277. številka.
Ljubljana, v četrtek 3. decembra.
XVm. leto, 1885.
IihrtJH vsak dan i»<-#er. iamši nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman la avitrijsko-ogersko deftele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 4 gld., u Jaden mesec l gld, 40 ki. — 2a Lj ubijan o brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. m. četrt lata |.gld. 2}0 kr., za jodeo mesuo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se H
10 kr. za mesec, po .10 kr. za. četrt leta. — Za tnje dežel o toliko več, kolikor poHtnina znaja.
Za oznanila plačuje le od četiristopne potit-vrste po 6 kr., čo se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če bo dvakrat, in po i kr.. če so trikrat Dopisi naj aa iavole frankovati. — Rokopisi se no vračajo.  Uredništvo in upravntetvo jo v Rudolfa Kirbiša bi«, „Gledaliska Upravnintvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vso administrativne stvari.
ali večkrat tiska, stolba".
Deželni zbor istrski.
Pri prvi seji ni bilo zadostnega števila poslancev. Biskup Flapp položil je obljubo.
Pri drugi seji obravnaval se je dnevni red prve. Volili so se razni odbori. Većina ozirala se ni na manjšino niti toliko, kolikor lani, ter volila camo v fin. odbor Zamlica, v šolski Sp inči ca, za revizorja Zamlica i Križanca a v politični-ekonomični odsek nobenega Slovana.
Tretja seja 1. decembra. Navzoč tudi biskup Flapp. Tržaški i Krški ne prideta. Odobrili so se razni računski sklepi brez debate.
Jednako razni predlogi šolskega odbora o podporah, penzijah itd.
Brez debate vsprejele so se tudi 4 postave, s katerimi se razne denarne kazni, kakor glede paše koz, poljskih škod, lovskih prestopkov, in neizvrše-vanja ukazov za pokončevanje mrčesa, obrnejo v prid onim okrajnim (ali občinskim) kmetskim zadrugam, v katerih obsegu se plačajo, ali ako teb zadrug ni, zakladu deželnega kulturnega sveta. Pri tej seji vsprejeta je bila tudi peta postava, s katero se upeljejo v Istri lovske karte po 2 gld., kakor jih imajo v višjih zneskih druge dežele. Ti dohodki, kakor tudi kazni izvirajoče iz prestopkov te postave namenjeni so tudi okrajnim zadrugam, ali ako jih ni, deželnemu kulturnemu svetu. Pri obravnavanji te poBtave vršila se je kratka a principijelno važna debata. K § 5 predlagal je Jenko, da bi se dostavile besede „v deželnih jezici h." Ta § namreč določuje, da se lovske dopustnice izdavajo po uzoru, priloženem temu zakonu. A uzor je samo italijanski. Predlagatelj poudarjal je, da po § 2 imajo dopustnice izdajati c. kr. okrajna glavarstva, a navajeni smo, reče, da okrajna glavarstva in sploh c. kr. uradi popolnem prezirajo slovanska deželna jezika celo takrat, ko njih rabo postava jasno predpisuje. Uprav v prilog prišel bi jim ta paragraf, ako se vsprejme v predloženi stilizaciji. Tembolj je potrebno tako določilo, ker ne samo, da c. kr. uradi prezirajo deželne jezike, nego nam uprav usiljujejo nemščino, koja vsaj v Istri ni deželni jezik.
Zamlić podpiral je Jenkov predlog in italijanski gospodi nekako tolmačil predgovornikove slovenske besede. Navzlic temu izjavil je referent dr. Fra-giacomo, da se ne more ozirati na Jenkov „nemo-
tivirani^!) predlog. Ko sta še o tem govorila deželni glavar dr. Vidulich i Laginja, poudarjajoč, da je vlade dolžnost uradovati v deželnih jezicih, čutil je potrebo govoriti glasoviti okrajni glavar Elluscheg, koji si je — vsaj veste kako — na otocih mandat priglavaril. Osmešil se je s tem, da je proglasil nemški jezik kot deželni istrski. Repliciral je La ginja in omenjal tudi legit. kart, koje se dajejo poslancem samo v nemškem in italijanskem jeziku.
Jenkov predlog pal je, kakor je bilo pričakovati, a vendar so zanj glasovali poleg slovenskih poslancev še biskup Flapp in par družita
§ 6 govori o onih, koji ne smejo dobiti do-puBtnice. Pod b) imenovani so delavci. Temu pro-tivil se je Spinčić poudarjajoč, da ni povoda, odvzeti delavcem, tako imenitnemu delu človeške družbe to pravo. In ko mu je dr. Campitelli odgovarjal, da to zadene samo one delavce, ki od dnine žive, zavrnil ga je s tem, da je žalibog dandanes mnogo delavcev, ki so včasih brez dela, tedaj tudi brez zaslužka in zakaj ne bi ti ob tacih dnevih smeli loviti. Zakaj ne bi se dalo ono pravo domačim delavcem, katero se daje celo nedeželanom. Podpiral jo Spinčičev predlog i Križanac. Tudi ta predlog ostal je v manjšini.
Peticija Tržaškega lovskega kluba, da bi se nekoliko predrugačile razne lovostaje (Sehonzeiten) in dosegla jednoličnost s Trstom i Goriškim, odstopi se deželnemu odboru da v razgovor stopi z deželnima odboroma imenovanih dežel — ter se zaključi seja.
Poslanci imajo že v rokah zakonsko osnove: Za delitev občine Buzet v dve, s sedežem v
Buzetu i Lanišči,
za delitev Krške občine s sedežem v Krku in
Puntu;
za urejen je služb gozdnih čuvajev;
za pogozdovanje istrskega Krasa;
za predrugačenje mestnega statuta Rovinjskoga;
za ptičji lov.
Kakor je deželni glavar javil, odcepili bodejo tudi San Vincenti od Vodnjanske občine.
Kakor v štajerskem, so naši poslanci tudi v istrskem deželnem zboru v tako nerazmerni manjšini, da ne prodero s svojimi predlogi in nastveti, naj bi bili še tako umestni in potrebni.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 3. decembra.
V gali&kem deželnem zboru se je vnela živa debata o predlogu, naj se naprosita deželni odbor in vlada, da vse storita, da se bode preskrb* ništvo vojske bolj oziralo na gališke deželne pridelke. Ze dalje časa namreč v tem oziru jako prezirajo Galicijo. Rž so prepovedali v Galiciji kupovati, češ, da je v njej preveč zdravju škodljivih snovi. To je pa le izgovor. S tem hočejo nakloniti le več zaslužka Dunajskim vojskinim zalagateljem. Več poslancev je hudo grajalo tako postopanje vojaške uprave. — Poslanec RomanoviČ interpeloval je vlado, da misli generalno ravnateljstvo tudi v Galiciji uvesti nemščino za notranji uradni jezik pri državnih železnicah in kako se to strinja z jezikovno jednakopravnostjo.
V nanje države.
Še sedaj se nič ne ve, kake pogoje bodo ltolgari stavili Srhom, da se sklene premirje, katero sedaj še ni dognauo. Misli se pa, da bode Bolgarija v prvi vrsti zahtevala, da srbske Čete ostavijo bolgarsko ozemlje. Še manj se pa ve, kake mirovne pogoje bodo stavili Bolgari, kajti turški sultan njim bode nekda dovolil, da sami sklepajo mir s Srbijo. Kakor se nekemu Berolinskemu listu poroča iz Londona, bode knez zahteval, da se zagotovi celokupnost Bolgarije, prizna zjedinenje Bolgarske in Rumelije, ter da Srbi plačajo vojno odškodnino. Poslednje Bolgari najbrž no bodo dosegli, ker bi v tem slučaji Srbi skoro gotovo zopet zaceli vojno. „Kolnisehe Zeitungtt misli, da bi so Bolgarija proglasila za samostojno državo in se odkupila od Turčijo. Ta list misli, da bi knez Aleksander po svojem 'inu ne smel sedaj biti manj kakor njegov sosed Milan. Vzhodnjo Rumolijo pa misli ta list, bi pa morali pustiti Bolgari. Knez bi pa ja-valjne bil s tem zadovoljen, kajti iz njegovega dosedanjega vedenja se da sklepati, da bi mu združenje Bolgarov bilo ljubše, kakor kraljeva krona. Iz Belega grada se pa temu listu piše, da bi bila najboljša rešitev balkanskih zadev, da bi se proglasila personalna unija mej Srbijo in Bolgarijo s kraljem Aleksandrom, kateri bi se pa h k ratu imenoval vzhodnjerumelljskim generalnim guvernerjem. Da si bi ta rešitev ne bila slaba, vender bi v to velevlasti gotovo ne privolile, še manj pa Turčija, ki bi dobila na meji tako mogočnega soseda, ki bi utegnil pri vsakej priliki potegniti meč za zatirano slovanske brate v Makedoniji in Stari Srbiji. Kakor se poroča iz Berolina, se zopet govori, da bode balkanske zadeve reševal evropski kongres. — Kakor
LISTEK.
Božična noč v Sakramentovej dolini.
Kalifom ska povest.
(Spisal Brot II a rte, poslovenil Vinko.) fDalje.)
Pot od Klopotačje reke do rudeče gore bila je precej ravna. Jovita čezmerne svoje moči ni \eč zapravljala v razposajenih muhah svojih, bodi-si, da je kopel v reki potolažila nje otrovni ogenj, bodi-si da jo je ubod, s katero jo je bi1 pognal v vodo, prepričal, da jej je njen jezdec v hudomušnoj potuhnenosti kos. Jedenkrat ga je pač še poskusila raz se vreči, a to se je zgodilo le iz stare navado; tudi splazila se je še jedenkrat, a temu je dala povod na novo barvana kapelica, stoječa na razpotji. Jame, jarki, groblje, s travo poraščene planot« — vse jo bežalo izpod njenih potekajočih kopit. Pričela je na neprijeten način hrkati; parkrat jo je posilil lahek kašelj; a zapustila je ni niti moč niti hitrost.
Ob dveh je Dick dospel do rudeče gore in zdaj se je pričela ježa navzdol v dolino. Deset minut pozneje videl jo voznik, peljajoč hitro pionirsko pošto, nekega jezdeca švigniti mimo sebe — povsem nenavaden dogodek —, in o polu treh se je Dick dvignil v svojih stremenih ter od veselja na glas zakričal. Zvezde so se svetile skozi pretrgane oblake in daleč v daljavi, onostran ravnine, vzdigo-vala sta se dva stolpa, zastavic drog in nepravilna vrsta črnih stvarij. Dick zarožlja z ostrogami ter zavibti svojo riato, in Jovita jo ureze hitreje nego kedaj poprej. Par trenutkov in pridrla sta v mesto Tuttleville ter se ustavila pred „gosflno vseh narodov".
Kar se je to noč dogodilo v Tuttlevillu, ne spada strogo v našo povest. Vender hočem prav na kratko omeniti, da se je Jovita izročila zaspanemu hlevskemu hlapcu, katerega je z jedno brco takoj vzbudila v popolno, a neprijetno zavest. Kar pa Dicka zadeva, šel se je z možem, ki je stal za točilno mizo v gostilni, takoj (sprehajat po spečem mestu. V raznih pivnicah in igralnicah so so še luči svetile. A teh sta se ogibala; šla sta naravnost k
raznim prodajalnieam, in s svojim stanovitnim trkanjem in dobro rabljenimi glasnimi klici posrečilo so jima je, njih lastnike spoditi iz postelj ter prisiliti jih, vrata odpreti in blago pokazati. Večkrat sta bila nočna potovalen vsprejeta s kletvicami, po ve-čem pa s postrežljivostjo in nekakšno skrhljivostjo, ustreči njijinim potrebam, in pobotanje se je vsak pot končalo s srčno pijačo.
Tri je bila ura, ko se je končala ta prijetna pot. Dick se je z majhnim, z gutaperčo ovitim zavojem, katerega si je bil trdno privezal na hrbet, vrnil nazaj v hotel. Skočil je v sedlo ter po samotnoj cesti dirjal na šc bolj samotno ravan, kjer so luči, temni očrti hiš, stolpi in drogovi za zastave za njim zopet pogreznili se v tla ter izgubili se v dalji.
Vihar je bil oblake spodil z neb;i, vzduh je bil svež in mrzel, okolica okolu in okolu kazala se je v ra/Jočnili črtali. Bilo je že polu štirih proč, ko jo Dick dospel do kapelico in na razpotje. bi se izognil strmih brezin, napravil je bil ovinek, in zdaj se je .I<>\itu pri vsakej stopinji noter čez
kopita pogreznila v potuhneno blato. To je bila
se iz Niša poroča, napali so Bolgari, če tudi je ustavljeno vojevanje, 8 štirimi batalijoni in 2 topoma Srbe pri Vlasini. Boj je baje trajal štiri ure in je na obeh straneh dosti izgub.
Srbski general Horvatovie prišel je v Niš, kjer ga je vsprejel kralj. Po njegovem prihohu bil je velik vojni svet. Sklepalo se je ali bi se vojna nadaljevala ali ne. Kaj se je sklenilo, še ni znano. Ako se je sklenilo zopet začeti vojevanje, sestavila se bodo novo ministerstvo, sestavljeno iz vseh strank, ker se vse stranke zjedinijo v boji proti Bolgarom.
Turčija sedaj misli res poseči v vzlioilnjo rimulijslio zadeve. Odposlala je že tja dva pomočnika komisarja. Komisar sam se pa v kratkem odpošlje. Če bode treba, poslale se mu bodo turške čete na pomoč. Poprej pa neki mislijo turške čete preobleči v žandarske uniforme. Turki tedaj ne pojdejo v Rumelijo kakor vojaki, ampak kakor žan-darji. V bistvu v tem ni dosti razlike. Turkom dovolile so tri carske vlasti, da smejo odposlati svoje vojake v Rumelijo, Francija in Anglija pa ne. Kaj bodo neki storili Angleži, ako Turki res odpošljejo svoje čete v Rumelijo, ne vemo. Govorilo se je že, da pošljejo svoje brođovje v Bospor, toda to se nam zdi jako neverjetno. Kaj pa bode potem, če se Vzhodnjerumelijci ustavijo turškim vojakom, tega pa tudi nikdo ne ve.
V italijanskem ministerstvu je neki pričakovati novih sprememb. Ker so poslednja glasovanja v zbornici pokazala, da ima vlada le za par glasov večine, misli \eč ministrov dati svojo ostavko.
Tonkinška komisija lVanco.ske zbornice jo bila povabila Patenotra, da jej da nekatera pojasnila. Ta diplomat se je izjavil, da Francija ne sine izprazniti Tonkinga. Nadalje je zagotavljal, da so razmere s Kitajci jako prijateljske.
Predvčeraj bi bil imel Bismarck odgovoriti v nemškem državnem zboru na interpelacijo Poljakov. Bismarck se je pa temu s tem izognil, da je v zboru prebral neko izjavo cesarjevo, v katerej cesar izreka, da ne odstopi od nobene svojih pravic, katere ima kot pruski kralj. Poljaki se iztira-vajo samo s Pruskega, tedaj se vsled te izjave cesarjeve ni moglo o tem razpravljati v državnem zboru, ker stvar spada v področje pruske države, torej pred pruski deželni zbor. Windthorst je na to predlagal, da se ta interpelacija odstavi z dnevnega reda. Vodja katoliškega centra pa tega ni storil, ker ni želel razprave, ampak ker je videl, da Bismarcka po direktnem potu ni več mogoče pripraviti, da bi kaj odgovoril na interpelacijo. Skusil je pa Bismarcka na drug način pripraviti, da se spusti v razpravo o tej stvari. Ko pride na vrsto razgovor o potrebšinah za državno kaucelijo, oglasi se "VVindt-horst, da je nadzorstvo tujcev pač zadeva cele nemške države in se tedaj more tukaj razpravljati, sicer bi on moral predlagati, da se državnemu kancelar ju plača ustavi. Bismack se jezen oglasi za besedo. V svojem govoru naglasa, da je nasttvljen od cesarja, ne pa od VVindthorsta, da ima pravico tožiti za plačo, ko bi se mu ustavila. Potem pa preide na interpelacijo zastran iztiranja Poljakov, katera mu je še pred kratkem bila samo pruska zadeva. Poudarja, da se le iz narodnostnih ozirov, nikakor pa ne iz verskih iztiravajo Poljaki. Trdi, da je to potreba zaradi državi sovražne poljske propagande. Začela se je razpraza o interpelaciji. Poljak Kosiel-ski je zavračal trditev, da so Poljaki sovražni državi. [Poslanci nemške narodnosti se pa neso dosti potegovali za Poljake, ampak samo javkali so, kako se zatirajo Nemci v druzih državah zlasti v Avstriji. Videlo se je, da so bili podpisali to poljsko interpelacijo samo zategadelj, da so mogli tožiti o zatiranji Nemcev.
Dopisi.
Ia (»rariea 2. decembra. [Izv. dop] (Štajerski deželni zbor. — Denuncijacije. — Južna železnica.)   V 4. seji deželnega zbora
slaba priprava za pet milj dolgo, navkreber pelja-jočo pot, katero je imela še storiti. A Jovita je bila previdna, lotila se je je s svojo navadno brez-pametuo besnostjo, in pol ure pozneje je prišla na dolgo, ravno pokrajino, ki je peljala h Klopotačjej reki. Še pol ure in dospela sta do te reke! Dick je pustil vajetom, da so viseli kobili po vratu, zdaj pa zdaj izpodbijajoč kriknil ter pričel peti
Najedenkrat se Jovita splaši ter odskoči v stran, da bi bil kakov menj vajen jezdec gotovo te-lebil ob tla. Človeška postava, dvignivša se s pla-zine, obesila se jej je bila za brzde, in isti hip pokazale so se na poti pred njima temne črte konja in jezdeca.
„Udaj se!" velela je druga prikazen ter zaklela.
Dick je čutil, da se je konj pod njim tresel in trepetal. Zdelo se mu je, da se bode zgrudil na kolena. Vedel je, kaj bi to bilo, in bil je na vse pripravljen.
„Nazaj, Jack Simpson!...  Poznam te, prokleti zlobnež! . .. Nazaj, če ne —" (Kunce prih.)
predložil je poslanec g. Jerman s tovariši zakonski načrt, da treba ženitovanjskih oglasnic za skle panje zakona. Oglasnica pa se sme odreči, ako mož, ki se hoče oženiti, ne dokaže, da more vzdržavati rodbino. Jednaki zakoni so se na Solnograškem, Zgornjem Avstrijskem in Kranjskem sklenili, pa neso bili potrjeni. Torej ni veliko upanja, da bi zakon, ko bi tudi večino dobil v deželnem zboru, česar pa ni pričakovati, bil od vlade priporočan cesarju v sankcijo. Z ozirom na rastoči proletarijat, bilo bi res želeti, da se zavirajo beraški zakoni. Predlog so podpisali slovenski in konservativni poslanci, tudi baron 0-8del, kateri se je zdaj odmaknil od Slovencev in se preselil s svojim sedežem h konservativcem.
Ker je škoda po divjačini čedalje huja, zlasti na zgornjem Štajerskem, kjer se goje srne, jeleni itd., predlagal je poslanec Koberl, da naj se zakon glede odškodnine za škodo po divjačini prenaredi. Sliši se, da bo tudi združeni slovensko-konservativni klub nas veto val spremembo lovske postave. Posebno letošnjo spomlad je bilo čitati v vseh časnikih o poškodovanji mladih drevesc in drugih rastlin po zajcih, ki se vsako leto bolj množe. Zato je vse hvalevredno, da se poslanci pečajo s tem, za kmete bistvenim vprašanjem.
V deželni odbor bil je izvoljen Mariborski dr. Schmiderer, torej ne Vestenek, kakor se je domnevalo. Schmiderer, zahvalivši se, izrazil je svoje veselje, da so tudi nasprotniki zanj glasovali, in obljubil, da bode pri vseh vprašanjih ravnal se objektivno brez ozira na politično stališče.
Konečno naznanil je Jerman interpelacijo, katero bode stavil v prihodnji seji zastran kontrol- j nih shodov ob nedeljah in praznikih.
Tukajšnji glavni organ, slaboznana „Tages- ' post", katera bi v svoji besnosti najraje požrla vse j Slovence, ne zamudi nobene prilike, da ne bi napa-dala katerega Slovenca, posebno če je v javni službi in vzlic temu ne zakriva ali zatajuje svoje narod- 1 nosti. Najpodlejša denuncijacija je orožje, katerega Bfl poslužuje že od tistega časa, ko je njena beseda odločevala usodo marsikaterega naših rojakov, spominjaj se Šumana, Pajka. Ovaja še tudi dandanes, pa njeno blebetanje k sreči ni več tako nevarno, dasi mož, na čelu dežele stoječ, še vedno tiči v Auerspergovih nazorih.  V poslednjem času izliva glavni nemški organ svoj žolč nad Celjsko gimnazijo in nad nekaterimi slovenskimi profesorji.   Naj- ! hujši trn v peti postal jej je iz Brna v Celje pre- 1 meščeni profesor V. in obira ga jako podlo in ne- I sramno.   Pustimo jej to veselje, pa naj le nikdar več, kakor ima navado, ne očita našim listom, da ovajajo, ako poročajo resnične pritožbe o zatiranji naše narodnosti.
Južna železnica torej še te malenkosti neče dovoliti štajerskim Slovencem, da bi imena železniških postaj bila zapisana tudi slovenski. Le na Kranjskem se bo to zgodilo. Pri tej priliki moram izreči svoje začudenje, da se s Kranjskega ni čulo nobenega glasu od kompetentne strani proti južni železnici glede njene brezozirnosti v jezikovem oziru. Štajerski Slovenci so se ganili in dosegli so res, da se je vodstvo južne železnice začelo baviti s slovenskimi terjatvami. Ko bi na Kranjskem se oglasil n. pr. deželni odbor, ali kakšen mestni zastop, ali sploh korporacije, ki imajo vse odločno slovensko večino, morda hi južna železnica ne bila ostala tako trdovratna.
Z J¥ol run j sitega koncem novembra. [Izv. dop.] Prokleto seme nesloge in mejsobojnega sovraštva, katero so o svojem času Ljubljanski nem-čurski učitelji zasejali mej kranjsko učiteljstvo, že vedno poganja svoje strupene kali.
Ni dolgo temu, ko smo imeli priliko čitati iz-rodek, kateri je rodil svojedobni terorizem zgoraj navedenih učiteljev. Kdo je v poprejšnjej dobi slišal kedaj, da bi bil učitelj učitelja, svojega tovariša in sobrata — po časopisih raznašal, ako ni ta ali drugi dotične službe dobil, za katero je prosil. Ali danes ni nič čudnega, ako slišiš učitelja svojemu tovarišu učitelju v obraz reči: žal mi je, ker si ti dobil službo, za katero sem jaz prosil. Šegrje nego to je pa, ako se učitelj-sobrat iz gole ne-vošljivosti poslužuje celo javnih glasil — časnikov. Ni še dolgo od takrat, da si je tem načinom neki uljuđen tovariš-učitelj iz Ljubljanske okolice, zaradi padca pri kompetenei v javnih glasilih srce hladil. Ker je bil ta uljudni tovariš-učitelj mej onimi dvajsetimi, koji so prosili za nadučiteljsko službo v Ljubljanski okolici, a ostal pri imenovanji mej de-
vetnajstimi — napisal je potem v zavesti razžaljene svoje časti pravi juridični članek o vrednosti kraj-nih šolskih svetov. (Glej dopis iz Ljubljanske okolice v „Slov. Narodu" od dne 9. novembra t. 1.
štev. 250.)
Namen teh vrstic pa ni, pretresati vrednost krajnih šolskih svetov; v tej zadevi rečemo le toliko, da so bili glede imenovanja učiteljev še pred Friinzl-Vesteneckovo novelo le nekako peto kolo, na katero se okrajni in deželni šolski svet nesta posebno ozirala. Torej k stvari. UČitelj-dopisnik iz Ljubljanske okolice piše v zgoraj navedenem dopisu, mej drugimi pikantnostmi tudi sledeče:
n Ali ni to zopet sramotno za učitelje, da drug druzega iz strastne zavidnosti črnijo ? Ali ni to grdo, da se tožijo kakor otroci pred učiteljem, ki so na ulici kamene metali?" Tako g. učitelj dopisnik iz Ljubljanske okolice.
Poglejmo pa, kako on svoj lastni nauk spol-nuje. Kmalu za zgornjim stavkom piše: „Krajni šolski svet je bil potem ves zbegan, in ni vedel, koga bi si bil izvolil. Prestavil je sejo za osem dnij, a tudi potem ni bilo boljše. Zavrgel je slednjič dobre sposobne učitelje in izvolil si jednega iz Bele Krajine ali s Krasa, o katerem ni nihče kaj posebnega (rečem posebnega) vedel. Tako izrazil se je istinito g. predsednik proti neki zanesljivi osebi. S tem učiteljem že krojni šolski svet ni posebno zadovoljen a molčati in trpeti mora. — V drugem kraji zmagala je, bilo je pred kratkim, neopravičljiva protekcija na jednak način, da si je izvolil krajni šolski svet takega, ki je že na dosedanji šoli zadostno pokazal, da nihče zanj ni maral, težko, da bi si ga priljubil tudi njegov novi krajni Šolski svet. V tretjem kraji si je izvolil krajni šolski svet celo takega, ki je bil pred malo časom baje za kazen iz službenih ozirov drugam prestavljen!"
Zdaj naj pa čitajoče občinstvo sodi takovo logiko! Malo poprej rotil je g. učitelj-dopisnik iz Ljubljanske okolice svoje kolege, uaj nikar iz strastne zavidnosti drug druzega ne črnijo. A kar najedenkrat, apostolu Petru jednako, zataji svoj princip, ter začne zaradi nedobljene službe udrihati po tistih svojih kolegih, kateri so bili v tem slučaji srečneji od njega. (Konec prih)
I/ Št ur j a 30. novembra. [Izviren dopis.] Pred nekoliko dnevi imeli smo volitev v šolski svet. Izvoljeni so ravno tisti, ki nam že 12 let zidajo novo šolsko poslopje, katerega še sedaj nemarno. Ne vem, koliko ogledov ali komisij je že bilo za novo šolo, od leta do leta se nam obeta, da bodo skoro zidali, dve apnenici so že požgali, a dan danes še ni ničesar, akoravno nam je presvetlega cesarja vedno odprta roka že pred 12 leti podarila 300 gld. v pomoč, da se zida ubogim otrokom lepa in zdrava šola. Darilo gotovo ni imelo namena, da se bogvedi kako dolgo pušča v hranilnici. Saj je to dosti slabo, da je že bilo kupljeno lepo poslopje z velikim vrtom in travnikom, katerega so se pa kmalu naveličali ter je prodali, češ, na drugem prostoru zidajmo šolo, ki bo manje stala. Potrebno bi bilo, da bi šolsko oblastvo preiskavalo v kaki nizki, temni, ozki in vlažni sobi so naši otroci, v sobi, po katere stenah kar voda rosi.
Ni nam treba, da je tako pri nas. Naša občina bila bi lahko mej prvimi. Seveda premožnejši si pomagajo ter pošiljajo otroke v Ajdovščino, v Vipavo in še dalje, ker jim ne ugaja, da bi svojo deco pošiljali v nezdravo šolo, kje jih je že mnogo dobilo otekle vratove. Dr. Kenda in zdravnik iz Po-stojine izrekla sta se, da je šolsko poslopje nezdravo. To si pa vsak lahko misli, da drugače niti biti ne more.
Letos je upisanih okolu 150 otrok. Ko bi morali vsi ob jednem šolo obiskavati, morali bi je skozi strop notri spuščati, sreča da polovica bodi zjutraj, polovica popoludne v šolo. Naj bi si za vzgled vzeli vrle Ajdovce, tam ni bilo toliko kva-kanja, šola bila je hitro gotova in na lepem prostoru. Mala občina Ustje, kjer je le 75 gospodarjev sezidala je letos lepo šolo s svojim premoženjem. Naši otroci pa tičijo v vlažni, zatulili sobi, v poslopji, ozgrajenera za stvarjenja sveta. Čudno, pre-čudno, da se ničesar ne stori in da se celo govori, da bodo stare „štale" pozidali, ko se vender govori, da ima občina 7000 gld. na obresti naloženih za novo šolsko poslopje. Naj bi vender očetje, ki imajo skrbeti za občinski blagor, skoro na bolje ukrenili. Tako, sedaj sem povedal, kar mi je bilo na srci. Za danes bodi dovolj, akoravno je še premalo 9
Domače stvari.
— (Klub narodnih poslancev) imel je včeraj popoludne zopet sejo, v kateri se je razpravljalo o dolenjski volitvi. Po daljši in živahni obravnavi, ukrenilo se je s 15 proti 7 glasom, da se klub ne odloči za nobenega kandidata, temveč da odločitev prepušča volilcem samim. Dolenjska volitev vršila se bode torej, kakor se je ona v volilnem okraji Ribnica-Kočevje, to je brez kandidata, po centralnem volilnem odboru postavljenega. Klub narodnih poslancev si s tem ukrepom svoje avtoritete ni pomnožil, a ker ni bilo tretjega kandidata, za objavljena kandidata pa baje ni na nobenej strani odločne večine, mislil je tem načinom rešiti se iz kočljivega položaja Za sedaj doseglo se je toliko, da ostane deželnih poslancev klub nerazcepljen.
— (Odlikovanje.) Deželni šolski nadzornik Aleksander Rože k v Gradci dobil je red železne krone tretje vrste v priznanje dolgoletnega izvrstnega službovanja.
— (Za „ranjene Bolgare") izročila nam je „miza pri Auerji" 5 gld. 50.
—- (Trdovratnost mestnega starejši nstva Tržaškega) presega že vse meje. Kakor piše „Edinost", upisalo je le 35 konsortov ali podružnikov mej volilce za mestni in deželni zbor, vseh ostalih 345 pa neče upisati, temveč je sporočilo namestništvu, da za vse te še nema v roki dokazov, da so avstrijski državljani. Namestništvo bode moralo čuvati svojo avtoriteto ter konec storiti ne-osnovanemu kljubovanju mestnih očetov. Najbrž ne bode preostajalo druzega, nego da se mestno sta-rejšinstvo razpusti.
— (Volilno gibanje v Trstu.) Preteklo nedeljo bili so volilni shodi v Bazovici, v Trebčah in na Opčinah. Povsod izrekli so se volilci za dosedanjega zastopnika, ki se je neustrašljivo potezal za pravice okoličanov. — V nedeljo G. t. m. popoludne ob 4. uri bode v Greti volilni shod, katerega se udeleže tudi Rojanski in Barkovljauski pevci. — Ob isti uri bode seja volilnega odbora za I. okraj v Skednji.
— (Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino) prinaša v 12. številki naslednjo gradivo: Po zimi. Pesen. A. Pin. — Odkupljeni z življenjem. (Svetonočni obraz iz Krko-noških gora.) — Lev in zajec. Basen. — Božično drevesce. Pesen. F. Krek. — Vida. H. Podkrajšek.
— Prepir v gozdu. Pesen. F. krek. — Mož z opico.
— Oven in bik. — Gosi in žrjavi. — Najkrajši pot v nebesa. (Po starej pripovedki zapisal J. S.-a.) Najdražja dedina. Ksaverij. — V posebni prilogi: Prirodopisno-naturoznansko polje: Rudeča mušnica. Anton Kosi. — Listje in cvetje. „Vrtecu si je po svojem izvrstnem delovanji pridobil veliko prijateljev, še več pa zaslug glede pouka iz zabave naši mladini. Naj ga torej rodoljubi vsestransko podpirajo, ker je podpore v istini vreden in ker se smemo ponašati, da ima naša mladina tako vrlo glasilo. „ Vrtec stoji za vse leto 2 gl. GO kr. za pol leta 1 gl. 30 kr.
— (Znamenite najdbe.) Na Vrhniki združili so se tamošnji odličnjaki ter sistematično začeli prekopavati parcele blizu pivovarne iskajoč starin, katerih je ondu, kjer je stalo nekdaj rimsko mesto Nauportus, izvestno mnogo v zemlji. Takoj prvi pričetek obnesel se je izvrstno, kajti izkopali so mnogo ostij za sulice, pušice, veliko bronastih predmetov, lepo obdelan marmor ter odkrili silen zid, ki je še sedaj tako trden, da se še krampu ustavlja. Najzanimivejša najda pa so svinčene krogle za prače, katerih so dobili 180 kilogramov. Kakor znano, imeli so Rimljani pešce, oborožene s pračami, s katerimi so lučali okroglo kamenje (lapides missiles) pa tudi svinčene krogle (glandes) s toliko silo v sovražnike, da so čelade in ščite prebile. Take svinčene krogle so velika redkost, menda jih niti v našem muzeji ni, tudi po drugih muzejih so jako redke. Izkopavanje na Vrhniki vrši se tako redno in previdno, da se nam je nadejati še mnogo zanimivih najdeb in že sedaj je toliko odkritega, da opozarjamo vse prijatelje sta-rinstva, da si stvar ogledajo na lici mesta. Vso čast gospodom na Vrhniki, ki so se ob svojih troških lotili tega dela in želeli bi, da bi vzgled vrlih Vru-ničanov spodbujal tudi druge rojake, da bi se združevali v jednak namen. Saj živimo uprav na klasičnih tleh in skoro povsod, kjer se začne kopati, nadejati se je tudi vspeha. Opomniti pa moramo, da pri izkopavanji treba sistematično postopati ka-
kor gospodje na Vrhniki, ki delajo previdno pa temeljito.
— (Nova krošnjarska postava.) Čuje se, da trgovinsko ministerstvo snuje novo krošnjar-sko postavo, da se tako ustreže resoluciji, ki jo je državni zbor uganil 1883. leta. Načela sedanje kroš-njarske postave se obdrže tudi za novo, a namerava, da se počasi omeji krošnjarska trgovina, izražena je jasniše s posameznimi določili. Vender pa ostanejo tudi izime, kakor jih ustanavlja § 17 cesarskega patenta z dne 4. septembra 1852 in ki jih določajo naknadne naredbe, tako da bodo tudi v prihodnje nekatere ubožne občine smele krošniariti z določenim blagom. Zatorej dobila so deželna oblastva nalog, naj pozvedajo, katere občine so navezane na krošnjarjenje, da se tako izime ustavijo zanjo tudi v novi postavi.
— (Volitvena kronika.) Iz Ribniškega okraja se nam piše 1. dec: Pri denašnjej občinski volitvi izvoljeni so bili: G. Ivan Zobec iz Krovače županom, Josip K lun trgovec v Ribnici; Anton Pogorec, kovač v Gorici vasi; Janez Mate, posestnik ravno tam; Ivan Lovšin, trgovec v Ribnici in Fran Stare, kovač v Gorenji vasi, občinski svetovalci. — Nadejamo se, da bodo ti možje — narodnjaki — tudi vrlo delali v prid občine, zlasti pa v blagor Ribniškega trga.
— (Kmetijska poddružnica na Vranskem) imela je z 2G. dan m. m. občni zbor, v katerem je bil baron Wittenbach voljen načelnikom, dekan B o h i n e c namestnikom, Ivan G a h r š e k tajnikom, vitez Haupt, Schaur, Pauer, Šorn, Južna in župnik Balon pa odborniki. Občnega zbora, ki je ukrenil ustanovo okrajne drevesnice in več drugih koristnih stvarij, udeleVilo se je 40 čla-
i nov. Prircjevala se bodo v bodoče tudi predavanja j in bode g. Šorn predaval o sadjarstvu, g. Gabr-J šek o čebelarstvu.
— (Prvi penzijonirani zavarovalni j agent.) Kakor znano, sklepajo se vsakovrstna za-! varovanja navadno po pisredovanji agentov. Ti do-
j bivajo od društev za svoje posredovanje primerno upravnino, ne dobivajo navadno nobene služnine,
i ampak se morajo zadovoljiti z razmernim zaslužkom od pridobljenih zavarovanj. Ako agent neha poslo-
' vati za svoje društvo, na pr. zarad previsoke starosti ali iz katerega koli druzega uzroka, neha tudi daljše izplačilo upravnine ali zaslužka. To je v navadi pri vseh zavarovalnih društvih z jedino izjemo
:: zavarovalne banke .^Slavijo" v Pragi, kajti pri tem
i zavodu, ki je znan po svojih reformah na zavarovalnem polji, imajo agentje po preteku nekoliko let jednako uradnikom pravico do pokojnine. V resnici ima banka „Slavija" — sicer jeden mlajših zavodov — tudi že svojega prvega upokojenega zastopnika, namreč g. J. Tuchega v Malem Penčiču na Moravskom; ta dobiva iz zastopniške pokojninske zaloge tega zavoda od meseca aprila t. 1. počenši, svojej prejšnjej delavnosti primerno pokojnino v znesku 191 gld. 10 kr. na leto. Starček blagoslavlja zato svoj zavod, kateri na pravi človekoljubni način skibi za svoje sotrudnike. Pokojninska zaloga banke „ Slavijo" ima že premoženja 56.000 gld., dasi je od ustanovljenja te zaloge preteklo stoprav pet let. Konečno je še omeniti, da je upokojenemu zastopniku, ako še more preskrbovati zastopniški posel — kolikor mu dopušča starost — poleg pokojnine zagotovljena tudi upravnina. To človekoljubno napravo naj bi posnemala tudi druga zavarovalna društva.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Gradec 2. decembra. Poslanca Jermana predlog, naj se zopet upeljejo ženitne oglas-nice, odklonil se je s 27 proti 20 glasom.
Peterburg 3. decembra. „Journal de St. Peterbourg* očita Salisburvju, da je angleška razdejajoča politika na konferenci zakrivila prelivanje krvi v deželah slovanskih.
Pirot 2. decembra. Mejna črta za obe vojski v 30. dan novembra določena. Predvče-raj napravilo prebivalstvo veliko ovacijo bolgarskemu knezu in prosilo, da bi se pridružili Dolgariji.
Pirot 2. decembra. Ko se je zvedelo, da je odposlan turški komisar v Rumelijo, prišla je deputacija vseh rumelijskih polkov h knezu Aleksandru izjavljajoč, da Rumelijci ločitve nikdar vsprejeli ne bodo. Knez je odgovoril, da je bolgarsko in rumelijsko vojsko na mejo poklical, ker se je bila vojna napovedala,
ne pa da bi se odpovedal zjedinjenju. Ako Rumelijci protestujejo proti ločitvi, nema pravice, da bi zjedinjenje odklanjal. On da je danes kakor včeraj pripravljen poganjati se za Bolgarov sveto stvar.
Peterburg 2. decembra. „Journal de St. Peterbourg" piše: Carjevo dnevno povelje svedoči, da Rusija za narod bolgarski še vedno simpatično skrbi. Žal, da ni možno pozabiti, da so si težko odgovornost naložili tisti, ki so varali Rusijo v njenih nadah in ne spoznavajoč njenih sovetov, narod zapleli v bratomorno vojno, vsled katere je naroda osodav nevarnosti.
London 3. decembra. Dosedaj izvoljenih 234 liberalcev, 196 konservativcev, 46 Par-nellovcev.
London 2. decembra. Do danes zjutraj izvoljenih 180 konservativcev, 190 liberalcev, 37 Parnellovcev.
Reka 2. decembra. Selo Grahovo vsled zemeljskega plazu in po dolgem deževji spodkopano, popohvm uničeno. Izmej 21 hiš zrušilo se jih je 19. Skoda precejšnja. Od ljudij nihče pogini.
Poz iv.
Jeden glavnih namenov patrijotičnega deželnega polnočnega društva za Kranjsko v mirnem času je, društvena sredstva posebno z nabiranjem novih društvenih udov povzdigovati, da se potrebne priprave že v mirnem času storijo in da se v slučaji vojne mnogoternim zahtevam, katere se društvu stavijo, tudi zadostiti more.
Z ozirom na bližajoče se novo leto 188G se tedaj vse patrijotično misleče in radodarno prebivalstvo Kranjskega in posebno prebivalstvo deželnega glavnega mesta Ljubljanskega uljudno pozivlje, patrijotičnemu deželnemu pomočneinu društvu za Kranjsko kot podporni ali redni udje pristopiti in na ta način delavnost tega društva dejanski podpirati.
Redni udje so po društvenih pravilih one osebe ali korporacije, katere se zavežejo vsaj dva goldinarja na leto plačati ali pa pri društvenem vodstvu glavnico, katere dohodki vsaj toliko znašajo kolikor najmanjši letni donesek (2 gld.), z odmeno ulože, da se ta glavnica pri društvu trajno in koristno naloži.
Podporni udje so one osebe ali korporacije, katere društvu podporo v novcih, vrednostnih papirjih ali v tvarinah vsako vrste za društvene namene dajo, ne prevzemši trajnih dolžnostij rednih udov.
Ustna ali pismena naznanila prevzema društveno vodstvo na Bregu št. (J v prvem nadstopji ali pa tudi vsak posamezen ud društvenega odbora.
Društveno vodstvo.
prinaša v 12. zvezku: 1. Gorazd: Solus. Legenda. 2. Dr. J. Vodnjak: Odlomki iz človeške tragikomo-
! dije. III. Usodni dan. 8, Svojmir: Drobne pesmi. 4. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 25. Go-
I spodična Cizara. 5. Josip Stare: Pisma iz Zagreba. XII. G.Matej Tonejec-Samostal f: Podgorka. 7. And. Fekonja: Latinsko nemške šole v Slovencih od XIII. do XIX. veka. 8. Jos. Cimperman: Osehlo cvetje. Soneti. 9. Ivan Vrbovec: Kako so uašo očrte v vojake jemali. 10. Janko Kersnik: Agitator. Roman. (Konec.) 11. D. Fajgelj: Nove muzikalije. VII., VIII., IX. 12. Književna poročila: VIII. Učitelj: Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole. IX. Fr. VViesthaler: Leopold Volkmer. 13. Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske. — Cerkvena književnost slovenska. — Pisateljsko podporno društvo. Gosp. Janez Bublc — Slovenski naš slikar g. Jurij Subic. — Blag rojak. — Čehovin. — Hrvaška književnost. — Poziv. — Izkaz. 14. J. Kalan: Šah. — „Ljubljanski Zvon" velja za vse leto 4 gld. 00 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
lli^ljiij uriMliiiNf v u. V velikom delu sedečo životarenje ju največkrat uzrok bolestim na jetrali, zhlej žili, zaaedeuju krvi itd., katerim boleinlm Bigurno ndpomore Moll-ov .Seidlits-pralek". SkatHlca i gld. Vsak dan
ga razpoSilja proti postnemu povzetji A, Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunajl, Tuuhlaubuu 8. V lekarnah po deželi zahtevaj so imvno Moll-ov preparat •l njegovo varstveno znamko in podpiaoui. 'J ^11—8)
Darila za „Narodni Dom".
III. izkaz krnjourske družbo.
268 gld. 52 kr.
Prenesek   .   . .
Krajcarska poddružnica v Ljubljani na knj. Št. XLIY\, in sicer Ivan Hribar ....    3 gld. — kr.
Uradniki banke „Slavije"    1  „   — „
Krajcarska poddružnica na Dunaji poverjenik g. Fr. Dular)   ...   :   . .
Krajcarska poddružnica v Ljubljani (poverjenik g. E. Lah, knj. štev. 2i§) . .
Krajcarska poddružnica v Ljubljani (poverjenik g. Koific, knj. št 279) .' . .
Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik g. dr. V. Gregorift, knj. štev. 175)
Krajcarska poddružnica v Trstu (poverjenik g. Ivan Bunc, knj. štev. 18) . .
Krajcarska poddružuica na Keki pri Cerknem (poverjenik g. Jos. Kenda, knj; Stp. 110)...........
Krajcarska poddružnica v Krškem (poverjenik g. Ant Jngovic) . .     0 .
Krajcarska poddružnica v Novem mestu (poverjenik g. J. Krajec, knj. fitev. 17)
Dragotina Sare v Mozirji na knj. štev. 85)
Krajcarska poddružnica na Krškem (poverjenik g. J. Lapajne) ......
Krajcarska poddružnica v čitalniški kavarni v Ljubljani, knj. Ste v. 168.   . .
Ferd. in Frau Souvan na knj. štev. 244, 833 in 332..........
Krajcarska poddružnica na Vremakem Britofu (poverjenik g. Janko Dekleva, knj. Ste v. 320).........
Krajcarska poddružnica v Ljubljani (poverjenik g. E. Lah, knj. fitev. 306) . .
Vkupe .  . .
4 -
8 „ -12   „ -
12  .. -
20
88
12 10
lJJ. U
12
2
12
12
36
6 -
12
432 gld. 60 kr.
Zahvala.
Povodom praznovanja petdesetletnice mojega službovanja dne 1. decembra 1.1. došli so mi čislajoči dokazi sočutja od toliko strani: od uradov, zavodov in društev, od ravnateljstev vnanjih hranilnic in njih uradnikov, od odličnih duhovnih, civilnih in vojaških dostojanstvenikov, prijateljev in znancev iz obeh taborov, da mi ni možno posameznim osebno zahvaliti se tako, kakor bi rad; primoran sem toraj po tem potu izreči najtoplejšo zahvalo vsem onim, ki so se mene imenovanega dne prijazno spominjali.
Ljubljana, 2. decembra 1885.
Rihard Taneschltz,
cesarski svetnik in uradni ravnatelj kranjske hranilnico.
i
(715)
Meteorologično poročilo.
1	Caa opa-zovauja	Stanje barometra v mm.	Tem-   j Ve-peratura ! trovi		Nebo	Mokrimi v mm.
Ji	■ 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740- 78 on. 741- 62 um. 743 66 mm.	56» C 7-8-C 16J 0	sl. svz. sl. svz. al. vzh.	obl. jaa. jas.	000 n«.
Srednja temperatura 50°, za 3-7° nad uorinalom.
^•ULnajslca, borza
dne" 3. decembra 1.1.
(Izvirno telegrafićno porodilo.)
Papirna renta......
Srebrna renta ......
Zlata renta .......
5°/0 marčna renta.....
Akcije narodne banke .   . . Kreditne akcijo ....
London ........
Srebro .........
Napol.......
C kr. cekini
Nemške marke.....
4°/0 državno srečko iz l. 1864 Državne srečke iz 1 1864 ■igrska zlata renta 4°/c   . .
, papirua reuta 5°/0 . ... >'/„ Štajerske zeraljiSč odvez oblig . . Dunava reg areeke 5°/,, 100 gld
iemlj. obe avstr. 4'/|°/o zlati z,l»f listi . 'rior. oblig Eli/abetine zapad železnic. !*rior. oblig Ferdinandovo sov. železnice
treditne srećke.....100 gld
;tudolfove srećko..... 10 „
Akcije anglo-avstr banke .      120 „ Traminway-druSt velj. 170 ^Id a. v . .
260 gld 100 gld
82 gld.
82 „
108 ,
99 „
876 „
2-6 „
125 „
n
9 .
5 »
61 ,
127 ,
169 „
™ „
90 „
104 „ 117 „ 195 , 115 ,
105 n 179
17 n
98 „
189 .
35 80 85 95
40 60
S»8'/,
97
75
75
75
15
10
75 20 50 50 25 76 75
t
Važno
za trpeče na prsih in plučah.
Neogibno potreban zoper kašelj, hripavost, zaslizerje, katar iu oslovski kašelj, ea tako, ki želo dobiti risi in krepek glas, za škrofelj-naste, krvične, slabotne, bledične in krvi-revne je
sok kranjskih planinskih zelišč,
f/$T h podioMforno Kislim apnom in železom poni* san. "^W£
Lastni izdelek.   (letia 5(i kr.
Dobiva se v (673—4)
LEKARNITRNKOCZY
zraven rotovža v Ljubljani.
Oi Razpošilja se vsak dan po pošti. WB
Proda se hiša
štev. 8 na Strmem potu v Ljubljani
iz proste roke. Hiša ta obstoji iz dveh poslopij, ima 7 sob, 2 kleti, hlev, pOd, šupo, 2 orali sveta, travniki in njive, je — Natančneje se izve pri Henriku Jlngt-
(669-3)
okolu hiše ■irn v hiši
Št. 19.272.
Razglas.
(707—2)
Mestni magistrat išče zaradi otvorjenja otročjega zabavišča sledeče prostore v najem vzeti:
1. Jedno ali dve veliki svetli in zračni, najbolje pritlični sobi z vrtom ali dvoriščem.
2. Jedno navadno sobo in kuhinjo. Nahajali naj bi se ti prostori ali v šolskem,
ali v kolodvorskem, ali pa v dvornem mestnem delu.
ponudbe je bodisi ustno, bodi si pismeno do prihodnjega obroka za odpovedbo stanovanj, to je do 10. febriivarja lSStt, izročiti pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 25. novembra 1885.
,8 SV,
velika zaloga
finih pekarij,
šarkljev in potic
',710-2*
Lingove ulico v I , jnM j.-ini.
A
Tisočkrat izkušeno domare sredstvo
,,prlttnl
PAIN-EIPELLER
t mortklm miAkom"
bi ne smelo manjkat i v nobeni hiši.
I^^      (/ena 60 vinarjev.   ' %^
e
D*
k—' (_1.
po
3.
N
I
(3BD
K
*
Zalaganje slame.
Kateri hočejo poslati
150.000 Ko. ržciie slame in 40.000   „   pšenične slame
franco v vagonih na postajo Zagorje za leto 1886, ulože naj svoje ponudbe do 10. decembra 1885 pri našem centralnem vodstvu na Dunaji, L, Maximilianstrasse 8.
8
I* (705_3)      Trboveljska premogokopna družba. 5
nnn nnn%%*unumuu%*x*un*MX*n
VELIKA
r
*N Najnovejša velika, od visoke državne vlade v IIAMBUIMiU
dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima lOO.OOO »rečk, od katerih se bodo 50.500 arečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
m.a»r lr
kol nujveeji dobitek v unjHro-ucjeni »lučaji ponuja veliku ori Ham-liur.ške dr/ave zajamčena denarna loterija.
Specijelno pa: 1 prem. a mark 300000 1 dobit, a mark 200000
L dobit, a mark 100000
1 d.Ht i ** 90000
1 dobit, a mark 80000
u «V>it. a mark 70000
1 dobit, a mark ()0000
u dobit, a mark 50000
1 dobit, a mark 30000 5 dobit, a mark 20000
O dobit, a mark 15000 26 dobit. a mark
10000
56 dobit, a mark tIVvv 100 dobit, a mark
3000
253 dobit, a mark 2000
512 dobit, a mark 1000
81. S dobit, a mavk 5 0 0
31720 dobit, a mark 14 5
16990 dowt»»* 300,200, 150, 124, 100, 94, «7, 40, 20.
9,550.450 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraBte v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500 000, specijelno pa na 300.000, 800.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterijo jo izročena podpisani trgovski kidi in vsak, kdor jih boče kupili, naj se neposredno na njo obrne.
Častiti naročevalci so prosijo raročitvi pridejati dotične zneske v avstrijsVMi bankovcih ali poštnih murkah Tudi se denar lahko pošlje po pošuiej nakaznici, M željo so naročitvo izvrše tudi proti poštnemu po\zelju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 cela        originalna si-rčka av. v. gld. 3.50.
0 polovica originalne Mrerke av. v. gld. 1.75.
1 (Vi rt i na originalne srceke av. v. gld.—.00.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke In ob jednem uradni načrt žrebanju, iz katerega se, razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajočo srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo so niadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
^kateri dan bode žrobanjo prvega razreda)
(610-15)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
9. decembrom 1885
nam direktno doposlati.
VALENTIN & 00,
Bankgeschaft,
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
M