Marjeta Vrbinc Filozofska fakulteta, Ljubljana Kri i i in teiave rojenih govorcev slovenSEine s kolokacijami v angleSEini ~ l a n e k obravnava kolokacije na splobno in se nato osredototi na protistavne probleme, na katere naletijo rojeni govorci slovenStine pri enkodiranju. Poudarek je na Studiji, ki smo jo izvedli, da bi ugotovili, katere napake se pojavljajo na podrotju kolokacij, kadar rojeni govorci slovenbtine preva- jajo iz slovenStine v angleStino. Studija je bila izvedena med Studenti angleStine, ki so bili pred prevajanjem seznanjeni s kolokacijskimi omejitvami. Predstavljena je analiza napak skupaj s po- gostnostjo posamezne vrste napake, ki se je pojavila v Studiji. Poudarek Studije je na leksikalnih kolokacijah, teprav delno upogtevamo tudi slovniCne. V zadnjem delu Clanka so navedeni moini razlogi za napake v prevodih Studentov, podan pa je tudi kratek opis obravnave kolokacij v najob- seinejbem slovensko-anglebkem slovarju, ki je na voljo na trgu. The article deals with collocations in general and then concentrates on contrastive problems en- countered by native speakers of Slovene when encoding. The emphasis is on a study conducted to find out what types of mistakes are made in the field of collocations when native speakers of Slovene translate from Slovene into English. The study was carried out among students of English who had been given instructions about the collocational restrictions prior to the task. An analysis of mistakes is presented together with the frequency of a specific type of mistake that appeared in the study. The emphasis of the study is on lexical collocations, although grammatical collocat- ions are not entirely ignored. The last part of the article gives possible reasons for the mistakes in the students' translations and provides a brief description of the treatment of collocations in the most comprehensive Slovene-English dictionary available. 1. Uvod Kolokacije so tema, s katero se ukvarjajo Stevilni jezikoslovci, zato so prispev- ki, ki obravnavajo enojezitni vidik, kot tudi prispevki, ki se ukvarjajo z dvojezitno problematiko, tako Stevilni, da na tem mestu ni mogote podati niti delnega pregleda literature o kolokacijah. V tem Clanku se ne osredototam na obravnavo kolokacij v angleStini, ampak na probleme, ki so povezani s pravilno rabo kolokacij, in z napa- kami, ki jih delajo nematerni govorci pri enkodiranju. Obravnavana jezika sta slo- venStina in angleStina, zakljuCki pa se lahko nanaSajo na kateri koli par jezikov. Do sedaj je bilo izvedenih i e precej empiriCnih Studij, katerih namen je bil ugotoviti, ali imajo nematerni govorci teiave s kolokacijami pri dekodiranju ali pri enkodiranju (prim. Biskup 1992). Poleg tega so raziskovalci skuSali s temi Studijami ugotoviti, v kakSni meri so uporabnikom slovarja pri razumevanju oz. pri aktivni rabi kolokacij v pomoC slovarji, pa naj bod0 to enojezitni, dvojezicni, sploSni ali spe- cializirani slovarji (prim. Atkins in Varantola 1998; Tono 2001). Kolokacije so s frazeologkega vidika podskupina stalnih besednih zvez (prim. MeEuk 1998, Howarth 1996, Glaser 1988), vendar jih moramo razlikovati od stalnih besednih zvez, ki ne sodijo h kolokacijam. Kolokacije so zveze dveh ali vet lekse- 100 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) mov, ki jih prepoznamo in definiramo po njihovem sopojavljanju v vet slovnitnih strukturah. Primer takgne abstraktne kombinacije je HEAV- + RAIN, ki se pojavlja v vzorcih heavy rain in rain heavily (Mitchell 1971). Ceprav so kolokacije pomen- sko prozorne in (navadno) strukturno spremenljive (prim. light rain, a heavy shower), so zanje znaEilne dolotene omejitve izbire kot npr. v light exercise proti ?heavy exercise (Cowie 1981). Kolokacije moramo razlikovati od 'prostih' zvez (npr. drink one's tea ali dismiss an employee), kar je vEasih zelo problematiEno, eden izmed kriterijev pa je, da proste zveze strukturiramo na podlagi slovnice (npr. She is a teacher/doctor/girl ...), kolokacij pa ne (npr. a stubborn stain). Glede na Bensona, Bensonovo in Ilsona, sestavljalce specializiranega slovarja kolokacij z naslovom The BBI Dictionary of English Word Combinations (revidirana izdaja je izSla leta 1997, prva izdaja pa leta 1986 pod naslovom The BBI Combinato- ry Dictionary of English), obstaja veliko stalnih neidiomatskih zvez in struktur, ki jih imenujemo kolokacije. V enojeziEnem kontekstu spoznamo kolokacije po sopojav- ljanju v velikem gtevilu besedil, kar lahko storimo samo s pomotjo velikih korpusov besedil. To nam danes omogota uporaba zmogljivih ratunalnikov. Kolokacije lahko razdelimo na dve skupini: leksikalne in slovniEne kolokacije. Osnovna razlika med tema dvema skupinama je v zgradbi. Leksikalne kolokacije so sestavljene iz dveh enakovrednih besed (moine kombinacije vkljutujejo samostalnike, glagole, pridevnike in prislove),' medtem ko so slovniEne kolokacije sestavljene iz pomensko nosilne besede in elementa, ki je vezan na pomensko nosilno besedo (to je predlog ali slovniEna struktura).' V empiriEni gtudiji, o izsledkih katere govori ta tlanek, smo testirali samo pro- dukcijo, kajti v Stevilnih drugih Studijah (prim. Biskup 1992) so ugotovili, da razu- mevanje nematernim govorcem ne predstavlja teiav. Razlog za to je, da lahko po- men kolokacije razberemo iz pomena njenih sestavnih delov. V tej gtudiji smo se osredotoEili zlasti na leksikalne kolokacije. Primeri, vklju- teni v vpragalnik, so vsebovali 96 kolokacij, pet kolokacij je bilo slovnitnih (npr. tantamount to + glagolnik, angry atlwith); v dveh primerih smo testirali leksi- kalne in slovnitne kolokacije (npr. to my deep/ profoundlgreat satisfaction, en- ter a subscription to - oba primera sta sestavljena iz predloga, ki je slovnitni element in pridevnika + samostalnika ali glagola + samostalnika, ki so leksikalni elementi), 86 kolokacij pa je bilo leksikalnih z razliEnimi zgradbami. 2. Metoda Testne osebe: V gtudiji je sodelovalo 87 Studentov drugega in tretjega letnika anglistike (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani). Nivo znanja: Znanje gtudentov bi moralo biti pribliino enako, saj so morali vsi izpolnjevati pogoje, potrebne za vpis Studija angleSCine (doloteno gtevilo doseienih totk na maturi), vsi pa so tudi opravili izpite v prvem oz. drugem letniku gtudija, ki so potrebni za napredovanje v viSji letnik. Test: Test, ki so ga reSevali Studenti, je bil sestavljen iz kolokacij v sobesedilu (kolokacije v povedih; 38 primerov) ali kolokacij izven sobesedila (58 primerov). Primeri leksikalnih kolokacij so do one's homework, abject poverty, densely populated. Primeri slovnitnih kolokacij so angry atlwith, in advance, ambassador to, suggest + glagolnik. M. Vrbinc. Kriii in teiave roienih zovorcev slovenSEine s kolokaciiami v anzleSEini 101 Informacije, ki so jih dobili Studenti pred izpolnjevanjem testa: Studenti so najprej poslugali teoretitni uvod o kolokacijah (definicija, vrste kolokacij, zgradba ko- lokacij). Nato so dobili teste s kolokacijami, ki so jih prevajali doma. Obenem smo jih spodbujali, naj v tim vetji meri uporabljajo slovarje, saj so bili seznanjeni s tem, kateri jezikovni element testiramo. 3. Rezultati Na osnovi prevodov kolokacij, ki so jih gtudenti prevajali iz slovengtine v an- glegtino, lahko govorimo o vet vrstah napak. 3.1 Leksikalne kolokacije Leksikalne kolokacije so sestavljene iz dveh elementov: osnove in kolokatorja. Analiza prevodov, ki smo jih dobili od gtudentov, kaie, da sta oba elementa enako teiavna in glede na to moramo ustrezno razvrstiti napake, ki so se pojavile v prevo- dih. V osnovi lahko napake, ki jih najdemo v prevodih, razvrstimo v tri skupine: napake, povezane s kolokatorjem, napake povezane z osnovo in napake, ki kaiejo na napatno interpretacijo celotne kolokacije. Glede na to lahko naredimo naslednjo kla- sifikacijo napak: 1. Kolokator: a) pomensko neustrezna beseda b) pomensko ustrezna beseda, ki ne kolocira z osnovo, kolocira pa z drugo besedo c) dobesedni prevod slovenske besede d) pomensko ustrezna beseda, ki je rabljena napatno 2. Osnova a) napatna beseda b) ustrezna beseda, ki je rabljena napatno 3. pravilna kolokacija, ki je pomensko neustrezna 4. dobesedni prevod celotne kolokacije 5. pomensko neustrezen prevod celotne povedi oz. celotne kolokacije (pomen v slo- vengtini ne ustreza pomenu v anglegtini) Ce si natantneje pogledamo prvi tip napake, ki je omenjena pod la zgoraj (tj. kolokator je preveden s pomensko neustrezno besedo), lahko ugotovimo, da veliko kolokacij, ki jih nematerni govorci prevedejo napatno, sodi v skupino kolokacij, se- stavljenih iz glagola in samostalnika. V teh kombinacijah ima glagol oslabljen po- men, ker je pomensko nosilna beseda samostalnik. To je pomembna skupina koloka- cij, ki vsebujejo tako imenovane razpomenjene glag01e.~ V nadaljevanju navajam ne- kaj primerov iz empiritne gtudije: narediti domaEo nalogo *make one's homework namesto do one's homework prikloniti se *do one's bow namesto take one's/a bow Prim. Mel'hkovo (1998) klasifikacijo kolokacij, kjer tovrstne glagole imenuje ,,support or light verbs*; vendar pa primeri, ki jih navaja, vkljutujejo glagole, ki jih v slovnicah ne navajajo med razpomenjenimi glagoli, kot sta launch v launch an appeal ali lay v lay siege; seznam razpo- menjenih glagolov gl. Sinclair 1990, Biber idr. 1999, Quirk et al. 1985. 102 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) narediti napako *do a mistake namesto make a mistake imeti koncert *have a concert namesto give/stage/hold a concert (to napako bi lah- ko uvrstili tudi v skupino napak, kjer gre za neposredni prevod iz slovengtine, saj je glagol imeti dobesedno preveden v anglegtino z glagolom have) imeti avtorske pravice *grant/register a copyright namesto hold/claim/own/have a copyright Poleg te skupine kolokacij lahko navedemo Se gtevilne druge primere: a) glagol (ki ni razpomenjeni glagol), ki igra vlogo kolokatorja v kolokaciji tipa gla- go1 + samostalnik: kandidirati vec' dobrih kandidatov *adopt ali write in several good candidates namesto put up ali put forward ali nominate several good candidates izvajati novo politiko *play/execute/lead a new policy namesto pursue/follow/ad- opt/implement ali adhere to ali carry out a new policy izstopiti iz vlaka *get down from the train namesto get of f the train b) pridevnik, ki igra vlogo kolokatorja v kolokaciji tipa pridevnik + samostalnik: lepe pozdrave *hot/nice regards namesto best/kind/warm regards velika napaka *large mistake namesto big/bad/glaring mistake gost promet *high traffic namesto heavy/dense traffic hudo pomanjkanje *bad shortage namesto severe scarcity ali acute/severe shortage c) prislov, ki igra vlogo kolokatorja v kolokaciji tipa prislov + pridevnik: izredno provokativen *strongly provokative namesto highly provokative zelo izobraien *very educated namesto highly educated d) prislov, ki igra vlogo kolokatorja v slovenski kolokaciji tipa prislov + glagol: burno razpravljati *have a heated conversation (tu je treba opozoriti na napatno rabo samostalnika conversation v tem sobesedilu) namesto argue heatedly/vehement- ly/passionately ali arouse/provoke ali stir up an animated/brisk/heated/lively/spirited discussion ali debate heatedly/hotly/tempestuously burno razpravljati *discuss spirited namesto argue heatedly/vehemently/passionately visoko ceniti *think a great deal of namesto appreciate sincerely/greatly/keenly/ deeply Opozoriti velja, da je pogosto moino prevesti slovensko kolokacijo tipa prislov + glagol na dva natina. Pri enem ohranimo slovensko strukturo tudi v anglegEini (npr. ostro zaviti turn sharply/abruptly), pri drugem pa uporabimo strukturo glagol + pridevnik + samostalnik v anglegtini (npr. make a sharp turn/bend). Druga vrsta napake je navedena pod lb (tj. kolokator je preveden s pomensko ustrezno besedo, ki ne kolocira z osnovo, kolocira pa z drugo besedo). V tej zvezi moramo omeniti dve podskupini: a) kolokator, ki je rabljen napatno, lahko kolocira s kakgno drugo osnovo, ki je po- mensko povezana z osnovo, ki jo je uporabil gtudent. Na primer: lepe pozdrave *best greetings; pravilna kolokacija v anglegtini je best regards veslati kanu *row a canoe; pravilna kolokacija v angleitini je paddle a canoe (am- pak: veslati c'oln row a boat) resna skrb *grave care; pravilna kolokacija v anglegtini je grave concern b) kolokator, ki je rabljen napatno, lahko kolocira z drugo osnovo, ki pomensko ni M. Vrbinc, Kriii in teiave rojenih govorcev slovenSEine s kolokacijami v angleSEini 103 povezana z osnovo, ki jo je uporabil gtudent, v slovengtini pa ista beseda z istim pomenom kolocira z dvema razlitnima osnovama. Na primer: kos prtljage *article of luggage namesto piece/item of luggage, ampak kos obleke article of clothing (poleg piece/item of clothing) Zelo pogosto so gtudenti kolokator dobesedno prevedli iz slovenSEine (navedeno zgoraj pod toEko lc). Dobesedni prevod je ena od najpogostejSih pasti, v katero se ujame nematerni govorec pri prevajanju kolokacij iz materingtine v tuj jezik (v tej Studiji ta vrsta napake po pogostnosti ne zaseda prvega mesta (prim. 3.1.1 Pogostnost napak); moien razlog za to je, da so bili Studenti seznanjeni z dejstvom, da so kolo- kacije tisti del besedja, ki ga testiramo). Kot sem i e omenila, je pomen kolokacij prozoren, zato se nematerni govorec pogosto ne zaveda, da mora besedno zvezo v materingtini prevesti z ustrezno zvezo v tujem jeziku. Na primer: vstopiti na vlak *enter the train namesto board ali get on the train Eastna diploma *honours/honour degree ali *honourable diploma ali *the diploma o f honour namesto honorarv denree brezupno zasvojen *desper&tely addicted namesto chronically/hopelessly addicted izboljiati rekord *improve a record namesto beat/break/better/surpass a record Relativno majhno gtevilo napak, ki pa jih je kljub temu vredno omeniti, se na- naSa na nepravilno rabo sicer ustrezne besede (ta skupina je navedena pod toEko Id zgoraj). Na primer: izstopiti iz vlaka *alight the train namesto alight from the train ali get off the train (glagol alight je neprehoden glagol, ki mu mora slediti predlog from) popolnoma zmrznjen *hard frozen namesto frozen/solid hard (vrstni red v angleg- Eini je nespremenljiv, tj. pridevnik + prislov, medtem ko je v slovengEini ravno ob- ratno, tj. prislov + pridevnik, kar je razlog za napako) Kar zadeva osnovo, se pri analizi napak pokaieta dve podskupini. Prvo nava- jam zgoraj pod toEko 2a in se nanaga na rabo nepravilne besede, na primer: povzroEiti nasprotovanje cause *conflicts namesto cause antagonism/opposition (S staligEa anglegcine je cause conflict sprejemljiva kolokacija, vendar semanticno ni us- treznica slovenske zveze povzrotiti nasprotovanje.) pristati nu niijo plaEo accept a cut in the *wage namesto accept a cut in salary (tu povzroEa raba dveh razliEnih samostalnikov v anglegEini za en samostalnik v slovengEini rojenim govorcem slovenSCine teiave, ker morajo razlikovati med samo- stalnikom wage, ki pomeni plaEilo, ki ga prejmemo tedensko, in samostalnikom sal- ary, ki je plaEilo, ki ga prejmemo mesecno). popolnoma kvalificiran fully *competent ali perfectly "eligible namesto eminent- ly/f ully/highly qualified (vse, kar je) v Eloveiki moEi (everything) in "manpower namesto (everything that is) humanly possible izredno zanimiv extremely "startling ali very "exciting namesto highly/very/extreme- ly interesting Naslednji tip napake je prav tako povezan z osnovo. V tem primeru je izbrana beseda pravilna, vendar je napaCno rabljena (tip napake, naveden zgoraj pod toEko 2b). Na primer: povzroEiti nasprotovanje cause *oppositions (v tem pomenu je samostalnik opposit- ion edninski nesteven samostalnik, zato ga ne moremo uporabiti v mnoiini) 104 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) Zelo pogosto gtudenti uporabljajo besedno zvezo, ki jo lahko uvrstimo v skupi- no kolokacij, vendar pomen ne ustreza pomenu v izhodigtnem jeziku (navedena zgo- raj pod totko 3). To vrsto napake lahko pripigemo dejstvu, da so Studenti sicer vede- li, da prevajajo kolokacije, vendar niso posvetali dovolj pozornosti ustreznemu po- menu. Moino je, da so pogledali v slovar, vendar jim ni uspelo najti pravega pome- na dolotene kolokacije. Na primer: izdati knjigo edit a book (= urediti knjigo) namesto bring out ali publish ali put out ali issue a book Igralec se je priklonil. The actor made a bow. namesto The actor took his/a bow. (= kolokacija make a bow implicira 'nagniti se naprej s telesom in glavo (kot poz- drav)' in se prevede v slovenSEino z istim glagolom kot zveza take a bow, vendar pa moramo tukaj upoStevati sobesedilo, kajti edino tako uporabimo ustrezno kolokacijo) Castna diploma honours degree namesto honorary degree (samostalnik honours je pogosto rabljen kot pridevnik, ki implicira univerzitetni Studij na vigji stopnji kot os- novni Studij, v ZDA pa se nanaga na golski razred, ki je na viSji stopnji kot drugi razredi) dati pameten odgovor give/provide a satisfactory answer ali give/provide an ap- propriate answer namesto give/provide an intelligent/wise/glib answer burno protestirati object violently namesto protest vigorously/strongly zadovoljiti potrebo satisfy a want namesto fill/satisfy/meet/fulfil a need Zdi se, da gtudenti celotno kolokacijo zelo radi prevajajo dobesedno (vrsta napa- ke, ki jo navajam zgoraj pod totko 4). To lahko primerjamo z vrsto napake (navede- no zgoraj pod totko lc), kjer je dobesedno preveden samo en del kolokacije, in sicer kolokator. Na primer: Prepir je naredil konec najinemu prijateljstvu. The argument *made an end to our friendship. namesto The argument ended ali destroyed ali broke up ali put an end to ali made an end of our friendship. sveie pleskano (kot napis) *freshly painted ali fresh paint namesto wet paint Zadnja vrsta napake (navedena zgoraj pod totko 5), ki smo jo opazili v prevo- dih Studentov v zvezi z leksikalnimi kolokacijami, je pomensko neustrezen prevod celotne kolokacije oz. celotne povedi. Moien razlog za to vrsto napake je, da so si Studenti napatno razlagali pomen kolokacije oz. povedi v slovenSEini, in sicer zato, ker preprosto niso dovolj pazljivo prebrali kolokacije oz. povedi v slovengtini, ali pa so hoteli poenostavljati in so prevedli kolokacijo oz. poved v zgoSCeni obliki, pri Ce- mer so izpustili nekatere bistvene dele. Na primer: NaSa stranka je kandidirala veE dobrih kandidatov. Our party has put up as candidates a number of good people. namesto Our party put up ali put forward ali nominated several good candidates. visoko ceniti *think a great deal of sth namesto think highly of gola sluCajnost *the purest accident namesto pure/sheer chance imeti avtorske pravice *establish authorship namesto hold/claim/own/have a copy- right pribliina ocena an approximate price namesto a rough estimate (to napako lahko verjetno pripigemo dejstvu, da je Student zamenjal samostalnik cena, ki ga v angle$- tino prevedemo s 'price', s samostalnikom ocena, ki ga v angleSEino prevedemo z 'estimate') M. Vrbinc, Kriii in teiave rojenih govorcev slovenSEine s kolokacijami v angleSEini 105 3.1.1 Pogostnost napak Na osnovi analize prevodov lahko ugotovimo, da se nekatere napake pojavljajo pogosteje kot druge. Pritakovali bi, da je dobesedni prevod najpogostejga vrsta na- pake, vendar rezultati kaiejo, da gtudenti v tej gtudiji vetine kolokacij niso prevedli dobesedno. Verjetno lahko to pripiSemo dejstvu, da so se gtudenti zavedali, na kaj morajo biti pozorni. V nadaljevanju navajam seznam napak po pogostnosti pojavljan- ja v prevodih gtudentov (gtevilke v oklepaju pomenijo gtevilo napak dolotenega tipa, ki so se pojavile v prevodih): 1. pomensko neustrezen kolokator (66) 2. kolokator je dobesedno preveden iz slovenSCine (44) 3. nepravilna beseda, rabljena kot osnova (21) 4. pravilna kolokacija, ki je pomensko neustrezna (19) 5. pomensko ustrezna beseda, rabljena kot kolokator, vendar ne kolocira z osnovo, ampak z drugo besedo (12) 6. pomensko neustrezen prevod celotne povedi oz. celotne kolokacije (pomen v izho- diSCnem jeziku ne ustreza pomenu v ciljnem jeziku) (11) 7. pomensko ustrezna beseda, rabljena kot kolokator, vendar je rabljena napatno (10) 8. pravilna beseda, rabljena kot osnova, vendar je rabljena napatno in je dobesedni prevod celotne kolokacije (obe napaki sta se pojavili po dvakrat) Nadaljnji razlogi za napake so navedeni spodaj pod 4. Diskusija. 3.2 Slovnitne kolokacije Kot sem i e omenila, je bilo v testu samo pet kolokacij, ki sodijo v skupino pravih slovnitnih kolokacij, medtem ko smo v dveh primerih testirali tako leksikalne kot tudi slovnitne kolokacije. Slovnitne kolokacije so manj problematitne, ker so bolj predvidljive, vendar se napake pojavljajo tudi pri tej vrsti kolokacij. Napake, ki smo jih zasledili pri prevodih gtudentov, lahko razvrstimo na naslednji natin: 1. raba napatnega predloga; npr. Ostati tiho je bilo enako kot privoliti. Remaining silent was tantamount *of giving consent namesto Remaining silent was tantamount to giving consent. (Opozoriti ve- lja, da so morali gtudenti v tej povedi uporabiti pridevnik tantamount, ki smo ga navedli v oklepaju, ker smo hoteli testirati, ali vedo, kako se ta pridevnik pravilno uporablja, oziroma t e pridevnika ne poznajo, ali znajo najti ustrezne podatke o nje- govi rabi v slovarju; rezultati, ial, niso bili prevet spodbudni.) biti jezen nu koga be angry *against sb namesto be angry/mad at/with sb naS veleposlanik v Rimu our ambassador *in Rome namesto our ambassador to Rome nu moje veliko zadovoljstvo *on/for my great satisfaction namesto to my deep satisfaction naroEiti se nu subscribe *for namesto subscribe to 2. raba napatne slovnitne strukture; npr. Dovolj so stari, da lahko volijo. They are eligible voting. namesto They are eligible to vote. (Opozoriti velja, da so morali gtudenti uporabiti pridevnik eligible; njihova naloga je torej bila, da ugotovijo, katera slovnitna struktura sledi temu pridevniku.) 106 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) naroEiti se na *subscribe a paper namesto subscribe to (Omeniti moramo, da se je Studentom otitno zdelo potrebno omeniti samostalnik paper, teprav ni bil omenjen v primeru v izhodigtnem jeziku.) biti pesimistiEen glede svojih obetov be pessimistic as for your promises namesto be pessimistic about/at/over your prospects/promises Ostati tiho je bilo enako kot privoliti. Remaining silent was tantamount to agree namesto Remaining silent was tantamount to agreeing. (Otitno so gtudenti zamegali predlog to in tlenek to, ki se uporablja za tvorbo nedolotnika v anglegtini.) 3.2.1 Pogostnost napak V nadaljevanju navajam seznam napak po pogostnosti pojavljanja v prevodih gtudentov (Stevilke v oklepaju pomenijo gtevilo napak doloEenega tipa, ki so se poja- vile v prevodih): 1. raba napatnega predloga (5) 2. raba napatne slovnitne strukture (4) Ce bi ieleli dobiti relevantnejge rezultate, bi morali vkljutiti veE primerov, ki bi vkljutevali slovnitne kolokacije, vendar je bila moja prvotna hipoteza, da so slovnit- ne kolokacije manj problematiEne od leksikalnih, zato je bilo teiigEe na slednjih. To potrjuje tudi dejstvo, da je gtevilo razlitic pri prevodih slovnitnih kolokacij manjSe kot pri leksikalnih kolokacijah. Pri slovniEnih kolokacijah ne naletimo na toliko raz- litnih napak kot pri leksikalnih kolokacijah, ker se v vetini primerov napake nana- gajo na en element (tj. na rabo predloga oz. slovniEne strukture), medtem ko sta za nematerne govorce pri leksikalnih kolokacijah problematitna tako osnova kot tudi kolokator . 4. Diskusija Studenti so bili seznanjeni s teoretiEnimi vidiki kolokacij in so prevajali doma, zato so lahko uporabljali vse slovarje, ki so na voljo; kljub temu so naredili veliko napak. Razloge lahko pripigemo veE dejavnikom. Kolokacije so nezadostno vkljuEene v obstojeti Slovensko-anglegki slovar (druga izdaja, Grad in Leeming 1990, v nadaljevanju SAM); to je slovar, ki ga rojeni go- vorci slovengEine najpogosteje uporabljamo. Omeniti je treba, da je ta slovar najob- seinejgi dvojezitni slovar, namenjen enkodiranju, vendar je, ial , veliko starejgi, kot bi lahko razbrali iz letnice izida. Prvit je izgel leta 1982, leta 1990 pa ga je Henry Leeming revidiral, vendar revizija ni bistveno spremenila niti makrostrukture niti mikrostruk- ture slovarja. Geslovnik je ostal v celoti nespremenjen, popravljene so bile samo naj- oEitnejge napake pri prevodnih ustreznicah gesel ali zgledov rabe. V slovarju je pre- malo primerov (ti so odlotilnega pomena pri enkodiranju), v veliki meri primanjkuje slogovnih oznak, slovnitnih podatkov in podatkov glede kolokacijskih omejitev, ki jih nematerni govorci potrebujejo pri enkodiranju. Kljub vsemu je to Se vedno edini dvojezitni slovar, s katerim si lahko Slovenci pomagamo pri enkodiranju. Za ilustra- cijo prej omenjenih pomanjkljivosti sledijo v nadaljevanju primeri, vzeti iz SAS2. V nag0 gtudijo je bila vkljutena kolokacija izdati knjigo to bring out ali to publish ali to put out ali to issue a book. studenti so v svojih prevodih izbrali na- M. Vrbinc, Kriii in teiave rojenih govorcev slovenSEine s kolokacijami v angleSEini 107 paten glagol, in sicer to edit. Vpragamo se lahko, zakaj jih je tako veliko izbralo prav ta glagol kot prevodno ustreznico glagola izdati. Ce pogledamo v SAS2, zlahka razloiimo napako: izdati ... (knjigo itd.) to edit, to publish, to issue, to bring out ... (ibid: 178). Poleg pravilnih prevodnih ustreznic, ki jih lahko uporabljamo s samostalnikom knjiga 'book', vkljuEuje tudi glagol 'to edit', ki je v tem pomenu nepravilen. Ker je 'to edit' prevodna ustreznica, ki je navedena na prvem mestu, lahko predvidevamo, da veEina uporabnikov slovarja vetinoma izbere prvo prevodno ustreznico, ki je na- vedena v slovarju (celo v nagem primeru, ko so bile testne osebe gtudenti anglegti- ne). Seveda lahko napako pri tej prevodni ustreznici razloiimo tudi z dejstvom, da nestrokovnjak ne razlikuje med glagoloma urediti/izdati oziroma edit/publish, vendar to ne opravituje vkljutevanje napacne prevodne ustreznice v slovar. Naslednji primer, ki je bil vkljuEen v nag0 gtudijo, je bila kolokacija izvajati novo politiko to pursue ali to follow ali to adhere to ali to adopt ali to carry out ali to implement fresh policies ali a new policy. izvajati to perform; to carry out; to execute; to implement ... (SAS2: 192) V tem primeru uporabniki slovarja ne dobijo prav nobenega podatka glede ko- lokacijskih omejitev; zato morajo prevodne ustreznice, navedene v dvojezitnem slo- varju, preveriti v splognem enojezitnem slovarju ali v specializiranem slovarju kolo- kacij, kajti vsi zgoraj omenjeni glagoli so pravilne prevodne ustreznice slovenskega glagola izvajati, vendar pa je njihova raba odvisna od sobesedila. Kolokacijo izstopiti iz vlaka get of f the train so gtudenti pogosto napatno pre- vedli z 'alight the train', vendar za to napako ne moremo kriviti SAS2. V geselskem tlanku glagola izstopiti je pravilno navedenih veE prevodnih ustreznic, vkljuEen pa je tudi zgled rabe, ki je preveden z glagolom 'to alight'. izstopiti, izstopati to get out, to step out; to alight; to retire from, to withdraw from; to secede; (iz stranke) to quit, to leave, A to bolt; (iz Sole) to leave; (iz drugtva) to resign from; izstopiti iz Elanstva to resign from membership; izstopiti iz Cerkve to leave (ali to abandon) a Church; ljudje so neprestano vstopali in iz- stopali people kept going in and out; reka je izstopila the river broke its banks; izstopiti iz vlaka to alight from a train ... (SAM: 190) Zgradba tega geselskega tlanka je precej nenavadna. Najprej so navedene pre- vodne ustreznice brez kakrinih koli podatkov o rabi v anglegtini z izjemo nekaj raz- loEevalcev pomena (npr. iz stranke, iz Sole, iz drugtva). V drugem delu so navedeni zgledi rabe brez kakrgnega koli pravila (niti po abecednem redu niti po pomenskih povezavah). Marsikateri itudent je verjetno poznal pomen glagola to alight, otitno pa ne pravilne uporabe tega glagola, kaj gele registra. Studenti so v svojih prevodih pogosto uporabili napaten predlog pri kolokaciji uvrstiti se v finale qualify for the final ali get through to the final. Predlog, ki so ga uporabili v kolokaciji 'get through to the final', je bil 'into'. To napako lahko pripigemo neustreznemu prevodu zgleda rabe v SAS2: finale ... priti v finale Sport to get into the final (SAS2: 118). Drugi razlog za napake, ki jih delajo nematerni govorci pri enkodiranju, je tudi ta, da enojeziEni slovarji za tujce vkljuEujejo gtevilne kolokacije, vendar so ti 108 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) slovarji namenjeni tujcem ne glede na njihovo materingtino. Zato pogosto vkljuEujejo kolokacije, s katerimi imajo teiave rojeni govorci francogtine, italijanSEine ali nem- SBne, rojeni govorci slovengtine pa jih ne potrebujejo (v slovenSEini je kolokacija enaka kot v anglegtini, zato je torej za rojene govorce slovenSEine predvidljiva). Po drugi strani pa ne vkljutujejo kolokacij, ki bi jih potrebovali rojeni govorci sloven- Seine (tj. kolokacij, ki niso enake kot kolokacije v slovenSEini in zato niso predvidlji- ve za rojene govorce slovengtine). V zadnjih izdajah enojezitnih slovarjev za tujce (OALD? COBUILD3: LDCE3,6 CIDE: MED8) so nekatere kolokacije (vendar ne vse) natisnjene krepko znotraj zgledov rabe. To prakso uporabljajo Sele zadnjih nekaj let. Prednost take ob- ravnave kolokacij je, da jih uporabnik slovarja takoj opazi, zato obstaja vet moi- nosti, da bo kolokacijo tudi pravilno uporabil. Ce kolokacije v zgledu rabe niso vid- no oznatene, marsikateri uporabnik sploh ne opazi, da zgled rabe vkljuEuje doloEeno besedno zvezo (npr. glagol + samostalnik ali pridevnik + samostalnik). Seveda je iz- redno pomembno, da slovar kolokacijam namenja posebno pozornost, zlasti tistim kolokacijam, pri katerih je prevodna ustreznica v ciljnem jeziku, ki je uporabnikov tuj jezik, razliEna od kolokacije v izhodiSEnem jeziku, ki je uporabnikov materni jezik. Poleg splognih slovarjev lahko nematerni govorci uporabljajo tudi specializirane slovarje kolokacij (npr. The BBI Dictionary of English Word Combinations, Oxford Collocations Dictionary for Students of English, LTP Dictionary of Selected Col- locations). Zavedati pa se moramo dejstva, da tudi slovarji kolokacij niso popolni, kajti v jeziku je ogromno kolokacj, ki niso vkljutene niti v specializirane slovarje. Eden od moinih razlogov za napake v prevodih gtudentov je lahko preprosto ta, da gtudenti na znajo uporabljati obstojetih slovarjev in v njih poiskati tistih po- datkov, ki jih potrebujejo in so vanje tudi vkljuEeni. Do sedaj (vetinoma v 80. in 90. letih prejSnjega stoletja) so izvedli i e ogromno gtudij, da bi ugotovili, kako uporab- niki uporabljajo razliEne slovarje (prim. Benson 1990, Bkjoint 1981, Bkjoint 2000, At- kins in Varantola 1998, Dolezal, McCreary 1999, Tono 2001, Nesi in Hill 2002). Z vsemi Studijami so dokazali, da uporabniki slovarjev ne najdejo oz. ne vidijo vseh podatkov, ki so vkljuteni v slovarje. Enako velja tudi za kolokacije. Poudariti mora- mo, da Studenti ne razumejo protistavne problematike kolokabil~osti (vsaj ne v celo- ti), kar je ravno tako lahko moien razlog za Stevilne napake. Ce bi se zavedali dej- stva, da so kolokacije resnitno problematiten del besedja, bi bili verjetno pazljivejgi in jih ne bi preverjali samo v dvojezitnem slovarju ampak tudi v sploSnem enojezit- nem slovarju kot tudi v specializiranih slovarjih, ki so veliko obseinejgi in zaneslji- vejgi kot SAM, ki ga tako pogosto uporabljajo. 5. ZakljuEek S to empiriEno Studijo smo hoteli opisati teiave, s katerimi se sooEajo rojeni go- vorci slovenSEine pri enkodiranju. Rezultati kaiejo, da imajo nematerni govorci s ko- OALD pomeni Oxford Advanced Learner's Dictionary of Current English, glej bibliografijo. COBUILD pomeni Collins Cobuild English Language Dictionary, glej bibliografijo. LDCE pomeni Longman Dictionary of Contemporary English, glej bibliografijo. CIDE pomeni Cambridge International Dictionary of English, glej bibliografijo. MED pomeni Macmillan English Dictionary for Advanced Learners, glej bibliografijo. M. Vrbinc, Kriii in teiave rojenih govorcev slovenSEine s kolokacijami v angleSEini 109 lokacijami teiave, in sicer tudi v primeru, ko so bili na to problematiko opozorjeni. Kolokacije bi morali sistematitno poutevati v Soli, poleg tega bi morali gtudente se- znanjati z razliEnimi vrstami enojeziEnih slovarjev in z natinom vkljuEevanja in ob- ravnave kolokacij. Tako veliko Stevilo napak lahko pripigemo tudi dejstvu, da v Slo- venji pri pouku tujega jezika utencev ne uEimo rabe razlitnih slovarjev. Posledica tega je, da ne znajo izkoristiti velikega Stevila podatkov, ki jih vkljutuje vsak enoje- z i h i slovar. Kot pravi Tono (2001: 214) ,dictionary reference skills involve highly complicated cognitive skills*. Nadalje isti avtor pravi: ,Dictionary skills are problem- solving skills: users are trying to solve a particular linguistic conflict they have in understanding or producing a text, by consulting a dictionary.<< Zato bi bilo smiselno uvesti poutevanje rabe slovarjev v Solah i e na zelo zgodnji stopnji uEenja tujega je- zika, kar pa bi moralo biti seveda prilagojeno starosti in stopnji znanja utencev. To bi vsekakor pripomoglo k zmanjganju Stevila leksikalnih napak, kajti prek utenja vegtin rabe slovarja se utenci hkrati seznanjajo tudi z najteiavnejgimi podrotji be- sedja, kot je frazeologija. Obenem bi to lahko pripomoglo tudi k izboljianju stanja na izjemno zanemarjenem podroiiju dvojezitnega slovaropisja v Sloveniji. Bibliografija a) Slovarji Benson, Morton, Evelyn Benson in Robert Ilson 1997. The BBI Dictionary of Eng- lish Word Combinations, Second Edition, AmsterdamIPhiladelphia: John Ben- jamins Publishing Company. Crowther, Jonathan, Sheila Dignen in Diana Lea (ur.) 2002. Oxford Collocations Dictionary for Students of English, Oxford: Oxford University Press. Grad, Anton, in Henry Leeming 1990. Slovensko-angleiki slovar, druga izdaja, Ljub- ljana: DZS. Hill, Jimmie, in Michael Lewis (ur.) 1997. LTP Dictionary of Selected Collocations, Hove: Language Teaching Publications. Procter, Paul (ur.) 1995. Cambridge International Dictionary of English, First Edit- ion, Cambridge: Cambridge University Press. Rundell, Michael (ur.) 2002. Macmillan English Dictionary for Advanced Learners, First Edition, Oxford: Macmillan Sinclair, John M. (ur.) 2001. Collins Cobuild English Language Dictionary, Third Edition, London: Harper Collins. Summers, Della (ur.) 1995. Longman Dictionary of Contemporary English, Third Edition, Harlow: Longman Group. Wehmeier, Sally (ur.) 2000. Oxford Advanced Learner's Dictionary of Current Eng- lish, Sixth Edition, Oxford: Oxford University Press. b) Drugo Atkins, B. T. Sue, in Krista Varantola 1998. ,,Language learners using dictionaries: The final report on the EuralexIAILA research project on dictionary use*, v: B. T. Sue Atkins (ur.), Using Dictionaries: Studies of Dictionary Use by Lan- guage Learners and Translators, Tiibingen: Max Niemeyer Verlag (= Lexico- graphica Series Maior 88), str. 21-81. 110 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) Bkjoint, Henri 1981. ,The foreign student's use of monolingual English dictionaries: A study of language needs and reference skills<<, Applied Linguistics 213, Ox- ford: Oxford University Press, str. 207-222. Bkjoint, Henri 2000. Modern Lexicography: An Introduction, Oxford: Oxford Uni- versity Press. Benson, Morton 1990. >>Collocations and general-purpose dictionaries<<, International Journal of Lexicography 311, Oxford: Oxford University Press, str. 23-34. Biber, Douglas, Stig Johansson, Geoffrey Leech, Susan Conrad in Edward Finegan 1999. Longman Grammar of Spoken and Written English, London: Longman. Biskup, Danuta 1992. nL1 influence on learners' renderings of English collocations: A PolishlGerman empirical study<<, v: Pierre J. L. Arnaud, in Henri Bkjoint (ur.), Vocabulary and Applied Linguistics, London: Macmillan, str. 85-93. Cowie, Anthony P. 1981. ,The treatment of collocations and idioms in learners' dicti- onaries<<, Applied Linguistics 213, Oxford: Oxford University Press, str. 223-235. Dolezal, Fredric Thomas in Don R. McCreary 1999. Pedagogical Lexicography Today, Tubingen: Max Niemeyer Verlag (= Lexicographica Series Maior 96). Glaser, Rosemarie 1988. >>The grading of idiomaticity as a presupposition for a taxo- nomy of idioms<<, v: Werner Hullen in R. Schulze (ur.), Understanding the Lexicon: Meaning, Sense and World Knowledge in Lexical Semantics, Tiibin- gen: Max Niemeyer Verlag, 264-79. Howarth, Peter A. 1996. Phraseology in English Academic Writing: Some Impli- cations for Language Learning and Dictionary Making, Tubingen: Max Nie- meyer Verlag (= Lexicographica Series Maior 75). MelEuk, Igor 1998. >>Collocations and lexical functions<<, V: Anthony P. Cowie (ur.), Phraseology: Theory, Analysis, and Applications, Oxford: Oxford University Press, str. 23-53. Mitchell, T. F. 1971. >>Linguistic 'goings-on': Collocations and other lexical matters arising on the syntagmatic record<<, Archivum Linguisticum 2, Oxford: Oxford University Press, str. 35-69. Nesi, Hilary in Richard Hail1 2002. >>A study of dictionary use by international stu- dents at a British university<<, International Journal of Lexicography 1514, Ox- ford: Oxford University Press, str. 277-305. Quirk, Randolph, Sidney Greenbaum, Geoffrey Leech in Jan Svartvik 1985. A Com- prehensive Grammar of the English Language, London, New York: Longman. Sinclair, John M. (ur.) 1990. Collins COBUILD English Grammar, London, Glasgow: Collins/Collins ELT. Tono, Yukio 2001. Research on Dictionary Use in the Context of Foreign Language Learning, Tubingen: Max Niemeyer Verlag (= Lexicographica Series Maior 106). Prispelo oktobra 2003, sprejeto januarja 2004 Received October 2003, accepted January 2004 M. Vrbinc, Kriii in teiave rojenih govorcev slovenSEine s kolokacijami v angleSEini 111 Kriii in teiave rojenih govorcev slovenSEine s kolokacijami v angleSEini Prvi del Elanka obravnava kolokacije v anglegEini in razvrstitev kolokacij glede na zgradbo. Nato se osredotoEi na protistavne probleme, na katere naletijo rojeni go- vorci slovengEine pri enkodiranju. Poudarek je na gtudiji, ki smo jo izvedli, da bi ugotovili, kakgne napake se pojavljajo na podroEjy kolokacij, kadar rojeni govorci slovengtine prevajajo iz slovengEine v angleEino. Studija je bila izvedena med Stu- denti anglegtine, ki so bili pred prevajanjem seznanjeni s kolokacijskimi omejitvami. Poleg tega smo jih spodbujali, naj tim veE uporabljajo slovarje. Predstavljena je ana- liza napak skupaj s pogostnostjo posamezne vrste napake, ki se je pojavila v gtudiji. Poudarek gtudije je na leksikalnih kolokacijah, Eeprav delno upogtevamo tudi slov- nitne. V zadnjem delu Elanka so navedeni moini razlogi za napake v prevodih Stu- dentov, podan pa je tudi kratek opis obravnave kolokacij v najobseinejgem sloven- sko-anglegkem slovarju, ki je na voljo na trgu. Rezultati, predstavljeni v Elanku, ka- iejo na nujnost pouEevanja kolokacij v Soli, hkrati pa opozarjajo, da je treba gtuden- te seznanjati z razlitnimi vrstami enojezitnih slovarjev in vkljutevanjem kolokacij vanje. Collocations in English as Potential Pitfalls for Native Speakers of Slovene The first part of the article deals with the treatment of collocations in English and the classification of collocations according to the structure. It then concentrates on contrastive problems encountered by native speakers of Slovene when encoding. The emphasis is on a study conducted to find out what types of mistakes are made in the field of collocations when native speakers of Slovene translate from Slovene into English. The study was carried out among students of English who had been given instructions about the collocational restrictions prior to the task. Besides that, they were encouraged to use their dictionaries as much as possible. An analysis of mistakes is presented together with the frequency of a specific type of mistake that appeared in the study. The emphasis of the study is on lexical collocations, although grammatical collocations are not entirely ignored. The last part of the article gives possible reasons for the mistakes in the students' translations and provides a brief description of the treatment of collocations in the most comprehensive Slovene-En- glish dictionary available. The results presented in the article suggest that collocat- ions should be taught at school and at the same time students should also be ac- quainted with different types of monolingual dictionaries and their treatment of col- locations.