku. To je Skladovo že 25. poletno središče v okviru dejavnosti, ki jih namenja otrokom in mladini. V njem bodo do 31. julija od ponedeljka do petka preživljali svoje dneve otroci od 3. do 10. leta starosti. V središče prihajajo ob 8. uri, dnevno bivanje pa zaključijo vsak dan ob 17. uri. Ob vsebinsko bogatih dejavnostih, ki so vsako leto posvečene eni tematiki, je glavni namen Skladovega središča, da otroci preživijo svoj poletni čas kvalitetno in se v družbi svojih vrstnikov sproš- čeno zabavajo. Otroci so razdeljeni po starostnih skupinah, katerim sledi šest vzgojiteljic in trije prostovoljci. Lani je žela velik uspeh zamisel o jezikovnih delavnicah, letos pa so si organizatorji zamislili novo temo - prevozna sredstva in prevoze - "Palček kratkohlačnik potuje z ..." V središču bodo otroci spoznavali cestne znake, prevozna sredstva, se učili primernega obnašanja v zvezi s prevozi in kaj je varna vožnja. Vse to bo dobilo svoj odsev in svojo realizacijo v številnih različnih delavnicah, ki so namenjene otrokom. Najpomembnejša je, kot vsako leto, likovna delavnica. Ta omogoča otroku, da se njegova domišljija izpoje in izživi. Tam bo- Obvezno je skupinsko slikanje do letos otroci gradili vlake, avtomobile, tovornjake, cestne znake, semaforje, leteče balone, barčice, rakete in še mnogo kaj drugega. Ob tem bodo peli, športno tekmovali, se sprehajali, spoznavali bližnjo in daljno okolico v spremstvu vzgojiteljic ... Tudi na takih sprehodih bo priložnost za spoznavanje vsega, kar spada k prometu, prometnim znakom in pravilom, ki uravnavajo obnašanje udeležencev v cestnem prometu. Vse zelo poučno, vendar zlasti zabavno. Kdor želi, se še vedno lahko pridruži Kratkohlačnikom! Vpisi in dodatne informacije pri Skladu Mitja Čuk tel. 040 212289 - uradne ure od 10. do 12. ali po dogovoru. (-sta) NABREŽINA - Poletni večeri pod zvezdami Drevi začetek s Commander Cody Bandom Nabrežinski Poletni večeri pod zvezdami bodo drevi prešli v živo s prvo pobudo, koncertom legendarne ameriške country rock skupine Commander Cody Band (na sliki), ki bo sočasno predstavljal tudi uvod v festival Folkest na Tržaškem. Pred koncertom, ki se bo začel ob 21. uri na prireditvenem prostoru pred županstvom (v slučaju dežja bo v telovadnici), bo slovesno odprtje poletnih večerov s posegom devinsko-nabrežin-skega župana Giorgia Reta in podžupana Massima Romite. Vodja skupine George Frayne, oziroma Commander Cody, je svoje glasbeno potovanje pričel v začetku 60. let prejšnjega stoletja kot študent na Michiganski univerzi, kjer je skupaj z Johnom Tichyjem ustanovil študentsko glasbeno skupino. Leta 1967 sta s Tichyjem ustanovila Com- mander Cody and His Lost Planet Airmen, ki se je kaj kmalu hitro uveljavil kot bend, ki je znal ustvariti energije polno glasbeno mešanico country, rockabilly in blues glasbe na prijetni osnovi boogie-woogieja. Bend je najprej nastopal kot predskupina na raznih koncertih že svetovno uveljavljenih bendov (od Grateful Dead do Jefferson Airplane) nato pa je prešel na samostojne koncerte. Skupino je Frayne razpustil leta 1976 in pričel solistično kariero s sodelovanjem z znanimi glasbeniki. Po drevišnjem uvodnem koncertu se bodo večeri pod zvezdami nadaljevali jutri ob 19. uri z začetkom pobude Pisatelji za vse letne čase, ki jo prirejata združenji Sodalitas adriatico-danubiana in Pier Paolo Vergerio. Prvi gost bo pisatelj Boris Pahor, s katerim se bo pogovarjala Tatjana Rojc. DOLINA - Ob sv. Urhu Praznovali so domačega zavetnika Mladinski krožek Dolina je v soboto, 4. julija v sodelovanju s SKD Valentin Vodnik in z dolinsko župnijo priredil tradicionalno praznovanje vaškega in občinskega zavetnika sv. Urha. Praznovanje se je začelo s slovesno sveto mašo, ki jo je daroval g. Mirko Simončič ob somaševanju z domačim župnikom, g. Sandi-jem Osojnikom. Sledil je kulturni program, ki so ga izvedli na dvorišču mladinskega krožka. Pihalni orkester Breg je pod vodstvom dirigenta Maurizia Co-dricha številni publiki predstavil niz skladb od brazilskih melodij preko polk in valčkov vse do svetovnih zimzelenih skladb. Program je popestril nastop gojencev glasbene šole in komičnega dua Zmaga in Vittorio. Sledila je družabnost ob prigrizku, ki so ga pripravile domačinke, in ob kozarcu vina. Poleg praznovanja ob sv. Ur-hu pa je mladinski krožek dejaven celo leto in samostojno ali v sodelovanju z drugimi društvi organizira več prireditev, npr. ob Martinovem ali v pustnem času. Krožek pa se posveča predvsem mladini. Mladi odborniki bodo jeseni v prostorih krožka zopet organizirali pošolski pouk. Enkrat tedenski »pouk« je namenjen bodisi osnovnošolcem kot srednješolcem, poleg pomoči pri študiju pa imajo otroci na razpolago še namizni tennis, namizni nogomet in veliko iger. C. K. ARTEDEN 2009 - Vabilo v Lonjer Danes zaključna razstava Na ogled bodo dela, ki so nastala med enotedensko delavnico - Koncert skupine Chirike Najmlajši so dajali duška ustvarjalnosti tudi v kuharski delavnici ... KROMA Kdor je v preteklih dneh obiskal Lonjer, se je lahko na lastne oči prepričal, da je kreativnost prepojila vas. V prvi vrsti otroke, ki se vsako jutro ob 9. uri zberejo v domačem Športno-kultur-nem centru in se tja do 12. ure posvečajo kuhanju in angleščini. V očarljivi svet »loncev« jih je popeljala gospa Emilija Pavlič. Anton in Andrej sta nam povedala, da so se v sredo posvečali pripravi polente in tekoče marmelade. Tudi sardone so čistili, pojedli pa so jih drugi. Osnovne angleške besede je otroke med igro v četrtek učil Jason. Ob simpatičnih risbicah so se naučili marsikaterega novega izraza, ob tradicionalnih, zimzelenih »yes and no«. Nedvomno pa gre velika pohvala mladim organizatorjem, ki skrbijo, da bi v Lonjerju vse potekalo kot je treba. Tako so članice društva priskočile na pomoč gospe Emiliji in Jasonu ter za malčke izoblikovale pester program, tako da jim res ni dolgčas. »Ekipa je dobra, včasih pride seveda do kakega nesporazuma, vendar se na koncu vse reši,« nam je zaupala Darja, ki je vseskozi skrbela za stike z umetniki. Tako kot vsako leto pa ne gre prezreti pomoči starejših članov, ki so pripravili in opremili prostore, pa tudi devetih kuharic, ki vsakodnevno skrbijo za lačne želodce ustvarjalcev. V Lonjerju se je te dni oglasil marsikdo, ki je radovedno opazoval umetnike pri delu, so nam povedali organizatorji, ki so si včeraj pred današnjo zaključno prireditvijo privoščili še poseben Areteden party. Zastor nad letošnjo izvedbo bo padel drevi ob 19.30, ko bodo gostje prikazali, kaj so ustvarili med enotedenskim bivanjem v Lonjerju. Njihova dela bo predstavil Franko Vecchiet, za glasbeno kuliso bo poskrbela skupina Chirike. Na predstavitvi bodo prikazali tudi posebno reportažo, ki jo pripravlja Fotovideo Trst 80. Člani fotografskega krožka so namreč ves teden spremljali dogajanje v lonjerskem likovnem ateljeju in ga ujeli v svoje objektive. (sas) VRTEC DIJAŠKI DOM - Zapušča ga 12 »velikih« Zaključili uspešno leto Med šolskim letom so mlački spoznavali domače šege in navade - Obisk Kraške hiše in priprava sira Šolske duri so se konec junija zaprle tudi v otroškem vrtcu Dijaški dom. Otroci in učiteljice so se poslovili in se odpravili na zaslužene počitnice. Zadnji mesec pa je bil v vrtcu kar pester. Prve dni junija so otroci na programu imeli kar dva izleta: obiskali so Kraško hišo v Repnu, kjer so s pomočjo Vesne Guštin spoznali običaje in navade kraških domov, ter bili v gosteh na Kmetiji Žbo-gar v Samatorci, kjer so se otroci posamično preizkusili v pripravi sira, ogledlai pa so si seveda tudi kmetijo. Ob zaključku letošnjega programa, ki je bil osredotočen na krajevne šege in navade, so otroci v sodelovanju z učiteljicama Dario in Da-nielo ter s pomočjo učiteljice Samante pripravili res uspelo zaključno prireditev. Predstavili so se v nošah in v izvirni obliki ter s kratkimi pri-zorčki prikazali, kako so nekoč mlekarice nosile mleko na tržnico, kako so perice prale in likale, ter kako so ribiči lovili ribe. Vsak prizorček je spremljalo tudi petje ter ples s skrbno naučenimi koraki. Otroci so se odlično izkazali, še posebej v plesnih in pevskih veščinah. Mamice, očki, bratje in sestrice ter nonoti so res vneto ploskali svojim malčkom. Ob koncu je napočil trenutek slovesa: veliki, letos jih je bilo kar dvanajst, so se poslovili s pesmico in priložnostnimi darili od malih sošolcev, učiteljic in pomožnega osebja, saj jih septembra čaka nova šolska avantura ... Kot zaključno darilo so vsi starši darovali vrtcu nove majč-ke z logotipom vrtca, ki jih bodo otroci lahko uporabljali za različne priložnosti. Leto je spet naokoli ... vsem »velikim« želimo, da bi se v šoli lepo imeli in da bi na nas ne pozabili, prav vsem pa želimo prijetne počitnice in nasvidenje septembra. SERESTATE - Do 15. avgusta 56 dogodkov Santana, kabaret Zelig, srbski plesi, jazz glasba ... / Sobota, 11. julija 2009 Petinpetdeset brezplačnih dogodkov in samo eden, za katerega bo treba nabaviti vstopnico: šesta izvedba niza Serestate, ki ga prireja tržaška občina, se predstavlja z bogato ponudbo koncertov, gledaliških predstav in drugih dogodkov. V ta niz spada tudi festival Trieste Loves Jazz, ki sam »prispeva« kar sedemnajst koncertov. Na tržaškem Velikem trgu že postavljajo oder za osrednji dogodek tržaškega poletja: v torek bo namreč tu nastopil priljubljeni pevec Carlos Santana, to pa bo tudi edini koncert proti plačilu. Ostali dogodki bodo kot rečeno zastonj, kot je na včerajšnji tiskovni konferenci z zadoščenjem podčrtal tržaški odbornik za šport Paris Lippi. Potrdil je, da bo med temi tudi kabaret Punto Zelig s simpatičnimi protagonisti istoimenske televizijske oddaje (4. avgusta na Velikem trgu). Tržaški podžupan je predstavil tudi brošuro, v kateri so zbrali bogat fotografski material o prvih petih izvedbah Serestate. Podroben spored vseh prireditev je na voljo na spletni strani www.se-restatetrieste.it. Omeniti velja vsaj koncert v sklopu Folkesta, ki bo gostil palestinsko pevko Miro Anwar Awad (21. julija), in srbski folklorni ansambel Kolo, s katerim želi občinska uprava počastiti sto petdesetletnico srbske prisotnosti v mestu (25. julija). Na zadnji julijski dan in 1. ter 2. avgusta bo na trgu Rock festival, na katerem bosta med drugim nastopili tudi skupini Gong in Van Der Gra-af Generator. Ljubitelji jazza bodo najbrž veseli brazilskega bobnarja in tolkalca Duduke Da Fonsece, ki se bo 19. julija predstavil na Velikem trgu s projektom, posvečenim »očetu« brazilske glasbe Tomu Jobimu: med drugimi instrumentalisti ga bo spremljal priznani kontrabasist Eddie Gomez. Na istem trgu bo 24. julija nastopil eden najboljših saksofonistov vseh časov, Maceo Parker, 26. julija pa priznana vokalna skupina Swingle Singers. Ob glasbi bodo v sklopu niza Se-restate priredili tudi nekatere športne dogodke. 17. julija bo mogoče prisostvovati dvobojem v veščini muay thai, 22. julija prisluhniti tržaškim olimpijkam, dan kasneje pa večeru, posvečenemu nogometašu in trenerju Nereu Roccu, na katerem bi morali po napovedih podžupana sodelovati »pomembni protagonisti nogometnega kluba Milan«. Na Velikem trgu bodo predstavili tudi novo nogometno ekipo Triestine in sicer 7. avgusta ob 19. uri (ostali dogodki Serestate bodo potekali ob 21. uri). (pd) TRST Včeraj danes Danes, SOBOTA, 11. julija 2009 OLGA Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.54-Dolžina dneva 15.27 - Luna vzide ob 22.44 in zatone ob 9.24 Jutri, NEDELJA, 12. julija 2009 MOHOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,4 stopinje C, zračni tlak 1013,4 mb ustaljen, veter 36 km na uro severo-zahodnik, vlaga 71-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 23 stopinj C. [1] Lekarne Do sobote, 11. julija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (040 7606477). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga- rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Coraline e la porta magica«. ARISTON 18.15, 20.00 »Settimo cielo«; Arena: 21.15 »Two Lovers«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 17.30, 20.00, 22.15 »Outlander, l'ultimo Vichingo«; 16.00, 17.30, 18.50, 20.30, 21.45 »Transformers: La vendetta del ca-duto«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Coraline e la porta magica«; 16.10, 18.10, 20.05, 22.00 »Una notte da leoni«; 18.10, 20.05, 22.00 »La ragazza del mio migliore amico«; 16.00 »Una notte al museo 2: La fuga«. FELLINI - 16.10 »Una notte al museo 2«; 17.50, 19.45, 21.45 »Una notte da leoni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »Ritor-no a Brideshead«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30 »Un matrimonio all'inglese«; 17.15, 19.30, 21.45 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »La rivolta delle ex«. KOPER - KOLOSEJ - 14.30, 16.20, 18.10, 20.20, 22.10, 0.00 »Br no«; 19.00, 21.20, 23.50 »Svet Jurij ubija zmaja«; 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 21.50, 23.40 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«; 13.40, 15.50, 18.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Crossing over«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »Transformers: la vendetta del caduto«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Outlander, l'ultimo Vichingo«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »St. Trinian's - Il piu' esclusivo college in-glese«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »Transformers - La vendetta del caduto«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Outlander - L'ultimo Vichin-go«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »St. Trinian's«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.00 »Look both ways - Amori e disastri«. 0 Prireditve ARTEDEN LONJER/09 - Mednarodna likovna delavnica. Danes, 10. julija, ob 18. uri kuharska delavnica za odrasle; danes, 11. julija, ob 19.30, At Vernis-sage-razstava del Artedna09 s spremljavo latinsko ameriške glasbe skupine Chirike. SKD TABOR prireja vsak četrtek v juliju »Poletje pod kostanjem 2009« v Prosvetnem dom na Opčinah na dvorišču Prosvetnega doma na Op-činah: 16. julija, gledališka predstava »Jamski človek«; 23. julija, celovečerni film »The Millionaire«; 30. julija, koncert ameriške pevke »Gwen Hughes«. Začetek večerov ob 21. uri. V primeru slabega vremena se bodo prireditve odvijale v dvorani. PRVI KONCERT čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev, JSKD OI Piran in Občine Piran bo v četrtek, 23. julija, ob 20. uri na Tartinijevem trgu v Piranu. Vljudno vabljeni! ZAKLJUČNI KONCERT čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev, JSKD OI Piran, Občine Milje in Društva Slovencev miljske občine bo v soboto, 25. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. Vljudno vabljeni! OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. SKD VIGRED vabi na Poletne večere 2009. V ponedeljek, 13. julija, ob 20.30 na prostoru pod vrtcem v Šempolaju gostovanje gledališke skupine Dekani z komedijo Zapeljivka ^RfSIDEN Mednarodna likovna delavnica Športno kulturni center v Lonjerju danes, 11 .julija 2009 ob 19.30 AT VERNISSAGE Razstava Arteden/09 predstavitev/Franko Vecchiet nastop skupine CHIRIKE* z latinsko ameriško glasbo vflfoljgflji www.arteden.org SKD Lonjer Katinara oddaja stanovanje ; v torek, 21. julija, ob 20.30 gostovanje Zelo male tržaške kabaretne bande z Monologom za dva; v ponedeljek, 27. julija, v Štalci ob 20.30 predvajanje filma Hit poletja. 0 Mali oglasi ČOLN ELAN dolg 4 m, štirisedežni, z motorjem 25 c.v. in prikolico prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 3484438341. ŽIVA je nekje pozabila svojo plišasto (peluche) lisičko. Joče za njo in se ne potolaži. Poštenemu najditelju nagrada in zahvala. Tel. št.: 040-211893. IŠČEM ZA NAKUP hišo z vrtom ali zazidljivo parcelo v okolici Opčin. Tel. št.: 347-7866436. PODARIM OMARO dnevne sobe. Tel. 040 - 44631. PRENOSNI ELEKTRIČNI KLAVIR »Gem Sprinter 61 B« z obsegom 5 oktav prodam po ugodni ceni. Klicati v večernih urah na tel. št.: 349-8633811. PRODAJAM učbenike za klasični licej in gimnazijo. Tel. št.: 329-1814250. PRODAM plafon (»soppalco«) za industrijsko halo, približno 120 kv.m., police za skladišče, pohištvo za urade in svetlobne napise. Tel. št.: 040228530 ali 347-1796350. PRODAM FIAT PANDA 900, letnik '99, prevoženih 75.000 km. Cena 1.000 evrov. Tel. št.: 349-7047992. PRODAM ZA 100 EVROV kopačico -priključek za motorno kosilnico Stihl. Tel. št.: 040-201056. PRODAM nosilec za tri kolesa primeren za avtomobil station wagon. Tel. št.: 347-8004578. V NABREŽINI prodam stanovanje v odličnem stanju, 106 kv. m, tri sobe, kuhinja z malo teraso, kopalnica, shramba, terasa, garaža, podstrešje, zunanje ograjeno parkirišče in 120 kv. m. vrta. Tel. št.: 333-6935024, od ponedeljka do četrtka. V NABREŽINI prodamo prostorno in sončno stanovanje po ugodni ceni. Tel. št.: 040-200786 ali 333-8782315. M Osmice OSMICA je odprta pri Košutovih, Križ 422. Nudimo pristno kapljico in domač prigrizek. Tel. 040-220605. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040-299806. OSMICO je odprl Iztok v Slivnem. Tel. št.: 040-200634. OSMICO sta odprla v Samatorci Stanko in Alma. Vabljeni. Tel.št.: 040229349. OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu. PRI BOGDANU IN MARLENKI v Ga- brovcu je osmica vrata odprla, za vsa žejna in lačna grla. Vabljeni! Tel. 0402296068. V MEDJEVASI sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. št.: 040-208987. Vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Mario Milič, Zgonik 71. Tel. št.: 040-229337. / TRST Sobota, 11. julija 2009 1 1 Organizacije iz Bazovice vas prijazno vabijo na tradicionalni Za glasbo in dobro razpoloženje bosta poskrbela ANSAMBLA HAPPY DAY in OASI Delovali bodo dobro založeni kioski! ¿j Čestitke Danes 10:00 Od inovativnosti do ustvarjalnosti Govorijo: pevka Tinkara Kovač, gledališki igralec Gregor Čušin, inovator Peter Florjančič in znanstvenik Jure Leskovec 15:00 Delavnice 21:00 Družabni istrski večer Etnoistra vŠmarjah pri Kopru Jutri 10:00 »Ali mladi lahko uveljavimo svoje ideje?« predstavitev mnenj udeležencev in sprejem deklaracije SREDIŠČE ROTUNDA, Destradijev trg 11, Koper Informacije: www.dragamladih.org in MOSPJrst V Lipici se danes poročita Maja in Adriano Ljubezni in sreče kot doslej, jima voščimo še vnaprej! Družina Mezgec in družini Kovačič Srečno in veselo na skupni življenjski poti voščimo MAJI in ADRIJANU vsi z KB Centra. Dns boš rekla ja! Zaturk uan je biu tle. MAJA in ADRIANO, dobro raziskovanje in uspešno upravljanje skupnega življenja vama želita Zaira in Daša. Draga TJAŠA KRIŽMAN-ČIČ, za odličen univerzitetni uspeh ti pošiljamo 110 poljubčkov s pohvalo otroci, gojenci in kolegi Dijaškega doma Trst. Naša TJAŠA KRIŽMANČIČ je z odliko in pohvalo zaključila študij na univerzi. Iskreno ji čestita SKD Jože Rapotec iz Prebe-nega. Aleksia Colsani, Alenka Go-ruppi, Jessica Maurovich, Veronica Porro, Alex Škerlavaj in naš zvesti navijač Alberto Antoni so uspešno opravili maturo. Iskreno jim čestitamo vsi pri AŠZ Sloga. Danes na Palkišču, kjer dvojčka SARA in MARKO živita, svoj 18. rojstni dan slavita. Vse najboljše in vse kar si sama želita, jima voščijo nona Milena, tete Gina, Sonja in Nada, Niki in Katja ter vsi, ki ju imajo radi. Z odliko in pohvalo je naša TJAŠA študij dokončala in tako doktorca postala. Bravo Tjaša ji vsa ekipa Bum Bum Lady iz srca zakriči. Člani Društva Slovencev miljske občine želijo IGORJUZO-BINU in SARI TEMPERINIBEO-NI vso srečo na skupni življenjski poti. O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Danes se Maja in Adriano poročita, ves SLORI jima čestita ter iz srca želi: mnogo veselih in ljubezni polnih dni! ïcufi ©fài, da boš vedno tako vesel, kot odkar si tvojo Majo vzel. Zdaj bo tudi ona teta Niku in Nini za nadaljnja leta. Tako želiva si oba teti in stricu hip hip hurra! Nina in Niko 9 Šolske vesti DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od danes, 11. julija, do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od danes, 11. julija, do vključno 22. avgusta ter v dneh 13., 14. in 17. avgusta. RAVNATELJI TRŽAŠKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL pozivajo dijakinje in dijake, ki so pravkar zaključili 3. razred nižjih srednjih šol in njihove družine, da se čimprej javijo v tajništvih izbranih višjih srednjih šol za potrditev vpisa. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ F. MILČIN-SKEGA obvešča, da je še nekaj prostih mest in sicer za tabor »Z vetrom« 1. izmena (19. do 25. julija) - 2 mesti, 2. izmena (od 26. do 1. avgusta) 2 mesti, prijave sprejemamo do 16. julija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ pa sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com. TAJNIŠTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN prosi dijake, da dvignejo diplome III. razredov kvalifikacijskega izpita in mature od leta 1983 dalje. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi Igor Zobin in Sara Temperini Beoni stopata danes na skupno življenjsko pot. Veliko sreče in zdravja jima želijo mama, papa, sestra, nona in nono Danes se poročita v Križu Maja Košuta in Emanuel Bak Vso srečo v zakonu jima želijo mama, tata in brat Diego z družino Danes se poročita Emanuel in Maja Veliko sreče na skupni življenjski poti jima želi SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. S Izleti MI K GRJMO HODT N VIŠARJE v nedeljo, 12. julija, odpotujemo s trga v Nabrežini ob 6.51. Info: 347-6849308 (Igor). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja v petek, 17. julija, izlet na Mašun, kjer bo potekalo tradicionalno družabno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do petka, 10. julija, med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040360072. SPDT organizira od petka, 17., do nedelje, 19. julija, tridnevni pohod v spodnje Bohinjske gore. Iz Bohinjske Bistrice se bodo povzpeli na Črno prst, Porezen in Hudojužno. Za vse potrebne informacije in prijave pokličite na tel. št. 040/220155 (Livio). Vabljeni! ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo v soboto, 18. julija, na romanje na Sv. Višarje (z avtobusom). Za vpis in vse ostale informacije pokličite na tel. št. 040-220693 ali 347-9322123. □ Obvestila KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s poletnim urnikom od 9. do 13. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tečaj od 6. do 10. julija; 2. tečaj od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail info@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. 19. DRAGA MLADIH na temo »Ustvarjalnost in inovativnost« bo do nedelje, 12. julija, v Kopru, Središča Rotunda (stari zapori). Danes, 11. julija, ob 10. uri okrogla miza »Od inovativnosti do ustvarjalnosti« gostje: Jure Leskovec, Peter Florjančič, Tinkara Kovač, Gregor Čušin, od 15. uri dalje delavnice. Nedelja, 12. julija, ob 10. uri okrogla miza »Inovativnost in ustvarjalnost mladih« beseda udeležencem. Prijave in informacije: MOSP-Mladi v odkrivanju skupnih poti, Ul. Donizetti 3, 040-370846 ali www.dragamladih.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 11.,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.julij, l.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. TABORNIKI RMV sporočajo, da bo odhod na tabor v ponedeljek, 13. julija iz sežanske železniške postaje. Zbirališče ob 8.00 v krojih (kdor nima srajce, naj nosi rodovo majico in ruto). Odhod vlaka ob 9.23. Uro prihoda iz taborjenja v ponedeljek, 27. julija bomo še sporočili. Taborniški srečno! VSAKOLETNO SLAVJE SVETIH BLA-GOVESTNIKOV CIRILA IN METODA bo na Vejni v nedeljo, 12. julija, ob 17. uri. Somaševanje bo vodil letošnji no-vomašnik Niko Čuk z duhovniki jubilanti. Pel bo ZCPZ pod vodstvom Edi-ja Raceta. Sodelovali bodo tržaški skavti. Zaželjene so narodne noše. Lepo vabljeni. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo občinska knjižnica v Nabrežini zaprta zjutraj v ponedeljek, 13. julija, in v sredo, 15. julija. V popoldanskih urah bo knjižnica delovala z rednim urnikom. ODBOR KRAŠKE OHCETI vabi društva in zasebnike, ki nameravajo imeti za ohcet odprto osmico, na sestanek v ponedeljek, 13. julija, ob 20. uri v Bubni-čev dom v Repnu. Pogovorili se bomo o vsem. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME organizirajo od 13. do 17. julija oratorij za otroke iz vrtca, ki imajo že štiri leta in več, za osnovnošolske otroke in dijake nižjih srednjih šol. Oratorij bo v Slomškovem domu v Križu. Progam je pester in se bo prilagajal udeležencem različnih starostnih dob. Za vpis in vse ostale informacije tel. št. 040220693, ali 347-9322123. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi na javni srečanji o novem regulacijskem načrtu tržaške občine v torek, 14. julija, v Škednju v ljudskem domu Zora Perello in v sredo, 15. julija, na Opčinah v Prosvetnem domu, ob 20.30. Sodelujejo rajonski svetovalski SKP-EL, občinska svetovalca Iztok Furlanič in Marino Andolina in deželni svetovalec Igor Kocijančič. SKD VIGRED priredja od ponedeljka, 20., do petka, 24. julija, poldnevno otroško delavnico »Pojemo, plešemo, ustvarjamo, se igramo - radi se imamo« v Šempolaju. Delavnica je namenjena otrokom, ki so v prejšnjem šolskem letu obiskovali vrtec, osnovno šolo in prvi razred srednje šole. Prijave in informacije na tel. št. 380-3584580. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 24. julija, ob 17.30 obisk kleti Benjamina Zidaricha v Praprotu. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it ali na tel. št.: 3334219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. SI STAR/A OD 18 DO 28 LET in bi te zanimala enoletna izkušnja civilne službe? Do 27. julija se lahko prijaviš na razpis in sodeluješ na projektu v trajanju enega leta s pričetkom oktobra 2009. Če želiš imeti nekaj več informacij, se oglasi na Zvezi slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 -Trst, tel.: 040-635626 ali na Arciservi-ziocivile, ul. Fabio Severo 31, tel.: 040761683. PILATES - SKD F. PREŠEREN iz Bo- ljunca obvešča, da se vadba nadaljuje do konca julija v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini vsak torek in petek, od 19. do 21. ure. POLETNE DELAVNICE TREBČE 2009 Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom-Srenjo Trebče in Amaterskim športnim društvom Primorec, organizira »Poletne delavnice Trebče 2009« za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah v tedenskih izmenah do 31. julija, pod strokovnim vodstvom študentk in diplomiranih vzgojiteljic Pedagoške fakultete. Na sporedu bodo športne igre, likovno ustvarjanje, glasbene urice, kuharske delavnice, zabava, igre in še in še. Za informacije in vpis pokličite čimprej na tel. št.: 347-8386109 (Biserka). Vabljeni! POLETNO SREDIŠČE KRATKOHLAČ- NIK bo v prostorih otroškega vrtca Marjan Štoka na Proseku (Trst), do 31. julija, od 8. do 17. ure pod naslovom »Palček Kratkohlačnik potuje z ...«. Vpisi in informacije na tel. št.: 040212289. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Od 10. do 14. avgusta bo knjižnica zaprta. POLETNI CENTER NATURA vabi otroke od 6. do 13. leta na kreativni in zabavni oddih v Teniški center v Nabre-žini, in sicer do 16. avgusta s tedenskimi ciklusi. Teniški tečaj in aktivnosti v naravi. Info: 338-6376575 ali 334-9314040. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23., do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040/22684 (Sandra) ali 040/226480 (Zdenka) po 20.uri. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.00-16.00) do 4. septembra. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s splavar-ji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas) vključno do 5. avgusta. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040-215033 (Ana) v večernih urah. / Prosti fas j h Priloga Primorskega dnevnika NOVO V DRUŽBI THERMANA - KLUB VODOMCEK Družba Thermana je ustanovila Klub Vodomček, ki je namenjen otrokom starim do 15 let. Otrokom do dopolnjenega 10. leta starosti članstvo v klubu omogoča gratis bivanje, članom starim od 10 do 15 let pa dodatni 10% popust na redne popuste za otroke. Ob rojstnem dnevu vsi člani po pošti prejmejo čestitko in kupon za kopanje v Termalnem Centru, ob koriščenju le-tega, pa še sladko presenečenje v enem od gostinskih objektov. Skozi vse leto lahko člani Kluba Vodomček kupijo vstopnice za kopanje z 20% dodatnim popustom na redne popuste za otroke. Prijazni vodomček - mali leteči ribič, spremlja in zabava otroke na delavnicah in raznih prireditvah. Več informacij o ugodnostih in pogojih včlanitve si preberite na www.thermana.si LENDAVA, PREKMURSKA TURISTIČNA TRNULJCICA -ŠE NIKOLI TAKO BLIZU IN TAKO UGODNO Terme Lendava na skrajnem vzhodu Slovenije se ponašajo z edinstveno parafinsko termalno vodo, ki jih uvršča med unikate evropskega zdraviliškega turizma. Imate težave s sklepi? Želite svojo kožo pomladiti, ji dati nove svežine in sijaja? Lajšanje težav, ki jih prinašajo leta in stanj po poškodbah, operacijah ter sijoča mehka koža so poglavitni razlogi, da bazene z različnimi temperaturami vode (od 27°-38 °C) izbira vedno več ljudi. Izbirate lahko med modernimi možnostmi nastanitve v hotelih Lipa*** in Elizabeta****, apartmajskem naselju Lipov gaj*** ali kampu Lipa*** in široko paleto zanimivih programov. Rekreativci se bodo kar s kolesom ali peš (ostali pa z drugimi oblikami prevoza) podali po pravljičnih lendavskih goricah, Pomuiju ali sosednjih deželah, se zaustavili v tipičnih lokalih, vinotočih in spoznali, da le malokje živijo ljudje tako odprtih src in željni druženja z ljudmi dobre volje. Ko ste po razvajanju v vodi pri naših wellness in zdravstvenih strokovnjakih aH pohajkovanju po okolici poskrbeli za zdravje, lepoto in dušo, si boste želeli narediti še nekaj zase. Nostalgike odlična kulinarika popelje v čas naših dedkov in babic, ki so si po napornem delu privoščili bogat obrok s pastirsko juho, do do li, bogračem, cigansko pečenko in pereči, moderniste pa bodo navdušili vrhunci svetovnih kuhinj. Izgovor, daje Lendava daleč že dolgo ne drži več. Le 500 metrov od avtoceste, ki Vas v manj kot dveh urah pripelje iz prestolnice. Pridružite se našim gostom. To so ljudje, ki radi združijo prijetno s koristnim. Čudežne preventivne učinke termalne vode obogatijo s spoznavanjem novih ljudi in bogate dediščine Lendave, Pomuija, sosednjih dežel. Želijo se znebiti svojih zdravstvenih težav, odpraviti stres in si nabrati novih moči. In kar je najpomembneje - želijo biti gost in ne številka, ter zase in za svojo družino pričakujejo najboljše. Vse to pa še nikoli ni bilo tako blizu in tako ugodno! TERME PTUJ -V NAROČJU RIMLJANOV IN GRAŠČAKOV Terme Ptuj se nahajajo na Ptuju, najstarejšem slovenskem mestu, ki obiskovalce privablja s svojo bogato kulturno in zgodovinsko zakladnico, kulinaričnimi dobrotami in zdravilno termalno vodo. Počitnice v Termah Ptuj so vir zdravja in sprostitve, hkrati pa tudi odlična priložnost za aktivno preživljanje prostega časa in razposajeno vodno igro. Ptujska termalna voda ima spro-ščujoče in zdravilne učinke. Po balneo-kemijski sestavi je natrijeva hidrogen-karbonatna nizkomineralna termalna voda s temperaturo pri izviru 39-54°C. Je posebno učinkovita pri zdravljenju in rehabilitaciji degenerativnih lokomo-tornih obolenj ter stanj po poškodbah in operativnih posegih na gibalih. Vodni vrelci vabijo v svoj objem vse, ki iščejo sprostitev in osvežitev. V sklopu Termalnega Parka se boste razvajali v finski in aroma savni, turški kopeli ter 7 zunanjih in 6 notranjih bazenih s termalno vodo. Skupno 4.200 m2 vodnih površin dopolnjujejo valovi, slapovi, whirlpooli, podvodne masaže, plavalne steze,počasna reka ter najdaljši tobogan v Sloveniji, dolg kar 165 m. Izbirate med različnimi nastanitvenimi strukturami: apartmaji, bungalovi, kamp hišicami in kampom ter Grand Hotelom Primus****. Slednjega smo poimenovali po starorimskem poveljniku Marku Antoniju Primusu, ki je ime Ptuja ponesel v svet. Njegov osrednji del predstavlja Valens Augusta Wellness: termalne kopeli in savne Flavia, bazeni Vespasianus ter Imperium dobrega počutja. V slednjem vas bodo naši terapevti, z izbranimi lepotnimi tretmaji, raznovrstnimi masažami in drugimi sprostitvenimi rituali, razvajali v imperialističnem slogu. Vabljeni! r WFMNFRR HFMTRI Naše tesno sodelovanje s slovenskimi, hrvaškimi in avstrijskimi turističnimi operaterji nam omogoča osupljivo bogato izbiro počitnic po zavidljivih cenah. Destinacije z odhodi iz Slovenije ali Italije. Za dodatne informacije in rezervacijo ponudb smo vam na razpolago v agenciji, lahko pa nas tudi pokličete po telefonu. first črtast Minute Ad.ria.HcA Nudimo Vam idealen oddih, v popolnem relaxu. V dvoje ali z otroci, v družbi kužka ali muce, se boste lahko prepustili masažam, rekreaciji in ogledom znamenitosti. Kot odlični poznavalci wellness ponudbe, Vam lahko ustrezno svetujemo. Na izbiro ekskluzivni paketi in številne novosti! splošno: ORGANIZIRAN PREVOZ MIN. 8 OSEB TERME 0LIMIJA TERME TUHELJ TERME LAŠKO TERME MARIBOR TERME LENDAVA TERME PTUJ RIMSKE TOPLICE paketi 84 € paket 170 € paket 234 € paket 126 € paketi 47 € paket 209 € paketi 65 € nr Tkrme Lendava VROČA AKCIJA V TERMAH LENDAVA Več vroče ponudbe na www.terme-lendava.si ! Hotel Lipa***: 44 € na noč ob bivanju vsaj 3 noči >eha na rceto v scfr i Francoskim ti ¡150 cm) ce t satu frvata 2 osebi, tunstifrid (ahsa £/osetxy notnlvfgtfvnmM dodatni popuali irtljufeni. Ooulsiila no-^pavnem ceniku, trevilo sob je orne PAKET VSEBUJE: * * neomejeno kopije * ciioincvno kopanje ne dan odhode J razpisan ejnimihjij5ki program * uporabo (Vlni.^ Jj dnt^no * ±x vstop v svf?r 50wi v ¿asu 4 uporabo kopalnega plešča IMonr.icijii irt TWthK+4j»2n7 WÎ0 1 nHfvKtlt 1 TïleriLMig6î5ÏT44i3 1 Stran pripravila zavašoreklamo oglaševalska agencija na Primorskem dnevniku * mcuia brezplačna št. 800.129.452 www.tmedia.it POLETNO DOŽIVETJE Že od nekdaj veljajo Terme Olimia za odlično počitniško točko vedoželjnih, avanturističnih in kulinaričnih turistov, M radi pogledajo tudi čez rob bazena in siprivoščijo najbolj zanimive počitnice. Govori se.... O prestižnosti Wellnessa Orhidelia, ki je nov svet termalnih užitkov, kjer boste med popolnim razvajanjem vašega telesa in duha doživeli prebujenje ljubezni. Ogrejte svoje telo in srce ter sprostite duha v svetu savn, v čudovitem vodnem svetu pa vas bo sprostil objem vodnih kapljic. Kopa se... Ob visokih temperaturah se lahko kopate v Termalnem praku Aqualuna, ki je z velikim številom vodnih atrakcij, tobogani, drčami in ostalimi atrakcijami ter pestrim animacijskim programom, zanimiv za vse generacije. Aqua Jungle pa je posebno doživetje za najmlajše goste. V času poletja in visokih temperatur smo pripravili zanimive POLETNE PONUDBE, kijihne smete zamuditi! Če imate otroka, ki je mlajši od 12 let (skupaj z 2 odraslima osebama v sobi), in boste pri nas uživali vsaj štiri dni in tri noči, bivanja zanj NE boste plačali. Kako se vam to zdi? In cene že od 166,50 EUR/3xpolpenzion v Hotelu Breza ter 254 EUR/3x polpenzion v Wellness hotelu Sotelia. Za še večje vodne užitke ter za zanimiv POČITNIŠKI DAN smo pripravili najboljšo ponudbo za celotno družino tudi v Termalnem parku Aqualuna: 2 odrasla + 1, 2, 3 otroci + hrana + osvežilna pijača + plavanje + nori tobogani + sonce + zabava ....že od 40 EUR dalje. V Termah Olimia boste uživali vsi mamica in očka, babica in dedek, teta in stric... kaj pa vaši otroci? Niti za hip vas ne bodo pogrešali. Kričali bodo od vzhičenosti in občutka svobode, ko se bodo že 52-ič spustili po številnih toboganih. - INFO: Terme Olimia, +386 (0)38297000 - www.terme-olimia.com AKTIVNI ODDIH V TERMAH TOPOLŠICA Zdravilna voda, blaga srednjegorska klima z mnogo sončnih dni ter prijazno osebje kar vabijo na oddih v objem zelenih gozdov. Vodo zdravilnega termalnega vrelca smo ujeli v notranje -zunanji bazenski kompleks in letni vodni park Zora z atraktivnimi vodnimi površinami, prelivajočimi bazeni, vodnimi atrakcijami, toboganom, tiakovano sončno teraso in urejenimi travnatimi površinami. To pomeni kar 1.760 m2 vodnih površin in 10.000 m2 površin, namenjenih za sončenje in gostinsko ponudbo. Poleg zdravilne moči termalne vode (29 - 36°C), ki je primerna za zdravljenje bolezni hrbtenice in sklepov, stanj po poškodbah, postoperativnih stanj na gibalih, bolezni dihal, lažjih oblik kroničnih obolenj srca in ožilja ter kroničnih nevroloških obolenj, vam v Termah Topolšica nudimo dnevno vodeno telovadbo v bazenu in v telovadnici, nordijsko hojo, vaje za hrbtenico ter ostalo rekreacijo po hotelskem športno animacijskem programu. Za ljubitelje sproščenega gibanja in meijenja športnega duha so v neposredni bližini hotela tri tenis igrišča z možnostjo igranja tudi v zimskem času, balinišče, nudimo pa tudi izposojo koles za raziskovanje bližnje okolice. Tedensko organiziramo planinske pohode na bližnje vzpetine ter izlete v bližnjo in daljno okolico. Za nemirne duše raziskovalcev najdemo v okolici številne kulturne, etnološke in zgodovinske znamenitosti: Spominska soba »Kapitulacija 1945« v Topolšici, Kav-čnikova domačija v Zavodnjah, Lončarstvo Bahor, Cerkev sv. Jakoba, Muzej premogovništva v Velenju, Muzejske zbirke na gradu v Velenju, Mozirski gaj -park cvetj a, Alpski vrt na Golteh,... Omogočamo polna doživetja vsem, ki prihajajo k nam, da bi bolje spoznali tudi sebe, da bi doživljali pomirjujočo spokojnost bližnjih gozdov in svežino parkov pod oknom, skozi katerega se prebuja nov dan... POLETJE V HLADU POHORSKIH GOZDOV V Termah Maribor bodo vse, ki se boste odločili dopustne dni aktivno preživeli na obronkih Pohoija ali na Pohoiju, razvajali tako s poletnimi cenami kot s pestro ponudbo. Lahko se boste sprostili in si nabrali moči v bazenih s termalno vodo, si privoščili masažo na prostem in okusili kulinarične dobrote njihovih kuharskih mojstrov. Se posebno so se potrudili pri ponudbi za otroke, za katere so pripravili bogato animacijo in organizirano varstvo. Hotel Habakuk***** -ko zadihate s polnimi pljuči Hotel Habakuk stoji na obronkih Pohorja, kjer lahko gosti zjutraj zadihajo s polnimi pljuči, uspava pa jih skrivnostno šumenje smrekovih gozdov. Kljub izjemni legi v lepem naravnem okolju ga od središča Maribora loči samo 10 minut vožnje. Izbirate lahko med pogledom na bazenske terase in Maribor ali pogledom na zeleno Pohoije. Razkošje trenutkov in odlično počutje si boste lahko pričarali z dnevnimi lepotilnimi programi, negami telesa, tretmaji obraza, poživljajočimi energijskimi masažami, aroma-terapijami, manikuro, pedikuro in nego las. Ponudba Wellness-SPA centra Habakuk je celovita in zaokrožena. Obsega bazene in whirlpoole s termalno vodo, savne, fitnes in squash ter beauty center s frizerskim salonom. Ponujajo tudi široko paleto storitev, ki so namenjene telesni in duhovni sprostitvi. (&erme Topolšica p t obietnu zelenih cozdov a*.. Cnu pripen^onm juui 34,00 EUR fogKrtUn AVGUST 37,00 EUR FaKljnf ^SKkK/iii 11. i" *>(> k™ t»*MBWro noiirv n miri * l-i/..,i|niiiiali.i-.;iiLL,ftJ~LiuiLi I. i^^.jh . j r^,Jih.hi.,.41-[. f J--11 iLh |u.i i.H.liifin n^u " te"d LTijjpii JIJU 'i IJPH ji I ■■Ti «J- I.IA rin- Di> preti kij tt*1 l^cgjju* Celodnevno kopanje s kosilom ^ PoriKJeljc i. - petek Soba! j, riedu j j pr irnik i Odbili.. ii.twEuP Odrjjl, 17,90 EUR Otrdi! i...........11,70 EUR CHfOti__________ll.J&iUR PûMLhW ugüdrHHU: OlHK'i j J Irl,h inikijn b'cspLif ii!i kili inji LIswJiii popisi i z* skiijîinc Odpiralni tuiirtûv: pon,-Čet. |>ÊMn Mjb. Ibid, ill pijiilili kOC-do Ji:M 6:0f>d0î2:00 l:DO ÖO 21:Ot> i*™-lsKJiHS PÏ iNnHDfdtsicut HaSl kwUcul fei + 3S63Ï963U2 F* - 3&3 ÈSfiÛOfl i on« po a. iE ta in «pati toa.iM* V SÛÉI S trnih S; O LIT1VI JAp ] fch.O.hH ±Rïif U.L L:fh KjDAI.SL lh rO HMAC I |l Ih KUHHC IJI: Und H^Luliuk. I»l 'JO1 3COÏ I 30, t-nufl: luhihut. ■■f'>}ii ni jl> '.•h' j a tf-ifvttndi. kcfcurdh ,. lfl,.m,-. rf -Ljn hnnlKr.1 v v.Tfi, li'imVmv lurcii Ag^iu Pwurft» v«JJ» p« nnfhl v (TmUny rln HI.«.?»» In rtlprfvj*- * K pö^nifl"-. köfwyf. OtM* (Knvtt pri r-yrj kipjn^j. ■ ■■Irv.irihji » ■ I^+iiO j lîiçi. F,inu,1bj .W-HIniri hçl#lu dçrijrino rtl^ ujf 'Ljmd^J.iiv. cl>. ;.vri( l-kI^ v MrtK i..D.iln pij It ih K ilCVt^ -fo I rTi nft.J. ■"'i I tjÇf T-T.-nj niFt -.TF-J tKVi U ¡Of v [tn? WÎfjt :> -ri«.,; w tk^utu LÜL intJiTi(i> ,, --Ti-ri. ij.'hu,-. rf'.I.v.-I.y.,, An-on Jl vtf^vru MihimM< « Iwrnth nnhcJl r'i 1 r VLinp iVplln#M Çih.fiHiji - w htririfM nJ.rLnv, h|(r r» Hwt V MHnlh pobili v t bM 11 n i m 11 n » viri 111. ç^» w» it t * h «t» -r t*t1 fv , DRUŽINSKE PQCITNICE V HOTELU HABAKUK ***** t- dntvnlp n^.L-rc hkl|u :u|r: 4 hud.ivnihcUiil » rioi^v^lMWTWkKtitiilOoai^'Unvit^'itimHjtfcifnmv*^^ * P'MI V*Dg C IWInHï E-Pl 0»"kr V hlWt^, HitrfiJk WCn«|tfil ij(->Jt>i M*":',' rt nfrfipXKH t MHklfaU vùdO. vùarm ffiUtlt Vàfri-n. Mih* kùÇ»*. fciliâ ■ WfLLHtU UäN, i riHlninb 11 t^N < . ■ L ■ 11 ■ ■ ■■.kta,'.! !i< y -ai- - -.m--■■:-_ ■• h w et uteri»'' n-lll. Ti*XHHJh! CCJMÛWJt »Terme Lendava se predstavljajo« Za popestritev bomo tudi nazdravili in si privoščili manjši prigrizek! 1 4 Sobota, 11. julija 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Mesto je v zadnjih mesecih veliko delovišče Stisko trgovcev bodo lajšali z reklamno kampanjo Zaključek del v ulici Garibaldi visi na nitki - Po dveh letih odprli prometu cesto skozi Travnik januarja POKRAJINA Novi načrt za odpadke bo odobren Reklamni lepak, ki poziva k nakupovanju v ulicah, kjer potekajo javna dela (levo), včerajšnje odprtje travniške ceste (spodaj), mrtvilo v ulici Garibaldi (desno) Gorica je v zadnjih mesecih veliko delovišče. To je sicer razveseljivo iz vidika pričakovanj, da bo po koncu javnih del mesto dobilo lepši videz, obenem pa gradbišča povzročajo nemalo težav. V prvi vrsti je ogroženo preživetje trgovcev, predvsem seveda tam, kjer se dela zatikajo. To se danes dogaja v ulici Garibaldi, v ožjem mestnem središču, nasproti pročelja občinske palače. Usoda podjetja Penzin, ki je doslej opravljalo poseg, visi na nitki, kar pomeni, da se znajo dela zavleči v nedogled. Z razkopane ulice so že izginili delavci in vozila, ob pogledu nanjo pa jo starejši občani primerjajo s časom vojnih razdejanj. Lastniki trgovin iz ulice Garibaldi so se včeraj sestali z županom Ettorejem Romolijem in z vodilnimi funkcionarji tehničnih uradov pri goriški občini. Po koncu srečanja so njihovi predstavniki Fernando Humar, Elio Franchi in Gianni Anese izjavili, da verjamejo v županovo obvezo, da bo občina kljub zapletom skušala pripeljati zadevo do dna, kritični pa so bili do občinskih služb: »Ni nam jasno, zakaj na primer v Vidmu znajo obnoviti daljšo ulico celo v krajšem času, to pa na podlagi istih zakonov in pravil, ki veljajo tudi v Gorici.« Romo-li jim je pojasnil, kaj se bo odslej lahko zgodilo v ulici Garibaldi. Povedal je, da bodo dela stekla v doglednem času le pod pogojem, da bo prišlo do prevzema podjetja Penzin s strani druge družbe. Dogovarjanje že poteka, zadeva je v roki sodišča v Trevisu, v ponedeljek ali torek pa naj bi padla odločitev. »Če bo podjetje prešlo v roke druge, zdrave družbe, se bodo spet lotili del. Postavili pa smo jim pogoj, da posega ne bodo smeli prekiniti za dopust in da bodo delavci na gradbišču tudi ves avgust,« je dejal Romoli in poudaril, da zaupa občinskim tehničnim uradom, da pa šibko točko predstavlja zakonodaja s področja javnih del, ki ne zavaruje krajevnih uprav pred nezanesljivimi izvajalci del ali pred takšnimi v stečajnem postopku. Premik se je včeraj zgodil na Travniku. Ko je odzvonila 13.30, so prometu odprli cesto pred travniško cerkvijo, ki je bila zaprta od junija leta 2007, ko so se tam začela dela. Luknjo so za silo zakrpali z asfaltom, prižgali semaforje in na cestišče zalepili bela znamenja, ki pa ne bodo dolgo trajala. Trajnih ne morejo zarisati, dokler se ne bo občina dokončno odločila, kako bo tod tekel promet; z odprtjem ulice pa so včeraj uvedli enosmerno vo- zni pas v ulici Mameli. »Ponekod se zatika, druge pa dela potekajo s pospeškom, tako v Raštelu, v ulici Mo-nache in na trgu Sv. Antona. Že res, da vsa ta gradbišča povzročajo ljudem in zlasti trgovcem stisko, a zavedajmo se, da bo ob koncu del Gorica lepša.« S temi besedami je župan pospremil napoved, da je občina financirala reklamno kampanjo, ki poziva ljudi, naj obiskujejo trgovine v ulicah, ki so zaradi delovišč negostoljubne in neprivlačne. Pod geslom »Gorizia si fa bella« bodo v sodelovanju z zvezo Ascom posejali mesto s 500 lepaki dveh različnih formatov, ki so jih že začeli nameščati in deliti med trgovci. Na njih je zapisano: »Podpiraj trgovski sektor. Kupuj tu! Trgovine so odprte!« GORICA - Načrt sinoči v komisiji »Revolucija« na Verdijevem korzu »Na odseku Verdijevega korza, ki ga bomo najprej obnovili, se bo začela prava revolucija,« je včeraj napovedal župan Ettore Romoli. Njegove besede so dobile opri-jemljivejšo vsebino sinoči v občinski sejni dvorani, kjer je zasedala svetniška komisija za javna dela. Prva predstavitev načrta za prekvalifikacijo odseka Verdijevega korza je bila torej javna in dobro obiskana - izstopali so občinski svetniki in predstavniki trgovcev -, po uvodnih besedah predsednice komisije Marine Francesce Colombo pa je glavno besedo imela arhitektka Paola Hugues Rigonat. Povedano je bilo, da je načrt takšen, kot ga je sprejel občinski odbor, s predstavitvijo v komisiji za javna dela pa se začenja postopek, ki bo privedel do priprave preliminarnega, izvršnega in dokončnega načrta ter nato do javne dražbe in začetka del. Pot bo še dolga. Najprej so pojasnili, da obnova zadeva odsek korza od križišča z ulicama Garibaldi in Diaz do križišča z ulico Crispi. Tu bodo razširili pločnike, vzdolž obeh pločnikov speljali kolesarsko stezo, vozna pasova v obe smeri pa bosta posledično ožja (vsak bo širok 2,75 metra). Pločnike bodo pretlakovali z nabrežinskim kamnom, cesto pa s porfirnimi kockami; odpravili bodo parkirišča. Poseg je že financiran, ko ga bodo izpeljali pa se bodo po istem vzorcu lotili odseka do ljudskega vrta. GORICA - Prodaja energetskega sektorja družbe Iris Sindikati na bojni nogi Giovanni Comparone (Filcem-Cgil):»Verbalna zagotovila nam ne zadoščajo« Včerajšnje srečanje med vodstvom družbe Iris in sindikalnimi predstavniki delavcev, ki so zaposleni pri podjetju za javne storitve, se ni izteklo pozitivno. Tako ocenjuje Giovanni Comparone, deželni tajnik sindikata Filcem-Cgil, ki se je včeraj v spremstvu predstavnikov unitarnega sindikalnega predstavništva sestal s predsednikom Irisa Armandom Que-rinom. Predmet razprave je bila predvsem zagotovitev delovnih mest in dosedanjih pogojev zaposlenim tudi po prodaji energetskega sektorja družbe, ki se sindikatom in uslužbencem že sama po sebi ne zdi dobra odločitev. »Vodstvo podjetja nam je dalo razumeti, ne namerava vključiti v pogodbo za prodajo energetskega sektorja nobene socialne klavzule oz. pisnega dogovora, ki bi ščitil delavce. Predsednik je povedal, da noče bremeniti podjetja z vprašanjem, ki ima svojo finančno težo, in da je to vozel, ki ga mora razrešiti lastništvo,« je povedal Comparone in nadaljeval: »Que- rin nam je jasno povedal, da ne namerava sestaviti s sindikati socialne klavzule. Povedal je sicer, da bo pro-moviral z lastništvom vključitev nekaterih jamstev za zaposlene, le-ti pa ne bodo sad pogajanja s predstavniki delavcev. Predsednik govori o uveljavitvi pravic, ki jih delavcem daje člen 2.112 civilnega zakonika, manjka pa cela vrsta jamstev, na primer glede sedeža delovnih mest, selitev uslužbencev in prisotnosti podjetja na teritoriju. Zahtevali smo tudi, naj se v razpis javne dražbe vključi, da mora davčni sedež družbe ostati v FJK in da mora novo lastništvo zagotavljati kakovost storitev na teritoriju, tudi na ta račun pa nismo prejeli zadovoljivih odgovorov. Vsekakor verbalna zagotovila ne zadoščajo.« Comparone je povedal, da se bodo sindikalni predstavniki v ponedeljek sestali z uslužbenci družbe, pogovarjali pa se bodo tudi o akcijah, s katerimi bodo skušali izsiliti boljše odgovore na svoje zahteve. (Ale) Uslužbenci družbe IRIS BUMBACA Mara Černic BUMBACA Nov pokrajinski načrt o ravnanju z odpadki bo nared januarja ali februarja. Tako predvideva goriška pokrajinska uprava, ki je na pobudo odbornice za okolje Mare Černic v sredo sprejela sklep o uradnem začetku postopka za pripravo načrta. »17. julija bo potekalo prvo srečanje v okviru postopka izdelave strateške okolj-ske presoje. Ta postopek je nujno potreben za pripravo načrta. Vanj so vključeni različni subjekti, od občin do deželnih uradov in agencij, katerim bomo predstavili smernice pokrajinskega načrta o ravnanju z odpadki. Subjekti bodo morali oceniti, katere vplive bo naš načrt, ki predvideva spremembo tokov odpadkov na Goriškem, imel na okolje,« je povedala Černičeva in pojasnila, da bodo morebitne pripombe soudeleženih subjektov morali upoštevati načrtovalci, in sicer naveza podjetij Oi-kos in Idecom, ki so jima z javno dražbo pred nedavnim dodelili izdelavo načrta. »Predvidevamo, da bo oktobra osnutek pokrajinskega načrta priromal v pokrajinski svet, po odobritvi pa bo na vrsti javna razgrnitev. Utemeljene opombe in pripombe bodo nato vključili v načrt pokrajinski tehnični uradi, ki bodo izdelali dokončno verzijo dokumenta. Če ne bo zapletov, se bo to zgodilo januarja ali februarja 2010, nakar bo načrt o ravnanju z odpadki odobrila še dežela FJK,« ocenjuje Černičeva. Nov načrt bo temeljil na smernicah, ki jih je pokrajina izdelala že lani, nato pa jih je glede na nove zakonske norme posodobila. Izhodiščna točka je zmanjšanje produkcije odpadkov, ki je pomembno iz okoljevarstvenih, zdravstvenih in ekonomskih razlogov. Predlog pokrajinske uprave predvideva povišanje stopnje ločenega zbiranja odpadkov, in sicer na 65 odstotkov do leta 2012, ohranitev količine proizvedenih odpadkov, ki ne bo presegala 70.000 ton letno, fleksibilnost sistema zbiranja odpadkov glede na različne potrebe večjih in manjših občin ter uvedbo tarife, ki je sestavljena iz fiksnega dela in odstotka, ki ga uporabniki plačujejo glede na količino proizvedenih odpadkov. Kdor proizvaja več odpadkov, plačuje višje račune. Pokrajinske smernice obenem predvidevajo, da na Goriškem ne bodo več odpirali odlagališč in sežigalnih naprav ter da bodo preverili tudi možnost kompostiranja alg v napravi v Moraru. »Kar se tiče 35 odstotkov odpadkov, ki ne bodo sortirani, obstajata po zaprtju odlagališča v kraju Pecol dei Lupi dve možnosti. Prva je, da jih bomo odvažali v sežigalno napravo v Trst. Druga opcija pa je, da bi del teh odpadkov uničevali v napravi za pirolizo. Tehniki, ki smo jim zaupali izdelavo načrta, bodo morali nakazati, kako sta ta dva scenarija izvedljiva,« je povedala odbornica. Možna uvedba naprave za pirolizo na Goriškem, je podčrtala Černičeva, bo odvisna tudi od rezultatov, do katerih bo privedlo monitoriranje delovanja te naprave na Škotskem. »Tehniki bodo ocenjevali sposobnost proizvajanja energije, količino in vrsto snovi, ki jih spušča v ozračje, značilnosti pepela, učinke na zdravje in še marsikaj,« je pojasnila odbornica in pristavila: »Manjši odstotek 35 odstotkov nesor-tiranih odpadkov ni mogoče razgraditi. Gre za približno 3.000 ton odpadkov letno, za katere še preverjamo, ali jih bomo odvažali v odlagališče v Vidmu, Trstu oz. pri Stari Gori tik čez mejo.« (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 11. julija 2009 15 DEMOKRATSKA STRANKA - Debora Serracchiani v Kulturnem domu Tudi v Gorici podpirajo njen naskok na deželno tajništvo »O kandidaturi se še nisem odločila« - Jeseni se bo evroposlanka vrnila na Goriško Debora Serracchiani na goriškem političnem shodu BUMBACA Tudi v Gorici je marsikdo prepričan, da bi bila Debora Serracchiani dober deželni tajnik Demokratske stranke. Široko podporo njeni kandidaturi na mesto, ki trenutno pripada Brunu Zvechu, je bilo občutiti na četrtkovem srečanju v Kulturnem domu, ki ga je priredil goriški krožek DS. Po besedah goriškega tajnika DS Giuseppeja Cingolanija je evroposlanka z izpolnitvijo obljube, da se bo po volitvah vrnila v Gorico, dokazala pozornost do teritorija in krožkov, katerih je izraz. »Nujna je odprtost in pozornost do baze stranke,« je pred množično publiko povedal Cingola-ni, ki je s predsednikom goriškega krožka Oli-vierom Furlanom sedel ob Serracchianijevi na odru Kulturnega doma. Evroposlanka je povedala, da bo z delom v Strasbourgu začela 14. julija, kjer bo verjetno sledila komisiji za industrijo, raziskovanje in energijo ter komisiji za ljudske svoboščine in migracije. Izrazila je pomen vstopa vseh izvoljenih evroposlancev DS v novo skupino Zavezništvo socialistov in demokratov, izpostavila pa je tudi nevarnost rastoče prisotnosti desnice in ksenofobično usmerjenih poslancev v Evropskem parlamentu. V nadaljevanju je bil govor o pripravah na kongres DS in izvolitev novega tajnika. Ser-racchianijeva je potrdila svojo podporo Fran-ceschiniju, »ki se je hrabro izpostavil v težkem trenutku« in ki je pozval stranko, naj sprejema jasna stališča. Povedala je, da mora biti cilj DS prevzem vlade v letu 2013, ter da mora kongres služiti k temu, da stranka govori občanom, ne pa sami sebi. V zvezi z možnostjo, da bi kandidirala za mesto deželnega tajnika DS, se Serracchianijeva še ni izrekla. »O kandidaturi še premišljujem. Ponosna pa sem, da so me pozvali, naj stopim v igro,« je povedala evroposlanka in podčrtala, da je treba začeti graditi ekipo za deželne volitve že jeseni. Podporo v primeru, da bi se odločila za udeležbo v tekmi za deželno tajništvo, sta Serracchianijevi med drugimi javno izrekla predsednik goriške pokrajine Enrico Gherg-hetta in, še pred njim, goriški predsednik SKGZ Livio Semolič. Beseda je tekla tudi o Evropi in priložnostih, ki jih nudi goriški stvarnosti. To vprašanje pa bodo podrobneje obravnavali med prihodnjim obiskom Serracchianijeve v Gorici, ki ga evroposlanka načrtuje že jeseni. OVERNIGHT Zabava brez skrbi Na avtobusih 4.700 mladih Obračun prvega meseca pobude Overnight, ki jo v poletnih mesecih že več let prirejajo goriška pokrajina, goriško zdravstveno podjetje, družba javnih prevozov APT in druge krajevne ustanove, ki jim je pri srcu varnost mladine, je nadvse pozitiven, zagotavljajo na pokrajini. V zadnjih tednih je na avtobuse, ki ob vikendih startajo iz Gorice, Tržiča in drugih krajev ter peljejo v Sesljan, stopilo že čez 4.700 mladih, ki so se s tem izognili nevarni nočni vožnji. Ob brezplačnem prevozu in zabavi brez skrbi so mladim na avtobusu in pred vhodom v diskoteko v Sesljanu na razpolago tudi prostovoljci zdravstvenega podjetja ter vzgojitelji, ki jim nudijo informacije in nasvete. Projekt Overnight vključuje tudi mladino, ki se v Sesljan pelje s svojim avtomobilom. Organizatorji so si zamislili tekmovanje »Guido io«, pri katerem mladi av-tomobilisti prostovoljno opravijo alkotest. V primeru, da niso uživali prekomerne količine alkohola, lahko zmagajo razne nagrade, ki jih nudijo sponzorji projekta Overnight. Med temi so vstopnice za kino in koncerte, majčke in boni. ODLIČNJAKI - Albert Voncina Razpet med ekonomijo, pravom in novinarstvom »Zahvaljujem se profesorjem in svojim staršem, ki so me vedno bodrili in podpirali, da sem lahko z najvišjo oceno okronal svojo petletno višješolsko pot.« Tako je po svojem uspehu na državnem izpitu povedal Albert Vončina, eden izmed dveh maturantov klasičnega liceja Primož Trubar v Gorici, ki jima je komisija dodelila najvišjo oceno (100/100) s pohvalo. Albert je dokazal, da je odličen dijak tudi zato, ker ima široka zanimanja, kar je dobra popotnica za njegovo nadaljnjo študijsko pot. Komisiji se je predstavil z referatom na temo poskusov sobivanja in integracije v zgodovini do roj -stva Evropske skupnosti. V njem obravnava, od obdobja helenizma dalje, sobivanje raznih narodov znotraj skupnih cesarstev oziroma širših družbeno-so-cioloških struktur, v katerih si narodi delijo oblast. Analiziral je narodnostno sobivanje tudi iz filozofskega in literarnega zornega kota mimo idealov romantike do Kosovelove misli, po kateri mora narod ohranjati svoje lastnosti, a obenem deliti skupne cilje z drugimi narodi. Klasični licej je bil po mnenju Alberta prava in zanj tudi najboljša izbira, kar mu je omogočilo, da je lahko z veseljem dobro delal čez vsa leta : »Licej ti daje zalogo znanja, s katerim se lahko usmeriš v katerikoli univerzitetni študij«. Diplomiranec je bil sprejet na italijansko naj-prestižnejšo univerzo za ekonomske znanosti Luigi Bocconi, povedal pa je, da se bo selitvi v Milan odrekel. »V izbiro, da bi se preselil v Milan, nisem bil dovolj prepričan, zato sem to idejo dokončno opustil,« je pojasnil Albert, ki sedaj izbira med študijem ekonomije in prava na univerzi v Trstu. V svoji prihodnosti bi ga na poklicni ravni naj- Albert Voncina bolj veselilo delo novinarja, s katerim se sicer že sooča. Občasno namreč sodeluje s športno in goriško redakcijo Primorskega dnevnika, kjer je lani opravil tudi tedensko prakso. Na vprašanje, kateri dogodek se mu je v petletni višješolski karieri najbolj vtisnil v spomin, je odgovoril: »Nikoli ne bom pozabil protestnih akcij, ki smo jih priredili ob začetku šolskega leta proti reformi ministrice Gelmini. V tem kontekstu glasnega vse-državnega študentskega oporekanja smo zasedli šolo in se lotili samoupravljanja v obliki predavanj zunanjih gostov in alternativnih srečanj. Bila je zanimiva izkušnja, ki smo jo dijaki znali odgovorno izpeljati.« V prostem času se Albert najraje posveča košarki pri športnem združenju Dom, kjer igra play-makerja. V poletnih mesecih se s prijatelji rad udeležuje tudi amaterskih turnirjev v nogometu. Albert bo poletje izkoristil za potovanja po Evropi. V prihodnjih dneh se bo odpravil v Španijo, si ogledal katalonsko prestolnico Barcelono in priobalno mesto Valencia, kasneje pa bo odpotoval še na vzhod, v Budimpešto ali v Varšavo. (VaS) ODLIČNJAKI - Anna Roversi »Če v Gorici ne znaš slovenščine, si prikrajšan« Mladih iz čisto italijanskih družin, ki bi odlično obvladovali slovenski jezik, na Goriškem ni videti ravno veliko. Še posebno takih ne, ki bi z najvišjo možno oceno - 100/100 s pohvalo - zaključili slovenski klasični licej. In vendar obstajajo. Tak primer je Anna Roversi, hči župana iz Koprivne-ga, ki je z maturantskim izpitom kronala petletno »kariero« na liceju Primož Trubar v Gorici. Anna pravi, da najvišje ocene ni pričakovala, kaj šele pohvale. »V stotico sem začela verjeti šele v trenutku, ko sem prebrala rezultate pisnih nalog,« je povedala maturantka, ki se je komisiji na ustnem izpitu predstavila z referatom »Geniji ali Kasandre. Zakaj novo straši«, v kateri je obravnavala figure Kasandre, Galileja, Itala Sveva, Kosovela in Nietzscheja. Anna je povedala, da ji je med vsemi predmeti najbolj všeč matematika, izbiro klasične višješolske smeri pa bi ponovila. »Li-cej nudi vsestransko pripravo, imeli pa smo tudi dobre profesorje. Pozitivno je bilo tudi to, da smo bili v razredu le v štirih, zato so nam lahko še bolje sledili,« je pojasnila. Annin oče je doma iz Turina, mama pa iz kraja San Giorgio di Nogaro. Kljub temu, da slovenščine ne obvladata, sta hčerko vpisala najprej v slovenski vrtec v ulico Brolo, nato pa še v osnovno šolo Oton Župančič in nižjo srednjo šolo Ivan Trinko. »Če v Gorici ne znaš slovenščine, si prikrajšan. Prav je tudi, da obmejni prebivalci poznajo kulturo sosedov in njihov jezik. Vesela sem, da sta me starša takole usmerila in da sta mi dala možnost spoznati stvarnost, o kateri mnogi moji prijatelji ne vedo ničesar,« je poudarila maturantka, ki ima zelo jasne cilje: »Že od malega si želim po- Anna Roversi stati učiteljica. Zato se bom vpisala na fakulteto za vzgojne vede. Mika me Ljubljana, opravila pa bom tudi vstopna izpita na Videmski in Tržaški univerzi. Šele potem se bom odločila. Če bi nadaljevala študij v Italiji, bi se verjetno morala manj truditi, saj mi gre italijanščina še vedno lažje od rok. Po drugi strani bi po univerzi rada imela tudi možnost zaposlitve v Sloveniji: zdi se mi, da italijanska država ne investira dovolj v šolstvo. Zadnja reforma je še dodatno "rezala" prispevke za javno šolstvo, kar je nesprejemljivo. Zato smo jeseni tudi protestirali in zasedli šolski center.« Kot se za učiteljico spodobi, je Anna zelo rada v družbi otrok. Skupini le-teh se posveča vsako soboto popoldne v okviru društva Azione cat-tolica giovani v Koprivnem, v prihodnjih dneh pa jih bo pospremila tudi na poletno kolonijo v hribe. Za otroke je našla čas celo med učenjem za maturantski izpit, saj je bila v prejšnjih tednih vzgojiteljica v poletnem središču: »Svojemu veselju se ne morem odreči niti zaradi mature,« je zaključila Anna Roversi. (Ale) ^iovanidee Zacelo se je odštevanje! Bližamo se terminu: v petek, 31. julija, zapade rok za predstavitev prošenj za natečaj z imenom "giovanidee", ki ga je razpisala Fundacija goriške hranilnice Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia s skladom v višini 150.000 Evrov. Ne izpusti priložnosti! V kolikor se bo tvoj projekt uvrstil med najboljših deset, ki jih bo za to določena Komisija ocenila in izbrala, ti bo odobren prispevek v višini do 15.000 Evrov, s katerim boš lahko uresničil načrt ali inovativno zamisel! Sodelovati je enostavno: natečaj je namenjen mladim (z italijanskim ali tujim državljanstvom) od 18 do 30 let, s prebivališčem v naši pokrajini. S tem natečajem želimo podpreti načrtovanje in eksperimentiranje originalnih zamisli z izvedbo načrtov, ki naj se razvijejo v dotičnih tematskih smereh. Te so: "Zaščita in ovrednotenje Teritorija" (npr. turizem, urbani in ruralni razvoj, zaščita in ovrednotenje okoljske dediščine), "Razvoj znanja in inovacij" (npr. raziskovanje, izobraževanje, mediji in komunikačije, nove tehnologije) in "Družbeni razvoj" (npr. kakovost življenja, boj proti družbenemu zapostavljanju, prizadetost, antirasizem, migračijski pojavi, šport, enake možnosti, učenje, dostop do dela, čivilna angažiranost, zakonitost ipd.). Načrte lahko razvijete tudi v sodelovanju z drugimi ustanovami, združenji, šolami, univerzami in z vsemi ostalimi družbenimi akterji, ki lahko na nek način podprejo organizačijsko dejavnost z različnimi oblikami (uporaba struktur, prostorov, opreme, gospodarskih sredstev...). Ti ne preostane torej drugega kot sodelovati. Izpolniti moraš ustrezen obrazeč, ki je na razpolago, skupaj z razpisom natečaja, v uradih Fundačije Cassa di Risparmio di Gorizia v uliči Cardučči 2 v Goriči (tel. 0481/537111, - info@fondazionečarigo.it), lahko pa ju tudi dobite in snamete z interneta na spletni strani www.fondazionečarigo.it. 16 Nedelja, 12. julija 2009 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Župan Mirko Brulc s pismom odgovoril goriškemu odborniku Livarna obelodanila nizko raven odnosov med sosedi »Naj vas spomnim, da so srečanja treh uprav nastala prav iz potrebe po neposredni izmenjavi informacij« Mirko Brulc FOTO K.M. Primer solkanske Livarne, ki spet odmeva v javnosti, je obelodanil - če je že bilo treba -, da odnosi med občinskima uprava Gorice in Nove Gorice ne dosegajo zaželene ravni oziroma - če naj povemo z jasnimi besedami - da so danes na psu. To je razbrati tudi iz pisma, ki ga je novogoriški župan Mirko Brulc naslovil včeraj na goriškega občinskega odbornika Francesca Del Sordija, potem ko je le-ta pismeno in javno obžaloval, da novogoriška mestna občina ni seznanila goriške uprave z novim postopkom za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja solkanskemu obratu. Po prejemu pisma je Brulc zaprosil strokovne službe za podatke o primeru Livarne in ugotovil, »da smo bili na občini obveščeni o javni razgrnitvi v primeru Livarna na podoben način kot vi, torej neuradno in bolj ali manj slučajno. Namreč, za odločanje o zadevi ni pristojna niti Upravna enota Nova Gorica, pač pa neposredno ministrstvo za okolje in prostor, ki v takih primerih upravno enoto prosi le za izpeljavo javne razgrnitve. Po preverjanju na ministrstvu pa smo izvedeli, da so na Upravno enoto Nova Gorica naslovili naročilo za izpeljavo javne razgrnitve šele po tem, ko je ministrstvo za okolje in prostor v maju 2009 obvestilo o nameri in o vsebini okoljevar-stvenega dovoljenja ustrezno italijansko ministrstvo v Rimu, ki bi očitno moralo obvestiti vašo občino. Naše ministrstvo s tujo lokalno skupnostjo zelo omejeno neposredno komunicira, poziv vam, da se udeležite javne razgrnitve v Novi Gorici, bi z njihovega gledišča pomenil, da se država Slovenija neposredno obrača na tuje državljane, kar bi lahko šteli tudi za poseganje v notranje zadeve sosednje države. Zato uporabljajo uradno pot«. Brulc tudi pravi, da no-vogoriška občina ni bila uradno obveščena o razgrnitvi, Upravna enota Nova Gorica ni pristojni organ za razgrnitev, stiki med Upravno enoto in novogoriško občino pa tudi niso tako intenzivni, kot bi se zdelo, ker se pač nahajata v isti zgradbi: »Sprašujem se, le od kod naj bi naši delavci (ali pa jaz osebno) vedeli, da vaša občina o javni razgrnitvi ni bila obveščena iz Rima, ko pa nam je naše mi- nistrstvo na izrecno vprašanje zagotovilo, da je bila zadeva tja posredovana?« Na osnovi vsega tega župan ugotavlja, »da se relacije na meddržavni ravni odvijajo na nivoju Ljubljana-Rim, ki pa, kot opažamo, za specifičnost in nuje življenja ob meji nimata prav veliko posluha. Ne nazadnje se je to pokazalo ob uvedbi kontrole na mejah, ko je - vsaj kolikor je nam poznano - goriški župan za namero izvedel osebno od ministra, mi pa iz časopisov. Da sta tako Rim kot Ljubljana zelo nejasno povezana s konkretnim življenjem v prostoru, kjer smo mi pač sosedje in drug na drugega vplivamo, se vidi iz preprostega dejstva, da kljub poizvedovanju še vedno ne znam odgovoriti na vprašanje naših občanov, kako je v času suspenza schengenskega dogovora s prehodi na Sabotinu (Park miru). Prav tako pomanjkanje občutljivosti botruje dogodkom, kot je javna razgrnitev dokumentacije o Livarni. Internetne strani in osebni kontakti so očitno edina rešitev za konkretne primere. Naj vas spomnim, da so srečanja treh uprav nastala prav iz potrebe po neposredni in hitri izmenjavi informacij. Usmerjenost v velike projekte je seveda nujna, saj omogočajo pridobivanje evropskih sredstev, a za to, da bi bilo nam, ki imamo pač nesrečo (ali morda srečo?), da smo sosedje, življenje vsaj tako dobro kot tistim, ki živijo v notranjosti in so varno oddaljeni od čezmejnih vplivov, so po mojem prepričanju pomembne tudi drobne geste, ki kažejo, da se lokalni voditelji zavedajo, da meja - državna, jezikovna, nacionalna itd. - v osnovi ločuje, in da je njihova naloga, da ta negativni vpliv presežejo ob vsakem trenutku in tudi s svojim osebnim zgledom. Vpliv visoke politike in preskakovanje lokalnih oblasti pa je lahko škodljivo in nevarno, ker zbuja sum o iskrenosti in daje vtis, da se lokalna politika zaradi lastnih interesov strinja z državno. Ob tistih (redkih) priložnostih, ko se srečam z vašim županom, to nenehno poudarjam. Iskanje prizadevnih sogovornikov pa je pomembno tudi na nižjih ravneh, še posebej to velja za vaše odborništvo, saj ima skrb za okolje v svetu posebno težo.« Na dnu svojega pisma novogoriški župan obvešča goriškega odbornika, da teče od 26. junija do 27. julija na sedežu Upravne enote nova razprava o Livarni (zamenjava v peči), »zaradi česar smo vam poslali javno naznanilo z interneta, čeprav upamo, da so vas dosegle novice tudi po vaših državnih poteh. Če vas zadeva bolj zanima, se - kar zadeva vlogo mestne občine Nova Gorica v postopku - lahko obrnete na naš oddelek za okolje in prostor.« JAMLJE - Diaton ponuja letos dvodnevno dogajanje Na svoj račun bodo prišli harmonikarji in ljubitelji plesa V organizaciji društva Kremenjak bo danes in jutri v Jamljah živo in pestro, saj se v vas vrača festival Diaton. Na njem bodo na svoj račun prišli tako harmonikarji kot plesalci ter obenem vsi tisti, ki se navdušujejo nad harmoniko in plesom. Današnji dan bo posvečen plesu. V večnamenskem centru bodo priredili različne plesne delavnice, ki bodo namenjene starostnim skupinam. Prva skupina (od 5. do 8. leta) bo vadila ritmično gimnastiko (pod vodstvom Petre Dilli), druga skupina (od 9. do 13. leta) pom-pom ples (pod vodstvom Nikol Križmančič), tretja skupina (od 14. do 18. leta) hip-hop in moderne plese (pod vodstvom Jelke Bogatec), četrta skupina (od 19. leta dalje) pa gledališki ples (pod vodstvom Raflaelle Petronio). Vpisovanje udeležencev bo med 8. in 9. uro, sledile bodo delavnice, zaključni nastop in predstavitev skupin pa bosta ob 18.30. Ob 20.30 bo sledil ples s Kvintetom Osminka. Jutrišnje dogajanje bo potekalo v znamenju 14. zamejskega festivala Diaton 2009. Začelo se bo ob 10. uri z otroškim ex-tem-porejem. Med 14. uro in 15.30 bo vpisovanje godcev na diatonično harmoniko, njihovi nastopi se bodo začeli ob 16. uri, sledila bo podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem; nagradili bodo tudi otroke, ki so sodelovali na ex-temporeju. Za konec bo še ples z Mladimi kraškimi muzikanti. Mlad udeleženec jameljskega festivala Diaton novembra lani BUMBACA Biološka oporoka v Gorici Na dnevnem redu ponedeljkove seje goriškega občinskega sveta je tudi razprava o peticiji, ki zahteva uvedbo registra bioloških oporok občanov. Vzporedno s tem je združenje radikalcev Trasparen-za e partecipazione priredilo vrsto pobud, med katerimi bo današnje javno srečanje z naslovom »Testamento biologico a Gorizia, non dire no!«, ki bo v prostorih hotela Palace ob 10.30. Sodelovali bodo Ettore Romoli, Mina Welby, Marino Vi-sintin, Loris Fortuna in Anna Di Gia-nantonio. Moderator bo tajnik združenja radikalcev Lorenzo Cenni. Med 16.30 in 19. uro bo v galeriji pri Goriški hranilnici delovala informativna točka, kjer bodo delili material o biološki oporoki. Župani potrdili Romolija V sredo se je v dvorani goriškega občinskega sveta sestala skupščina županov okoliša za zgornje Posočje, ki skrbi za socialne politike teritorija. Na mestu predsednika je bil potrjen goriški župan Et-tore Romoli, ob tem pa je skupščina odločila, da bosta v ožjem odboru županov po novem tudi občini Fara in Dolenje. Obletnica shoda v Kožbani V organizaciji krajevnih organizacij zveze borcev Dobrovo, Kojsko in Medana, odbora Briško-beneškega odreda, vaške skupnosti Kožbana ter osnovnih šol Dobrovo in Kojsko bo jutri ob 17. uri pri spomeniku v Kožbani proslava v spomin na 65. obletnico velikega predvolilnega zborovanja v Kožbani . Ob tej priložnosti bo potekal krajši kulturni program, proslavi pa bo sledilo tovariško druženje. (nn) Neznanci kradli na delovišču V času od srede popoldne do četrtka zjutraj so neznani storilci z ograjenega de-lovišča Cestnega podjetja Nova Gorica na Dolgi Poljani ukradli 20 poliestrskih kanalizacijskih jaškov, 21 litoželeznih kanalizacijskih pokrovov in 18 PVC kanalizacijskih cevi. Novogoriško cestno podjetje so s tem oškodovali za deset tisoč evrov. (nn) Hararija v knjigarni LEG Knjigarna Editrice Goriziana (LEG) na Verdijevem korzu v Gorici prireja danes ob 18. uri predstavitev knjige »Opera-zioni speciali al tempo della cavalleria 1100-1550«; ob avtorju Yuvalu Noah Ha-rarija bosta sodelovala še docenta Tržaške univerze Massimo Sbarbaro in Giuseppe Trebbi. Brezplačna vodena obiska Danes in jutri ob 17.30 bodo goriški Pokrajinski muzeji ponudili brezplačna vodena obiska razstave oblek, ki jih je za filmske uspešnice izdelal šiviljski atelje Ti-relli. Kostumi bodo do 6. septembra na ogled v palači Attems Petzenstein. PALKIŠČE - Anna Maria Ferletie Slovo spremljajo lepi spomini Natanko na osmi dan po dogodku, ki je pretresel Doberdob in vso Goriško, bodo danes na Palkišču pospremili h grobu 50-letno Anno Mario Ferletic. To bo dan žalovanja za žensko, bolničarko, materjo, ki se je trajno zapisala v srca svojih najbližjih in vseh tistih, predvsem kolegov, ki se je spominjajo samo z lepimi besedami. Tudi zaradi tega bo ostalo skrivnostno in brez razlage njeno tragično slovo od življenja. Anna Maria Ferletic je bila rojena 10. decembra 1958 v Buenos Airesu, v Argentini, kamor so se starši izselili v iskanju dela. Že v svojih najstniških letih se je z družino vrnila na Palkišče. Opravila je slovenski klasični licej v Gorici, nakar se je zaposlila pri uvozno-izvoznem podjetju na Tržaškem. To ni bil njen dokončni poklicni pristan. Po opravljeni šoli za bolničarje se je zaposlila pri goriškem zdravstvenem podjetju. Najprej je delala na oddelku za medicino, nato pa se je posvetila duševnim bolnikom na nevropsi-hiatričnem oddelku goriške bolnišnice. Anna Maria Ferletic Omožila se je in rodil se ji je sin Cristian. Njeno nadaljnje življenje je bilo posejano tudi s težkimi preizkušnjami. Kljubovala jim je, dokler so ji moči to dovolile. »Bila je sončnega obraza, simpatična, prijazna, občutljiva, diskretna, na delu vestna,« se je spominjajo znanci in kolegi. Mnogim od teh je danes strašno težko, ker pod njeno navidezno močjo niso zaznali stiske, ki jo je razjedala. Zadnje slovo od Anne Marie Fer-letic bo danes ob 11. uri v cerkvi na Pal-kišču. RONKE - Viktor Lovriha je umrl v 101. letu starosti Na zadnji poti najstarejši Slovenec v Laškem V Laškem je umrl najstarejši slovenski domačin. Viktor Lovriha, ki je stanoval v Soleščanu, v vasi le streljaj stran od ronškega letališča, je za vedno odšel v četrtek. Pred dvema letoma, na predvečer njegovega rojstnega dne, je bil v Ronkah velik praznik, saj so krajevni Slovenci praznovali njegovo stoletnico. Danes žalujejo za njim. Viktor Lovriha je bil rojen 1. oktobra 1907 v Dolini v družini Martina in Ursule Jerzog. V zakon je stopil leta 1952 z dvajset let mlajšo Marijo Sain, ki mu je bila do zadnjega zvesta družica. Kljub častitljivi starosti se je Viktor lahko ponašal z dobrim spominom; rad je bral, to pa je počenjal brez očal. Ko ga je kdo vprašal, kako je bilo včasih, je najpogosteje odgovoril: »Treba je bilo delati.« Njegova življenjska pot ni bila s cvetjem postlana. Spominjal se je na primer, kako je okrog leta 1930 z bratom odšel v Argentino. Tam so ga čakale tri sestre, ki so se bile že prej izselile v Buenos Aires. Pet let kasneje pa Viktor Lovriha ga je domotožje pripeljalo spet v domači kraj. Tako kot večina primorskih Slovencev je bil v času fašizma politično sumljiv ter so ga zato oblasti vključile v t.i. posebne bataljone in poslale v L'Aquilo. Namesto puške so mu dali v roke lopato. K sreči se je tam zaposlil pri dobrih kmetih in nato pri zasebniku kot pek, tako da ni imel težkega dela kot Slovenci v drugih krajih južne Italije. Ko so prišli Američani, se je vrnil na dom. Vseskozi je delal kot pek najprej v ulici Ginnastica v Trstu, nato pri Suščevih v Dolini. Ko se je leta 1967 upokojil, se je z ženo preselil v Ronke, kamor so ga trije mladi vnuki radi prihajali obiskovat. Ko so mu na predvečer okrogle obletnice, 30. septembra 2007, v Ron-kah pripravili praznik, so se okrog njega strnili svojci ter slovenski domačini in znanci. Ob tej priložnosti so sosedje in sorodniki spekli slastne dobrote in prišli voščit osebi, ki je s skromnostjo dosegla cilj tako častitljive starosti. Prišli so mu čestitat tudi predstavniki slovenskega društva Jadro in ženskega pevskega zbora iz Ronk ter Fausto Furlanut, tedanji župnik v kraju San Pier d'Isonzo, kamor je Viktor Lovrih zahajal z družino k maši. Ob njegovi smrti člani društva Jadro in ženskega zbora sočustvujejo s hčerko Sonijo in z njeno družino iz zaselka S. Zanut. Pogreb Viktorja Lovri-he bo danes ob 10. uri v župnijski cerkvi v občini San Pier d'Isonzo, kjer bo tudi pokopan. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 11. julija 2009 17 GORICA - Solidna zmaga domačinov ne prestižnem tekmovanju Seghizzi Zboru Lojze Bratuž zlato in posebna nagrada Kralj: »Izvajamo v glavnem slovensko literaturo, naši pevci pa prihajajo z obeh strani nekdanje meje« V polnem teku je 48. izvedba mednarodnega zborovskega tekmovanja Seghizzi, ki se je začela z uspehom goriškega zbora Lojze Bratuž. Pred začetkom večdnevnih selekcij zborov A-sekcije, ki se od včeraj potegujejo za zmago v kategorijah z monografskim in zgodovinskim programom na odru deželnega avditorija v Gorici, so v četrtek kot prvi zapeli tekmovalci sekcije s prostim programom, ki so istega dne že dobili oceno žirije in nagrade. S solidno izvedbo tehtnega programa skladb slovenskih, zamejskih in slovanskih avtorjev (Karol Pahor, Sergej Rachmaninov, Patrick Quaggiato in Jakob Jež), ki je odražala skrbno tehnično pripravo in sporočilni pristop, je goriški mešani sestav prejel zlato priznanje in posebno nagrado državnega združenja Feniarco kot najboljši italijanski zbor v tej kategoriji. Zbor Lojze Bratuž se je v svoji zgodovini že udeležil tekmovanja Seghizzi leta 1963, v prvih letih obstoja zborovske manifestacije, ki danes spada med vrhunske tovrstne dogodke v evropskem in širšem merilu. Za nov poskus se je z zaupanjem v pomen te izkušnje in v sposobnosti svojih pevcev odločil zborovodja Bogdan Kralj, ki je od leta 2001 mentor goriškega zbora. »Tekmovalna izkušnja je izredno koristna in potrebna. Za zbor Bratuž so bili časi zreli, predvsem na spodbudni osnovi lanske, prve nagrade na tekmovanju v kraju Riva del Garda,« je povedal Kralj. Sekcija s prostim programom je v določenem smislu »veža« najbolj prestižnih tekmovalnih kategorij, kjer vsak udeleženec lahko preveri svoje sposobnosti in vzdržljivost v mednarodni konkurenci s skladbami, ki mu najbolj ustrezajo. V tem okviru je zbor Bratuž odločno izstopal in bi po ravni izvajanja lahko imel več skupnih točk z zbori višje sekci- je, zborovodja pa je želel biti bolj previden, kar mu je zagotovilo večje rezultate in zadoščenje: »Nastop na tekmovanju, kakršno je Seghizzi, postavlja pevce pred velik izziv, zato se nam je zdela izbira te kategorije bolj primerna in dostopna predvsem, ker smo prvič na tem tekmovalnem odru. Obe nagradi sta bili popolnoma nepričakovani, zlasti posebna nagrada, saj izvajamo v glavnem slovensko literaturo in naši pevci prihajajo z obeh strani nekdanje meje. Skušali smo seveda peti čim boljše, a nismo mislili, da nas bo žirija ocenila tako pohvalno. Ob prejemu nagrade se zahvaljujem vsem pevcem, ki so žrtvovali veliko prostega časa za pripravo na tekmovanje.« V isti kategoriji je zlato priznanje prejel tudi japonski ženski zbor Voce Nobeoka. Zbori sekcije s prostim programom so delili slovesnost nagrajevanja kot tudi koncert nagrajencev s solopevci komaj zaključenega, istoimenskega tekmovanja. Ekspresivna Mamiko Sakaida (Japonska) se je uvrstila na tretje mesto, hrvaški basist Marijo Krnic na drugo, Poljakinja Marta Wryk pa je osvojila prvo nagrado, nagrado Seghizzi za umetniško vrednost programa in priznanje kot najmlajša finalistka. Najboljša finalistka iz dežele FJK je bila Maria Giovanna Michelini, Tržačan Corrado Gu-lin pa je prejel nagrado kot najboljši pianist. Najboljšo interpretacijo samospeva je po mnenju komisije podala Nemka Judith Bergmann. Danes bo zborovsko tekmovanje zaživelo najprej z dopoldanskimi glasbenimi aperitivi v izvedbah zborov tekmovanja v raznih lokacijah mestnega središča, ob 14.40 v avditoriju bodo na vrsti odprte selekcije kategorij s priredbami zabavne in jazz glasbe, ob 20. uri pa nastopi z ljudskim repertoarjem. (ROP) Bogdan Kralj in predsednik zbora Marko Terčič s priznanjem NOVA GORICA - Poletna šola vizualnega Producirajo zapise vizualne etnografije Na novogoriških ulicah so letos posneli tri kratke filme Novogoriška območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Avdiovizualni laboratorij Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU prirejeta zaključek letošnje Poletne šole vizualnega, ki se je v Novi Gorici začela 5. julija, usmerjena pa je bila v produkcijo vizualne etnografije na temo medkulturnega dialoga in življenjskih zgodb. Udeležilo se je je šest slušateljev z vseh koncev Slovenije. Razdeljeni v tri pare so pod vodstvom etnologa in vizualnega antropologa Naška Križnarja, slikarja in cineasta ter filmskega pedagoga Toneta Račkega in umetnostnega zgodovi- narja ter sociologa kulture Mihe Pečeta izdelali tri zanimive kratke filme, ki so jih posneli na ulicah Nove Gorice. Po zaslugi Poletne šole vizualnega se Nova Gorica ponaša z ekskluziv-nimi primerki zapisov vizualne etno-grafije. V trinajstih letih obstoja šole se je v izobraževalnem programu zvrstilo okoli 160 slušateljev in več kot 30 predavateljev; od tega tretjina iz tujine. Nastala je tudi več kot 400-minutna produkcija vizualnega zapisa. Zaključek letošnje izvedbe s predstavitvijo letošnje produkcije Poletne šole vizualnega bo jutri ob 15. uri v prostorih Dijaškega doma Nova Gorica na Streliški poti. (nn) BUDANJE - Biološko-raziskovalni tabor Mladi biologi iz Slovenije odkrili nove lokalitete kačjih pastirjev in kobilic Kam po bencin [I] Lekarne Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 048169019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. V Budanjah v Vipavski dolini se danes zaključuje 15. vseslovenski biološki raziskovalni tabor. V organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije se je začel 6. julija, udeležilo pa se ga je 35 mladih biologov, starih od 12 do 17 let z vseh koncev Slovenije. Poleg osveščanja mladine so tabori pomembni tudi zato, ker omogočajo pridobivanje podatkov o lokalite-tah rastlin in živali, ki so uporabni za varstvo narave. Z njimi želijo organizatorji v javnosti doseči večjo obveščenost, boljše razumevanje in dvigovanje ozaveščenosti na področju varstva okolja, predvsem glede ohranjanja biotske raznovrstnosti. Budanje so bile za lokacijo tabora lander - L'ultimo Vichingo«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »La ri-volta delle ex«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »St. Trinian's«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Look both Ways - Amori e disastri«. izbrane, ker je v neposredni bližini več ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij, kot so dolina reke Vipave, Trnovski gozd, Nanoška planota ipd. »Letos smo našli nove lokalitete zavarovanih živalskih vrst za kačje pastirje in kobilice, delo pa še poteka,« je o taboru včeraj povedala Irena Kode-le Krašna v imenu soorganizatorja - zavoda Rdeči apolon - in dodala, da bodo danes ob 17. uri pred staro šolo v Buda-njah, kjer so bili udeleženci tabora nastanjeni, vse skupine s pomočjo plakatov predstavile metode in zaključke dela ter zanimivosti. Predstavitev bo odprta za javnost. (nn) Čestitke U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Transformers - La vendetta del ca-duto«. Dvorana 2: 17.45 - 22.00 »Star Trek«; 20.00 »La rivolta delle ex«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Il mondo di Horten«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Transformers - La vendetta del ca-duto«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Out- Pozor, pozor cel naš svet! Danes MARKO in SARA praznujeta 18 let. Brez skrbi naj se vajino življenje nadaljuje, dan za dnem naj se vama vsaka želja uresničuje... in ker vaju imamo radi prav vsi mi, vama voščimo še veliko lepih, srečnih, veselih, sončnih, toplih, radostnih dni. Ivan, Martina, Mateja, Jelka, Jasmin. »Naj se čuje, naj se zna: Palkišče dva novapolnoletnika ima in vsa družina na fešti jima bo nazdravila. SARA in MARKO, pregovor pravi, da vsak je svoje sreče kovač, zato kar naprej tako pogumno, pošteno in radostno.« FABJAN in HELENA stopata danes na skupno življenjsko pot. Obilo sreče, zdravja, razumevanja in ljubezni jima voščimo vsi pri KD Briški grič. Živ-jo ohcet! DENISE in VITTORIO! Obilo sreče, ljubezni in lepih trenutkov na skupni življenjski poti. Marjan in Vla-sta 11/07/2009 Denise in Vittorio V trenutku, ko stopata na skupno življenjsko pot, Vama želimo obilo ljubezni Karin, Aljoša, mama H Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 1. avgusta, piknik z izletom v Spi-limbergo za obisk svetovno znane šole mozaikov in ogled mesta ter okolice. Sledil bo odhod v restavracijo Pri starem trajektu ob Tilmen-tu v lepem gozdičku in senci za kosilo, srečelov in družabnost. Prijave do razpoložljivih mest sprejemajo čim prej Saverij R. (tel. 0481390688), Ivo T. (0481-882024), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (048178061). Predujem 20 evrov. SPD GORICA vabi v nedeljo, 12. julija, v okviru Kekčeve poti na izlet na Kriške pode. Odhod ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši; informacije na tel. 333-1581015 (Dino Paulin) in na 14. ZAMEJSKI FESTIVAL DIATON 2009 11.07 - 12.07. JAMLJE DANES, 11. JULIJA 8.30-18.00 Plesne delavnice za plesalce in plesalke različnih starosti 18.30 -Nastopi 20.30 -Ples ob zvokih KVINTETA OSMINKA NEDELJA, 12. JULIJA 10.00 - Vpisovanje otrok ex tem pore 14.00 -15.30 - Vpisovanje godcev na diatonično harmoniko (frajtonarco) "DIATON 2009" 16.00 - Začetek nastopov harmonikarjev Sledila bo podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem festivala "DIATON 2009" Nagrajevanje otroškega extemporeja Sledil bo PLES ob zvokih ansambla MLADI KRAŠKI MUZIKANTI Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi zvrstmi na žaru in domačo kapljico. tel. 339-3121833 (Marko Lutman) v večernih urah. SPD GORICA vabi v nedeljo, 12. julija, na Prisojnik; informacije o vzponu na tel. 328-9728176 in na naslovu e-pošte vanjasos@libero.it. □ Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta za poletni dopust od 13. do 31. julija. OSNOVNI TEČAJ JAMARSTVA bo potekal od 10. septembra do 15. oktobra; informacije in prijave do 10. septembra pri jamarskem klubu Kraški krti v Doberdobu, Jezerska cesta-Via Lago 17, ter pri Michele-ju de Lorenzu (tel. 334-6012657) in Srečku Visintinu (tel. 335-5421420). URADI DRUŽBE FILOLOGICA FRIU-LANA v ul. Bellini 3 v Gorici bodo zaprti od 13. julija do konca avgusta. ZSKD obvešča, da so do 11. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. NA MIRENSKEM GRADU bo v nedeljo, 12. julija, ob 16. uri novomašnik Mirko Butkovič daroval novo mašo. TABORNIKI RMV sporočajo, da bo odhod na tabor v ponedeljek, 13. julija iz sežanske železniške postaje. Zbirališče ob 8.00 v krojih (kdor nima srajce, naj nosi rodovo majico in ruto). Odhod vlaka ob 9.23. Uro prihoda iz taborjenja v ponedeljek, 27. julija bomo še sporočili. Taborniški srečno! ZSŠDI obvešča, da bo do petka, 24. julija, goriški urad zaprt. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Giuliano Fa-mea iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa; 10.30, Antonia Mele iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V PODGORI: 12.00, Marina Gratton vd. Todisco (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES NA PALKIŠČU: 11.00, Anna Maria Ferletic (iz tržiške bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER D'ISON- ZO: 10.00, Viktor Lovriha (s pokopališča v Ronkah) v cerkvi in na pokopališču. DANES V VILEŠU: 11.00, Luigia Mon-tanar vd. Portelli v cerkvi in na pokopališču. Sošolci razreda klasičnega liceja Primož Trubar sočustvujemo s sinom in svojci ob težki izgubi drage Anne Marie. 1 8 Sobota, 11. julija 2009 PRIREDITVE GLASBA - Od ponedeljka do 26. julija v Fari ob Soči Seminarji komorne glasbe Šlo bo za že devetnajsto izvedbo mednarodne pobude - V ospredju igranje v kvartetih in kvintetih V ponedeljek se bo v Fari ob Soči začela devetnajsta izvedba mednarodnih glasbenih seminarjev Alpe Adria 2009, ki jih prireja tamkajšnje kulturno in glasbeno društvo, namenjeni pa so mladim glasbenikom, ki so oz. bodo diplomirali na konservatorijih oz. akademijah za glasbo v državah in deželah članicah delovne skupnosti Alpe-Jadran. Z udeležbo na seminarjih jim pobudniki želijo nuditi možnost soočanja in rasti na glasbenem področju, navezovanja novih prijateljstev in poklicne priložnosti, osrednji cilj pa je vedno tesnejše sodelovanje med narodi na območju delovne skupnosti Alpe-Jadran. Rdeča nit letošnjega niza seminarjev, ki bo trajal do 26. julija, je komorna glasba v njenem najbolj pomenljivem izrazu, to je godalnem kvartetu. Gre za skupinsko muzicira-nje, ki ima tudi družbeni pomen, obenem pa tudi prispeva k premoščanju ideoloških in jezikovnih pregrad ter k ovrednotenju in spoštovanju različnih kultur. Štiridesetim udeležencem letošnjih seminarjev bodo predavali priznani docenti iz Italije, Avstrije, Nemčije in Madžarske: Žarko Hrvatič (slednji je od vsega začetka tudi ume- Skupinska slika udeležencev lanskega seminarja tniški vodja farskega združenja, medtem ko je organizacijski vodja in predsednik Bruno Spessot), Jürgen Kussmaul in Pietro Serafin bodo vodili seminar o godalnem kvartetu, Helfried Fister bo predaval o interpretaciji in violinski tehniki v komorni glasbi, Massimo Gon pa o vlogi klavirja v godalnih kvartetih in kvintetih. Tečajnikom bosta predavala še Lino Urdan (o vlogi klarineta v godalnih kvartetih in kvintetih) in Palma Szilagyi (o vlogi roga v godalnih kvartetih in kvintetih). Tematike bodo obogatene z vadbo in izvajanjem izbranih skladb, ki jih bodo udeleženci igrali v kvartetih in kvintetih. Skupine, ki jih bo komisija docentov in umetniškega vodje ocenila kot najboljše, v drugem tednu seminarjev nastopile tudi na javnih koncertih na Tržaškem, Goriškem in Videmskem ter v Borovljah in Piranu. Devetnajsto izvedbo seminarjev Alpe Adria 2009, pri kateri sodelujeta tudi kmetiji Jermann Vinnaioli in Tenuta Villanova, podpirajo dežela Furlanija-Julijska krajina, pokrajina Gorica, občina Fara in fundacija goriške hranilnice, svoje pokroviteljstvo pa je dala delovna skupnost Alpe-Ja-dran. ROCK GLASBA Vasco se vrača v športne palače po Italiji in Evropi Vasco Rossi se vrača! Novica je res sveža in bo najbrž razveselila neverjetno množico občudovalcev rokerja iz Zocce. Vasco se je po trinajstih letih odločil, da bo ponovno prepeval v športnih palačah po Italiji in Evropi. 6. oktobra se bo tako začel EUROPE INDOOR tour s celo serijo koncertov v pokritih prostorih. Tudi dolžina turneje naj bi bila rekordna, saj naj bi trajala leto dni ali celo več! Leta 1996, ko je promovi-ral album Nessun pericolo per te, je bilo število koncertov v dvoranah omejeno, saj Vasco že 20 let domuje skoraj izključno na stadionih, ki jih vselej napolni do zadnjega kotička. Povsem upravičeno lahko torej napovemo, da bodo tudi vstopnice za koncerte v manjših prostorih takoj pošle. Vasco obljublja velike novosti in vsi nestrpno pričakujejo začetek turneje, ki bo gotovo ostala v spominu kot nova tvegana, ampak uspešna poteza Blasca, ki se že pripravlja na turnejo. Katere pesmi peti, kakšen naj bo oder, to so vprašanja, s katerimi se trenutno ubada Vasco. Od srede so bile vstopnice za spodaj navedene koncerte že v prodaji za člane Vascovega fan kluba, od včeraj so na voljo tudi na spletni strani www.tic-ketone.it, medtem ko lahko od danes vstopnice kupite tudi na prodajnih mestih Ticketone. To je začasen program prvih Vas-covih koncertov (preostale termine bodo organizatorji spotoma dodajali tudi glede na povpraševanje): 6. oktobra, Pe-saro - Adriatic Arena, 7. oktobra, Pesa-ro - Adriatic Arena; 16. oktobra, Anco-na - Palarossini, 17. oktobra, Ancona -Palarossini; 26. oktobra, Castel Morone (Caserta) - Palamaggio, 27. oktobra, Castel Morone (Caserta) - Palamaggio; 5. februarja 2010, Milan - Mediolanum Forum, 6. februarja, Milan - Mediola-num Forum, 10. februarja, Milan - Me-diolanum Forum, 11. februar, Milan -Mediolanum Forum; 6. aprila, Turin -Palaolimpico, 7. april, Turin - Palao-limpico. (I.F.) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA MILJE Trg Marconi Jutri, 12. julija ob 21.00 / Amatersko gledališče Quei de scala Santa bodo predvajali delo: »Xe riva el castigama-ti«. Priredba: Marisa Gregari in Silvia Grezzi. Režija: Silvia Grezzi. V petek, 17. julija ob 21.00 / Amaterska gledališka skupina Fariteatro F.I.T.A. bo v tržaškem narečju podala delo »La locanda de l'omo selvadico« v režiji Claudia Sigovicha. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi F. Lehar: »Vesela vdova«. 40. mednarodni operetni festival. Urnik: danes, 11. in v petek, 17. julija ob 20.30, v nedeljo, 19. julija ob 17.30, v sredo, 22. in v soboto, 25. julija ob 20.30. Dvorana Banfield - Tripcovich Jutri, 12. julija ob 20.30 / Splet madžarskih operet. Glasba: F. Lehar, P. Abraham in I. Kalman. Veliki trg V torek, 14. julija ob 21.00 / Carlos Santana, »Supernatural. A trip through the Hits«. V soboto, 18. julija ob 21.00 / Televizijska nagrada »Marco Luchetta«. V nedeljo, 20. julija ob 21.00 / Koncert: Brazilian All Stars play Jobim Trg Hortis V četrtek, 16. julija ob 21.00 / Jazzov-ski koncert: Auer Delago duo »Living room«. V petek, 17. julija ob 21.00 / Jazzovski koncert: Igor Solo; Park Stikney Trio; Arrigo Cappelletti - Andrea Massaria duo feat. Michele Rabbia. V soboto, 18. julija ob 21.00 / Touch n Go USAFE Band. MILJE Trg Marconi V četrtek, 16. julija ob 21.00 / Nastopa operno gledališče Verdi iz Trsta s »Carmino Burano«. V nedeljo, 19. julija ob 21.00 / Nastop plesnega kluba Diamante s klasičnimi in latinskoameriškimi plesi. V soboto, 25. julija ob 18.00 / Nastop Mladinskega orkestra Intercampus, ki ga vodi Tomaž Kmetič. MIRAMARSKI GRAD V sredo, 15. in v nedeljo, 19. julija ob 21.00 prestolna dvorana / F. Lehar: »Grof iz Luksemburga«, opereta. Nastopa gledališče Verdi iz Trsta. V soboto, 18. in v torek, 21. julija ob 21.00 prestolna dvorana / »Sogno di un valzer« na glasbo Oscarja Straussa v izvedbi gledališča Verdi iz Trsta. GRADEŽ Nasip Nazario Sauro Danes, 11. julija ob 21.30 / Koncert Gina Paolija. V petek, 17. julija ob 21.30 / Koncert Davida Byrneja. V torek, 21. julija ob 21.30 / Koncert jazz glasbenika Feliceja Clementeja. ■ FOLKEST2009 Danes, 11. julija, Beljak, Dinzschloss / Nafra, Trio Abado - Anastassiou - Bor, Zamballarana; na trgu pred občinskim poslopjem v Nabrežini: Commander Cody Band; Pušja vas (Venzone) pred občinskim poslopjem: At First Light. Jutri, 12. julija, Hrvatini / Nafra; Sv. Jurij v Reziji: Kjer igra violina. V ponedeljek, 13. julija, na gradu v Avianu / Nafra; Carpacciov trg v Kopru: Allan Taylor - Tom McConville; San Giorgio di Nogaro, v parku vile Dora: Napule. V torek, 14. julija, San Giovanni al Na-tisone, vila De Brandis / Allan Taylor - Tom McConville; Carpacciov trg v Kopru: Fanfara Tirana; Treppo Grande, Trg Marconi: Nafra (Malta); Gra-disca di Spilimbergo: Napule. V sredo, 15. julija, Povoletto, vila Pitotti / La Sedon Salvadie; Porcia, v parku vile Correr-Dolfin: Napule. V četrtek, 16. julija, na gradu v Cas-saccu / Matching Ties; Teor, pred županstvom: Madfortrad Band; Brtonigla, na trgu: Sancto Ianne. V petek, 17. julija, Tolmeč, Trg Mazzi-ni / Matching Ties; San Martino al Ta-gliamento, Trg Umberto primo: Madfortrad Band; Zgonik, pred županstvom: Sancto Ianne; Sacile: Musican-ti del piccolo borgo. V soboto, 18. julija, Latisana, Park Gasperi / Matching Ties; Piancavallo, Trg Puppa: Sancto Ianne. ■ MITTELFEST2009 ČEDAD 18.-26. JULIJA V soboto, 18. julija Ob 18.00 po čedajskih ulicah: »Pod to-polovo senco«, pripoved, lutke in glasba v živo z Giorgiom Gabriellijem. (Italija). Ob 19.45 v cerkvi sv. Frančiška: Mario Brunello in Gianmaria Testa, v spomin na padle berlinskega zidu, glasba. (Italija). Ob 21.30 na trgu pred stolnico: »Prove d'Europa«, proza, glasba, ples in video. Projekt: Furio Bordon. Produkcija MittelFest 2009. V nedeljo, 19. julija Ob 11.30 v cerkvi sv. Frančiška: Mario Brunello in Italijanski godalni orkester. (Italija). Ob 18.00 v gledališču Ristori: Dekle v plavi obleki. Risbe - Mari Horváth, glasba - Erzsi Kiss, filmske animacije - Péter Sisak, režija - Rita Bartal Kiss. Produkcija: Ciroka Puppet Theater Budimpešta. (Madžarska). Ob 19.00 v cerkvi Santa Maria dei Bat-tuti: Nižina neba. Priredba - Nebojša Pop Tasic, režija - Jernej Lorenci. Ko-produkcija Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana in MittelFest 2009. (Slovenija). Od 19.00 do 21.00 po čedajskih ulicah: Veliki koncert za lutko in klavir, nastopa Giorgio Gabrielli. Ob 21.30 na trgu pred stolnico: Philip Glass - an evening of chamber music. Glasbena improvizacija. Ob 22.00 v samostanu P. Diacono: Sutra. Plesni nastop budističnih menihov iz templja Shaolin. _SLOVENIJA_ PIRAN Tartinijev trg V četrtek, 23. julija ob 20.00 / Nastop Mladinskega orkestra Inercampus, ki ga vodi prof. Tomaž Kmetič. LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 V ponedeljek, 13. julija ob 20.00, Cankarjev dom / Simfonični orkester RTV Slovenija in Orchestre de Picardie. Dirigent: En Shao. Solist. Mate Bekavac - klarinet. V torek, 14. julija ob 20.00, Cankarjev dom / Ramón Vargas - tenor in Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Emmanuel Villaume. V sredo, 15. in v četrtek, 16. julija ob 21.00, Križanke / Terrence McNally -David Yazbek: »Do nazga«, muzikal. Nastopa zagrebško mestno gledališče Komedija. Režiser: Igor Mešin. Dirigent: Dinko Appelt. V petek, 17. julija ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Ansambel za sodobno glasbo MD7. V ponedeljek, 20. julija ob 20.00, Slovenska filharmonija / Georg Friedrich Händel: »Aleksandrovo slavje«, oda. Orkester in zbor Glasbenega festivala Schleswig - Holstein. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici -/ v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom »Quegli anni Cin-quanta. Collezioni pubbliche e private a Trieste e Gorizia«; do 2. avgusta s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na spletni strani www.fondazionecarigo.it in na tel. 0481-537111). Ob sobotah ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 17. uri bodo brezplačni vodeni ogledi razstave. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinità«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ DIVAČA V prostorih knjižnice bo od 14. julija (otvoritev ob 18.00) do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Galerija pri Valetovih: do 12. julija bodo na ogled fotografski portreti »Spa-cal - Černigoj«, fotografa Maurizia Frullanija. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. / DNEVNE NOVICE Petek, 10. julija 2009 1 1 ZDA - Po podatkih ankete tiskovne agencije Bloomberg Ameriškemu gospodarstvu se obeta hitrejše okrevanje Ocene 57 vodilnih ameriških ekonomistov - Začetek rasti že v tretjem četrtletju letošnjega leta NEW YORK - Ameriško gospodarstvo bo v drugi polovici leta in v letu 2010 okrevalo hitreje od dosedanjih napovedi, saj dvig potrošnje kaže na konec recesije. To je povzetek ankete, ki jo je med 57 vodilnimi ameriškimi ekonomisti izvedla ameriška tiskovna agencija Bloomberg. V drugi polovici letošnjega leta (od julija do decembra) naj bi tako gospodarstvo v povprečju raslo po 1,5-odstotni stopnji, medtem ko so ekonomisti še lani napovedovali 1,2-odstotno povprečno rast. Ameriško gospodarstvo naj bi se po oceni 57 ekonomistov v letošnjem drugem četrtletju skrčilo za 1,8 odstotka, potem ko je upad bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem četrtletju po zadnjih podatkih znašal 5,5 odstotka. Že v tretjem četrtletju naj bi ameriško gospodarstvo znova začelo rasti, v letu 2010 pa naj bi se okrepilo za 2,1 odstotka. Ekonomisti kot pozitivna znamenja izpostavljajo znake stabilnosti na nepremičninskem trgu, večje zaupanje potrošnikov in manjši upad prodaje avtomobilov, saj naj bi ti prispevali k povečanju zasebne potrošnje, ki predstavlja okoli 70 odstotkov celotnega ameriškega BDP. Že v tretjem četrtletju naj bi se obseg potrošniške porabe povečal za odstotek, do prvega trimesečja 2010 pa naj bi se rast pospešila na 1,8 odstotka. Ovire na poti okrevanja naj bi bile po drugi strani povezane z nadaljnjo rastjo brezposelnosti, ki se bo v prvem četrtletju 2010 povzpela na 10,1 odstotka, v prihodnjem letu kot celoti pa znašala 9,8 odstotka, in zmanjševanjem premoženja gospodinjstev zaradi nepremičninske krize in kljub precejšnji rasti tečajev na ne-wyorški borzi od začetka leta še vedno nižjih vrednot delnic v primerjavi z vrhuncem gospodarske konjunkture. Ekonomisti, ki jih je med 2. in 8. julijem anketiral Bloomberg, napovedujejo tudi, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve s tretjim četrtletjem 2010 začela zviševati ključno obrestno mero in jo do konca naslednjega leta s trenutne skoraj ničelne ravni zvišala na odstotek. Še minuli mesec so strokovnjaki napovedovali, da Federal Reserve obrestne mere ne bo spreminjal do zadnjega trimesečja 2010. Večina ekonomistov je tako izključila potrebo po drugem paketu fiskalnih spodbud, ki bi sledil 787 milijard dolarjev težkemu stimulacijskemu paketu, sprejetem v začetku leta, še posebej glede na to, da slednji zaradi počasnih administrativnih postopkov še sploh ni začel v polnosti delovati. (STA) ZDA - Slovenci Do 12. julija poteka 28. Slovenefest PITTSBURGH - Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ), največja slovenska organizacija v ZDA, tudi letos od danes do 12. julija prireja v najmanjši ameriški občini Borough of SNPJ pri kraju Enon Valley v zvezni državi Pennsylvaniji tradicionalni že 28. festival Slovenefest. Poleg kulturnih, glasbenih in plesnih prireditev je poskrbljeno tudi za otroke, od leta 1998 pa v okviru festivala poteka tudi prireditev izbora miss SNPJ, ki ima 53-let-no tradicijo. Prireditve bodo potekale na štirih lokacijah, med drugim v veliki dvorani, poimenovani Alpska soba, v Mednarodnem paviljonu, ki je namenjen bolj tradicionalnim etničnim slovenskim glasbenikom, in v Gostilni. SNPJ je tudi največja slovenska zavarovalnica v ZDA: ustanovljena je bila leta 1904, danes pa ima okoli 40.000 članov. Rekreacijski center SNPJ je bil odprt leta 1965, leta 1977 pa je postal občina, ker je bilo na ta način laže dobiti dovoljenje za točenje alkohola. (STA) Po daljšem času so prognoze ameriških ekonomistov bolj optimistične ANSA KITAJSKA - Po nemirih v severozahodni pokrajini Xinjiang Spopadov ni, a napetost ostaja Na tisoče ljudi beži iz Urumqija Ulice Urumqija patruljirajo kitajske sile javnega reda, mošeje pa so bile včeraj zaprte ANSA Nekdanjemu hrvaškemu vojaku 13 let zapora SARAJEVO - Sodišče v Sarajevu je nekdanjemu hrvaškemu vojaku včeraj dosodilo 13 let zapora zaradi nezakonitih aretacij muslimanskih civilistov in posilstev dveh muslimanskih žensk med vojno v BiH, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Ante Kovač je bil med vojno v letih 1992-1995 poveljnik paravojaške bosansko-hrvaške milice (HVO) v mestu Vitez. Kot je razsodilo sodišče, je izdajal ukaze svojim podrejenim ter skupaj z njimi izvajal nezakonite aretacije in pridržanja bosanskih Muslimanov. Posilil naj bi tudi dve ženski. V kinu v Vitezu, kakih 60 kilometrov severozahodno od Sarajeva, je bilo od aprila do avgusta 1993 zaprtih okoli 250 civilistov. Poleg tega da so jih pridržali in zasliševali, so morali ljudje pogosto tudi prisilno delati, pri čemer jih je več umrlo. V dunajskem parlamentu gluhonema poslanka DUNAJ - V parlamentu na Dunaju je včeraj kot nadomestna poslanka uradno prisegla Helene Jarmer iz vrst avstrijskih Zelenih, ki je tako postala prvi gluhonemi član oziroma članica avstrijskega parlamenta doslej, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 37-letna učiteljica likovne vzgoje in matematike bo v parlamentu zamenjala Ulrike Lunacek, ki je bila junija izvoljena v Evropski parlament. Jarmerjeva se je rodila gluhima staršema, sama pa je sluh izgubila v avtomobilski nesreči, ko je bila stara dve leti. Je predsednica avstrijskega društva gluhih. Zaradi imenovanja Jar-merjeve na poslansko mesto so morali v avstrijskem parlamentu uvesti simultano prevajanje vseh razprav in govorov v znakovni jezik, še piše AFP. Pred volitvami v Nemčiji poostritev varnosti BERLIN - Nemške oblasti so se zaradi strahu pred napadi islamskih skrajnežev odločile poostriti varnostne ukrepe pred septembrskimi parlamentarnimi volitvami, je včerajšnje navedbe virov blizu nemške vlade povzela francoska tiskovna agencija AFP. Čeprav »konkretnih znakov« o načrtovanih napadih ni, oblasti menijo, da bi »teroristične« skupine z napadom na nemške interese lahko vplivale na volitve, so po poročanju AFP sporočili viri blizu AFP. PEKING - V severozahodni kitajski provinci Xinjiang, kjer prebiva turški narod Ujgurov, ki so muslimanske vere, se napetosti po poročanju tujih tiskovnih agencij nadaljujejo. V prestolnici Urumqi so bile mo-šeje včeraj zaprte, tako da so morali muslimanski Ujguri svoje molitve tokrat opraviti doma. Ulice so bile polne pripadnikov varnostnih sil, ki so pa-truljirale v velikih skupinah in na transportnih sredstvih. Na tisoče ljudi pa zaradi etničnega nasilja, ki je v minulih dneh pretreslo mesto, beži, ker je represija organov oblasti neizprosna. Do novih spopadov med Ujguri in Hani, ki so na Kitajskem večinsko prebivalstvo, zaenkrat ni prišlo. Etnično nasilje je minuli konec tedna v Urumqiju terjalo najmanj 156 življenj, več kot tisoč ljudi je bilo ranjenih, nasilni nemiri pa so se nadaljevali še nekaj dni. Ujguri v izgnanstvu ocenjujejo, da je bilo ubitih kar osemsto ljudi. Medtem pa naj bi iz mesta v strahu pred vnovičnim nasiljem bežalo na tisoče ljudi, ki so preplavili glavne avtobusne in železniške postaje. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP naj bi že vse od konca tedna iz Urumqija z glavne avtobusne postaje odpotovalo kakih deset tisoč ljudi dnevno, kar je dvakrat več kot ponavadi. (STA) YANGON - Voditeljica opozicije tvega dolgo zaporno kazen Nobelova nagrajenka Aung San Suu Kyi pred sodiščem YANGON- V Mjanmaru se je po šesttedenski prekinitvi včeraj nadaljevalo sojenje vodji opozicije in Nobelovi nagrajenki za mir Aung San Suu Kyi. Zapor Insein v Yangonu, kjer poteka proces proti Aung San Suu Kyi, pa sta stražili policija in vojska, da bi preprečili morebitna zborovanja v podporo opozicijski voditeljici, poročajo tuje tiskovne agencije. Na včerajšnji obravnavi, ki je trajala skoraj sedem ur, je pričala odvetnica Khin Moe Moe, ena redkih prič obrambe, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Nyan Win, eden od odvetnikov Aung San Suu Kyi. Oblasti so Khin Moe Moe sprva prepovedale pričanje, nakar so prepoved pred mesecem dni odpravile. Sojenje naj bi se nadaljevalo 24. julija, ko naj bi strani predstavili sklepne dokaze. Razsodbe 24. julija sicer še ne pričakujejo, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sporočil predstavnik mjanmarskih oblasti. Oblasti so v času sojenja poostrile varnostne ukrepe v okolici zapora. Ceste, ki so vodile do zapora, so zaprli. V okolici zapora se je kljub temu zbralo okoli sto podpornikov Aung San Suu Kyi. Aung San Suu Kyi so iz hišnega pripora v Yangonu maja premestili v zapor Insein, potem ko je nek Američan nepovabljeno vdrl v njeno hišo. Opozicijsko voditeljico so zato obsodili kršitve določil hišnega pripora. Če jo bodo spoznali za krivo, ji grozi do pet let zapora. (STA) Sojenje proti Nobelovi nagrajenki za mir se bo nadaljevalo 24. julija ANSA 1 4 Sobota, 11. julija 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu vinca niju: oba prvič na Touru NOGOMET NA MIVKI - V Lignanu Euroleague »Azzurri« izgubili, Leghissa edini strelec LIGNANO - Včeraj se je v znanem poletnem letovišču Lignano začela prva izmed štirih etap evropskega pokala nogometa na mivki. Za italijansko izbrano vrsto je nastopil tudi slovenski nogometaš iz Medje vasi Michele Leghissa, ki je bil tudi edini strelec »azzurrov«. Italija je v uvodnem srečanju, pred 3500 gledalci, sicer izgubila proti Poljski z 2:1. Prvi polčas je minil brez zadetkov, čeprav so »azzurri« imeli nekaj priložnosti. V drugem so bili Poljaki večkrat nevarni, naposled pa je mrežo zatresel Leghissa. V nadaljevanju so prepričljivi Poljaki bili dvakrat uspešni, »azzurri« pa kljub napadalni igri (pred golom je bil spet nevaren slovenski nogometaš Vesne) niso uspeli premagati poljskih branilcev in vratarja. Danes in jutri bodo »azzurri« igrali ob 17.uri pro- ti Švici oziroma Rusiji. Po štirih etapah se bodo najboljše reprezentance uvrstile na avgustovski finale za evropski naslov. Izidi: Poljska Italija - 2:0 (0:0, 0:1, 2:0), Grčija - Andora 9:1, Rusija - Švica 2:1. HOKEJ NA ROLERJIH Edera se je vpisala TRST - Čeprav so pri tržaškem hokejskem klubu Edera napovedovali, da se bodo morali zaradi pomanjkanja finančnih sredstev mogoče odpovedati A-ligi, so včeraj vse dvome odpravili z vpisom. »Ker obstajajo resne možnosti, da bomo prejeli konkretno pomoč, smo se odločili za vpis,« so povedali pri Ederi. ARCALIS - Prva gorska etapa francoske pentlje je postregla z zmago Francoza Bricea Feilluja, 23-letnega kolesarja, ki je letos prestopil med profesionalce in prvič nastopa na francoski pentlji. V boju za rumeno majico med Cancellaro in Armstrongom pa je zmagal Italijan Rinaldo No-centini, sicer pa član francoskega moštva AG2R, ki letos prvič nastopa na Touru. Favoriti so se včeraj za sekunde borili v ozadju. Najbolj uspešen je bil Alberto Contador: Španec je napadel prepozno, tako da se mu je rumena majica izmuznila. Za Nocentinijem zaostaja šest sekund, toda zanj je bolj pomembno, da je v skupnem seštevku prehitel moštvenega kolega pri Astani, Lancea Armstronga. Američan je zdaj z zaostankom osmih sekund za No-centinijem tretji. 224 km dolgo sedmo etapo s ciljem na 2240 m visokem smučišču Arcalis v Andori je po skoraj 190 km dolgem begu deveterice dobil 23-letni Feillu. Kolesar Agri-tubela je skupaj še z osmerico kolesarjev bežal nekje od 35. kilometra trase med Barcelono in pirenejsko kneževino Andoro. Ubežniki so si privozili že dobrih 12 minut prednosti pred glavnino, v kateri so tempo narekovali člani Astane. Na ciljnem, 10-kilometrskem vzponu je imel največ moči Feillu, ki je na koncu slavil s petimi sekundami prednosti pred rojakom Chri-stophom Kernom. Tretji je bil Nemec Johannes Frohlinger, četrti pa Italijan No-centini, ki je tako prevzel tudi skupno vodstvo. Do zdaj vodilni Švicar Fabian Can-cellara je povsem odpovedal: zaključil je na 67. mestu in ima sedaj 5 minut in 37 sekund zaostanka (na 39. mestu). Čeprav so strokovnjaki napovedovali, da bo kolesarjem Astane le uspelo obleči rumeno majico, so se zmotili: predvsem v zadnjem delu dirke, v katerem se je proga ves čas vzpenjala, so sicer res narekovali ritem, toda z lovljenjem skupine devetih ubežnikov so začeli prepozno, tako da so spet ostali brez skupnega vodstva. »Pobeg smo zavestno dovolili. Mi smo povsem pazili na naše največje tekmece, izteklo pa se je, da je bil pobeg uspešen. Predvsem zaradi tega, ker v glavnini ni bilo kakšnih velikih napadov. Mislim, da je te preprečil veter. Sami pa napada nismo planirali, nihče ni imel posebnih napotkov, da poskuša z napadom. Zdaj nam bo lažje, saj bo morala delati tudi ekipa Nocentinija, Saxo Bank danes majice Cancellare praktično ni branil. Če bi jo, bi bilo mogoče drugače,« je na cilju dejal vodja Astane Johan Bruy-neel. Medtem je bil Nocentini, 31 let, sploh ni verjel, da je med 173 kolesarji sedaj najboljši. »Na zadnjem vzponu sem vedel, da imam danes (včeraj op. a.) možnosti, da prevzamem skupno vodstvo. Uspelo mi je. Neverjetno. Na Toura nisem prišel, da bi zmagatl, svoje cilje sem s tem že presegel.« Izidi: 1. B. Feillu (Fra/Agritubel) 6:11:31, 2. C. Kern (Fra/Cofidis) 0:05, 3. J. Frohlinger (Nem/Milram) 0:25, 4. R.No-centini (Ita/AG2) 0:26, 5. E. Martinez (Špa/Euskaltel-Euskadi) 0:45, 6. C. Riblon (Fra/AG2R La Mondiale) 1:05, 7. J. Pineau (Fra/Quick Step) 2:32, 8. I. Gutierrez (Špa/Caisse d'Epargne) 3:14, 9. A. Contador (Špa/Astana) 3:26, 10. C. Evans (Avs/Silence-Lotto) 3:47, 65. S. Špilak (Slo/Lampre) 9:03, 67. F. Cancellara (Švi/Saxo Bank) 9:16. Skupno: 1. R. No-centini (Ita/AG2R) 25:44:32, 2. A, Contador (Špa/Astana) 0:06, 3. L. Armstrong (ZDA/Astana) 0:08, 4. L. Leipheimer (ZDA/Astana) 0:39, 5. B. Wiggins (VBr/Garmin-Slipstream) 0:46, 76. Simon Špilak (Slo/Lampre) 12:24. ATLETIKA Tyson Gay V a I •■ • v* sesti najhitrejši vseh časov RIM - Prvo ime atletske zlate lige v Rimu je Tyson Gay, ki je 100 m pretekel v 9.77, kar je najboljši letošnji izid in šesti najhitrejši čas vseh časov. Usain Bolt (v Rimu ni nastopil) je letos razdaljo pretekel v 9.86, Boltov svetovni rekord pa je 9.69. V Rimu je bil drugi Asafa Powel s 9.88. Med ženskami je na enaki razdalji Kerron Stewart tekla 10.75 (26 stotink počasneje od svetovnega rekorda). Slovenka Sonja Roman je bila 4. v teku na 1500 m in s 4:02,13 izboljšala slovenski rekord Jolande Čeplak (4:02,44) iz leta 2003. Zmagala je Maryam Yussuf Jamal iz Bahrajna, ki je s 3:56,56 dosegla najboljši letošnji izid na svetu. »Azzurra« Antonietta Martino pa je premagala konkurentko Blanko Vlasič; skočila je 2 metra. 27. SVETOVNI REKORD - Ameriški plavalec Michael Phelps je v In-dianapolisu postavil že svoj 27. svetovni rekord. 24-letnik je s časom 50,22 postavil nov svetovni rekord na 100 metrov delfin. Zvezdnik, ki je na OI v Pekingu osvojil osem zlatih kolajn, je za 18 stotink izboljšal štiri leta star rekord rojaka Iana Crockerja. ČERNIC&MANIA' - Slovenska reprezentanta Matej Černic in Loris Mania bosta z odbojkarsko izbrano vrsto ta vikend nadaljevala nastope v svetovni ligi. V reprezentanco se vrača podajalec Valerio Vermiglio, vlogo režiserja pa bo selektor Anastasi najbrž zaupal še Draganu Travici. Po TV: danes ob 14.40 na Rai Sport piü (obnovitev) in ob 17.30 na Rai 3; jutri ob 15.00 na Rai Sport piü. NOGOMET - Čeprav so pri Udineseju zagotavljali, da DAgostino ostaja v Vidmu, vse kaže, da se zanj resno zanima Real Madrid. To je potrdil tudi lastnik videmskega kluba Pozzo. ČUTURIČ IN OSTALI - V slovensko moško odbojkarsko reprezentanco se pred avgustovskimi kvalifikacijami za SP in septembrskim EP v Turčiji je selektor Gregor Hribar v reprezentanco povabil Jasmina Čuturiča, Dragana Radoviča in Matijo Pleška. UNION OLIMPIJA - Prva tekma letošnje evrolige (teden dni pred ostalimi srečanji prvega kroga) bo tema med Maccabijem in Union Olimpijo. Uvodno srečanje bo 15. oktobra v Tel Avivu. ISAKOVIČ - Plavalka Sara Isa-kovic je na univerzijadi v Beogradu osvojila zlato medaljo na 200 m prosto in z 1:58,59 dosegla tudi svoj najboljši letošnji izid. TENIS Paola Cigui na turnirju s Flavio Pennetto Naša najboljša teniška igralka Paola Cigui bo danes opravila krstni nastop na turnirjih višjega kakovostnega ranga. V Palermu bo v prvem krogu kvalifikacij nastopila na mednarodnem turnirju WTA z nagradnim skladom 220.000 dolarjev, na katerem je prva nosilka najboljša Italijanka Flavia Pennet-ta, 15. igralka sveta. Na prestižnem turnirju bosta prisotni tudi Sara Er-rani (38.) in Roberta Vinci (št. 48.) 20-letna Paola bo v Palermu v prvem krogu kvalifikacij igrala proti Švicarki Stefanii Boffa, ki je ta teden na 311. mestu na lestvici WTA. Prva nasprotnica gajevke je leto starejša, najboljši izid pa je dosegla letos junija, ko je bila na 307. mestu. »Zelo sem zadovoljna, da mi je uspela uvrstitev med kvalifi-kantke. Pridobila sem že eno piko, če bom jutri (danes op. a.) zmagala, pa bom prejela še pet točk,« je povedala Paola. NOGOMET - Tirestina pred začetkom sezone Še ne vedo, kdo bo šel na priprave Več odhodov - Edini uradni prihod Daniele Magliocchetti - Podjetnik Bruno naj bi prevzel 6 % delež - Kdo bo novi pokrovitelj? V ponedeljek se bo za Triestino tudi uradno začela nova sezona, saj se bodo takrat igralci zbrali in nato odpotovali proti Ravasclettu, kjer bo ekipa začela priprave za naslednjo sezono. A ekipa, ki bo odpotovala proti karnijskemu zimskemu letovišču, se bo verjetno precej razlikovala od tiste, ki bo začela prvenstvo štirideset dni kasneje. Naj dodamo, da v društvu še včeraj niso točno vedeli, kdo bodo potniki za Ravascletto, saj je še mnogo nejasnih položajev. Najbrž med njimi ne bo Arde-magnija, ki ga je Triestina posodila Citta-delli, in niti Marchinija (zanj se zanima Li-vorno). KUPOPRODAJNA BORZA - Pri Triestini je torej še mnogo nerazrešenih situacij. Doslej je Triestina edine pomembne premike zabeležila med odhodi, saj je Trst zapustil lanski kapetan Allegretti, ki bo v prihodnji sezoni igral za Bari v A-li-gi in bil tako na razpolago trenerja Venture, ki je bil nekaj dni neuradni trener Triestine. Mnogim igralcem je zapadla pogodba oziroma rok posojila in se torej še ne ve, ali bodo še člani Triestine. Eden iz- Daniele Magliocchetti med teh je steber obrambe Minelli, čigar izpisnica je v lasti Catanie. Tržačani bi ga želeli obdržati, a za solidnega branilca se zanima tudi nekaj drugih B-ligaških klubov. Gotovo sta dokončno zapustila Trst Cia in Cacciatore, pogodba pa se je iztekla še Limi, Petrasu, Gorgoneju in Anto-nelliju. Granoche že trenira s Chievom, medtem ko so Agazzija prodali Cagliari-ju, a z istim sistemom, ki je obveljal za Gra-nocheja. Agazzi bo še eno sezono ostal v Trstu, nato pa bo leta 2010 prestopil k sar-dinskemu moštvu. Veliko bolj kratek je seznam prihodov. Doslej je edini gotov pri- hod mladi branilec Magliocchetti, ki iz Ca-gliarija prihaja v Trst v sklopu »operacije Agazzi«, zelo verjetno pa bosta vrste Triestine okrepila še vezni igralec Luca Si-ligardi (lani pri Piacenzi) in čilski napadalec Nicolas Corvetto (izpisnica je v lasti Udineseja, a lani je igral v Španiji za Albacete), ki je bil včeraj že na obisku v društvenih prostorih Triestine. Prenovitev in pomladitev ekipe je v polnem teku, a v ta proces naj ne bi sodil napadalec Bernac-ci, ki je letos v Bologni sezono v glavnem presedel, saj je njegova plača (450.000 €) krepko nad mejo, ki si jo je postavila Trie-stina (200.000 €). Iz istega razloga ne bo v Trst prišel niti Dalla Bona. NOV DELNIČAR - Predsednik Fan-tinel je že na predstavitvi novega trenerja Gottija napovedal, da se obetajo velike novosti tudi z društvenega vidika in verjetno Joc Pečečnik pri tem nima nobenega opravka. Slovenski podjetnik je govorice o možnem vstopu v italijanski nogomet želel izkoristiti za lastne interese v Sloveniji, tako da je Triestino v bistvu »izkoristil«. Okrepitve naj bi prišle iz tržaških podje- tniških vrst, a šlo naj bi za dokaj skromni delež. Podjetnik na področju gradbeništva Raffaele Bruno, naj bi v kratkem prevzel 6-odstotni delež kluba, to pa je tudi vse. Velik del bremena ostaja torej na Fantinelo-vih ramenih. NOV POKROVITELJ - Predsednik Fantinel pa išče tudi novega pokrovitelja. Letos je namreč zapadla pogodba s firmo Bossini, tako da bodo v teh dneh na dnevnem redu novosti tudi na tem področju. Nogometne ekipe so kljub sedanji krizi vedno odličen vir širjenja znamke po Apeninskem polotoku, tako da pri Triestini s tega vidika nimajo velikih skrbi. Prepričani so, da se bo novega pokrovitelja le dobilo, za prostor na rdečih dresih s hele-bardo so doslej izrazile zanimanje tri pomembne znamke (seveda imena so ovita v strogo tajnost, a naj ne bi šlo za tržaške znamke, kar nikogar ne čudi ... ) in zdaj se klub še dogovarja. Pri Triestini želijo namreč od nove sponzorizacije iztržiti čim več, saj bo v naslednjih letih v društveno blagajno priteklo veliko manj denarja od prodaje televizijskih pravic. (I.F.) / ŠPORT Sobota, 11. julija 2009 21 JADRANJE - Od jutri na mladinskem svetovnem prvenstvu 470 Simon in Jaš sta shujšala 4 kilograme Da bosta bolj konkurenčna - Cilj izboljšanje lanskega 9. mesta Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta pred prvo prelomno točko letošnje sezone: od jutri do sobote, 18. julija, bosta nastopala na svetovnem mladinskem prvenstvu v grškem Solunu, kjer je glavni cilj izboljšanje lanskega 9. mesta. Egejsko morje jima bo nudilo podobne vetrovne pogoje, kot sta jih vajena: v glavnem mestu Srednje Makedonije piha lahek, termični veter. Prav zato sta v pripravljalnem obdobju naša jadralca shujšala 4 kilograme, vsak dva, kar naj bi jima omogočilo še večjo konkurenčnost. Na svetovnem prvenstvu bodo prisotni vsi najboljši mladinci olimpijskega razreda 470, ki še niso dopolnili 21. leta starosti. »Po pregledu seznama nastopajočih lahko povem, da je letošnja konkurenca hujša kot lani na Poljskem. Najbolj nevarna sta Nemca Gerz in Bolduan, ki sta bila letos na predolimpijski regati v Hyere-su 13.,« je napovedal trener Matjaž Antonaz. Med favorite je slovenski trener naštel še britansko posadko Saxton/Kohler in bratranca Dubbini, sicer italijanska reprezentanta, ki sta bila lani v poljskem Gdansku druga. »Prav gotovo pa bodo nevarni tudi domačini, ki dobro poznajo vetrovne razmere in nastopajo pred domačo publiko,« je še pristavil Antonaz. Šlo pa bo v bistvu skorajda za generalko pred mladinskim evropskim prvenstvom, ki bo avgusta na Blatnem jezeru, saj bo med nastopajočimi posadkami samo pet neevropskih. Pri-stona bo tudi švedska posadka Berg-storm/Dackhammar, ki je bila lani na mladinskem svetovnem prvenstvu peta, in francoska posadka Bou- Čupina posadka letos šele drugo sezono tekmuje v olimpijskem razredu 470, kljub temu pa sodi med najperspektivnejše mlade jadralce v Italiji. Od letos sta vključena tudi v reprezentančno skupino C vet/Mion, peta na mladinskem EP v Zadru. Čupina jadralca sta se na nastop dobro pripravila: teden pred odhodom sta trenirala z reprezentančnim trenerjem Picciom in bratrancema Dubbini na Gardskem jezeru: »Fanta sta bila z opravljenim delom zadovoljna. Trenirala sta v vseh vremenskih razmerah,« je še dodal An-tonaz. (V.S.) SKOKI V VODO Ivana Curri srebrna med deklicami Slovenska skakalka v vodo Ivana Curri, članica tržaškega Trieste tuffi, je na poletnem državnem prvenstvu potrdila, da sodi med najboljše mlade tekmovalke. S trimestrske deske je včeraj v Riccioneju med deklicami osvojila drugo mesto (292 točk). Boljša je bila Elena Bertocchi (323 točk), ki je prejšnji teden na mladinskem EP osvojila srebro. Ivana je bila z izidom zelo zadovoljna: »Vseh osem skokov sem izvedla zelo dobro. Razlika med mano in Eleno je bila težavnost programa, saj je ona vključila težje skoke, ki jih jaz zaradi zdravstvenih težav letos nisem uspela pripraviti. Če bom naprej vestno trenirala, verjamem, da jo bom dohitela,« je povedala Ivana, ki bo septembra dopolnila 15 let. Dijakinja družboslovnega liceja A. M. Slomšek je sicer na zimskem prvenstvu v Trstu osvojila naslov prvakinje, takrat pa Bertocc-hijeve zaradi poškodbe hrbta ni bilo. V konkurenci 15 deklic je nastopila tudi slovenska skakalka Sofia Carciotti, ki pa je nastopila pod svojimi zmožnostmi in zaključila tekmovanje na zadnjem mestu. Danes bosta slovenski skakalki v vodo tekmovali z enometrske deske, jutri pa s stolpa. Currijeva stolpa sicer ne trenira, ampak bo vsekakor nastopila z enostavnim programom, da bo tako prispevala točke za društveno lestvico. ROLKANJE - Jutri državno prvenstvo v ravnini Mateja Bogatec lovi četrti naslov Selektor Papa bo izbral mladince Kriški rolkarji ŠD Mladine bodo jutri v Monte-belluni nastopili na državnem prvenstvu v ravnini. Zastavonoša kriške odprave in glavna favoritka za zmago med članicami bo Mateja Bogatec, ki bo lovila četrti zaporedni naslov: »Tekma je vedno tekma, kljub temu pa startam kot favoritka in sem v ravnini vselej konkurenčna,« je pojasnila Mateja, ki je sicer ta teden trdo trenirala, saj se pripravlja na tekmo svetovnega pokala v Nemčiji: »Sem nekoliko utrujena, a 12,5 kilometska proga ni zahtevna.« Med članicami bo nastopila tudi Ana Košuta, ki je manj trenirala. Skupno bo na DP prvenstvu nastopilo 12 rolkarjev Mladine. Med glavne favorite za zmago sodijo Rudi Balzano (mlajši mladinec), Niki Hrovatin (naraščajnik), Dana Tence in Jasna Vitez (začetnici) in Luka Ghira (dečki). Tekma bo obenem veljala tudi kot zadnja selekcija pred nemško etapo svetovnega pokala: selektor Luigi Papa bo po DP določil reprezentančno ekipo mladincev. Jutrišnja preizkušnja bo torej pomembna za Nikija Hrovatina, ki lovi še drugi nastop na svetovnem pokalu. OBLETNICA - 60 let koroškega društva Šentjanž Čestitke s Tržaškega Na slovesnosti v k&k-centru je predsednik Dario Štolfa izpostavil sodelovanje v okviru Pokala prijateljstva treh dežel CELOVEC - Eno najstarejših in hkrati tudi najuspešnejših slovenskih športnih društev na Koroškem, ŠD Šentjanz v Rožu, je konec preteklega tedna praznovalo 60 let neprekinjenega delovanja. Na slavnostni prireditvi, na kateri so med drugim odprli razstavo o delovanju športnega društva ter podelili priznanja zaslužnim odbornikom ter športnikom in športnicam, je spregovoril tudi predsednik SK Devin Dario Štolfa. Izpostavil je, da so prav športna društva iz Šentjanža, Devina in Snežnika, ki že več kot 20 let skupaj in uspešno organizirajo tekmovanje za »Pokal prijateljstva treh dežel« v alpskem smučanju, v resnici položili temelj o zamisli skupne čezmejne kandidature olimpijskih iger treh dežel, ki so jo le-te izvedle 15 let kasneje. Delovanje ŠD Šentjanž, ki je včlanjeno v Slovensko športno zvezo (SŠZ), se je začelo s prijavo društva 27. aprila 1949 in dovoljenjem oblasti 13. maja 1949 kot Slovensko fizkulturno društvo Borba Šentjanž. Na začetku so bili skakalci (3000 gledalcev na otvoritvi nove skakalnice, ki jo je načrtoval Stanko Bloudek, zmagal pa slavni Slav- Predsednik SK Devin Dario Štolfa (levo) je predsedniku ŠD Šentjanž Tomiju Partlu ob jubileju čestital z darilom LUKAN ko Avsenik!), pozneje nogometaši in alpski smučarji, najmlajša sekcija pa je športno plezanje. Največje uspehe so slavili alpski smučarji, posebej Danijel Užnik in Mihi Sablatnik. KOTALKANJE Šampionka Tanja Romano danes na TV Danes bo državna mreža Rai sport Piu predvajala posnetek z državnega prvenstva v umetnostnem kotalkanju (od 16.00 do 18.00), na katerem bosta nastopili večkratna svetovna prvakinja Tanja Romano in tekmovalka tržaškega Giolija Francesca Roncelli. Danes bodo tekmovalci predstavili kratki program, jutri pa Prvi je leta 1996 postal svetovni podprvak pri juniorjih v supervele-slalomu, slednji pa leta 2003 celo svetovni prvak pri juniorjih v isti disciplini. Tudi danes ima športno društvo 14 tekmovalcev v avstrijskih in koroških kadrih, neverjeten vzpon pa je doseglo športno plezanje predvsem med najmlajšimi. Dolgoletni predsednik ŠD Šentjanž, sodnik Tomi Partl pa je poleg športnih viškov in tudi padcev v 60-letni zgodovini društva še izpostavil, da so društveniki bili v vseh teh letih idealisti v pravem pomenu besede in da so svojim delom z vsebino zapolnili vodilo, da šport povezuje in ne razdira. Kot posebno pomembno pa je izpostavil, da je ŠD Šentjanž mnogo prispeval k temu, da je v društvu močno prisotna slovenščina. Predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik je v svojem govoru čestital društvu k uspešnemu delovanju in k izjemnimi uspehi ter poudaril, da je krovna organizacija vseh slovenskih in dvojezičnih športnih društev na Koroškem še posebej ponosna na ŠD Šentjanž, saj je društvo med soustanovitelji SŠZ. Pohvalil pa je posebej tudi povezovalno vlogo ŠD Šentjanž ter pristavil, da tudi SŠZ v letošnjem letu praznuje 60 let neprekinjenega delovanja v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem. (I.L.) PLAVANJE Včeraj je na deželnem prvenstvu po kategorijah v Gorici nastopil Borov plavalec Niki Hrovatin (letnik 1994), ki je tudi uspešen rol-kar pri kriški Mladini. Na 50 metrov prosto je bil v 50 metrskem bazenu med dečki (letniki 1993, 1994, 1995) sedmi s časom 26,91 sekund, 17 stotink počasnejši od osebnega rekorda. V konkurenci 24 dečkov je zmagal leto starejši Valerio Rasi (25,57 s). Niki, ki je bil med letniki 1994 drugi, se sicer na deželno prvenstvo ni optimalno pripravil, saj se tačas posveča več rol-kanju, manj pa plavanju. Na enaki razdalji je na zimskem prvenstvu bil četrti. Niki ima pravico do nastopa tudi na razdalji 100 m prosto, a bo jutri tekmo izpustil, ker ga v Montebelluni čaka državno prvenstvu v rolkanju KOŠARKA Batich pri Falconstaru? Bivši košarkar Bora Daniel Batich, ki je letos prost igralec, bo po vsej verjetnosti v naslednji sezoni igral še pri Falconstaru v B-ligi amaterjev. Kluba (Bor bo prejel predvideno odškodnino) sta se že dogovarjala, Batich pa še ni podpisal pogodbe. ODBOJKA Pri Gaji danes za 1. mesto Danes se bo s finalnimi tekmami zaključil odbojkarski turnir na Padričah v organizaciji Gaje. Sedem mešanih ekip (ena ekipa je odpovedala nastop) se je na teniških igriščih športnega centra na Padričah v sredo in četrtek pomerilo v kvalifikacijah: v skupini A je bila najboljša ekipa Puhne ... borače (Danjel Slavec, Ambrož Peterlin, Daniela Ciocchi in Sabrina Bukavec), v skupini B pa Dream team (Vanja Veljak, Kristjan Stopar, Karin Crissani in Elena Prestifilippo). Današnji spored: 17.00 če-trtfinale Puhne ... borače - I Bullerimi; Non se pensier - Scherzi a parte; ob 18.00 četrtfinale Malo nerodni - Hua, Dream team bo igral le, če se bo prijavila še ena ekipa, sicer bo neposredno v polfinalu. Ob 19.00 bodo polfinalne tekme, ob 20.00 pa finale. Izidi: Puhne ... bo-rače - Scherzi a parte 2:0, Scherzi a parte - Malo nerodni 1.2; Puhne ... borače - Malo nerodni 2:0, Dream team - Hua 2:0, Dream team -Non se pensier 2:0, Hua - I bullerimi 2:0, Dream team - I bullerimi 2:0, Hua - Non se pensier 1:2, Non se pensier - I bullerimi 2:1. MALI NOGOMET Danes v Doberdobu finale Po sinočnjih tekmah bo danes v Doberdobu ženski in moški finale turnirja v malem nogometu. Ob 20.00 bodo na igrišče stopile ženski ekipi, ob 21.00 pa moška finalista. □ Obvestila balinarska sekcija primorja prireja danes 11. julija, »Mednarodni Memorial Milko Rupel«. Začetek turnirja ob 8. uri na Proseku. šz gaja, sekcija orientacijskega teka, organizira danes 11. julija orientacijski tek v okviru vaškega praznika Šport in glasba. Start bo v športnem centru Gaje na Padričah ob 18. uri. Dve tekmovalni progi, za začetnike in za bolj izkušene tekmovalce. Za informacije in prijave: posta@origaja.it in tel. 3496932994 ali 3495939712. ašd cheerdance millenium in zsšdi organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OS Bevk na Opčinah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. košarkarski klub bor in ZSSDI prirejata od nedelje, 30. avgusta, do nedelje, 6. septembra, že tradicionalni košarkarski kamp v slikovitem kraju Gorenje med Zrečami in Roglo. Priprav se lahko udeležijo košarkarji od letnikov 1991 do 2001. Informacije in prijave na telefonskih številkah 339-1788940 (Stojan Corbatti) in 338-3764446 (Robi Jakomin). 68570439 22 Sobota, 11. julija 2009 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 1GG LETI Edinost je tokrat pisala o veliki kulturno-špor-tni prireditvi, ki jo je na Opčinah priredilo društvo Sokol. »Z vsemi vlaki predpoldne so prihajali na Op-čine gosti toliko z južno, kolikor z državno železnico. Hitro popoldne so se začele zbirati pod Obeliskom množice, ki so naraščale tako, da je bila ob treh popoldne od Obeliska pa do Opčin polna cesta nepreglednih množic. Vsem tem množicam pa so dali s svojimi pestrimi nošami nekako svečano-stno sliko mnogobrojni sokoli, ki so hiteli med množico gori in doli. Kmalu se je uredil sprevod. Najprej je bilo šest kolesarjev v sokolskem kroju, nato osem sokolov na konjih, za tem šestindvajset mož broječa sokolova godba iz Buzeta, nato dvesto sedemdeset Sokolov v krojih in oseminštirideset članov mladega sokolskega naraščaja ter slednjič društva Zvon iz Opčin, Zorislava iz Sežane, kolesarsko društvo Balkan iz Trsta in konečno nepregledne množice druzega naroda. Ob obeh straneh ceste je tvorilo ljudstvo špalir, ter navdušeno pozdravljalo sokole, osobito pa mladi sokolski naraščaj. Viharje navdušenja pa je izzvala, ko je čim je sprevod dospel v vas, godba zasvirala našo himno 'Naprej zastave slave'! Tu se je videlo, kako velikanski vtis ima na naše ljudstvo naša narodna himna. Slavnost se je vršila na ogromnem travniku, vendar za zbrane množice ne prevelik. Na veseli-čnem prostoru je bilo sedem tisoč oseb! Čim so se Sokoli uvrstili na telovadišču stopil je na oder starosta tržaškega Sokola brat dr. Rybar, ki je z navdušenim govorom pozdravil brate sokolske in potem vse številne goste. Nato je na oder stopil v imenu štajerskih Slovencev brat dr. Sernec, ki je izvajal in v vznešenih besedah pripovedal, kako je te dni ves slovenski svet z občudovanjem zrl na brate v Trstu!« Po krajšem kulturnem programu in nastopu Sokolov se je nato začela veselica, ki je trajala pozno v noč. TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED SG LETI PRIMORSKI DNEVNIK »Te dni smo bili v Trstu po daljšem razdobju priče brutalnega policijskega nastopa, žvižganju siren policijskih avtomobilov, pretepanju s pendreki, divjemu zaganjanju jeepov v množico in sličnemu ravnanju "celere', s katerimi naj bi "varovali javni red in varnost".« V ozadju teh dogodkov je bil sklep družbe Italia, da kljub stavki premesti ladjo Saturnia s pomorske postaje v Tržaški arzenal. »Tako se je glasil uradni sklep omenjene družbe, pomorščaki pa so upravičeno sumili, da gre le za pretvezo in da skuša na ta način družba ladjo najprej odvezati od pomola in jo nato poslati v neko drugo pristanišče, kjer naj bi vkrcali celotno posadko in potnike in tako pričeli ponovno z redno vožnjo. Zlasti dejstvo, da bi bila to prva velika potniška ladja, ki bi prekinila s stavko in to prav v času, ko naj bi se pričela pogajanja v Rimu, je stavkajoče pomorščake upravičeno razburilo, tako da so povsem spontano hoteli odhod ladje preprečiti.« Pomorščaki so se zato že ob šestih zjutraj pričeli zbirati pred pomorsko postajo in polagoma jih je bilo vedno več. »Nekaj pred deseto dopoldne so prišli na ladjo predstavniki pristaniškega poveljstva v spremstvu oboroženih policistov in z njimi so bili tudi nekateri mornarji vojne mornarice. Na ladji so že bili prisotni pomorščaki, ki so skrbeli za njeno varnost po točnih določilih, ki jih je odobril koordinacijski odbor vseh sindikalnih organizacij pomorščakov. Ti mornarji so se v veliki večini uprli, da bi sodelovali pri manevru in so se tako izkrcali. Kot smo izvedeli pa naj bi se na ladjo vkrcal ladijski zdravnik in telegrafisti, kar priča, da družba v resnici ni nameravala ladje premestiti v arzenal in potrjuje vesti, da naj bi šlo v resnici za manever, da se ladja odpelje iz pristanišča. Kmalu je prišlo do prvih spopadov, najprej med pomorščaki, ki so bili na obrežju in mornarji pristaniškega poveljstva, nato pa s policisti.« FILMI PO TV Nedelja, 12. julija, rete 4, ob 02.55 Ladri di biciclette Režija: Vittorio De Sica Igrata: Lamberto Maggiorani in Enzo Staiola Tatovi koles so neorealistična zgodba o mladem italijanskem očetu, ki mora najti svoje ukradeno kolo, saj ga nujno potrebuje za opravljanje svoje službe. Tako se skupaj s svojim sinom Staiolo odpravita na dolg, težaven in že v naprej izgubljen lov za kolesom, tako, da jih v določenem trenutku začnejo krasti tudi sami. Kljub temu, da je filmska zgodba alegorični prikaz uničene in zdrobljene italijanske družbe, ki si mora ponovno povrniti svoje dostojanstvo in najti izgubljen življenjski smisel, De Sica v ospredje postavlja človeka z veliko začetnico. Film je posnet po romanu Luigija Bartolinija je leta 1949 dobil oskarja za najboljše tuje delo. Ponedeljek, Rai 3, ob 01.10 In & out Režija: Frank Oz Igrajo: Kevin Kline, Jack Cusack in Matt Dillon Igralec Cameron Drake, je na tem, da mu podelijo oskarja. Preden pa pride na oder, se odloči, da se bo pri prejetju prestižne nagrade zahvalil svojemu višješolskemu profesorju Howardu Brackettu. Tako tudi stori, le, da pri prejetju kipca izjavi, da je Brackett v resnici homoseksualec. Stvar postane še toliko hujša, ker je Brackett na tem, da se poroči z neko kolegico. Sreda, 15. julija, rete 4, ob 21.10 Mediterráneo Režija: Gabriele Salvatores Igrata: Diego Abatantuomo in Claudio Bisio Grčija, druga svetovna vojna. Na samotnem grškem otoku je ujeta skupina italijanskih vojakov. Ker ni ničesar, kar bi lahko osvojili - razen lokalnih deklet -, se italijanski vojaki prepustijo milemu mediteranskemu podnebju in okolju, ki jih sprejme medse. Imajo vse, kar si poželi italijansko srce: pijačo, dekleta, sonce, pesek in morje. Sreda, 15. julija, Rai 1, ob 02.50 Lost in traslation Režija: Sofia Coppola Igrajo: Scarlett Johansson, Bill Murray in Giovanni Ribisi Uspela režiserska izkušnja hčerke Francisa Forda Cop-pole je neobičajna romantična pripoved o ___ ljubezenskem, Jik i i V V^* predvsem platonskem razmerju med starejšim filmskim igralcem in mlado svetlolaso žensko, ki že dalj časa sledi možu fotografu. Ameriška državljana se spoznata v tujini, v hali tokijskega hotela, kjer vsak po svoje iščeta uteho za osamelost. Cetrtek, 16. julija, Rai 3, ob 21.10 Pane e tuIipani Režija: Silvio Soldini Igrajo: Licia Maglietta, Bruno Ganz in Marina Massironi Nadvse simpatični Soldinijev celovečerec pripoveduje o Rosalbi, italijanski družinski materi, ki se je z možem in sinovoma odpravila na vodeni ogled Pestuma in nekaterih drugih zgodovinskih zanimivosti. Rosalba je od vedno gospodinja in mož ima do nje nekam maskilističen odnos, ki doseže svoj višek v trenutku, ko jo pozabi na avtocestnem postajališču. Junakinja pa se iz začetne zagate takoj znajde, in se odpravi na ogled Benetk, ki jih kljub veliki želji ni še nikoli obiskala. Med kanali, Laguno, sanjami in ljubeznijo pa se prične njeno novo življenje... Petek, 17. julija, La 7, ob 16.05 Innamorarsi Režija: Ulu Grosbard Igrajo: Robert De Niro, Meryl Streep in Jane Kacz-marek S knjigami in publikacijami bogato založena knjigarna lahko postane tudi galjot. V tisti založbi Riz-zoli na Manhattanu se namreč povsem naključno srečata Frank in Molly, ki sta sicer že srečno poročena in se na Manhattan vozita vsak dan z istim vlakom, a se do tedaj še nista srečala. Občutek krivde, ki ju kaj kmalu prevzame, pa jima ne omogoča, da bi dala duška svojim vznemirljivim ljubezenskim čustvom in se raje racionalno odločita, da se vrneta vsak v svoj vsakdan. (Iga) NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV FOTO KROMA DESNA STRAN V BILANCI STROJ ZA KAKO OPRAVILO PECIVO IZ ZVITEGA BISKVITNEGA TESTA NAŠE ODB. DRUŠTVO NA GORIŠKEM POD SESTAVIL LAKO NAUK O DUÍEVNOSTI, DUŠESLOVJE PROSTOR ZA ZNANSTVENE POIZKUSE IZOSTANEK MENSTRUACIJE NAŠA OPERNA PEVKA JANKOVIČ BERI PRIMORSKI DNEVNIK ZAMEJIC ANDREJ MILANOV NOGOMETAŠ NAČRT ŽLAHTNA KAPLJICA JUŽNOAFRIŠKO PLEME RUSKI ČAJNI KUHALNIK SUROVINA ZA ČOKOLADO AZIJSKA BELA KOPRIVA NEKDANJI NAROD NA PIRENEJSKEM POLOTOKU OTOK V GRČIJI, V EGEJSKEM MORJU PROVINCA NA KITAJSKEM TENKA MORSKA ŽIVAL ČEHOV ANTON MAKEDONSKO KOLO NAŠ PROFESIONALNI NOGOMETAŠ OS. ZAIMEK TUJE ŽENSKO IME MINISTRSKI SVET LJUBEZEN DR. ŽIVAGA INKOVSKI VLADAR SOSEDI FRANCOZOV ROJSTVO MLADIČA PRI GOVEDU MLADENKA, VZGOJENA V KAKEM ZAVODU TURŠKI VELIKAŠ CHARLES AZNAVOUR PREBIVALKA AZIJSKE DRŽAVE JAMES IVORY RIMSKA BOGINJA LOVA ISTANBUL ITAL. PEVEC FOSSAH ANTON AŠKERC VRSTA ŽITA SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ ATLETINJA BORA TAVČAR AMERIŠKA PEVKA FITZGERLAD NAŠ DEDEK RUSKI REŽISER (LEONID) / ATLETSKA DISCIPLINA EVROPSKO VESOLJSKO ZDRUŽENJE RIM. TRIBUN AMERIŠKI IGRALEC (SYLVESTER) USIHANJE TELESNIH MOČI V STAROSTI REKA V RUSIJI, PRITOK VOLGE ANNA OXA ARABSKI ŽREBEC SKUPNA NOTACIJA VSEH PARTOV SKLADBE AM. IGRALEC PACINO KRILO RIMSKE LEGIJE ITAL. PEVKA (RAFFAELLA) NEMŠKA PRITRDILNICA TINA TURNER STARI SLOVANI AMERIŠKA VESOLJSKA LADJA AZIJSKI POLOTOK DRŽAVNA BLAGAJNA VODNA RASTLINA TUJE MOŠKO IME VAS PRI ROGAŠKI SLATINI FRANCOSKA PEVKA (PATRICIA) ARABSKI, ZLASTI MUSLIMANSKI POZDRAV DEŽELA V SEVERNI ITALIJI SPODNJI DEL POSODE DELAVEC, KI PRESEGA NORME UDAV RIMSKA BOGINJA JEZE ŽENSKO IME BRUNO RUPEL ŠKOFOVSKA KAPA IVAN LENDL DAVID NIVEN KOFI ANAN SUHA, PUŠČAVSKA DOLINA HINDUJSKO IME ZA NAOČARKO PREISKOVANJE NOTRANJIH ORGANOV PERGAMON-SKI KRALJ MESTECE PRI BOCNU PRMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK SLOVENSKA SMUČARKA MAZE AMERIŠKA IGRALKA GARDNER EVA SRŠEN SLOVARČEK - HONAN = provinca na Kitajskem • IRJE = vas pri RogaSki Slatini • KAAS = francoska pevka * NAJA = hindujska naočarka • ORA = mestece pri Bocnu • RAMIJA = azijska kopriva * VARLAMOV = ruski re2iser / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 9. julija 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Otroška risanka Clic & Kat - Banzai samurai 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.15 Aktualno: Settegiorni 10.10 Nan.: Un ciclone in convento 11.00 Nan.: Lady Cop 11.45 Aktualno: Pongo & Peggy... Gli ani- mali del cuore 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 22.40 Dnevnik 14.00 Avtomobilizem: VN iz Nemčije 15.20 Aktualno: Lineablu 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Nan.: L'ispettore Derrick 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Variete: Supervarieta 21.20 Film: Sposero' mia moglie (kom., Indija, '07, i. K. Kaif) 23.25 Dnevnik 23.30 Variete: Premio internazionale alla Liberta' 2009 0.45 Aktualno: L'appuntamento 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.15 Dok.: Terranova, nelle baie tra me- gattere e i vecchi villaggi 6.40 Aktualno: L'avvocato risponde, sledi Inconscio e Magia 7.00 Nan.: Girlfriends 8.00 9.00, 20.30 Dnevnik 8.20 Aktualno: Storie di salute (v. L. Ra- vegnini) 9.05 Variete: Cartoon Flakes 10.45 Dnevnik L.I.S. 10.50 Aktualno: Quello che 11.30 Aktualno: Qualitaliadop 12.35 Kolesarstvo: Tour de France 2009 13.00 Dnevnik 17.30 Nan.: Due uomini e mezzo 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: La complicata vita di Christine 18.30 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.35 Nan.: Law & Order - I due volti del- la giustizia 20.25 Žrebanje lota 21.05 Film: McBride (triler, ZDA, '05, r. - i. J. Larroquette) 22.30 Nan.: Anna Winter - In nome del- la giustizia (i. A. Neldel) 23.25 Nočni dnevnik, sledi Tg2 Dossier 0.45 Dok.: Tg2 Storie ^ Rai Tre 7.00 8.00 8.55 10.20 11.00 12.00 12.25 14.00 14.50 15.15 15.20 15.55 17.30 18.55 19.00 20.00 20.20 21.05 22.55 Aktualno: Ieri & Oggi - Condominio Mediterráneo - Egitto Aktualno: Sotto i cieli del mondo Film: La nonna Sabella (kom., It., '57, r. D. Risi, i. P. De Filippo) 13.00 Risanke Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved Aktualno: L'Italia del Settimanale Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Aktualno: Speciale Leonardo Tg3 Flash L.I.S. Dok.: Geo Magazine 2009 Film: Belle ma povere (kom., It., '57, r. D. Risi, i. M. Allasio) Odbojka: World League - ZDA - Italija Vremenska napoved Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob Nan.: I misteri di Murdoch Film: Sapore di mare 2 - Un anno dopo (kom., It., '83, r. B. Cortini, i. E. Giorgi) Deželni dnevnik 23.20 Film: L'uomo nel mirino (polic., ZDA, '77, r. - i. C. Eastwood) 1.00 Dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: West Wing - Tutti gli uomi-ni del presidente Nan.: Nonno Felice Nan.: Magnum P. I. Aktualno: Stasera a teatro Nan.: I segreti del vulcano Dnevnik, prometne vesti Aktualno: Cuochi senza frontiere Nan.: Distretto di polizia 5 Dnevnik in vremenska napoved Film: Perry Mason - La notizia (srh., ZDA '86, i. T. Bottoms) Dnevnik - kratke vesti in morkse vesti Nan.: Psych Dok.: Donnavventura Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Nikita Nan.: Criminal Intent Nan.: Shark Nan.: N.Y.P.D. 15.00 16.10 17.55 18.55 19.35 21.10 23.10 0.00 Canale 5 8.50 9.50 10.55 12.15 13.00 13.40 16.00 18.00 20.00 20.30 21.10 23.35 0.35 1.30 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Dokumentarec Nan.: Finalmente arriva Kalle Film: Vitus (dram., Švica, '06, r. F. Murer, i. F. Borsani) Dnevnik - kratke vesti in morske vesti Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Elisa di Rivombrosa (It., '04, r. C. Torrini) Nan.: The Starter Wife Nan.: Carabinieri 5 0.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Variete: Scherzi a parte Film: Vita da paparazzo (kom., It., '08, r. P.F.Pingitore, i. L. Crespi, P. Insegno) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.10 Dnevnik 6.20 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 7.00 Risanke 10.45 Nan.: Perche a me? 11.50 Nan.: Aliens in America 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Le regole dell'amore 14.05 FIlm: American school (kom., ZDA, '00, r. A. Heckerling, i. J. 15.00 Dnevnik - kratke vesti in morske vesti 16.00 Film: L'isola del tesoro (pust., N. Zelandija, '04, r. G. Scott, i. E. Allen) 17.00 20.00, 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.00 Nan.: Give me five 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr Bean 19.15 Film: Familiy Plan - Un'estate sot-tosopra (kom., ZDA '97, i. L. Nielsen) 21.10 Film: Una scatenata dozzina (kom., ZDA, '04, r. S. Levy, i. S. Martin) 23.05 Film: Predator 2 (srh., ZDA '90, i. K.P. Hall) 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.00 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled tiska 9.30 Nan.: Don Matteo 5 11.00 Il meglio di formato famiglia 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Glasb.: Palco, gli eventi in Tv 12.45 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 13.05 19.00 Radovednosti iz Trsta 13.10 Aktualno: Lavoro Donna 13.45 Borghi nel FVG 14.10 Aktualno: Hard Trek 14.35 Aktualno: Tractor Pulling 15.30 Dokumentarci o naravi 16.20 Super Sea 17.00 Risanke 19.00 Variete: Udin e Conte 19.10 Dok.: Castelli e manieri 20.00 Campagna amica 20.30 Deželni dnevni 20.55 Talk Show: Incontri al caffe de La Versiliana 22.35 Dok.: Borgo Italia 23.30 Aktualno: Stoa LA 6.00 7.00 9.40 10.45 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 21.10 23.05 1.00 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, prometne vesti Film: La bisbetica domata (kom., It., '42, i. A. Nazzari) Nan.: Cuore e batticuore Film: Il mio amico Jekyll (kom., It., '60, i. R. Vianello, U. Tognazzi) Dnevnik in športne vesti Nan.: New Tricks Nan.: Hustle Film: Un maggiordomo nel Far West (kom., ZDA, '67, i. R. McDo-wall) Film: Dottor Jekyll e gentile signo-ra (kom., It., '79, i. P. Villaggio) Dnevnik Nan.: Doctorology Nan.: L'ispettore Barnaby Film: Ladri per la pelle (polic., ZDA, '99, i. A. Baldwin) Nočni dnevnik (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Iz popotne torbe (pon.) 7.45 Ris. nan.: Zmaj iz tunela 8.10 Zlatko Zakladko (pon.) 8.40 Pod klobukom (pon.) 9.15 Kino Kekec: Za oblaki 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Nan.: Dr. Who 14.00 18.40 Risanke 14.20 Film: Šerif je naš! (pon.) 15.55 17.20 Sobotno popoldne 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.20 Zakaj pa ne 17.35 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaj 20.05 Film: Krvavi otok 22.00 Prvi in drugi - Oči nostalgije 22.30 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 23.05 Film: Alice (pon.) 0.50 Film: Roka, ki ziblje zibko (pon.) Jr Slovenija 2 6.30 0.30 Zabavni infokanal 10.30 Skozi čas 10.40 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 11.7.1991 11.10 Polemika (pon.) 12.30 Circom Regional: Esa 2007 13.00 Primorski mozaik (pon.) 13.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 15.00 Kolesarska dirka po Franciji (prenos) 17.35 Svetovni pokal v kajakih in kanujih na divjih vodah (posnetek) 18.05 Nogometni magazin Fife 18.30 Dok. odd.: Ambasadorji Črne Gore (pon.) 19.25 Slovenci po svetu (pon.) 21.30 Slovenski magazin - Sprehod ob Ljubljanici 21.55 Nad.: Rim 22.45 Posnetek koncertov: Amy Wine- house, Mika, Scissor Sisters 23.45 Nad.: Številke (pon.) í Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Dok. odd.: Buon vento 14.50 Arhivski posnetki 15.40 Dok. oddaja: Ljudje in gore 16.30 Globus 17.00 Vesolje je ... 17.30 Zoom - mladi in film 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.00 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 22.15 Športne vesti 19.25 Jutri je nedelja 19.35 Mlad. odd.: Ciak junior 20.00 Potopisi 20.25 Srečanje z ... 21.05 Folkest 2008 21.45 Avtomobilizem 0.20 Čezmejna TV - TDD - Tv Dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 9.00 12.00, 23.35 Videostrani 11.30 Dnevnik TV Primorka 16.00 Hrana in vino (pon.) 17.00 Kasaške dirke 18.00 Kultura 18.30 Če me spomin ne vara (pon.) 19.15 Settimana Friuli 19.40 Kulturni utrinek (pon.) 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Film: Pod gladino 22.00 Mozaik (pon.) 23.00 Koncert: Colonia RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Istrska srečanja; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sobotni morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletna sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Poletni glasbeni gost; 11.00 Osebnost Primorske meseca junija; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 16.20-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single 12.28 Vremenska napoved, prometne in formacije, dnevnik; 13.00 Doma pri... 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade -New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capo-distria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Dnevnik medicincev iz Kenije; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Baritonist Robert Merrill; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00 Posnetek opere; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 11. julija 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren °° dež 6VdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA Danes se bo iz severne Evrope nad našo deželo dotekal precej hladen in suh zrak.V nedeljo se nam bo od zahoda bližal anticiklon,v višjih plasteh ozračja bodo tokovi precej vlažni.Naslednji teden ^ bomo pod vplivom toplega anticiklona. Hladna fronta se je pomaknila nad osrednji Balkan, za njo pa se krepi območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka nad naše kraje nekoliko toplejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.54 Dolžina dneva 15.27 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.44 in zatone ob 9.24 BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo v soboto do jutra oslabela in čez dan vreme ne bo povzročalo opaznih vremensko pogojenih težav. Moteno pa bo spanje občutljivih ljudi v noči na nedeljo. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja je 20,4 stopnje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.49 najnižje -53 cm, ob 13.49 najvišje 35 cm, ob 19.21 najnižje -4 cm, ob 0.11 najvišje 22 cm. Jutri: ob 7.16 najnižje -46 cm, ob 14.26 najvišje 36 cm, ob 20.16 najnižje -5 cm, ob 0.39 najvišje 12 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........20 2000 m............6 1000 m ..........15 1500 m ..........10 2500 m ............ 2 2864 m............0 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 10 in pol, po nižinah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 11/22 TOLMEČ O 11/23 TRBIŽ O 10/22 .0. O 8/20 KRANJSKA G. VIDEM O i^S 13/27 O PORDENON 14/26 ČEDAD O GORICA O ° N- GORICA " 16/27 CELOVEC O 10/23 O TRŽIČ 10/22 O KRANJ o 9/22 S. GRADEC CELJE 11/22 O MARIBOR o 11/22 PTUJ O M. SOBOTA 010/23 .A O' LJUBLJANA 12/23 N. MESTO 12/22 POSTOJNA O O 10/22 sr"~! -»«--- KOČEVJE /^V /Or- ČRNOMELJ ZAGREB 12/22 O REKA 17/26 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo dopoldne prevladovalo zmerno oblačno vreme, ob morju bo pihala zmerna burja. Čez dan bo verjetno oblačnosti več, ta se bo lahko od hribovitega sveta širila proti nižavju; ni povsem izključena kakšna ploha ali nevihta. Do jutra bo dež povsod ponehal, ponekod po nižinah bo zjutraj megla. Delno se bo zjasnilo, popoldne lahko nastanejo še kratkotrajne plohe. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju in na Goriškem okoli 16, najvišje dnevne od 21 do 26 C. O GRADEC 11/22 • ' & TOLMEČ O 11/23 ^vDEM O "i* 17/28 O PORDENON 18/27 & TRBIŽ o 9/22 10/22 ° 10/22 KRANJSKA G, ČEDAD O " 18/27 CELOVEC cT^ O 10/23 r^^Sp 10/22 S. GRADEC PTUJ s^ O CELJE 11/23 MARIBOR 012/22 M. SOBOTA O 13/22 O- TRŽIČ 11/23 O KRANJ GORICA O 1 O/IO LJUBLJANA O N. GORICA 13/24 N. MESTO 12/23 T, o L» 11/23 , ČRNOMELJ ZAGREB 14/23 O ¿a REKA 17/26 (NAPOVED ZAJUTRI Jutri bo prevladovalo bolj stabilno vreme, nebo bo v glavnem pretežno jasno. Od ponedeljka se obeta lepo vreme, temperature se bodo dvigovale. Jutri bo sprva zmerno do pretežno oblačno in povečini suho, čez dan pa se bo razjasnilo. V ponedeljek in torek bo sončno in še topleje. D UTOVLJ E - Predstavil i kandidatke za kral jico terana Kateri bo pripadla krona? V tekmi za prestižni letošnji naslov tudi dvajsetletna Neža Milic iz Zagradca Na fotografiji z leve David Mahnič, Neža Milic, Ester Trobec, Mateja Kodrič in Branko Može OK DUTOVLJE - Organizatorji letošnjega Praznika terana in pršuta, ki bo potekal v Dutovljah od 14. do 16. avgusta so veseli, da so se na letošnji razpis za kraljico terana prijavile tri kandidatke, ki se bodo potegovale za laskavi naslov v nedeljo, 9. avgusta, ob 18. uri v Pliskovici. Ena izmed kandidatk letos prvič zastopa tržaški Kras. To je 20-letna študentka Neža Milic iz Zagradca, ki je zaključila 1. letnik fakultete Vede o okolju v Novi Gorici in prihaja iz vinorodne in znane turistične kmetije Milič s šestimi hektarji vinogradov. Na vprašanje, zakaj se je odločila za kandidaturo, je Neža Milič povedala, da jo je gnala predvsem radovednost. Pridna študentka, ki ob koncu tedna pomaga staršema na turistični kmetiji, je po materi Bernardi doma iz Val, po očetovi strani pa segajo njene korenine v Voglje. Sicer v prostem času tudi rada riše, zanimajo pa jo tudi konji. Ostali dve kandidatki sta še 31-letna profesorica angleščine in italijanščine na sežanski Osnovni šoli Srečka Kosovela, Ester Trobec, doma iz Velikega Dola, in 24-letna Mateja Kodrič iz znane kmetije Šir-ca- Kodrič iz Godenj, ki je letos diplomirala iz agronomije. Kmetija na Velikem Dolu, kjer rade volje zaviha rokave v vinogradu tudi Ester, šteje 2500 trt in so bili včasih kooperanti sežanske zadruge Vinakras, a to sedaj niso več, ker so trte stare in potrebne obnove. Tudi ona si je želela študirati vinogradništvo in vinarstvo, a se je odločila za drugo smer. Iz znane vinogradniške kmetije Širca-Kodrič iz Godenj pa prihaja Mateja Kodrič, ki ji dela na kmetiji nikoli ne zmanjka. Rada se z očetom Stanislavom ter stricem Edvinom udeležuje vinskih sejmov in tako predstavlja kraški teran po svetu. Če ji čas ob vikendih dopušča, tudi ona pomaga na kmečkem turizmu tete Nede Ben-čič na Varejah v Brkinih, kjer točijo njihova vina. Kandidatke se bodo teden dni pred osrednjo prireditvijo praznika, v nedeljo, 9. avgusta, v Pliskovici pomerile tako v praktičnem delu kot tudi v teoretičnem znanju o pridelavi in proizvodnji terana ter poznavanju turizma na Krasu. Letos izvoljeni predsednik Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa David Mahnič in dolgoletni organizator dutovskega praznika Branko Može sta na predstavitvi poudarila, da bo izbrana kandidatka predstavljala Kras, teran, vinogradnike in seveda turizem na Kras tako na raznih prireditvah na Krasu kot tudi po Sloveniji in v tujini. Dosedanji kraljici terana, aktualna Martina Rebula, ki nosi krono že drugič, in Jasmina Macarol, sta to poslanstvo dobro opravili. Poleg organizatorjev Praznika terana in pršuta ter Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa pa pri izboru kraljice terana sodelujejo še Mladinski hotel in Razvojno društvo iz Pli-skovice in sežanska Kmetijsko svetovalna služba. Olga Knez PAMPLONA - Ob prazniku sv. Firmina Nora dirka z biki terjala smrtno žrtev PAMPLONA - Nora dirka pred biki po ulicah španskega mesta Pamplona je letos zahtevala smrtno žrtev. Popularni praznik svetega Firmina je v špansko mesto tudi letos privabil veliko množico turistov. Ko so skupino bikov šestič spustili po ozkih ulicah, je ena od živali zaostala za skupino in začela v zmedi in strahu suvati z rogovi med množico, ki jo je obkolila. Podivjani bik je z rogovi prebil pljuča 27-letnemu Da- nielu Jimenu Romero iz kraja Alcala de Henares blizu Madrida, ki se je praznovanja v Pamploni udeležil s starši in zaročenko. Za mladeniča je bil usoden drugi bikov sunek, ko mu je z rogom prebil vratno žilo. Mad tekom z biki so bile z rogovi nataknjene še tri druge osebe, več ljudi, v glavnem ameriških turistov, pa se je bolj ali manj hudo ranilo pri padcih ali so jih biki med tekom pomendrali.