10101--
iMff
Poštnina platana ▼ gotovini.
«*»»	2-111934
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	W»aL,
~m4$-
■. y	•	.	....
posamezni številki Din 1-50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ Industrijo In obrt.
NaroCnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za yt leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. .Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
teto XVII.
V Ljubljani, v soboto, dne 1. septembra 1934.
štev. 99.
(}&■ oh/outvi
vdeseima
Ce Slovenci no bi storili za napredek gospodarstva Jugoslavije nič drugega, kakor da »o ustvarili prvi jugoslovanski velesejem, da »o ga vzdržali tudi v letih krize in ga izpopolnili, pa bi mogli tudi samo na podlagi tega svojega dela reči, da so storili nekaj za jugoslovansko gospodarstvo in da morejo biti na to svoje delo tudi ponosni.
( Zakaj ljubljanski velesejem je bil prvi Ikoralc k organizaciji slovenskega ter jugoslovanskega gospodarstva. Šele na ljubljanskem velesejmu smo prvič nazorno videli, kaj imamo in česa nimamo. Ljubljanski velesejem je bil prva razstava, ki nam je na oči pokazala, kaj proizvajamo in kaj izdelujemo ter kaj moramo šele uvažati. Šele po tej nazorni bilanci je bilo mogoče prvo delo za organizacijo našega gospodarstva v (smeri naše gospodarske osamosvojitve.
Ze na prvem ljubljanskem velesejmu pa je bila tudi jasno vidna njegova druga velika prednost. S tem, da so bili na velesejmu razstavljeni domači in tuji izdelki, je moral tako proizvajalec ko kupec nehote primerjati kvaliteto enih in drugih. Za razstavljalca je bila ta razstava mogočna vzpodbuda, da morajo postali njegovi izdelki absolutno enakovredni tujim, za kupna pa opomin, da ne kupuje po nepotrebnem tujega blaga, ker je videl, da so naši izdelki enakovredni tujim, vrhu tega pa še mnogo cenejši.
Zato je tudi vsak velesejem pokazal nov napredek našega obrta in naše industrije, obenem pa tudi vedno znova odkrival, kako domača produkcija osvaja vedno nova polja. Ni treba opozoriti na nič drugega, ko na dovršene izdelke naših mizarjev, pa mora vsakdo priznati, da je bil na tem polju dosežen tako velikanski napredek, da ■je v ponos vsej Sloveniji. In jasno je, da ta napredek ne bi bil mogoč, če ne bi velesejem s svojo veliko posredovalno vlogo našel za izdelke naših mizarjev odjemalce tudi izven Slovenije, ker pač naši mizarji niso tako bogati, da bi mogli delati le za razstave. Samo zato, ker so razstavljeno pohištvo tudi prodajali, so mogli izdelovati vedno lepše in popolnejše mojstrovine.
Prav tako pa tudi mnogo naših podjetnikov ne bi našlo s svojimi novimi izdelki poti v svet brez posredovalne vloge velesejma. Kajti v današnji dobi, ko zaleže le velika reklama, ki je naši manjši iznajdljivi podjetniki ne zmorejo, bi ostal njih izdelek brez velesejma nepoznan. Na velesejmu pa, kjer se shajajo desettisoči iz vse države, je mogel tudi najbolj reven podjetnik opozoriti na svoj izdelek in pot v svet je bila za njegov izdelek odprta.
Stalne razstave velesejma pa so imele še drugo dobro strau, da so silno dvignile okus razstavljalcev. Moderne izložbe v Ljubljani so se začele šele z velesejmi in tudi ta zasluga velesejma ni ena njegovih zadnjih.
Kakor pa je bil velesejem pomemben za naš gospodarski napredek, je bil in je tudi za naš kulturni, že sama zamisel stalne jesenske razstave pod geslom »Ljubljana v jeseni« pomeni takšno pažnjo naši kulturi, da je v čast našim gospodarstvenikom. Ni panoge v slovenski kulturi, ki je ne bi velesejem pospeševal s svojimi prireditvami, v kolikor je to sploh bilo mogoče. Naša glasba, naša upodabljajoča umetnost, naša knjiga, so dobile na jesenskem velesejmu svoj stalni prostor.
In kaj vse je storil velesejem za propagando higiene, za dvig socialnega čustvovanja, za večji smisel za osnovna vprašanja narodnega zdravja! O tem zgovorno pričajo njegove razstave, od katerih so mnoge orale ledino.
Posebna zasluga pa gre velesejmu za razne historične razstave. Je že tako, da
posebno naši ljudje ne bolehajo na preveliki samozavesti in da jim je treba vedno klicati v spomin, da je Ljubljana od nekdaj živela v ozki zvezi z vsem kulturnim življenjem Evrope in da je vsak pomembnejši kulturni pokret v Evropi našel svoj odmev tudi v Ljubljani in s tem Sloveniji. Moremo ponosno s Prešernom govoriti o imenitnih delih naših očetov in s spomeniki moremo dokazati obstoj teh del. Vsak velesejem je nam razstavljal te spomenike, vsak velesejem je bil zato slavospev na naša kulturna prizadevanja.
Ima pa naš velesejem — in zlasti njegove jesenske prireditve — še eno veliko zaslugo, da je stalno bil posvečen tudi našemu kmetijstvu in da je vsak jesenski velesejem gojil ljubezen do narave. V naših časih neizmernega tehničnega napredka je zlasti za nas Slovence pogoj napredka, da ne izgubimo kontakta s kmečko hišo, ki je osnova naše narodne sile. Napredek kmetijstva je zato podlaga za naš gospodarski napredek in zato zasluži velesejem vse priznanje, ker je posvečal vedno toliko pozornosti napredku kmetijstva. Še posebej pa, da je s svojimi razstavami živali gojil tudi ljubezen za naravo. Pregovor pravi, da ni tam zlih ljudi, kjer se ljubi petje, a reči bi mogli tudi, da je pogoj resnične duševne kulture ljubezen do narave in do živali.
Na konec pa bi omenili še eno zaslugo velesejma, pa čeprav je le bolj ljubljan-
sko lokalnega značaja. Je to zasluga, da je velesejem vsaj za časa velesejmskih dni napravil konec oni pesmi o ljubljanski dolgi vasi. In v resnici. Kar preveč dolgočasno bi bilo, če bi ne imeli v Ljubljani vsaj velesejma.
Domovina se prav ceni v tujini iu zato tudi naši ljudje dostikrat pozabljajo, kaj jim je že dal velesejem in kaj jim daje vsako leto. Zato je treba tu pa tam opozoriti na pomen velesejma in na one, ki naš velesejem ustvarjajo. Vsa čast in priznanje jim!
Pregled letošnjega velesejma
Prav posebno priznanje pa je treba izreči upraviteljem našega velesejma za letošnji velesejem, kajti tako lepih prireditev naši ljudje že dolgo niso videli.
V	prvi vrsti treba seveda omeniti festival slovanskih plesov. Je to prireditev, ki bi prodrla tudi v velikem svetu, ne le zaradi svoje originalnosti, temveč tudi zaradi svoje izredne lepote in pestrosti.
Glasbena razstava je aranžirana tako okusno in nudi tako mnogo bogatega materiala, da ni Slovenca, ki ne bi s ponosom gledal na vse te njene dokumente o našem kulturnem življenju.
A tudi »Slovenska pokrajina« potrjuje to, kar so pisali veliki tujci in naši največji ljudje o lepoti Slovenije. Kje je še pokrajina, ki nudi toliko intimnih lepot! In
na razstavi »Slovenske pokrajine« bo vsak gledalec tako vzkliknil.
Razstava naših arhitektov kaže, da tudi na tem polju nismo med zadnjimi. Le žal, da ni denarja, da bi bila gradbena delavnost živahna, da bi nam mogli naši arhitekti tudi svoje lepe načrte uresničevati.
In zakaj ni denarja? — To kaže razstava naših hranilnic. Oglejle si jo vsi po vrsti, zlasti pa oni, ki imate količkaj vplivne besede! Morda se potem zgodi vendarle tudi to, da se bo nekaj koristnega storilo za redno poslovanje naših denarnih zavodov.	J.-V
Trlo pa se bo ljudi v paviljonu, kjer so priredili razstavo naši ljubitelji rib. Ribar*' ska razstava je nekaj posebnega, kakor jo zmore le tisti, ki je z vsem srcem in vso dušo pri stvari.
In potem je mednarodna razstava psov, razstava ovac in koz, razstava »Živalice«! Ljubitelji prirode, ljubitelji živali, pridejo pač na svoj račun.
A še ni izčrpan program letošnjega velesejma! Treba omenili še razstave naš‘li obrtnikov, naših industrij, pozabiti ne smemo uiti harmonikarjev itd.
Bogat in pester je letošnji velesejem in zopet dokazuje nov napredek.
Zato pa je od 1. do 10. septembra v veljavi samo eno geslo, samo en klic:
Vsi na velesejem, na našo krasno jesensko razstavo!
Zfefc	•zdmžmi	t/
Pacotito tajnika 1. ItcUsccia	Zveze	tcfy<wsUiU
Težke gospodarske razmere, v katerih živi že nekaj let naša trgovina, — je vzvalovila trgovstvo v svojih organizacijah. Še pred leti se je naše slovensko trgovstvo, ki je edino imelo v državi izvedeno stanovsko organizacijo, odločno borilo za svoje ogrožene bitne koristi. Ker pa trgovstvo po drugih pokrajinah ni bilo stanovsko organiziran«, so naše gospodarske, socialne in kulturne prilike le malo uvaže-vali na odločilnih mestih. Naša Zveza je, prav pojmujoč ta položaj, v zvezi z združenji vendarle vztrajno in borbeno nadaljevala in ponavljala svoje zahteve in težnje.
Naša Zveza je bila v letu 1932 •zvršite-ljica ideje upostavitve velike in solidarne organizacije vsega jugoslovanskega trgovstva.
To je bilo delo našega zveznega predsednika Kavčiča, in s tem velikim delom, ki ga je kronal skopljanski kongres, se je naša Zveza v odlični meri uveljavila v ustanovljeni jugoslovanski trgovski organizaciji.
To je bilo v letu 1933. največje in najvrednejše delo, ki ga je Zveza to leto izvedla.
Pri vsem tem pa je budno sledila vsem pojavom v našem gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju.
Med važnejšimi akcijami njenega dela, naj omenim sodelovanje pri sestavi predlogov
za novelizacijo obrtnega zakona
Naše trgovstvo je ob uveljavljenju novega obrtnega zakona pričakovalo, da se bodo nam nepriklane določbe zakona s pravilniki k zakonu prilagodile vsaj deloma našim potrebam.
Ker pa je dal zakon široko možnost najrazličnejšim interpretacijam, l:i so mogle škodljivo vplivati na razvoj trgovine v posameznih predelih države, se jo prešlo na pripravo novelizacije zakona.
Številne konference zastopnikov zbornic so pripravile načrt za novelizacijo zakona. Zveza je pri tem sodelovala in k posameznim našim zahtevam stavila svoje zahteve. Zlasti je ob razpravah k novelizaciji zakona poudarila potrebo po izpremembi za razvoj naše trgovine škodljivih določb §19.
obrtnega zakona. Te dajejo teoretično ko praktično trgovsko nenaobraženim osebam pravico, da otvorijo celo takšno trgovino, katere otvoritev je sicer vezana na dokaz usposobljenosti. S stališča kakovostnega razvoja naše trgovine ne moremo dovoliti, da bi se v trgovino vsidrali ljudje, ki nimajo potrebne trgovske naobrazbe in ki niso zadostili zakonskim določbam glede trgovske naobrazbe kot učenci iu pomočniki. Po zakonski določbi more obrtnik po določenih letih obrtovanja otvoriti celo trgovino z mešanim blagom. To je za trgovino krivično, ker nasprotno trgovec ne more postati rokodelec, če nima za to praktičnega pouka in mojstrskega izpita.
Zveza je zahtevala, da se te določbe iz zakona izvzamejo. Prav tako je Zveza nastopila proti določbi, da bi splošna na-obrazba nadomeščala učno in delno pomočniško dobo, ko je vendar dovolj dokazano, da pouk nekaj razredov srednje šole, izvzemši višjega trgovskega šolstva, po materiji ne more ustrezati gospodarskim potrebam trgovca.
Proti krošnjarski nadlogi
Dolgo smo se nadejali, da bodo ukrepi obrtnih in drugih oblasti, v skladu z določbami naredb, uredb in odločb — vendarle omejili, če "ne povsem ukinili — krošnjarstvo. Krošnjarstvo je v splošnem nereelno, ker pomeni poslovanje z blagom, ki je običajno dvomljivega izvora in dvomljive vrednosti. Po večini so vse konkretne ovadbe, celo proti prekrškom določb, naredb itd., ostale brezuspešne. V poslednjih letih se je bohotno razvilo krošnjarstvo z manufakturo, in naša banovina je naravnost preplavljena z neprijavljenim* potniki in tujimi agenti, — ki krošnjarijo z manufakturnim blagom. Zveza se je zaman zavzemala, da bi se krošnjarstvo omejilo samo na izdelke domače hišne industrije; zaman je predlagala, naj se manufaktura uvrsti med predmete, s katerimi se ne sme krošnjariti. Da se krošnjarstvo ne omeji, je vzrok v tem, da se le pre-često obravnava to vprašanje kot socialno vprašanje ter da predpisi o krošnjarstvu ovirajo postopek obrtnih oblasti.
Naša zahteva k novelizaciji zakona je aato:
1. da se krošnjarstvo, če se ne more povsem ukiniti, omeji zgolj na izdelke do-, mače hišne industrije;
2. da se vobče prepove pošečanje zasebnikov po potnikih.
Po dobljenih informacijah je vendarle nekaj upanja, da se bo z novelizacijo zakona ugodilo vsaj naši težnji po ukinitvi posečanja zasebnikov po potnikih.
V	pogledu novelizacije zakona je Zveza sodelovala tudi radi podaljšanja učne dobe za trgovske vajence na tri leta; nadalje tudi glede uvedbe pomočniških preizkušenj za trgovske učence in radi ureditve vprašanja nakupovalcev, ki jih zakon sedaj ne omenja, pa čeprav je to stroka, ki prihaja zlasti v trgovini z deželnimi pridelki v poštev.
Proti monopolizaciji izvozne trgovine
Z ozirom na kritično stanje, v katerem se nahajajo nekatere naše večje trgovske stroke, se je Zveza mnogo zavzemala tudi za odstranitev tožkoč, ki jih povzročajo tern strokam razni predpisi.
Naše izvozne stroke, zlasti sadne, živinske in lesne, žive v strahu pred nameravano centralizac*jo izvoza teh naših najvažnejših izvoznih strok, da bi se namreč uravnaval izvoz po izvoznih kontrolnih uradih. Tako bi se vzelo našim izvoznikom svobodno trgovanje, a tudi vsaka možnost prostega razvoja in razpolaganja z izvoznim blagom. Naše trgovstvo je odločno proti vsaki centralizaciji, odnosno prot* vsakemu monopoliziranju prodaje blaga.
železniške tarife so previsoke
Posebno občutna so bremena, ki tarejo k tlom naše izvozne stroke. Železniške prevozne tarife niso v skladu z velikim nazadovanjem teh strok. Prevoznina losa v notranjosti države znaša v posameznih primerih toliko, kolikor znaša vrednost samega blaga. V našem izvozu so čezmerno visoke tarife povzročile konkurenčno nesposobnost naprarn inozemstvu. Nekatere sosedne države nudijo svojim izvoznikom velike ugodnosti v pogledu prevoznih tarif, dajanju premij itd. Vsega tega pri nas ni. Nasprotno! Kljub nazadovanju izvoza so se
tarife še dosledno zviševale. V tem je v veliki meri krivda, da se naš izvoz krči.
Izvoz trpi vsled deviznih in drugih predpisov
Velike težkoče našemu izvozu povzročajo devizni predpisi. Izdaja izvoznih uve-renj je vezana na potrdilo o plačanih davkih; rok za kritje u ver en j je tako kratek, da je izvozniku povsem nemogoče v pred-pieno določenem roku kriti uverenje; postavke v ceniku zavarovanja valute so dosledno previsoke in izvoznik na inozemskem tTgu običajno ne doseže teh cen, kar mu povzroča težkoče pri kritju uverenja. Občutno škodo povzroča izvoznikom tudi zaračunavanje valute, ki je dosledno pod tečajnim stanjem in počasno izplačilo iz klirinških računov.
Previsoke so nadalje razne železniške pristojbine, med katerimi povzroča visoke režijske stroške najemnina na železniških postajah.
Zveza se je zaradi vseh teh težkoč obračala na pristojna ministrstva in posredovala pri nekaterih narodnih poslancih, vendar brez uspeha. Niso se znižale tarife in ni še upanja, da bi se opustila nameravana centralizacija izvoznih strok, nikakih ukrepov ni glede olajšanja deviznih predpisov, niti se ne izvede revizija železniških pristojbin.
Davčna obremenitev je prevelika
Kljub zaščitam, kljub popolnemu pomanjkanju kredita, kljub denarni zapori, ki onemogoča razpolaganje s prihranki in kljub padcu cen ter velikemu nazadovanju prometa, kar vse povzroča nazadovanje naše trgovine in kar jo upropašča, postaja obremenitev trgovine z davščinami vedno večja. Trgovina je zašla v plačilne težkoče in životari iz dneva v dan. Sedanji položaj najbolj označuje statistika gibanja števila trgovstva, ki izkazuje ogromen porast odjav trgovskih obratov in velik padec prijav.
Ta težavni položaj trgovine pa je vplival tudi na državne finance. Dohodki iz neposrednih davščin in drugi državni dohodki so postajali manjši in tedaj je naša finančna uprava privila davčni vijak.
Že preteklo leto je zelo narasla obremenitev s pridobnino. V začetku tekočega leta pa je postala s finančnimi zakonskimi predlogi tako visoka, da ograža eksistenco trgovine.
Zveza je proti zvišanju davščin protestirala in dokazovala, da povečana obremenitev upropašča plačilno in gospodarsko moč trgovine. Opozarjala je, da je čezmerno obremenjen mali in srednji pridobitnik, da pa tuji kapital, ki izkorišča naše prirod-no bogastvo, prispeva le malo k državnim financam, ker izvaža svoje dobičke delničarjem v inozemstvo. Pravična fiskalna obdavčitev tujega kapitala bi razbremenila malega in srednjega davkoplačevalca.
Drugi vir dohodkov iz davščin, ki ne deluje, tvori konzumno zadružništvo, ki opravi letno mnogo milijonov dinarjev blagovnega prometa, ki pa po splošnih davčnih oblikah ni obremenjen. Konzumno zadružništvo s svojimi velikimi privilegiji izpodjeda tla trgovini, ki propada zaradi ogromne škode, ki jo ji povzroča konzumno zadružništvo. Je pa to tudi v škodo državnih financ, ker je bil trgovec vedno eden najboljših davkoplačevalcev. Konzumno zadružništvo je faktor, ki bi mogel fiskalno znatno razbremeniti malega in srednjega pridobitnika, če bi se odpravili fiskalni privilegiji tega zadružništva.
Postopek davčnih uprav je bil pri nas oster. Vršile so »e številne davčne ru-bežni, pri katerih je bilo blago prodano pod ceno vrednosti.
Ta položaj je dal Zvezi pobudo, da pod-vzame v zvezi z organizacijo jugoslovanskega trgovstva akcijo proti neusmerjeni in enostransko uravnani davčni zakonodaji.
Prometne pogoie treba zboljšati
V	prometnem pogledu ima naše trgovstvo že dolgoletne težnje po izpopolnitvi železniške mreže v Dravski ban°vini.
Iz prvih let po vojni izvira akcija slovenskih gospodarskih krogov za graditev gospodarsko važne proge Kočevje—Sušak. Zgraditev te proge je bila uzakonjena, a kljub vsemu delovanju tudi akcijskega odbora, ki se je v svrho pospešitve gradnje te prepotrebne proge ustanovil, ni prišlo doslej do zgraditve. Vse naše stanovske in druge organizacije ao enodušne v ak-
C7d/uapta5eA&4<?#&
ciji za zgradbo te proge, pa je tudi Zveza ob vsaki priliki sodelovala v tozadevnih akcijah.
Neizpolnjena je ostala dolgoletna težnja trgovstva konjiškega sreza po normalizaciji proge Poljčane—Konjice—žreče. Sedanja ozkotirna proga povzroča trgovcem, ki iz glavne proge uvažajo blago, ali ga po ozkotirni progi prevažajo na glavno progo, velike težkoče in stroške, ker je treba na postaji v Poljčanah vse blago pretovoriti. Zveza se je v preteklem letu ponovno zavzela za to težnjo trgovstva konjiškega sreza, a je naletela na odpor z ozirom na težko stanje državnih financ.
Prav tako je ostala neizpolnjena težnja naših prekmurskih gospodarskih krogov po otvoritvi proge Hodoš—Kotormanv, ki bi neposredno vezala našo državo z Ogrsko in sosedno Avstrijo. Tudi v posredovanju za otvoritev te proge je naletela Zveza v preteklem letu, ko je v tej stvari ponovno posredovala, na izgovor, da ni finančne možnosti.
Zbog finančne nemožnosti tudi še ni bila dosežena že nujno potrebna izpopolnitev po8taje v Gornji Radgoni, ki danes nikakor ne odgovarja velikemu izvoznemu prometu. Tudi ta posredovanja, celo potoni narodnih poslancev, so bila brezuspešna.
Na odločilnih mestih se v poslednjih letih dosledno trdi, da za gradbo prog ni potrebnega kredita.
Delo zveze na socialnem polju
Na socialnem področju je Zveza v preteklem letu z ozirom na določbo § 384/1 zakona o obrtih izdelala in predložila Zbornici načrt uredbe o izvedbi socialnega zavarovanja trgovstva. Zbornica je v svoji odsekovi seji osnutek odobrila. Zveza je zavzela v tem načrtu stališče, naj bo uredba okvirna, zavarovanje avtonomno za banovino.
Izdelala je tudi zavarovalno-tehnični proračun in načrt pravil ter poslovnika, ki ga bo proučil poseben odbor, sestoječ iz zastopnikov združenj.
Posredovala je v konkretnih primerih zaradi previsoke porazdelitve delavcev in nameščencev v nezgodne razrede.
Izpopolnitev notranje organizacije Zveze
Zveza je na pobudo nekaterih strok osnovala pod svojim okriljem strokovne sekcije v svrho posebnega pospeševanja interesov strok. Pri Zvezi obstojajo: Osrednja sekcija lesnih trgovcev s 14 sekcijami pri združenjih, sekcija drogistov, sekcija foto-trgovcev in sekcija knjigarnarjev. V sekcijah je združenih povprečno 950 članov.
Intenzivno delo lesne sekcije
Najživahnejše je bilo v preteklem letu delo Osrednje sekcije lesnih trgovcev. Položaj v lesni izvozni trgovini se je tako poostril, da je prehajala ta naša važna gospodarska stroka polagoma v propadanje. Zaradi plačilnih težkoč Madjarske, je popolnoma zastal izvoz na Madjarsko iz Dravske doline. Grško tržišče je izgubila naša lesna trgovina tudi zaradi plačilnih težkoč, španski trg pa v preteklem letu radi blokiranja naših terjatev v Španiji. Francija je naš izvoz lesa kontingentirala in ga s tem omejila. Naš delež na lesnem trgu v Angliji in Belgiji je prevzela Švedska kot najjačja severno-evropska proizvodnica lesa.
Naša lesna trgovina se je z ozirom na znatno poslabšanje položaja na inozemskih trgih borila tudi z notranjimi težkočami. Pritiskale so jo k tlom prevozne tarife in devizni predpisi poleg mnogih drugih težr koč, ki so izvirale iz ukrepov, ki so bili v svojem namenu nasprotni koristim lesne trgovine. Osrednja sekcija se je mnogo borila, da olajša skrajno neugoden položaj stroke.
Zlasti pa je bila živahna njena akeija za ureditev izvoza lesa na osnovi ministrske uredbe. Osrednja sekcija je zahtevala, da se z uredijo določijo izvozne organizacije za posamezna lesna področja, centrala pa bodi pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, ki naj vodi zunanjo lesno trgovinsko politiko. Ta načrt so usvojili tudi industrijci, lesni podjetniki Gorskega Kotorja in zasebna lesna trgovina v Bosni.
Vsa dokazovanja in vsa posredovanja, da je upostavitev izvozne organizacije po regionalnih organizacijah življenske važr nosti za razvoj našega lesnega izvoza, niso našla nikakega razumevanja. V poslednjem času obstoji celo namera, da se izvoz lesa centralizira v kontrolnem ura-
du, proti čemur pa celotno naše lesno trgovstvo odločno ugovarja.
Končno je Osrednja sekcija zasledovala vse pojave, ki so lesni trgovini prinašali škodo. In teh je bilo mnogo.
Sekcija drogistov je v preteklem letu z ugodnim uspehom končala borbo za obstoj te stroke. Z izpremembo zakona o lekarnah bi se ukinile vse drogerije. Energičnemu odporu sekcije se je po številnih posredovanjih in uveljavi določbe § 60—6 zakona o obrtih posrečilo, da se drogerije, radi povsem napačne interpretacije zakona o lekarnah, niso ukinile.
Sekcija je posredovala tudi v odločbah glede odvzema pravice prodaje določnih predmetov po drogerijah in dosegla v nekaterih primerih uspeh.
Sekcija knjigarnarjev, g pododborom v Mariboru, je živahno delovala na ureditvi prodaje. Je članica Saveza knjižara kraljevine Jugoslavije.
Sekcija foto-trgovcev je upostavila prodajni pravilnik, manjka pa sekciji solidarnosti.
Solidarnost članstva
Naša organizacija v splošnem napreduje. Včlanjena združenja so solidarna in vsako posebej živahno deluje na izboljšanju položaja svojega članstva. Le dvoje združenj stoji ob strani. Zvezno predsedstvo deluje v popolni solidarnosti in jamči za smotren napredek.
Kakšno je stanje naših združenj, kažejo ti, na osnovi podatkov združenj sestavljeni statistični podatki:
Po podatkih (27) združenj, je znašalo število v združenjih včlanjenega trgovstva 10.158.
Stanje pomožnega osebja je bilo 1. januarja t. 1.:
pomočnikov: 3689
učencev:	1405	—skupno pomožnega
osebja 5094.
Finančno izkazujejo proračuni združenj za leto 1933:
izdatkov:	1,224.227'24	Din
dohodkov:	1,056.806'48	„
doklade po predpisu davkov, ki niso v proračunu navedene	167.420'76	„
2,448.454'48 Din j© torej letni finančni promet v 1. 1933 pri
27 združenjih.
Članska doklada se je gibala po višini od 20 do 250 Din, izvzemši ona združenja, ki določajo doklado po pridobnini.
Inkorporacijsko pristojbino pobirajo združenja v višini 50 do 3000 Din.
Gd/riciptaAefatft
Naša trgovina preživlja težke čase. Živi v gospodarskem vrvežu, v neprestanih iz-premembah, v položaju, ki more biti za stanovske interese nevaren.
V	tem položaju je treba naši organizaciji največje solidarnosti. S tem, da se je osnovala organizacija vsega jugoslovanskega trgovstva, imamo močno oporo tudi v tej organizaciji pri našem delu. Kljub težkim časom, kljub nasprotju, ki se kaže v splošnem proti trgovstvu in kljub vsem pritiskom, — ne sme naše trgovstvo obupati, ne sme kloniti glave.
Z jekleno voljo mora v zveza s stanovsko organizacijo jugoslovanskega trgovstva prodirati v solidarni fronti do uveljavljenja svojih zahtev v javnem življenju. Geslo jugoslovanskega trgovstva mora biti: Organizirana borba za pravice trgovine!
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Ivan Jelačin
Ljubljana
•
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik!
Bolgarska vlada jo zopet internirala nekatere voditelje bivših političnih strank, ker so javno nastopala preti njeni politiki.
Grški ministrski predsednik Caldaris je izjavil novinarjem, da je sicer politični ho-rioomt zelo meglen, vendar pa ne pride še do vojne, ker so spomini na svetovno vojno še presveži. Če delajo nekateri na vojno, so pa na drugi strani tudi narodi, ki »o odločno za mir in med temi so balkanska narodi.
Po vzgledu italijanskih listov je začela dunajska >Reichspost« prinašati fantastične vesti o podpiranju hitlerjevskih beguncev s strani Jugoslavije. Odveč je poudariti, da so vse te vesti popolnoma izmišljene in da nimajo niti najmanjše podlage.
Italijanski manevri so imeli, kakor pravi >Berliner Bbrsenzeitung«, značaj politične in vojaške demonstracije Italije proti Franciji in Jugoslaviji.
Velike ispremembe so bile izvršene v notranji upravi Italije. Nič manj ko 7 prefektov j© bilo upokojenih, 2 sta bila postavljena na razpoloženje, 22 pa je bilo premeščenih.
Odpor proti sprejemu sovjetske Rusije v Društvo narodov narašča in so zato francoska, angleška in italijanska vlada začele posredovati pri članicah Društva narodov, da zagotove vsaj dvotretjinsko večino za sprejem Rusije.
Poljska zahteva za sebe stalno mesto v Svetu Društva narodov za primer, da bi bila sprejeta v D. N. sovjetska Rusija.
Kancelar Sehuschnigg bo na seji Društva narodov na podlagi dokumentov dokazal, da je julijski puč v Avstriji organizirala Nemčija. Tako poročajo italijanski listi, ki so v dobrih zvezah z avstrijsko vlado.
V	Bratislavi So zborovali iz Avstrije pobegli socialni demokrati in komunisti ter
sklenili, da se skupno bore proti sedanjemu režiimu v Avstriji. Skušali bodo ustanoviti v Avstriji svoje celice, ki naj bi pripravljale revolucijo.
Po tajni pogodbi, ki da je bila sklenjena med Poljsko in Nemčijo, naj bi Poljska odstopila Nemčiji koridor z Gdinjo. PoLjska pa bi dobila potem z nem&ko pomočjo Litvo. To odkritje francoskih listov pa ni ravno prepričujoče.
Pogodba o Sporazumu in s,»delovanju treh baltiških držav je bila parafirana med Latiško, Litovsko iu Estonsko. Prekuje se, da bo temu sporazumu sledila zvezna posp'1 i treh baltiških držav. Pogodba pa se ne tiče vprašanj, ki zadevajo le eno državo, t-ko ne Viilne in Klajpede, na katerih jo a interesi rana sat”' Litovska. Pogodba je posledica vedno bolj pogostih vesti nameravanem puču hitlerjevcev v teh državah.
Papen odide v kratkem na šestmesečni dopust kot nemški poslanik na Dunaju. Z dopusta se baje več ne vrne. Če je ta vest resnična, potem pomeni to, da je Papen čisto odžagan. Izgubil je pač svojega zaščitnika — Hindenburga.
Boj za Hitlerjevega namestnika je l)il zaenkrat odložen na ta način, da ga nado-mestuje triumvirat G&riuga, Hessa in G8b-belsa.
Nemški veleposlanik v Tokiju j© imel dveumo konferenco z japonskim zunanjim ministrom. Konferenci pripisujejo v političnih krogih velik pomen.
Sovjetski diktator Stalin obišče Turčijo in se udeleži svečanosti v prosi a vo obletnice ustanovitve turške republike.
0 velikih vojnih pripravah Mandžurije, Japonske in Rusije poročajo listi. V; Mandžuriji ima Japonska že štiri pehotne divizije, dve stojita v Koreji, dve pa na Kitajskem. Sovjetska Rusija pa siilno utrjuje Vladivostok in stalno množi svoje čete.
Japonsko vojno ministrstvo je odredilo posebno komisijo, ki mora pregledati vse tvomice orožja glede njih kapacitete, kakovosti njihovih izdelkov in cen. Nekateri vidijo v imenovanju te komisije jasen znak, da se pripravlja Japonska na vojno.
Kitajski razbojniki so napadli potniški vlak na južno-kitajski progi, po daljšem boju premagali japonsko stražo, nato pobili vse Japonce in oropali vse potnike. Japonci dolže za napad sovjete. Vojna nevarnost na Daljnem Vzhodu je s tem zopet narasla.
Ker dolže Paragvajci republiko Chilc,
da podpira z orožjem Bolivijo, je zavladala med Paragvajem in Chilejem velika napetost ter pišejo listi že o možnosti vojne med obema državama.
JAVNOSTI!
Naša konkurenca protestira proti našim nizkim cenam. Na te proteste so odjemalci vedno odgovarjali z navalom na naše prodajalnice, mi pa z dobrim blagom in s še nižjimi cenami.
Ni jim prav, ker prodajamo poceni. Zato nas opravljajo. Naša velika konkurenca na insce-niranih zborovanjih malih ljudi kriči na ves glas, da smo na davkih plačali vsega 163.000 dinarjev. Ta številka je izmišljena, da bi škodovala našemu dobremu imenu.
RESNICA JE
Država je od nas na račun davkov prejela samo za preteklo leto 12,210.421 — dvanajst milijonov dve sto deset tisoč štiri sto dvajset en dinar. Razen teh milijonov je država dobila še okoli 7,000.000 dinarjev na račun uslužbenskega davka od naših nameščencev, katerim smo za delo v preteklem letu izplačali na dnevnicah, plačah in provizijah 37,786.301 — trideset sedem milijonov sedem sto osemdeset šest tisoč tri sto en dinar.
Hočemo postati naivečii davkoplačevalec.
Hočemo poceni obuti jugoslovanskega odjemalca. Odločili smo se. da se vedno prej sporazumemo z odje« maicem kakor s konkurenco.
Direktor: Toma Maksimovič
Sfi&ced veleseietnsldU ^deedUev
Objavljamo spored vseli velesejmskih prireditev, ki jasno dokazujejo, kako bogat spored nudi letošnji velesejem.
SOBOTA, DNE 1. SEPTEMBRA.
Ob 10: Slavnostna otvoritev velesejma in otvoritev Mednarodne razstave psov.
Ob 11: Na velesejmu v koncertni dvorani v paviljonu J: otvoritveni koncert vojaške godbe.
Ob 16; Koncert reproducirano glasbe.
Ob pol 18: Koncertna dvorana paviljon J: konoert Sloge (moški zbor in godba).
Ob 20: Variete predstava pred paviljonom K.
Ob 22: Kabaretne predstavo in zabavišče.
NEDELJA, DNE 2. SEPTEMBRA.
Ob 11-20: Koncertna- dvorana paviljon J: konoert Radio-orkestra.
Ob pol 16: Varište predstava pred paviljonom K.
Ob 16: Koncert reproducirane glasbe v paviljonu J.
Ob pol 18: Koncertna dvorana paviljon J: vokalni koncert bežigrajskega /.bora.
Ob 20: Variete predstava pred paviljonom K.
Ob 22: Kabaretne predstave in zabavišče.
PONEDELJEK, DNE 3. SEPTEMBRA.
Ob 9: Otvoritev raistave koz in ovac.
Ob' pol 16: Varištš prod paviljonom K.
Ob 16: Koncert reproducirane glasbe v paviljonu J.
Ob pol 18: Koncertna dvorana, paviljon J: Sol. koncert Verbiceve-Drmote-Petrovčiča.
Ob 20: Varište predstava pred paviljonom K.
Ob 22: Kabaretne predstave in zabavišče.
TOREK, DNE 4. SEPTEMBRA.
Ob 15: Kako se proizvajajo gramofonske plošče? Sprejem in izdelava. Predavanje g. univ. prof. ing. Osana, paviljon F.
Ob pol 16: Variete predstava pred paviljonom K.
Ob pol 18: Koncertna dvorana pav. J: Cerkveni koncert — Frančiškanski pevski zbor.
Ob 20: Variete predstava pred paviljonom K.
Ob 22: Kabaretne predstave in zabavišče.
SREDA, DNE 5. SEPTEMBRA.
Ob pol 16: Variete predstava pred paviljonom K.
Ob 16: Koncert reproducirane glasbe, paviljon J.
Ob pol 18: Koncertna dvorana, pav. J: Slovenski vokalni kvintet.
Ob 20: Slovanski p7<*si. Simfonični koncert opernega orkestra v Filharmonični dvorani.
Ob 20: Varičte j i Ustava pred paviljonom K.
Ob 22: Kabaretne predstave in zabavišče.
ČETRTEK, DNE 6. SEPTEMBRA.
Ob 15: Kako se proizvajajo gramofonske plošče? Univ. prof. ing. Osana (Pav. F).
Ob pol 16: Variete predstava pred paviljonom K.
Ob pol 18: Koncertna dvorana, pav. J: Koncert godalnega orkestralnega društva Glasbene Matice.
Ob 20: Češka vaška svatba. — Izvaja narodopisna 6polečnost iz Plzna. Operno gledališče.
Ob 20: Variete predstava pred pav. K.
Ob 22: Kabaretne predstave in zabavišče.
PETEK, 7. SEPTEMBRA.
Ob pol 16: Varičtč predstava pred paviljonom K.
Ob 17: Slovanski plesi na sokolskem telovadišču poleg velesejma:
Raj pod lipo pri Ziljanih.
Rusalija (Djevdjelija).
Istrsko kolo.
Šumadijsko-resavsko kolo (Duboko).
Kolo z otoka Krka.
Črnomaljsko kolo.
Ob 20: Mala Floramve, Opera.
Ob 20: Variete predstava pred paviljonom K.
Ob 22: Kabaretne predstave in zabavišča.
SOBOTA, DNE 8. SEPTEMBRA.
Ob 9: Pričetek tekmovanja jugoslovanskih harmonikarjev na velesejmu.
Ob pol 11: Sprevod narodnih noš — razhod na velesejmu.
Ob pol 12: Koncertna dvorana, pav. .1: Koncert okteta Ljubljanskega Zvona.
Ob 15: Slovanski plesi na sokolskem telovadišča poleg velesejma:
Bolgarska kola (Sofija).
Ples iz okolice Trsta.
Baranjsko kolo (Beli Manastir).
Bunjevačko kolo (Subotica).
Kajkavsko kolo (Lupoglav).
Moreška (Korčula).
Ob pol 16: Variete predstava pred paviljonom K.
Ob pol 18: Koncert jugoslovanskih prvakov na harmoniki.
Ob 20: Premiera operete »Sveti Anton«.
Opera.
Ob 20: Varičte predstava pred paviljonom K.
Ob 22: Kabaretne predstave in zabavišče.
NEDELJA, DNE *. SEPTEMBRA.
Ob 11: Reproducirana glasbe v pav. J.
Ob 15: »Prodana nevesta« s sodelovanjem Narodopisne společnosti iz Plzna na letnem gledališču v Tivoliju.
Ob pol 16: Varičt#-predstava pred paviljonom K.
Ob pol 18: Koncertna dvorana pav. J: Koncert Radio-orkestra.
Ob 19: Slovanski pl®si na sokolskem telovadišču poleg velesejma:
Adlešičko kolo.
Poljski plesi (Zakopane).
Kolo iz skopske Črne gore (Skoplje). Slavonsko kolo (Andrijevci). Braničevsko-šumadij. kolo (Požarevac). Kumpanija (Blato na Korčuli).
Ob pol 20: Razdelitev nagrad umetnikou-razstavljalcem na umetnostni razstavi.
Ob 20: Variete predstava pred pav. K. Ob 22: Kabaretne predstave in zabavišče.
PONEDELJEK, DNE 10. SEPTEMBRA.
Ob pol 16: Variete-predstava pred paviljonom K.
Ob pol 18: Koncertna dvorana v pav. J: Koncert pevskega zbora Glasbene Matice. Ob 20: Varietč-predstava pred pav. K. Ob 22: Kabaretne predstave in zabavišče.
Variete-spored:
2 Wolkow, ruski narodni plesi;
Miss Rosalia, balance — akt;
Lorand and Evelyn, najmlajši zamorski duet iz revije slovite Josefine Backer; Wong Fav, orig. kitajske produkcije;
2 Okonis, človeka — žogi;
Lydia, najmlajša balerina;
3 Mondgoinerv, originalni zamorski trio; Rftdbina W#ng Fay, ?x>nglerji in ekvili-
bristi;
Mnx in Eddr, znameniti dolgoletni Grogov partner. Poznan iz Grogove revije sSvirati želim« in iz filma »Grog«.
2e v 24 urah
klobuke Itd. SkroM In ftvetlotika srajce, ovratnike In manfote. Pere, Ruši, monga in lika domafe perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—8. Selebnrgova «1. K. Tel elan <L 22-71
Opozarjamo na današnji oglas Mednarodnega velesejma v Pragi, ki se vrši od 2.—9. septembra 1934.
F. SPiPCCVtZ sladna kttva
je prvovrsten dOMfli	%	katerim	pripravite	zdravo,	izdatno,	redilno	in	ceneno	pijačo	za	Vas	in	Vaie	otroke.
Dr. Pirfeva sladna kava je prav priletnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. —- -	—J
Vtnacsh/a
Kako so samoupravne hranilnice delale za napredek našega domačega javnega gospodarstva
Na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani lx> tudi razstava Zvezo jugoslovanskih hranilnic. Njen glavni namen je v tem, da pouči najširše plasti naroda o pomenu hranilnic za napredek našega gospodarstva. Razstava bo pokazala, kaj imamo vse po zaslugi hranilnic in Cesar morda brez njihovega uspešnega delovanja ne bi 'imeli. Zlasti bo razvidno, koliko javnih zgradb, javnih del, javnih obratov in podjetij so omogočile hranilnice občinam, okra-: jem, banovini s svojimi cenenimi posojili, pri katerih občine itd. prihranijo letno mi-' lijone na obrestih, davkoplačevalci pa na davkih.
Izvedeli boste za število šol, občinskih uradnih poslopij in stanovanjskih hiš, elektrarn, plinarn, klavnic, sejmišč, bolnic, mostov, cest, kanalizacij, kapnic, vodovodov, ubožnic, sodišč itd., kar so vse omogočile hranilnice s svojimi posojili; seveda imajo njihovi vlagatelji glavno zaslugo na lem napredku Slovenije, kajti njihovi prihranki, ki znašajo nad 1100 milijonov Din, so šele omogočili ta vsestranski napredek. Naj torej navedene številke napolnijo vlagatelje hranilnic s ponosom, ker imajo tudi oni bistvene zasluge za napredek naše banovine in naših občin.
Francosko posojilo Poljski
Francoska banka je dovolila Poljski oan-ki kredit v višini 500 milijonov frankov. Nadalje s© poroča o bližnjih pogajanjih poljskih industrialcev s francoskimi finančniki glede novega posojila. Te vesti dokazujejo, da vendar ni tako tragično presojali zadnje vesti o političnih nesoglasjih med Poljsko in Francijo.
Francija ohrani zlato veljavo
Francoski finančni minister je izjavil novinarjem, da se pravi delati gnile dovtipe, če kdo govori o devalvaciji franka. »Je to v resnici paradolis,« je nadaljeval minister, »govoriti o nameravani devalvaciji ,,t>a« v trenutku, ko imamo v svojih trezo-,.f.<cih nad 80 milijard zlatih frankov. To zlato ni i« naše premoženje, temveč tudi last {ujine, ki nam je zaupala to zlato.«
Centralna banka za balkanske države
Iz Carigrada poročajo, da proučuje turška vlada načrt, ki ji ga je poslala neka južno evropska emisijska banka o ustanovitvi centralne banke za balkanske države. Vlada dotične južno-vzhodne evropske države je ta načrt že odobrila. Pri novi centralni banki hi bile udeležene prav vse balkanske države. Kje pa bi bil sedež banke, se v načrtu ne omenja.
*
Večletni moratorij in obenem znižanje dolgov za Nemčijo je zahteval dr. Schacht v svojem zadnjem govoru. Obenem pa se Nemčija oborožuje na vse pretege.
Belgijska banka je znižala obrestno mero od 3 na 2 in pol odstotka. Obenem je bila tudi znižana kolkovna pristojbina za menice od 060 na 050 Iranka. Belgija namreč hoče s pocenitvijo življenja ublažiti gospodarsko krizo. Pocenitev življenja pa je nemogoča, če se povišujejo javne dajatve. Seveda velja ta stari gospodarski nauk samo za Belgijo in druge zapadne države, d očim si v drugih deželah dovoljujejo čisto drugačne posebnosti in nauke.
Italijanski list »Ottobre« trdi, da ima nemška Državna banka tajne zaloge zlata.
Zlati in devizni zaklad Italijanske banke je padel v prvem letošnjem polletju od 7.397 na 6.399 milijonov lir, torej skoraj za eno milijardo.
Državni dolg Združenih držav Sev. Amerike se bo znižal v zvezi z devalvacijo dolarja in gotovino, s katero razpolaga državna blagajna, za več ko 5 milijard dolarjev, kakor je izjavil finančni minister Morgenthau.
Hranilne vloge v ameriških denarnih zavodih so narasle od 1. julija 1933 do 30. junčja 1934 za 3 milijarde na 19.0 milijard dolarjev.
Mesto Gdanjsk odločno demantira vse vesti o nameravani devalvaciji svoje valute.
Švicarska banka »Bank ftir Graubiinden«, ki je bila ustanovljena 1. 1862 z ustanovnim kapitalom 4,2 milijona šv. frankov, je prenehala poslovati. Koncem lanskega leta je dobila banka od vlade 8 milijonov frankov pomoči, pa ji niti to ni pomagalo.
V	dopolnilo za svojo trditev, da so večinoma vse bilance industrijskih podjetij neresnične in da z njimi industrijska podjetja samo izbegavajo svoji davčni dolžnosti, je pričela objavljati »Politika« serijo člankov o nekem industrijskem podjetju v Sloveniji. Ni naš namen, niti nimamo najmanjšega interesa na tem, da bi branili to podjetje, vendar pa se moramo vprašati, odkod člankarju v »Politiki« vsi ti podatki? To pa sprašujemo le zato, ker moramo po resnem preudarku priti do prepričanja, da brez kršitve službene tajnosti vendar ne bi bili vsi ti podatki dosegljivi. Je pa seveda to postransko vprašanje, ki se glavnega predmeta ne tiče, ki pa je vseeno potrebno, ker se od podjetij vedno bolj zahteva, da vedno dajejo raznim kontrolnim organom na vpogled vse svoje knjige in vso svojo korespondenco, da je strah pred zlorabo tega odkrivanja vseh svojih poslovnih tajnosti vsak dan večji. Bilo bi zato le umestno, če bi se s primernimi izjavami dokazalo javnosti, da je ta strah neupravičen.
Pa da se vrnemo na predmet sam, na bilance industrijskih podjetij. Recimo, da je stoodstotno vse res, kar piše člankar v »Politiki« o bilancah industrijskih podjetij in o nekem slovenskem industrijskem podjetju posebej. Kljub temu moramo reči, da je povedal člankar »Politike« tudi v najboljšem primeru le pol resnice, pri čemer smo namenoma eufemisti. Kajti posebno za javno glasilo, kakor je »Politika«, bi bilo mnogo bolj zanimivo, če bi kon-statiralo ne le zlo, ki se je po njegovih besedah že splošno razpaslo, temveč če bi se tudi vprašalo, kako je bilo mogoče, da se je to zlo tako razpaslo. Ce pa odgovorimo na to vprašanje, potem pridemo do mnogo bolj interesantnih konstatacij, kakor člankar v »Politik« in potem bi segli tudi vsemu vprašanju v resnici na dno.
Debata o bilancah industrijskih podjetij ni namreč nova in v javnosti se je že dostikrat razpravljalo o tem in o podobnih vprašanjih. Dostikrat so bili tudi objavljeni prav tako konkretni podatki, kakor jih sedaj objavlja člankar »Politike«. In zgodilo se je tudi, da so vsled teh odkritij prišle preiskovalne komisije, ki so se pa le prav izjemoma končale pozitivno. Po navadi pa je bilo vedno lako, da je bilo v začetku mnogo krika in vika, potem pa je vse lepo zaspalo, dokler ni po par letih zopet kdo zagrabil vso zadevo in se ni ta zopet končala z enakim negativnim rezultatom. Ta negativni rezultat pa je bil vedno posledica kakšne temne sile, ki je v odločilnem trenutku posegla vmes in poskrbela, da je bil volk sit in koza cela. In zaradi teh stričkov, ki so se vedno pojavili v kočljivem trenutku, je vse ostalo pri starem. Dogodilo pa se je celo, da je ta
striček kar pozival, da se napravijo potrebne manipulacije in proti primernemu honorarju je naprej zagotovil, da se ne bo nič zgodilo.
In to je listi glavni vzrok, da v povojnih časih tako mnogo čujemo o industrijskih bilancah, dočim smo pred vojno o njih slišali tako redko, pa čeprav so tudi pred vojno obstajala velika industrijska podjetja, ki so tudi bila obdačena na podlagi svojih bilanc. Seveda so tudi takrat industrijska podjeija svoje bilance malo sfrizi-rale, da so bile te na pogled lepše, toda to so bile le malenkostne olepšave, ker takrat še ni bilo onega strička, ki je iz friziranja bilanc napravil dobičkanosni posel. Temu stričku treba odvzeti vsako možnost dela, pa bo takoj vse bolje. In na lo osnovno zlo je pozabil člankar v »Politiki«. Ni pa treba še posebej poudariti, da ta striček navadno živi v Beogradu, ne pa v Ljubljani.
Ce so v povojnih letih bilance podjetij bolj sfrizirane, kakor pa bi bilo pravilno, pa je vzrok še v neki drugi stvari, in sicer v naših davčnih predpisih. Ti uvažujejo vse, samo rentabilnosti podjetij ne. Ne opravičujemo friziranja, toda človeško je vendar nad vse razumljivo, da podjeija gledajo predvsem na to, da se vzdrže in za ceno samoohranitve bo podjetje tudi na debelo sfriziralo svojo bilanco. Davčno breme sme pač iti le do gotove meje in mora vrhu tega biti za sleherno podjetje enako, zlasti če je visoko. A tudi v tem pogledu ni bilo prave uvidevnosti in ni se mislilo na to, da dobi tisti, ki zahteva preveč, vedno premalo. Ne samo v industriji, temveč v vseh panogah gospodarstva se je že zajedlo prepričanje, da je izgubljen, kdor napoveduje vse natančno po pravici. Kajti honorar za to odkritosrčnost je le višja obremenitev, dočim se konkurent, ki nima smisla za tako odkritosrčnost, zadovoljno smehlja, ker je pri davčni odmeri odrezal mnogo bolje.
Jedro vsega vprašanja je torej v tem, da preneha delo raznih stričkov in da se prične delati za dvig poslovne in davčne morale. S tega vidika morajo biti tudi sestavljeni davčni zakoni, ne pa s stališča, da so vsi davkoplačevalci že a priori davčni grešniki. Ce so predpisi na tej podlagi, potem se ljudem naravnost sugerira, da je bolje, če so grešniki, ker odkritosrčnost pri napovedi se itak ne honorira.
Brez stričkov in brez pretiranih davkov! je edina pot za odpravo lažnivih bilanc. In v tem smislu naj prične delovati člankar v »Politiki« in potem bo res nekaj koristil, dočim so napadi na posamezna podjetja vedno samo problematične vrednosti celo tedaj, kadar »o nastali iz najbolj idealnih namenov.
Lesno tržišče.
Tendenca še vedno mlačna
V tem tednu so bili na tukajšnji borzi perfektuirani naslednji zaključki: En vagon neobrobljenih plohov, dva vagona hrastovih podnic, dva vagona lipovih plohov in en vagon friz.
V pričetku jesenske sezone izgleda, da bo v mehkem lesu nekoliko živahnejša kupčija. Vsled spremenjenih carinskih razmer Gorenja Italija ne bo več kupovala blaga III. vrste kakor tudi ne konično blago. Za Gorenjo Italijo, Gorico in Trst pride v poštev le paralelno blago I. in II. kakovosti, ker le lo blago prenese visoko carino kakor tudi konkurenco Avstrije, dočim se blago III. vrste laže plasira v Spodnji Italiji in Sušaku. Isto kot za mehki rezan les velja tudi za bukovino, danes lahko trdimo, da je plasiranje bukovine v Gornji Italiji skoro popolnoma onemogočeno. Trami se kljub pozni sezoni še nekako lahko oddajo, posebno tramiči, po katerih je stalno povpraševanje. Bordona-li se pa težko oddajo. V hrastovini se iščejo podnice ter neobrobljeni plohi za izdelavo vagonov, kakovost je zelo natančna, zahteva se le dobro blago.
Produkcija drv je letos veliko manjša kot prejšnja leta, vsled česar obstoji možnost, da se bo cena drv in sploh goriva v pozni jeseni še izboljšala. Kajti v9led zmanjšanja produkcije tega blaga že sedaj skoro primanjkuje, med tem ko se pro-
dukcija drv vsled slabih cen doslej sploh ni rentirala. Cene v oglju so stalne.
Les:
Smrčku, jelka:
Hlodi I., II., monte Brzojavni drogovi Bordonali merkantilni Trami merkantilni Škorete, konične, od 16 cin naprej
Škorete paralelne, od 16 cm naprej
Škorete, podmerne, do 15 cin Deske-plohi, kon., od 16 cin naprej
Deske-plohi, par., od 16 cm naprej Bukev:
Deske-plohi, naravni neobrob-Ijeni
Deske-plohi, naravni, ostrorobi Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni
Deske-plohi, parjeni, ostrorobi Testoni Vio, monte Testoni */s, monte Hrast:
Hlodi I., II.
Bordon«!!
Deske-plohi, neobrobljeni boules
Deske-plohi, neobrobljeni merkantilni Deske-plohi, ostrorobi (podnice)
Frizi
Parket i: hrastovi, za m2 bukovi, za m*
ŽelezniSki pragovi:
2-60 m, 14X24 hrastovi, za komad bukovi, za 1 komad
100— 150— 130— 150'—	120'— 170'— 160-— 160—
270"—	300—
310-— 200—	350— 210—
250—	280—
290—	310—
330— 450—	360— 500—
400— 600*— 380'— 300-—	450— 700— 400— 320—
200— 800—	250— 900—
820—	850—
700'—	730—
800- — 500' —	850— 600—
45— 30-	60— 40—
1 1 šš	1 1
0- 11— 8— 10—
40 —	45—
45—	50—
Drva:
bukova, za 100 kg astova, za 100 kg Oglje:
bukovo za 100 kg
lanella« za 100 kg
Povpraševanja:
Javorovi neobrobljeni plohi v običajnih merah, upoštevan samo beli javor.
1 vagon orehovih neobrobljenih parjenih plohov, Cim več debeline 120 in 140 mm.
Bukovi plohi, neobrobljeni, surovi, monte,
I mm.
Bukove kratice, parjene, I., II., 27, 33 in
i mm.
Bukovi plohi, parjeni, 27—100 mm.
Bukovi hlodi, I.
1. Bukove cepanice, izdelane pred 6—7 meseci, lepo, zdravo blago.
2. Ca. 20 m* parjenih, neobrobljenih orehovih plohov, I., II., od 40—100 mm debeline, ca. 15 % 27 mm, dolžine od 2 m naprej, do 15 % od 1-50 m do 1-90 m.
3. Večjo količino neobrobljenih lipovih plohov, 40—100, od 2 m naprej; 70% prima, 30% sekunda.
4. Javorjevih plohov, neobrobljenih, 40—100 od 2 m dalje; 70% I., 30% II. kvalitete.
5. Orehovih neobrobljenih plohov, 40—100 milimetrov, od 2 m naprej; 70% prve, 30% druge kakovosti.
6. 1 vagon bukovih metlišč, 27X27, od 1 m naprej.
13. Sveže tesani trami, 10X13, 50 komadov po 4 m, 50 komadov po 5 m, 30 komadov po 6 m; 13X16, 50 komadov po 4 m, 50 komadov po o m, 30 komadov po 8 m; 18X24, 20 komadov po 9 m.
14. Hrastovi pragovi, 15X24, dolžina 2-60 m (nekaj malega tudi lahko 2-55 m), zgornji del 10—11 cm.
15. Jelove deske, paralelno rezane, kvaliteta IV., dolžina 4 m in 260 m, širina 20% 16 in 17 cm, 80% 24 in 25 cin, debelina 24 111111.
16. 2000 m3 tesanih tramov U. T., dolžina 4 in 5 111, dimenzije 8X8 do 16X21, 620 m3 ravno tako, 11X11, dolžina 4 m in 620 m3 8X11, dolžina 4 in 5 111.
17. Večja količina dog za pivske sode.
18. Več vagonov bukovih testonov in tavolel.
Ponudbe:
Več vagonov I. orehovega lesa.
Kolobarji za kurjavo, 20/50.
Več vagonov bukovih drv.
Zahteve hrvatskih lesnih industrialcev
V	soboto je v Trgovskem domu na Su šaku sestanek lesnih industrialcev iz Gor skega Kotara in Like. Sestanku bo predložena v potrditev resolucija, v kateri se zahteva:
L Vlada naj izda v korist lesnih indu-strijcev uredbo, s katero se njih kratkoročni dolgovi izpremene v dolgoročne. TI se naj potem amortizirajo po posebnem načrtu.
2. Vlada naj določi način finansiranja izvoza gradbenega lesa s pomočjo Šipada. Pri Prizadu naj se ustanovi posebna sekcija za izvoz lesa, ali pa naj se najde kakšen drug način, da se dosežejo boljše cene za les in da postane proizvodnja rentabilna.
3. Trgovinsko ministrstvo naj odobri sklep lesnih industrijcev, da se ustanovi strokovno združenje lesnih industrijcev r* Savsko banovino.
Konkurzi in poravnave
Uvedeno j® poravnalno postopanje o
imovini tvrdke »Service« Emil Petrovič, specialna trgovina pribora v Ljubljani, Gajeva 5. Poravnalni sodnik Avsec Anton, sodnik okr. sodišča, poravnalni upravnik dr. Krapež Josip, odivetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave dne 6. oktobra ob devetih v sobi 140. Rok za oglasi-tev do 25. septembra, poravnalna ponudba 40 odstotkov.
Potrjene so naslednje poravnave: Lenarčiča Stanka, trg. in posestnika v Novi vasi; Izidorja Paljevca, stavbenika v Ljubljani, Močnikova 4, in Josipa Urana, lastnika parfumerije v Ljubljani, Mestni trg 11.
Pričetek vpisovanje vajencev na šoli Združenja trgovcev v Ljubljani.
Popravni izpiti bodo dne 5. septembra od 2. do 6. ure popoldne. Vpisovanje za vajence v 1. letnik bo dne 5. septembra od 9. do 11. ure dopoldne ter od 3. do 5. ure popoldne, dne 6. septembra od 9. do 11. ure dopoldne. Za sprejem v I. letnik se zahtevajo 3 razredi srednje ali meščanske šole. Vsak vajenec mora prinesti s seboj zadnje šolsko izpričevalo.
Vpisovanje za II. in III. letniik bo dne
6.	septembra od 2. do 5. ure popoldne v pisarni Združenja trgovcev. Šolnina znaša za
I.	letnik 600 Din, za II. in III. letnik 500 dinarjev. Brez plačane šolnine ne bo nihče vpisan v šolo. Istotako se ne c\>voli plačevanje šolnine na obroke. Prošnje za znižanje oziroma oprostitev šolnine so brezpredmetne.
Pričetek šole dne 10. septembra ob 2. uri popoldne. Podrobnosti so r»*vidne na šolski deski, Trgovski dom.
Preraču nanje minimalne davčne osnove za pridobnino
Kako se preračuni minimalna davčna osnova za pridobnino pri konzorcijih, dru štvih, družbah z omejeno zavezo itd. in dru
gih pravnih osebah. Z uveljavljenjem minimalne davčne osnove pri pridobnini na podlagi plačar.e najemnine je postalo aktualno vprašanje, kako se izračuni ta osnova pri pridobnini zavezanih podjetjih, katera izvršujejo pravne osebe. Na predlog ljubljanske zbornice za trgovino, obrt In industrijo je ministrstvo financ z odlokom z due 17. avgusta 1934, štev. 33768 pojasnilo, da določilo točke 4. § 7 zakona z dne 18. februarja 1934, ki se nanaša na družbene obrate, ne velja tudi za podjetja, katera izvršujejo pravne osebe. Pri teh podjetjih se računi minimalna davčna osnova po odst. 1—3 § 7 navedenega zakona na ta način, da se kot najemnina za stanovanje smatra najemnina, katero društvo, odnosno družba plačuje za 6voje pisarniške prostore, odnosno najemna vrednost poslovnih prostorov, v katerih se izvršuje obrat, odnosno vrši produkcija.
Princ Jurij, četrti sin angleškega kralja, Ki biva sedaj v Bohinju, se je zaročil s princeso Marino, najmlajšo hčerko grškega princa Nikolaja. Tudi prinoesa Marina biva v Bohinju, kjer se je na donvu princa Pavla tudi izvršila zaroka.
Kumunski ministrski predsednik Tata-rcscu pride prihodnji teden na Bled.
Komisija za revizijo v^eh rudarskih koncesij v dirzavi je bila ustanovljena pri ministrstvu za gozdove in rudnike.
V vrhovnem razsodišču za plebiscit v Posaarju je imenovan za Jugoslavijo dr. Stražnicki.
Klub nacionalnih gospodarstvenikov so ustanovili v Novem Sadu miladi trgovci in privredniki. Klub, za katerega vlada v Novem Sadu veliko zanimanje, bo izdajal tu-dd lastno glasilo.
Trirazredno žensko obrtno šolo ustanove v Osijeku. Pouk na šoli bi se začel že 1. oktobra t. 1.
V Dalmaciji znašajo zaloge starega vina še okoli 600 vagonov. Kmetje ne morejo vina pirodati predvsem vsled previsokih trošarin in pa vsled previsokih železniških prevoznin.
Nad imetjem grofa Bombellcsa je bil proglašen sekvester, in sicer na zahtevo Prve hrvatske štedionice, kateri je dolžan grof. Za sekvestra je bil imenovan vodja varaždinske podružnice štedionice.
Blagajnik tvornice Teokarovič v Parači-nu Vladimir Baziljevič si je pognal kroglo v sence. Bil je takoj mrtev. Pokojnik je bil v tvornici zaposlen že 12 let in veljal kot zelo vesten uradnik. Dosedaj niso našit še nobene nepravilnosti v blagajni. Sodijo, da se je usmrtil zaradi bolezni.
Bivši večkratni milijonar, bosanski aristokrat beg Vej si lov ič je izvršil samomor, ker je popolnoma obubožal.
Mednarodna zadružna konferenca bo v dneh od 2. do 7. septembra v Londonu.
Hitler »e uradno imenuje po odredbi notranjega ministrstva »šef in kancelar«, v uradnem občevanju s tujima državami pa le »kancelar Nemčije«.
Švicarske čete naj bi delale red v Po-saarju, ker je dosedanja policija v Posaarju preslabotna, da bi mogla v primeru na-rodno-socialističnih nastopov vzdržati red.
Direktna telefonska zveza med Moskvo
in Parizom je bila daues otvorjena.
Grška zgradi veliko radijsko postajo, da prepreči italijansko propagando po radiu, ki je zlasti močna na vsej vzhodni obali Jadranskega in Jonskega morja.
Pri velikih zračnih manevrih nad Parizom so padla štiri letala. Vse štiri posadke eo bile ubite.
Velikim tihotapstvom z devizami in valutami so prišle na sled turške oblasti. Nad 200 oseb je bilo aretiranih. Večina aretirancev so tujci.
Ameriški gospodarski svet je silno vznemirjen zaradi grozeče generalne stavke tekstilnega delavstva. Baje se oborožujejo tekstilni delavci s puškami in strojnicami in nameravajo s silo osvojiti tvornice. Tvoraičaaji s svoje strani pa so začeli organizirati posebne obrambne čete.
Ob«šen je bil v Leobnu Franc Ebner, sin tamošnjega zdravnika, ker je pri zadnjem uporu avstr. nar. socialistov ustrelil orožnika, ki se mu je postavil v bran. To je že 13. smrtna kazen po 25. juliju.
Velikanski tank s 150 milijoni litrov bencina se je vnel v mestu Campana v Argentini. Vse mesto bo uničeno, mnogo ljudi je postalo žrtev požara, vročina pa je bila tako silna, da so se pričele zvijati železniške tračnice. Nastalo škodo cenijo na 50 milijonov dolarjev.
Vanilin sladkor
in-
Prašek
za
pecivo:
•i
Za na$
■•i •• kupujejo ull 4omail proliTodii
pratki mamko »ADRIA«
TROOVCI, forsirofte naše domače proizvode, mi Jamčimo za najboljšo kakovost istih.
NEDNARODNI VELESEJEM V PRAGI
od 2.-9. septembra 1934 OSREONITRG
čehoslovaške eksportne Industrije. 50% železniški popust na čehoslovaških, 25— 33% po Inozemskih železnicah, plovidbah in zračnem prometu. Pojasnila In legitimacije daje Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2; Čehoslovaški konzulat; Putnik, Gajeva ulica za nebotičnikom.
DOBAVA — PRODAJA
Dne 6. septembra bo pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju licitacija za dobavo pisarniškega materiala. — (Pogoji so na vpogled pri komandi.)
Prometno-komercialni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 8. septembra ponudbe o dobavi 400 doz tekočega čistila za kovine; do 10. septembra pa o popravilu zavornih eokelj ter o dobavi 1.600 kg dekstrina. — (Pogoji so na vpogled pri ietem oddelku.)
Direkcija drž. železarne Vareš sprejema do 5. septembra ponudbe o dobavi 200 držal za piie; do 12. septembra o dobavi 7 plošč medeninaste pločevine, 10.000 kg fluorita, 1000 vijakov, 1 gonilnega jermena, 1000 kg feroeilicija, 4000 kg feroman-gana, 200 kg okroglega jekla, 100 kosov peresnega jekla, 4 kolut; do 19. septembra pa o dobnvj 2 umivalnikov iz fajanse, 60 ddet, 1000 kg jekla, 40 grafitnih loncev za topljenje kovin, 1 Marsove peči, 2 ogreje-valnih teles, 14 koleenih peres in 1.500 hrastovih pragov.
MARIBORSKI TRG
Na trg z dne 28. avgusta je bilo prignanih: 9 konj, 15 bikov, 148 volov, 433 krav in 13 telet, skupaj 618 glav živine. Cene so bile te: debeli voli za 1 kg žive teže od Din 3 do 3*75, poldebeli voli 2 do 2-50, plemenski voli 3 do 3'50, biki za klanje 2-50 do 3 50, klavne krave debele 2-50 do 3, plemenske krave 2 do 2-25, krave za klobasarje 1'75 do 2, molzne krave 2-50 do 3, breje krave 2-50 do 3, mlada živina 2’50 do 4, teleta 4 do 4-50. — Prodanih je bilo 353 živali, od teh za izvoz v Italijo 6.
MESNE CENE:
Volovsko meso I. vrste 1 lig Din 8—10, II. vrste 6—8. Meso od bikov, krav, telic 5—6. Telečje meso I. vrste 8—12, II. vrste 5—8. Svinjsko meso sveže 10—15.
Dunajski jajčni trg
Tendenca na tujih jajčnih trgih je neenakomerna. Dočim je bila tendenca na , angleških in švicarskih jajčnih trgih mirna, poročajo iz Budapešte o povišanju cen. Tudi na Dunaju je bila tendenca čvrsta in so se vsa domača jajca podražila za 50 grošev, madjarska pa celo za 75 grošev. Zabeležene so bile te cene: domača, sveža od 11-50 do 11-75, II. vrste od 10-50 do 11-25 in 9-50 do 10, oz. od 9 do 9-50. Jajca za kuhanje so bila po 8 do 8-50. Te cene veljajo za prodajo na debelo, franko Dunaj, vključno z vsemi davki.
Dunajski svinjski trg
Na trg dne 29. avg. je bilo postavljenih
11.933 prašičev. Iz Jugoslavije je bilo 1359 Špeharjev. Cene so bile te: prima pitane svinje po 1-20 do T32, angleške križane po 1-27 do 1-30, rumunske banatske po 1"28 do 1-45, kmetske svinje po 1-28 do 1-40, pršutarji po 1-20 do 1-55 po kakovosti. Ob živahnem prometu so se podražili prima Špeharji za 4 groše, vse druge vrste pa za 2 groša pri kilogramu. Cene pršu-tarjev so ostale neizpremenjene.
Program ljubljanske radio-postaje
Nedelja, dne 2. sept. 7.30: Reproduciran koncert. — 7.45: Telovadba (Pustišek Iv-ko). — 8.15: Poročila. — 8.25: Orgelski koncert (plošče). — 8.55: Versko predavanje. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Plošče. — 10.00: Trbovlje (L. Mrzel). — 10.20: Vesela reproducirana glasba. — 10.40: Vojaška godba (prenos z velesejma). — 11.00: Radijski orkester izvaja slovenske narodne; sodelujejo: gdč. Mišičeva, ga. Ramšakova, gg. Gostič in Janko (prenos z velesejma).
CIKOPI1A
Nat pravi domači izdelek!
11.40: Otroška ura (Manca Romanova). — 12.00: Čas, plošče. — 16.00: Kmetijska po* svetovalnica (ing. Sadar Vinko). — 16.30: Ljudska ura: Kozlovska sodba v Višnji gori. — 17.30: Bežigrajski pevski zbor (prenos z velesejma). — 20.30: Prenos opere iz Beograda. — V odmoru: Čas in poročila.
Ponedeljek, dne 3. sept. 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13.00: Cae, plošče. — 17.30: Solistični koncert: Verbičeva-Drmo-ta-Petrovčič (prenos z velesejma). — 18.30:
Radijski orkester. — 19.30: O velesejmu (Zdravko Gosak). — 19.50: Cas, jedilni list. — 20.00: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 20.30: Češka glasba: Radijski orkester in vokalni soli gdč. Koren-čanove. — 22.00; Cas, poročila, prenos z velesejma.
Torek, dne 4. sept. 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13.00: Cas, plošče. — 17.30: Cerkveni koncert: Frančiškanski pevski zbor (prenos z velesejma). — 18.30: Plošče za otroke. — 19.00: Otroška ura (Cirila Medvedova). — 19.30: Plošče. — 19.50: Cas, jedilni list. — 20.00: Duetni citraški koncert: Mezgolits in Skalar. — 20.45: Radijski orkester. — 22.10: Cas, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Sobota, dne 1. septembra: Ob pol 20. uri Slehernik pred Marijino cerkvijo v Celju. Nedelja, dne 2. septembra: Ob 16. uri Slehernik pred Marijino cerkvijo v Celju. Ob pol 20. uri: Slehernik pred Marijino cerkvijo v Celju. — V primeru neugodnega vremena so vse tri predstave v celjskem Mestnem gledališču.
Opera.
Sobota, dne 1. septembra: Ob 20. uri Ples v Savoju. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Nedelja, dne 2. septembra: Ob 20. uri Poljska kri. Izven. — Znižane cene od 30 Din navzdol.
Ponedeljek, dne 3. septembra. Zaprto. Torek, dne 4. septembra. Zaprto.
Sreda, dne 5. septembra. Simfonični koncert opernega orkestra v Filharmonični dvorani.
Četrtek, dne 6. eeptembra: Češka vaška svatba. Izvaja Narodopisna společnoet iz Plina. Izven. Znižane cone.
Petek, dne 7. septembra: Jenufa. Izven.
Znižane cene.
Sobota, dne 8. septembra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. — Premiera operete. Izven.
Nedelja, dne 9. septembra: Ob 15. url: Prodana nevesta s sodelovanjem Narodopisne společnosti iz Plzna. Predstava je na letnem gledališču v Tivoliju. Izven. Znižane cene.
.Sldeal
Najboljši strojil Vsak kupec najboljša referenca! Tudi na obroke dobavi tvrdka
The Rcx C©.
Ustanovljeno leta 1906
Telefon
22~€8
€>juhi j trna
Gradišče 1C
Telefon
22~eS
Ustanovljeno leta 1906
TRGOVSKI LIST, 1. septembra 1934.
Stran 6.
MERCINA IN DRUG
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 3
Vse vrste šolskih zvezkov iz najfinejšega papirja Vam Se vedno dobavi najceneje ter vsako poljubno količino
S’APIRNA INDUSTRIJA
LJUBLJANA
FLORJANSKA ULICA 14 / TELEFON 32-20
o. Z o. z.
LJUBLJANA
Karlovška c. 2 Volarski pot 1
Dalje izdelujemo in imamo vedno v zalogi vsakovrstne trgovske knjigo, odj. knjižice, kopirne bloke, foto-albume, spominske knjige, mapo, risalnike i. t. d. i. t. d
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Istotam trgovina s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami na drobno in na debelo.
V	tCstu
Kako se najuspešneje in zastonj pobija brezposelnost?
(flm/ctG- zastopstvo- <za Stoi/edifa
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z„ Sladki vrh
Z novimi posojili denarnih zavodov, ki bodo dala kruha in zaslužka trgovini, industriji, obrtu, delavcem in kmetovalcem.
Zato nalagajte Vaš denar v
VELETRGOVINA kolonijalne in A špecerijske robe	S->A
PREŠERNOVA ULICA 3,
ki je naj večja jugoslov. samoupravna hranilnica (vloge 420 mil. Din), in Vam nudi
popolno varnost, ugodno obrestovanje
Ljubljana.
f Zaloga sveže pra-žene kave, mletih dišav in rudninske vode.
ToCna In solidna postrežba! Zahtevajte ceniki
Nudi po izredno nizkih cenah: Sajda^jc0nj^0t_štrace, journale, Šolske zvezke, mape, odjemalne knjj^
ter izplačuje nove vloge, vložene po 1. jan. 1933, vedno v vsakem obsegu
žice, risalne bloke itd.
^Varoča/ie »Trgovsfei list“1
99 Jugoslovanska zavarovalna banka v £>fwihliam
Gosposka ulica 12, telefon štev. 2176, 2276.
Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Csi/efe, 2V©vi Sad in Split
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek # Svoji k svojim!
Urola ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. — Za TrgoTsko-lndustrtJsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja In tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.