večerna] priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak dan razen netlelj in praznikov ot> £3. uri zvečer. fcrocUaštvo upravnistvo: Kolodvorske ulice fttov. 16. — Z urednikom so more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi so no vračajo. — Inserati: šestatopna petit-vrBta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji di.>, h<» p^puei. — Velja za Ljubljano v upravništvu: za celo leto 6 gld., za pol lota 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na meaeo 60 kr., pošiljatov na dom velja mesočno 9 kr. več. Po poiti velja za celo loto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 85 kr. Ste v. 109. V Ljubljani v petek, 15. maja 1885. Tečaj II. Knez Bismarck o posvečevanji nedelj. Nemški državni zbor sc* je v zadnjem zasedbi mnogo pečal s stanjem priprostega delavca. DoIgo vrsto važnih zakonov je sklenil, da bi po 8voji moči pomagal bedi delavskega stanu, odpravil temelje proiipostavnemu gibanju med težaki in kolikor možno zaprečil ostudne anarhistične pojave, ki se oglašajo vedno bolj nujuo iz delavskih krogov. Sam železni kancelar bil je deloma začetnik predlogom o zboljšanji delavskega stanu m čestokrat poprijel je za besedo in javno izrekel silno potrebo, da se pomaga malemu možu. Zadnji izmed predlogov, ki so se stavili v ta namen v državnem zboru, bil je predlog o posvečevanji nedelj. Konservativna in klerikalna stranka nasvetovali ste zakon, da se v bodoče nedelja ne sme porabiti kakor delavni dan; ona naj kode odmenjena počitku in novemu zbiranju one-Tut>^e delavčeve moči. Zoper ta predlog, oglasil Bismarck nič manj nego štirikrat. Znano Je bilo do zdaj o kancelarju, da je odločen pro-1Vn>k nedeljskega dela; zbudilo je torej veliko in Vztraj«o začudenje, ko je knez z mogočno svojo _ °sedo jel pobijati ljudomili predlog in se odločno Ul’ekel za delo v nedeljah. Vzroki, katere je navajal kancelar v svojem J1 zoper posvečevanje nedelj in praznikov, so v dela^ potezab ^deči: Glavno vprašanje je, ali v^c s prosto nedeljo in prostim praznikom kaj Podobi ali ne. Vsak bode gotovo rekel, da ne slu'k Z8U^’ti 14 Procentov svojega letnega za-vla s tem’ da v pruznikih roki drži križem. ’r:/1UČUjlh posvečevanje nedelj sploh ni 1 a pr' P'i plavžih, v pivarnah itd. Tukaj Listek. se ne sme z delom prenehati, kajti potem se uniči trud celega tedna. A tudi tam, kjer bi lahko počivali, nastane vprašanje, ali zamore delavec 14 procentov svojega zaslužka pogrešati? Kdor zasluži na leto GOO mark ali 200 tolarjev, zgubi vsega vkup, ako v praznikih ne dela, kacih 72 mark, torej vsak mesec 6 mark. Kdo bode tirjal od delavca, da žrtvuje to svoto nedelji na ljubo? Nekateri trdijo, da bi mojstri in tovarnarji morali delavcu toliko doplačati, kolikor zgubi s )osvečevanjem nedelj. A pomisliti je treba, da je skoro neverjetno od onih, ki delavce najemljejo. Tudi nastane vprašanje, bode li industrija, ki bi prevzela take žrtve še zamogla konkurirati z dru-zimi deželami. Obrt na pr., katera skupi na loto za 700000 mark, bi imela zgube 100000 mark. tfi gotovo, da bi to zamogla prenašati. Ako se industrija oškoduje, kaznuje se s tem nazadnje vender le delavec. Tovarnar mora tovarno zapreti ali pa mnogo delavcev odpustiti. V obeh slučajih je delavec na slabšem. Pač je res, da se delavec v nedeljo odpočije, a mnogo je tudi tacih, ki imajo plave“ ponedeljke. Delo ob nedeljah se lahko prepove, a tega ni mogoče vkazovati, kako naj delavec praznik prebije. Zdravje je največja dobrota in najdražje blago — a kaj pomaga to delavcu, če mora stradati ? Za vse to vlada ne more odgovornosti prevzeti. Enqueti o tem bi se pač ne protivila; treba je delavce poprašati, kako oni sami sodijo o tej stvari. Vlada pa ne more kar brez poizvedanja razrušiti delavcu temelj njegove eksistence, prodati ga lakoti in pomanjkanju, samo da bi mu ne vzela nedeljskega zabavanja! Desnica državnega zbora bila je po takih besedah kancelarjevih jako osupnjena. Stvar se vsled njegovega nastopa ni dognala in sklenilo se je, Inštruktor. (Prosto preložil J. Bedčnek.) (Dalje.) tjžt g0j.|no DarinCinega okna gredč so še enkrat z njim n0?6, kjer mu je ostalo ranjeno srce in uže tr(]a življenja. Luč je imela, zunaj pa sfCu) L. e,*la nastala. Skrivna bolest leži mu na 88 teži ) 't’ katere do sedaj niti P°znal uiJ- Tak° P0)pnini k* nail°že zaječal, kakor ranjena, Priložnosti*1 ^ D° Sed^ krepil ga ->e ob vsaki fcija talo \ toliko še pogum in moška ener- Ijiv’ taka orh,UUtek Pa je Uk6 slaboten< tak<> Prh- t la n nezn!;1103' 80 ga je Polastila' da ^oli ga, m neznosmi mu je raisel: nNikdai. več jfl u. 0b V1 0 - 0(i oknom obstoji ter misli, ko »i se vender vsaj še enkrat prikazala neskončno > a mu oseba. Misli se mu zamotajo z občutki olobur, stal je in stal, pa sam ni vedel zakaj l°ji Prestrašen se po čelu obriše in vpraša, je li 0 pri iJravi pameti. V tistem trenutku zadene da se zakon preloži in pri drugi priliki zopet v obravnavo spravi. A ne samo v državnem zboru, tudi drugod se vtis zadnjega Bismarckovega govora še ni polegel. Na jedni straui veselo odobravanje, na drugi, posebno delavski, pa ne laskavo pritrjevanje. Pač je res, da delavec nekaj krajcarjev izgubi, ako počiva v nedeljo, a vender se Bismarckov govor čuje kakor nekaka skrajna proklamacija onega »boja za obstanek", kakor ga nam novejši prirodopisci slikajo v natori, in zato se ne smemo čuditi, da je zbudil veliko nasprotstvo. Pač kancelar pripoznava, da je počitek v nedeljo dober, a zaradi par mark naj se vender dela. Težak naj porabi skrajne sile svoje, da mu ne odpade nekaj izgube, če praznuje v nedeljo, a to je večinoma le navidezno. Dandanes, ko se navadno le od „kosa“ plačuje, se o izgubi skoro ne more govoriti. Mož, ki je imel v tednu jeden dan počitka, poprime se lahko s čilimi močmi v ponedeljek dela. Krepak na telesu in umu napravi do druge nedelje več, nego bi izvršil po neprestanem delu. človeško telo ni podobno stroju, ki se giblje noč in dan, ako mu le kurimo ali mu dovajamo vode. Telo potrebuje počitka, in jako dvojljivo je, če odvaga mesečnih 6 mark izgubo na telesnem blagostanji. Delavec pač zdrži nekaj let neprestano delo, a starosti ne bode doživel — kar gotovo ni v dobiček industriji in narodnemu premoženju. Slab in medel družinski oče zapusti še mlad celo kopico slabotnih otrok, ki hirajo na duši in na telesu ter dostikrat pripadejo soseski v nadlego. To so važne in neovrgljive posledice skrajne uporabe človeškega telesa. V krajih, kjer se delavčeva moč brezobzirno izsesava, tam opazovalec uže na obrazih in postavah delavcev lahko spozna, kako se jim zoprn glas ob njegovo uho, kojega je porogljivo hrohotanje spremljalo. „Gospodine, kaj imate še tukaj postopati, ali se vam še niso oči odprle?" Stanko se predrami in vidi Milana in barona poleg sebe. Menda sta mu sledila. „Kakor vidite, ravno odhajam!" „Res? Želeti pa bi bilo, ko bi se vender ne koliko podvizali, ni vam uikake sile pod okni postopati." Stanku šine kri v lice. Razburil ga je za-sramljivi napad, uže je hotel, prav osorno odgovoriti, kar se premisli in le z ramama pomiga. »Gospod doktor menda žalostnega Togenburga žalega spomina posnema", pristavi s hrohotom baron. Zasramovanje iz teh neslanih ust je razburilo kri Stankovo po polnem. P° pravici rečeno, pa je ravno od te strani razžaljenja pričakoval, koje mu je objekt ponudi, nad katerim si izprazni ves svoj žolč in davno pokrito in zadržano jezo ohladi. »čuvajte se gospodine nadlajtenant, domislil bi se sict , da silno radi streljate." »Je li to nekako žuganje?11 „D&, in ob enem svarilo za zavratne pobaline." „Gospodine zadostili mi boste, ako ste sicer zadostenja zmožni", zarepenči se baron. „Da sem tega zmožen, bodi vam porok moja doktorska diploma, kojo ima pri sebi, in da vam te radosti ne odrečem, bodite prepričani, ker me je jako trdna volja vašim človeški družbi jako nevarnim zabavam peruti pristriči." Baron se zgane. „In jaz", nadaljuje Milan, »se tudi še nisem odpovedal upanju na par svinčenk z vami, in ako bi se branili, vam rečem, da ste strahopet po-uličnik!" „Vaše razžalenje je jako po ceni, gospod Svetličev, kajti dobro veste, da se z vami ne streljam." „Prisilil vas bom k temu", sikne Milan, Je li vam to zadostuje!" Prodno se je še Stanko zavedel, oplazil ga je Milan z dlanjo po obrazu. Tožen jek, poln bolesti in besnostii, začuje se iz Stankovih ust. Spozabil se je ta trenutek. Z zobmi škripaje pograbi lajtenanta čez pas, povzdigne ga kakor mlado mačko visoko nad glavo in treščil ga bode ob trdi, kamenit tlak z vso silo, da se mora razmazati. Vender v poslednjem treuutku godi; kakor sence lazijo okolo, živi stroji, brez pravega veselja do dela. In mladi zarod, ta je da se Bog usmili! To so važna in pomenljiva ugovarjanja, katerim nasproti bodo Bismarckovi nazori težko stališče imeli. Ako kancelar trdi, da je posvečevanje nedelj in praznikov le nekako agitatorno sredstvo za one, ki so stavili dotični predlog, s tem pač ne bode prodrl. Stvar je preveč važna za ogromno večino naroda, dn bi se mogla s tako nizkega stališča opazovati. Izrek! „Spoštuj praznike11 je preveč ukoreninjen v masi, da bi ta čul zatrle besede železnega kancelarja. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. »Pokrok" razmotriva v članku o volitvah tudi vprašanje o nemščini kot državnem jeziku ter pravi, da so vsi avstrijski narodi pripravljeni sprejeti rabo nemščine, v kolikor je potrebna kot državni jezik, za vojaštvo, za parlament in za občevanje z višjimi uradi; a zahtevi, da se nemščina kot državni jezik proklamira, se mora vsakdo vstavljati. Povišanje carine na žito v Nemčiji daje mnogim avstrijskim listom povod, da se zopet obširneje bavijo s tem vprašanjem. „N. fr. Pr.“ meni, da nastaja med Nemčijo in Avstrijo vsled nemške varstvene carine gospodarsko razmerje podobno boju. Osebito tendenca povišanja carine na žito obrnjena je skoro izključljivo proti Avstriji, ker razen Rusije in Avstrije druge države izvažajo le malo žita. Do zdaj se je mislilo, da bode mogoče med obema državama tudi na gospodarskem polji mogoče doseči lepo sporazumljenje — zdaj je nada zginila. Nemška carinska politika namerja gospodarstveno oškodovati Avstrijo. »Fremden-blatt“ pa piše o isti zadevi: »Povišana nemSka carina na žito mogla je biti, dokler je bila v španjsko-nemški pogodbi neznana, obrnjena samo proti Rusiji, Ameriki in Indiji, zadela pa ni Av-stro-Ogerske in to je bil jedini moment za misel, da Nemčija neče s svojo carinsko politiko škodovati Avstriji. Ta moment pa je zdaj zginil. S tem in z izjavo, da bodo te carine na žito veljale še čez leto 1890, je dokazano, da se vsaj za zdaj neče carinsko-politično sporazumljenje z Avstrijo." Ogerski državni zbor kaj hitro izvršuje svoje delo. Kakor se poroča iz Budimpešte, posvetovati se ima le še o posojilu 18 milijonov ter o nekaterih zakonih o vicinalnih železnicah, potem pa se bode dn6 20. t. m. uže zaključil. Ogerska gorenja zbornica bode pri današnji seji izvolila iz svoje srede petdeset dosmrtnih članov. Po izkazu, katerega je načelnik dotičnega odseka predložil v slednji seji, imajo kvalifikacije po premoženji zdaj dvostoindvajedna članova zbornice, med temi voj- se premisli in lajtenanta zopet mirno na zemljo postavi, rekše: »Tudi prav, najprej eden, potem drugi!" v krčmi me najdeta. »Znano vam bode, da je stvar nujna, ker sta pa sekundant in zdravnik nekoliko od rok, se dvoboj še le jutri večer ali pa po jutranjem zjutraj prične." »Kakor vama drago, meni se ne mudi, in me tudi formalnosti vrlo malo brigajo. Ako za zdravnika in še za tretjo zaupno osebo znate, zadosti bo. Le toliko si izvzamem, da stvar ostane tajna, da ne bode nihče kompromitiran. Tisti pa, ki na terišču ostane, ponesrečil je pri lovu." Po teh besedah obrne oficirjema hrbet in odide. »K slovesu tužno ura bije; — V britkosti mi srce trepoče, Solzč zalivajo oči. Oli sladkih sanj, goljufne srečo, Bog vas obvar’, željo goreče! Miruj sreč in utihni mil" »Ohol* vsklikuil bodeš, ko ti dojde ta list v roke. »Sedaj še le postal Bi pesnik, ko boš uže voda Koburški, 8 knežov, 155 grofov in 88 baro-. nov,- med grofi je 13 Eszterhazyjev in 16 Zichyjev. Iz Levova se poroča, da bodo uže v tekočem meseci obhodili avstrijski in ruski delegiranci meje, da določijo potem natanko mejno črto proti Podoliji in Volhiniji; to zgodilo se bode na prošnjo ruske vlade. Ruski delegiranci so uže izbrani, avstrijski pa se bodo v kratkem določili; potem pa takoj odidejo na mejo. Tuje dežele. Kakor smo uže na kratko omenili, odstopilo je srbsko ministerstvo. Takoj po prihodu iz Niša dal je minister za notranje zadeve Novakovič ostavko. Ker se je uvidelo, da hoče Novakovič ostati odločno pri svojem sklepu, vložili so tudi ostali ministri demisijo, češ, naj kralj razpolaga z vsemi portfelji, kakor mu drago. Kralj naročil je Garašaninu, naj sestavi nov kabinet; naj-brže pa ne bode v novem kabinetu mnogo sprememb. Zdanji grški kabinet sestavljen je večinoma iz mož, kateri so uže pod Komundurosom igrali važno vlogo; to so večinoma prebrisani državni, pravniki, učenjaki. Narod si obeta od tega kabineta mnogo dobrega. V Carigradu izhajajočim listom prepovedalo je oblastvo, pisati o egiptovskih zadevah, o rusko-angleškem razporu ter o razdvoji med ekumenič-nim patrijarhom in bolgarskim eksarhom; prepovedalo se jim je na dalje tudi, poročati o verskih zadevah nemohamedanskih verskih društev in o zadevah, tičočih se njihove vere. Dopisi. Z Dolenjskega, 12. maja. [Izviren dopis.] (Gosp. šuklje in njegovi nasprotniki.) Malo časa nas še loči od dneva, ko bomo stopili na volišče, da volimo v državni zbor poslanca za skupino dolenjskih mest. Kot kandidat za ta vele-važni mandat se je oglasil na ponudbo g. prof. Šuklje. Gled6 kandidature njegove sta se do zdaj javila -Narod" in^Slovenec" protivno, vjffgčttdai solidarnosti io skupno pobiiaie. Da se »Narod" Upira g. Šukljeju, umljivo nam je. Saj mu je ta kandidat orodje, s katerim udriha po našem — deželnem predsedništvu. Doslednost v nedoslednosti je itak dedni greh, katerega se menda »Na-rod" ne bo iznebil nikdar. V politični svoji kratkovidnosti danes graja in podira, kar je včeraj hvalil in zidal. Brez trdne zaslombe v narodu, omahuje; brez pravega smotra, tava po temi. Ni čudo, da se v svojem političnem kretanji zaletuje zdaj sem, zdaj tja,. Gosp. Šuklje je bil, če se ne motimo, nekedaj odličen »Narodov" sotrudnik. Toda sunt oerti denique fines, mislil si je g. Šuklje. Samo-stalnosti svoje ter boljšega prepričanja ni hotel žrtvovati »Narodovemu" političnemu partikularizmu. ^Odtegnil mu je svojo podporo, in zdaj mora občutiti srd — maščevanja. Tako si razlagamo pro-fcivnost »Narodovo" gledč kandidature Šukljejeve. UProtivnega vedenja »Slovenčevega" v tej za-l j evi si pa ne moremo raztolmačiti. Od kodi čudnall prikazen, da se „SIovenec" in »Narod" v najno-” vejšem času kar bratita, da si sta bila menda vender od početka načelno svoje vodilo? Kateri izmed obeh je popustil načelno svoje vodilo? Komu ne pride tu na misel sprijaznenje med Pilatom in Herodom? »Slovenec" si mora vender biti svest, da duhovščina naša, je. z, g. prof. Š. v jednem in istem političnem taboru. Prepričan, da sami sebi , prepuščeni ne moremo vspehovati v naroi^ ( svojih naporih, oklepa se g. Š. tesno sedanjefl8nl prijazne vlade ter merodajnih organov njenih je i naše prepričanje. Nepozabljivi nam ostauej0 , politični vspehi, ki smo jih dosegli ravno pod **a' (( čelništvom našega sedanjega, velezaslužnega gosp-J deželnega predsednika. Brezm^H10^ zaupanje narodovo duhovniki vživamo. Smemo li z njim igra11 se? Ali morda mem~^Slovenec“, da je fakcijozna, nam sovražna stranka izmrla? MSni li, da so za' grizeni naši politični nasprotniki uničeni? Jako se moti, ako je tacih misli. Čemu torej ruši podlagOi na kateri sloni sedanji nam prijazni vladni z>' stem? Čemu nas razdružuje, cepi, ki smo celo naj' tesneje združeni, še vedno — slabi? Čemu nas smeši pred svetom? Morda se Pa »Slovenec" iz osebnih mrženj protivi kandidatu** Šukljejevi. Kolikor mi poznamo g. Šukljeja, in sicer po javnem njegovem delovanji, moramo n*11 dati častno spričevalo. Kot deželni poslanec se je gosp. Š. v vsaken oziru obnašal možato, izgled**0' taktno. Gledč discipline mu ne moremo očitati j najmanjšega pregreška. To mora priznati vsak, ki hoče biti pravičen in pošten sodnik. Diči ga poleg itega temeljita, vsestranska izobraženost, možata [energija, redka zgovornost, goreča vnema za blagor laomovine. Ravno takošne lastnosti terjamo od svojih zastopnikov. Čemu torej otročariti ter brft' niti se moža, ki ima vso sposobnost za poslani#*1 mandat? Da je gosp. Š. vrhu^tega simpatična 0se^a J. yladnih krogih, ga. mOK^ priporočati tim bolj-Tre^o3lm5~vladine poti tudi ml? Se li ne leske 0 na praporu sedanje vlade glasilo: konservatiz0®’ ravnopravnost? Ali ni to gžtslo tudi naše vod* v političnem kretanji? Čemu torej odrivati moŽft< ki spoznava našo politično vero? Kandidat naš g. Šuklje združuje v sebi vse lastnosti, po katerih se ima odlikovati narodni zastopnik v parlamentarni areni. Vse dobre strani prejšnjega državnega poslanca, g. grofa Marghe-rija, dičijo tudi osebo g. Šukljeja; ni tedaj vzroka, zakaj bi ne združili 2. junija svojih glasov v osebi g. profesorja Šukljeja. Bodimo edini, složni« v resnici domoljubni. Duhovnih' kmalo sive las6 dobil?" Pozno si se vdeležil tega greha zaljubljene in preširne mladosti! Dragi prijatelj, naj bi ti še tak6 primeren citat napisal, najboljša primera je šepasta, in vsak je svoje sreče kovač, in kedor je namenjen za konopec, ne uteče vešalom, kajti vsakemu je usoda usojena in ravno moja je tako strahovito zapletena, da do najzlobnejega pesimizma uže nič več ne manjka, kakor le še koraka! Znana ti je moja usoda, ker si moj prijatelj. Misli si torej človeka, ki je do svojega šestindvajsetega leta v trdni veri živel, da je sin premožnega plemenitaša starega plemena, nosilec častnega in visokodonečega in čislanega imena, in je v tej trdni veri dorastel. Nikdar se mu ni najmanjša stvarica odrekla, temveč vsakošna koli volja izpolnila, toliko da ni zvezd iz neba klatil. Dalje si predočuj, da je oče temu mladenču, ki je bil kakor nalašč za srečo rojen, v njegovem 26. letu naznanil, da ga je bil še pred njegovim rojstvom zaročil z devojko, katera se je sto milj daleč od domačije na kakem pozabljenem gradu pred devetnajstmi leti zanj rodila, ter da je sedaj čas prišel, da se izpolni dana beseda in ta mladeneč dekletu, kojega še nikdar videl ni, ki še ne v0> ali mu bode mogoče ljubiti jo ali ne, v z^°n roko poda. Je-li da je to romantično, jako ron*an' tično? Nič manj pa despotično, in tako se je t0 mladenču zdelo, ki je imel trdno voljo, da si d0' vojko v zakon sam poišče. Radi tega se je star«e razhudil, in ker je oni tudi le svojo tiščal, P*’e' obrne se hudovanje v strašno jezo, v kateri *** je neko skrivnost razodel ter ga s pomočjo tis svojemu namenu pridobiti skušal, ali vrlo n*u} f spodletelo. Kaj li mu je povedal? Saj ti ni skr*v nost in dobro veš, kako je stari baron svoje*11^ sinu nekega dnč rekel: da ni njegov sin, tem^ le rojenec. Mlada bližnja sorodinca njegova 2 ljubila se je v nekega pevca Nikoliča, s koji*®^, je po svetu podala in se je mater čutivši se -z njim poročila, samo da otrok zadobi P0*,-^, ime! Potem pa jo je zapustil, zapustil v revs ^ nesreči in sramoti, izvržek lastne družine i>ft , lost ptujih rok navezano. Pisala jo baronu i» P fl-sila ga pomoči za svojega otroka; njej sami bilo nič več sile, kajti glad, tuga in žalost sp ^ vili so jo prezgodaj v črni grob, kamor jih y pade na žrtvo strastno ljubečega srca. Bar°n sporazumljenji s svojo gospo, ki je bila biezo Razne vesti. — (Dodšina iz morja.) Iz Bruslja se piše: »Pred. dobrim letom potopila se je bila belgijska la-dija, na koji je bilo 124 ljudij, ki so vsi prišli ob življenje. Med ponesrečenimi bil jo tudi Andrews Mi-cbaelson. Predenj je podal se na morje, vložil je ves svoj denar in drugo dragocenosti v vrednosti 39 000 dolarjev proti potrdilu pri banki »Herschild" v Haslu na Danskem. Dediči Micbaelsonovi obrnili so se tedaj do njega, ko so je bila potopila ladija, a ker je ta mislil, da se list, s kojim je prejem vrednostnih stvarij potrdil bil, no bode mogel več dobiti, branil so je, gori navedeno svoto izročiti in je sploh zanikaval, da bi bil kedaj kaj prejel. Zaradi tega so dediči skrbeli za to, da so so vsa trupla in vso druge reči, ki jih je va-lovje prinašalo do suhe zemlje, natanko preiskovalo, a dotičnega potrdila niso mogli dobiti. Te dni pa je morje vrglo mal zaboj na suho. Oddali so ga danskemu konzulu in ko so različne uže zelo poškodovane papirje, ki so so v zaboji nahajali, natančneje pregledovali, dobili so v mes tudi potrdilo čez 39 000 dolarjev. Konzul je to takoj naznanil v Kopenhagen in dediči ponesrečenega Michaelsona so srečno prišli do 8vojih pravic in svojega premoženja (Kitajska imena.) Dolga, zložena imena, k’ jih nahajamo pri Kitajcih in ki vzbujajo naše obedovanje, razlaga nek francosk časopis na sledoči način: Prvo ime, ki ga dobi vsaki novorojeni Kitajc, 111 sicer, kader je dopolnil četrti teden svoje starosti, jo tako zvano »mlečno ime“. Večjidel obstoji to prvo 118e le iz kakega števila, s katerim se mu odmeri pro stor v rodbini. Taka imena so A-jan, A-zam, A-luk itd., kar pomeni številka 1., štovilka 2., številka 3 'td. To ime obdrži otrok, dokler ne začne v šolo hoditi. Tedaj pa dobi drugo ime, ki kolikor toliko zaznamuje, kake lepe čednosti so v nadebudnem kažejo, ali pa tudi v njem le žele. Taka na pr. so imena: »mlada čednost", „cveteča ali zoreča oliva", »lopapisava", »izvrstna tinta" itd. Kitajci imajo razen tega stalna rodbinska imena, ki se navajajo vselej najpred pred vsemi drugimi imeni in naslovi. Kader pride Kitajec v tisto starost, da so oženi, dobi tretje ime, in ako vstopi v ^s&rsko službo, še četrto ime. Ako ima prebivalec »^beškega cesarstva" razen toga še kako kupčijo, pri-!0^ si še peto ime, da, zgodi se, da dobi tudi še šesto ime, to pa uže po smrti, katerega mu dajo njo e°vi za njim žalujoči sorodniki. Ženski spol je v tem 0ziru nekoliko pohlevneji. Ženske dobe samo mlečno lme> kakor: »cvetka", »sestrica", »biser" itd., kate-re8a zamenjajo še le tedaj, kader se omože z novim lun^«n'm *monom> kakor: »jasminov cvet", »sreberna 2en? ’ »sladka vonjava" itd. A ta imena dajejo se 1 1° v ožjem rodbinskem krogu; drugače kliče se Žena P° r°dbinskem moževem imenu, kateremu se pri' kak1 n^°no Projšnjo rodbinsko imo, tako nekako, r Pn nas, ki pravimo: gospa M, rojena Z. n- a Za 8v°jega vzel in celi svet je v njem le det d6te videl! iz daljšega popotovanja so ovo MoC 8 saboJ pripeljali in to dete bil sem jaz' r®.dn^ J® da se mu jaz iz gole hva Se^°8tl *! tvovati moram, a meni se ni hotelo! Ko j2r stvai dobro prevdaril, sem mu še določneje štui Sv°je mnenje, da preveč samega sebe spo- Rone^’ bl v tako 6olJufij° Privoliti mogel Zna/6 tud* men’ P°trpežljiv°st potekla. n°8ti n j 86111 zadosti, in ravno s pomočjo uče Še] s„ ejal sem se, sam svoj kruh zaslužiti. Od Oiej)j ne da bi bil zvedel, kako je bilo ime na 20p , 01 m| nevesti. Znano ti je, kako sem se dez ?°d imenom moje matere uka poprijel ter instrnUf !6ta doktorat napravil in takoj na to za ti ie mSa tukaj le v službo 8topil- Tako daleč , ,J Us°da jasna, in če ravno nezavidljiva vender tud, »«, ^ ^ slovet prf ^ ™ 1 pa' ®edaj pak zagne se žalostni boj ! — kruta iionija bridke usode! — Dekle, kojega šem se tako branil vzeti in ne da bi bil le za ^jeno ime vedel, našel sem tukaj v domači graj-®ki hčeri, in iz pogovora ob priložnosti njenega godu izvedel, da jo je njen oče sinu mojega l'®dnika pred 20 leti v zakon obljubil. Začel sem Domače stvari. — (Pomiloščenje.) Nj. veličanstvo cesar je korarju dr. Lav. Gregorcu, kateri je bil prod celjskimi porotniki zaradi nekega spisa v »Slov. Gospodarji" obsojen v zapor, blagovolilo kazen odpustiti. — (Imenovanja na Primorskem.) Poljo-dolski minister jo- imenoval namestnika gozdnega oskrbnika gozdnega vodstva v Gorici Maksimilijana Schwei-gerja gozdnim oskrbnikom. Koncipist deželnega namestništva v Trstu Eudolf pl. Amberg je bil imenovan začasnim okrajnim komisarjem in Alojzi Laf-ciac namestniškim koncipistom. Stavbenega urada praktikant Anton Hall or je bil imenovan stavbenim pristavom za Primorsko. — (Umrl) jo dnč 14. t. ra. tukaj gosp. Fran Ksav. Souvan, bivši trgovec, posestnik, kurator kranjsko hranilnice, ravnateljski član kmetijsko družbe itd., 86. letu svoje dobe. Pogreb bode jutri popoludne ob 4=Va- ure iz Malniškega poslopja. — Pokojnik se je narodil v Ločni pri Rudolfovem. Uže v mladih letih prišel jo v Ljubljano ter služboval pri raznih trgovcih V 1. 1836. ustanovil je zdanjo trgovinsko hišo Fr. Ksav. Souvan. Pokojnik užival je pri someščanih ljubezen in zaupanjo. Bil je več let član mestnega odbora in trgovinske zbornice. V 1. 1866. izvolil ga je mestni volilni okraj Kočevje-Ribnica v deželni zbor. Posebno pa je s svojim marljivim delovanjem mnogo koristil kmetijski družbi kranjski, kateri jo kot član osrednjega odbora mnogo pripomogel do zdanjega razvoja. Pokojnik je bil posebno navdušen čebelar; na čitalniškem vrtu priredil si je vzgleden čebelnjak; tam je vsakemu z velikim navdušenjem pripovedoval o kranjskem čebelarstvu ter mu izkazoval modro urejene panje Kadar je šlo za kak obče koristen namen, vselej je imel pokojnik odprto roko, o čemer pač mnogo more pripovedovati trgovsko pomočno in penzijsko društvo Značajnemu rodoljubu in vrlemu človekoljubi blag spomin! — (Qui lene distinguit, lene docet.) V zadnji svoji številki pripoveduje »Slovenec" vernim bra.cem svojim senzacijalno novico: »Slovenski je- ik za obligatni učni predmet na ljubljanski roalki je propadel." (Kaj ne, kako divna stilizacija!) Gosp. Hribar (nikoli brez tega!), tako nekakč piše »Slovenec", predlagal je (seveda, tak pedagog!), da se vpelje slovenščina na veliki realki »za obligatn učni predmet". (Dobro!) Toda učiteljski zborvčlike realke je imel baje nedavno konferenco, v kateri »se je zahteva po vpeljavi slovenščine za obligatni učni predmet odbila". (Bomba! — Ljudje božji, križajte ga!) K toj novici, v katori »Slovenec" po stari svoji navadi spet otrobe veže, dostavljamo to, da učiteljski zbor velike realko v Ljubljani ni čakal niti včlikega šolnika gosp. Hribarja, niti »Slovenčevega" pčdagoga, ampak da je, uvažujoč vsestranski učni na- jo ljubiti, ljubiti iz cele duše, kakor le krepka moška natura ljubiti more, ali žalibože prepozno, kajti, odkar so mi skrivnosti mojega rojstva razodete, je za-me izgubljena, ker nedosegljiva! Najlepše je pa to, da me tudi ona neizmerno ljubi! Pri samem spominu, da mi je sreča tako pred nosom hrbet obrnila, da sem vse, vse izgubil, ob, izgubil za večne čase, zblazml bi človek in vsako uro od svojega rojstva dalje do poslednje minute pred svojo smrtjo proklel! Kakor si sam lahko misliš, ji nisem ničesar o tem omenil, ona samo to vč, da jo brezmerno ljubim, ljubim brez upanja, ker sem le siromašen inštruktor. Še bi se vsa stvar polegla, ko bi imel dovolj kosmato vest, da bi pisal svojemu redniku, da sem pripravljen, z namenjeno mi nevesto poročiti se, takoj bi se dobri mož z menoj spravil in skrivnost mojega rojstva —- bi ne bila istina! Tukaj bi lahko rekel, da sem pod krinko domačega učitelja hotel svojo nevesto spoznavati in vse bi šlo gladko. Kaka vesela igra, katera se bo pa vsled mojih poštenih nazorov oh le prezgodaj v žalostno dramo spremenila! (Dalje prihodnjič.) predek ljubljanskih realcev in načela zdrave pedagogike, že leta 187 9. po e. kr. deželnem svetu sam prosil slavno c. kr. naučno ministerstvo, da naj se na c. kr. veliki realki uvede slovenščina kot obligatni učni predmet za vse učence slovenske narodnosti. In slavno c. kr. naučno ministerstvo ni samo to prošnjo uslišalo, ampak je na predlog ravno istega učiteljskega zbora, oziroma c. kr. deželnega šolskega sveta, zaukazalo, da naj se za učence nemško in italijanske n&rodnosti, ki se žolč učiti slovenščine, osnujejo trije posebni slovonsko-nemški tečaji. Slovenščina je zatorej (brez g. Hribarja in brez »Slovenca") na ljubljanski realki že pet let obligatni učni predmet po vseh razredih za vse učence slovenske narodnosti brez razločka in brez izjeme; eb enem je pa slovenščina na realki tudi učni predmet za tiste Nemce in Italijane, kateri se je žele učiti. Kaj tedaj je sklepal ali sklenil učiteljski zbor velike realke v zadnji konferenci svoji, tega ne včmo; a to dobro vemo, da ni mogel sklepati o tem, da naj se vpelje slovenščina — kakor trdi »Slovenec" — za obligatni učni predmet, kor je na ljubljanski realki že pet let kot obligatni učni predmet vpeljana. Dalje pa tudi to včmo, da »Slovenec" najbrž ne pozna gosp. Hribarjevega predloga, o katerem piše v zadnji številki svoji. Predlog je namreč bistveno drugačen, nego trdi »Slovenec" Zatorej konečno konstatujemo, da »Slovenec" ali ni vedel, kaj piše, ali je pa vedoma pisal neresnico. Oboje pa kaj slabo pristuje »Slovoncu", ki ravno kar prinaša članke o »javni moralnosti." — (Predstava v tukajšnjem gledališči,) katero jo priredil v sredo zvečer čitalniški pevski zbor s sodelovanjem »Sokola", izpal je v vseh točkah izborno. Natančnejše poročilo moramo zaradi pomanjkanja prostora za danes odložiti. — (Kuratni kanonik) kolegijatnega kapiteljna v PireCi, g. Jakob Mikalič, imenovan je kanonikom sotcatedralnega kapiteljna v Kopru. — (Duhovenske spremembe v poreškji škofiji.) Umrl jo gosp. Miha Semolič, kanonik — župnik v Barbani; gosp. Dinko Pindulič je šel za župo opravitelja v Barbano, a ostane še kot kaplan za Pornjano, in to excurrondo; gosp. Frančišk Grin-schigl je dobil začasno kaplanijo Saini; Ivan Vel-n i d, duhovnik v zač. pokoji, gre za administratorja v Kastelnovo (Rakalj). V tretje leto semenišča sprejet je gosp. Rudolf Dobrin, dosedaj bogoslovec v celovškem semenišči. — (Iz Kamenika) se poroča: Okrajna učiteljska konferenca za kameniški okraj bode v 22. dan julija t. 1. v Mengeši. Razen navadnih toček je na dnevnem redu: Kako se ima pouk v risanji urediti, da pospešuje oblikoslovje, s praktičnim poskusom, poroča g. I. Tram tč; kateri ukazi zadevajo otroško knjižnico in kako se imajo izvesti, do koristijo šoli, poroča g. A. Štefančič. — (Iz Kostanjevice) se nam z dnd 13. t. m. poroča: Ledeni možje nam bi bili nocoj kmalu pobrali grozdjo, sadje in marsikateri poljski sadež. Uže se je zjutraj pokazala grozna slana, kar nastopi gosta megla in pokrije ne le dolino, ampak tudi višje ležeče kraje; tako nam slana danes vender še ni naredila škode, katore smo se silno bali, ker je bila noč silno hladna in jasna. Sadje vseh vrst kaže prav lepo; posebno sliv bo veliko, če nas ne obišče kaka nezgoda. Izmed žita bo pa rž silno slaba, ker jo takč redka, da jo po nekaterih njivah skoro nič ni. — Previdni vinorejci so napravili po vinogradih razno šaro za zažgati, da bi takd z dimom obvarovali svoje vinograde, ako bo mraz pretil. — Kebrov, katerih imato menda pri Vas mnogo, pri nas ni. (Novorojenca umorila) jo dn<5 8. t. m., kakor se poroča iz Celja, dekla Polona Lorgar v Lu-terjih, občina Ponikva, sporazumno s svojim ljubčokom Franem Mlakarjom. Novorojenega dečka jo kruta mati zadušila. Mater in nje ljubčeka so uže zaprli. _ (Popravek.) V sobotni številki našega lista prinesli smo med domačimi stvarmi notico, da je Nj. veličanstvo prosvitli cesar podaril svoto 150 gld. za popravo cerkve v Stehanji vasi, namesto v Planini, kar bodi s tem popravljeno. — (Društvo „Edinost“ v Trstu) priredi v nedeljo dne 17. t. m. veliko besedo s plesom. Program je tako obširen in zanimljiv, o kakoršnem se redko kedaj čuje. Slovenci pokazali bodo pri tej priliki, da slovenski živelj v Trstu ne pojema, da se marveč dan na dan bolj krepko širi. Veselici začetek je ob 5. uri popoludnd. Telegrami »Ljubljanskemu Listu/* London, 15. maja. „Daily News“ pravi, da je ruski odgovor došel ter potrjuje dogovor, izimši nekatere podredjene točke. „Standard“ porota: Formalni ruski odgovor še ni došel, vender se je britski kabinet informiral, da se načrt dogovora ne more sprejeti. Razprava se vrši dalje, da bi se mogla doseči kaka prememba dogovora. Belgrad, 15. maja. Novi kabinet Garašanin se je sestavil; večina prejšnjih ministrov ostane v kabinetu. Marinkovič prevzame ministerstvo za notranje zadeve. ________________ Dunaj, 14. maja. Nj. veličanstvo cesar obiskal je črnogorsko kneginjo v hotelu ter se mudil pri njej četrt ure. Budimpešta, 14. maja. Od vseh krajev se poroča o slani, katera je oškodovala vino in sadje. Žito menda ni trpelo škode; sicer so pa poročila iz raznih krajev zelo različna. Pariz, 14. maja. Danes se je vršila izročitev statuve ,.svobode", katero je tukajšnja amerikan-ska naselbina poklonila mestu Parizu. Amerikan-ski poslanik Morton, gospoda Brisson in Lesseps imeli so nagovore, v katerih so poudarjali prijateljstvo med Francijo in Zjedinjenimi Državami. Pariz, 14. maja. „Paiiz“ poroča, da bode 3600 m6ž, kateri pridejo iz Tonkinga, v kratkem odšlo na Madagaskar. Pariz, 14. maja. Poročila »Agence Havasa" iz Londona pravijo, da Rusija za to, ker da važno strategično koncesijo s tem, da odstopi črto Zul-fikar ter si tako odreže pot v Herat, zahteva od Anglije gospodarske kompenzacije s tem, da se jej odstopi več pašnikov, katere imajo zdaj Turk-mani. London, 14. maja. (Reuterjevo poročilo.) Razgovori o afganski meji so ugodno vrše ter se bodo kmalu skončali. Telegrafično borzno poročilo z dnč 15. maja. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih.................82 35 » > » » srebru......................... Zlata renta.....................................^oa-pR 5% avstr, renta...............................or« Delnice ndrodne banke................................— Kreditne delnice............................... London 10 lir sterling.........................^ bO 20 frankovec................... • ........... " Cekini c. kr................................... 100 drž, mark.................................b0 w TJradni glasnik z dn6 15. maja. Razpisane službe: Za davkarske urade na Kranjskem služba davkarskega eksek utorj a. Prošnje tekom 14 dnij c. kr. finančnemu vodstvu v Ljubljani. — mesto stavbinskega pristava za državne gradnje na Kranjskem v X. razredu. Prošnje do 28. maja c. kr. dež. piea-sedništvu na Kranjskem. — Na jednorazrednici v Zaljni (zatiSki okraj) služba učitelja z letnimi 450 gld. Prošnje do 30. maja c. kr. okr. šol. svčtu v Litiji. . „ Naprava novih zenil,|. knjig r Pri c. kr. okr. glavar-stvu ljubljanskem za katastersko občino Vino; poizvedbe dn6 28. maja t. 1. ob 9. uri dopoludne. ____ Tujci. Dn6 13. maja. Pri Maliči: Gruber, fabrikant; Solteser, trg. potov.; Gaspari, trgovec, z Dunaja. - Faber trgovec, iz Inomosta. Frohlich, trgovec, iz Št. Petra. - Bmoh, c. kr. sodmjski pristav, iz Ribnice. , _ , Pri Slonu: Dr. Carnelutti, profesor, iz Milana. — Sohr, tre. potov., z Dunaja. — Schwarz, gostilničar, iz lie-binje. — Ramor iz Trsta. — Sodnik, župnik, iz Koprivnika. — Pavlin, tehnik, iz Stelianje Vasi. Pri Bavarskem dvoru: Albrecht, trgovec, iz Irsta. Pri Južnem kolodvoru: Coltelli, c. kr. polkovnik, iz Gradca. Steidl, c. kr. vojaški uradnik, z rodbino, iz Trsta. Tržne cene. V Ljubljani 13. maja. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 95 kr., domače 6 gld. 83 kr.; vež 6 gld. 20 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; oves 3 gld. 57 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; lur- Odgovorni urednik J. Naglič, e ti P Čas opazovanja Stanjo barometra v mm Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v ram a c? S co tH . 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733 65 731-75 729-66 4-6 12-4 9-4 bzv. jzpd. sl. zpd. sl. megla obl. » 3-90 dež cj 'c? S Tj? t-l 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 725-78 723-89 721-89 8-0 12-3 10’8 szpd. sl. zpd. sl. 2> dež obl. » 28-00 dež žica 5 gld. 60 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 29 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 82 kr., špeh po 56 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 58 kr., svinjsko 70 kr., drobniško po 40 kr, — Piške po 40 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 78. kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 20 kr.; mehkih 5 gld. — kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. Patenti skoro po vseh državah. Oehlerjevo Premljirano na Topliški izložbi 1BS4. parketna tla in taka iz melikcia lesa od rumene, rumeno-rjavkaste, r jave in pri-rodne barve so od vseh stranij priznava kot najcenejše, najvztrajnejše, najpraktičneje in najelegantneje pleskanje (na-mazilo) za tla. Prospehi: 1.) Jo popolnom prikladno za mažo; 2.) vsakomu rabljiv; 3.) sc v oni uri posuši; 4) trudapolno krtačonjo jo odvoč, ker se uže krasen lesk pojavi, ako tla jedonkrat loliko natreš z volnato cunjo ali pa krtačo; 6.) hrani les; 6) za parkoto in namazana tla po sobah priporoča so voštilo od pri-rodne barve, za no namazano in obrabljono namazane sobo barvona voštila, ter so prosi, naj se pri narofibali določi barva. (61) 6—3 Jedna kilo-škatulja z Dunaja velja I gld. 80 kr. prodajalcem lokarske robo, likačom sob, parketnim tovarnam i. t. d. dajo so popust (rabat). Razpošilja so odjomnikom promptno proti povzetji. — Eabilni na-vodi razpošiljajo se radovoljno. Oswald Oehler patentovani voadarnici: Meerane v Saški. Dunaj, I, Annagasse 12. Zaloga v Ljubljani je pri H. L. Wenclu, Mestni trg. — Išče so, daljšezalogo vedno še ustanavljati. Kleinmayr-jevi in Bambergovi se dobivajo: £|£>! I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld. II. > Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr. III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban. Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr. IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Kložterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr. Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več. Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 19 ...... r - " • i r c V založništvu našem izišla je na sviti knjiga: Zbirka najboljših kratkočasnio iz vseh stanov. Nabral Anton Brezovnik učitelj 12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr. franko po pošti 65 kr. ijj. v. Kienajr & rou. m kujigotržnioa v Ljubljaui. -j »o CD CD >W >o S* $ a bo