2dm I
Latfl SiV	I	r E L E F O N	UREDNIŠTVA:	25-62
VUIUAIV.	I	UPRAVE:	25-61	la	25-67
/T	I	POSLOVALNICA CELJE. PreSernova	3.	tet. 28«
»*©¥. 67	I	° O S T N 1	ČEKOVNI RAČUN	11.409
Maribor, 22. - 25. marca 1940
NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 10 din. tujina 30din
Stoumka MMta h jmvI J»dwtd Mi
Adolfi
Novi, pravkar uzakonjeni volivni red določa, da mora vložiti državno kandidatsko listo v Beogradu, kdor hoče nastopiti s kandidati pri volitvah v narodno skupščino. Državno kandidatsko listo oa lahko predloži v potrditev samo politična skupina ali koalicija političnih skupin, ki je vložila v najmanj 15 okrožjih okrožne kandidatske liste. Jugoslavija je razdeljena na 55 volivnih okrožij, od katerih ie v Sloveniji samo 6.
-	••"»H-.rr.''	fbt-pr,-
“	ilua 5 v OJ C	d	ii	n'.: ^10 iib - :
zaradi premajhnega števila volivnih okrožij v Sloveniji nobena stranka in nihče ne more postavljati kandidatur sam in po svoji volji. Vsaka politična skupina Pri nas, ki se hoče udeležiti voiitev, je že Po volivnem zakonu primorana, 'skati zveze, naslonitve ali pa vsaj kotiček na kaki državni kandidatski listi, katere nosilec je v Zagrebu, v Beogradu, ali kje drugod izven Slovenije, Slovenec sploh nikdar ne more biti nosilec kake državne kandidatske liste, ker v Sloveniji ni in ne bo tako močnega političnega pokreta, da bi obvladal najmanj 15 volivnih okrožij, kakor to zahteva volivni red.
Ta določila novega volivnega reda, ki jih stari volivni red pred 6. januarjem ni vseboval, so zlasti težak udarec za sa-moslovenske politične skupine, ki si bodo nerade iskale in težko našle primernega svojega nosilca državne kandidatske liste izven Slovenije. Še hujši udarec so te določbe za razne politične avanturiste, katerim bodo onemogočene kandidature na lastno pest. Odslej ne bo več šlo, da bi bilo vloženih kar 14 kandidatskih list, kakor jih je bilo vloženih na pr. v mariborsko-celjskem volivnem okrožju leta 1925.
Odvisnost slovenskih političnih skupin od državnih kandidatskih list izven Slovenije, odvisnost od njihovih nosilcev, političnih skupin, ki jih postavljajo, ter končno odvisnost od programskih načel, ki jih skupine zastopajo, po svojih posledicah ni majhna in se tudi da težko omejiti samo za primer volitev. Odnos med Političnimi skupinami ni in ne more biti le mehanično razmerje, da bi se dalo skupine skupaj sestaviti in zopet razložiti kakor kocke, ker so odnosi med skupinami odnosi med življenja polnimi in Povrh še silno občutljivimi političnimi bitji. Vsaka koncentracija političnih skupin je zelo kočljiva in nevarna stvar zanje, ako ni načelnega skupnostnega duha >n ako ne sodelujejo ljudje, ki imajo značaj in smisel za širšo kolektive Srbski kmet jo je nekoč dobro pogodil, ko je delal politikom, da je fuzija političnih strank, kakor »knjgana« (jed mešanih jajc). Ce je bil še med tolikimi zdravimi iajci en sam klopotec, jc vsa jed pokvarjena. Vprav zadnje volitve leta 1938. so Pokazale, kake uspehe in posledice lahko fodiže samo tako zvano »tehnično« sodelovanje raznih političnih skupin pri vo-'Itvah. S tem, da je šla JNS v tehnično zvezo z listo dr. Mačka, je v očeh svojih Načelnih pristašev kompromitirala svoje slavno programsko načelo integrajfiega ifgoslovenstva in unitarizma- pomagala P* do zmage diametralni ideji treh najinih individualnosti in deunitarizacije. Pomagala je do zmage dr. Mačku, sama Pa je dobila v vsei držav! menda en sam mandat, sama sc je razkrojila in zapisala smrti.
čeprav se voliv.tte formacije sklepajo 'tavajo, šdlc po razpisu volitev in tik Pred vlaganjem kandidatskih itst, vendar
so slovenske politične skupine že zaradi' določil novega volivnega reda primorane že sedaj misliti, kateri državni kandidatski listi se bodo pridružile in s kom bodo šle pri volitvah skupaj. Težavno je
zagovarja sporazum »Slovenska kmetsko delavska stranka«, ki se naslanja na HSS in pa slovenski del »Samostojne demokratske stranke«. To stališče zastopajo menda tudi slovenski socialdemo-
vedel svoje odgovornosti za poraz, možato izvajal konsekvence ter odšel v pozabljenje in sovjeti so že takoj po prvih neuspehih v rusko-finski vojni takoj odstavili ali justiticirali več generalov zaradi nesposobnosti. Nikomur niti na misel ni prišlo, da bi Rydz Szmyglija Se naprej trpel kot vrhovnega armadnega poveljnika in nikomur se še sanjati ni moglo, da bi vprav Szmygliju poverili obnovo poljske vojske. Mannerheimu se kaj takega ni moglo dogoditi. Kar je tako samo ob sebi umljivo za armadne poveljnike in generale, ki so izgubili bitke in vojno ter zakrivili katastrofo, ne more biti manj jasno in umljivo za politične generale in voditelje, ki so ustvarili katastrofo in kaos v politiki.
Dobro je, da so že zagrabili za politično delo mlajši, Ce ni med njimi ge-fueralov, je prirodno in tudi nič ne de. 'Bodo pa delali brez generalov. Boije tako, kakor pa da jih znova zapeljejo v še večjo katastrofo politični brodolomci, ki si le domišljujejo, da so nenadomest-iiivi Mannerheimi,
Hans Holbein (1497-1543):	KRISTUS	POD	KRIŽEM
to, ker se danes še ne ve, kdo vse bo vložil državno kandidatsko listo pri prihodnjih volityah. Verjetno je le, da se bodo stranke iz dobe pred 6. januarskim režimom zopet hotele afirmirati. Nedvomno pa je že danes, da bosta nastopili z državno kandidatsko listo HSS in SDS torej stranki kmetsko-demokratske koalicije, ki je danes v državi edina konsolidirana politična organizacija. Ce do volitev še ne bodo likvidirane od avtoritativnih režimov privilegirane stranke, ni povsem izkljhčeno, da bi na kakršno koli pobudo prišlo pri volitvah še do državne kandidatske liste nedemokratskih integralcev.
Za razčiščenje političnega položaja v državi je vsekakor še dosti časa, kajti vse kaže, da volitev še ni kmalu pričakovati in to no le iz zunanjih, temveč tudi iz notranjih političnih vzrokov. V Srbiji je nastalo zaradi sporazuma s Hrvati, ki je bil sklenjen v največjem interesu skupnosti države, veliko previranje. Dokler tamkaj ni najden ključ, da bodo zopet stare politične formacije sprejele odgovornost za sporazum s Hrvati, v >b-stoječera razpoloženju ni misliti na volitve. Po dosedanjih izkušnjah državniške modrosti Srbov sodeč je končno vendarle pričakovati, da bo vsaj radikalna stranka v tej ali v oni koncentraciji, četudi po velikih težavah, z vstopom v vlado in v dogovoru z Zagrebom sodelovala pr! nadaljevanju notranje preureditve države na temelju sporazuma.
Ako je ta prognoza pravilna, poiem hi dvoma, da se bodo prihodnje volitve vršile po vsej državi s parolo za sporazum in proti sporazumu. V teh smereh se bodo morale opredeliti tudi slovenske politične sknphie ter se odločiti za državno kandidatsko listo, ki bo šla v boj za sporazum, ali pa za ono, ki se bo borila orot! sporazumu. Slepomišenje v nobenem slučaju ne bo mogoče i kajti nemogoče je, da b! kdo kandidiral na državni listi za sporazum, pa bi pozneje zopet nastopal proti sporazumu in obratno.
Kakor v Srbiii. tako tudi v Sloveniji danes še ti! jasno, kdo Iskreno odobrava sporazum in kdo ga ne. Kar so tiče napredne Slovenije je dejstvo samo to, da
krati. Zbiranje sil okoli te nove kmetsko-delavske demokracije v Sloveniji je mogoče samo onim, ki se najprej čisto jasno, brez vsake mentalne rezervacije in principielno izjavijo za sporazum. Kdor tega prvega pogoja ne prizna in ne zagovarja, je očitno odločen hoditi druga pota. To naj imajo pred očmi zlasti oni, ki govore o potrebi in nujnosti koncentracije in skupne akcije svobodoljubnih Slovencev. Zavedati se morajo, da je nemogoče v Beogradu organizirati opozicijo proti sporazumu, v Ljubljani pa klicati v skupno fronto ljudi, ki delajo proti sporazumu, z ljudmi, ki so načeloma za sporazum.
Razume se, da bodo Slovence pri bodočih volitvah ločila še druga vprašanja, načelnega in tudi lokalno-političnega značaja, kar pa ne bo moglo ovirati slovenskih političnih skupin, da se pridružijo državni kandidatski listi, ki zasleduje isto politično smer kakor oni. Pričakovati je. da bo pri nas glavno tako lokalno politično vprašanje: Kdo je za svobodno, demokratsko urejeno slovensko banovino in kdo je proti niei?
Tudi v tem pogledu je mogoča in celo potrebna vsaj koncentracija svobodoljubnih Slovencev. Enotno vodstvo vsake koncentracije, pa naj bo ta strankarska ali občenarodna. pa se da doseči samo z demokratskim sporazumom in demokratskim priznanjem zares demokratskega’vodstva, ne pa z diktaturo in terorjem od zgoraj navzdol, z oktroiranjem ali pa nasilnim okupiranjem voditeljske oblasti. Potreba po koncentraciji je tu in ljudje sb za koncentracijo, no glede kateri politični skupini pripadajo ali ne pripadajo. Navzlic temu se pa to prizadevanje ne premakne naprej in videti je. da koncentracija ne bo šla od zgoraj navzdol, pač pa od spodaj navzgor in če ne prej, pa or! volitvah. Ostanki starih patentiranih strank, ki spadajo z vše-m svojim voditeljskim invuntarjem nazaj v dobo diktature, se temu prizadevanju za obnovo in ozdravljeni slovmskcta polUičftfiga življenja im bodo več trtčgli dolgo ubirati in ovirati nrirrdliega razvoja slovenske politike, General Rvdz Szmvgli se je po kr.h " ■ dj: k v  le k .. .
Novi volivni red, ki velja za vso državo-, vsebuje tudi nekaj določil, ki so namenjena še posebej za Slovenijo, i o so oui členi volivnega zakona, ki določajo voliv-na okrožja. Kakor znano, smo imeli po volivnem redu pred 6. januarjem v Sloveniji tri volivna okrožja: mariborsko-ceijsko, ljubljansko-novomeško ter me. sto Ljubijana, ki je bilo voiivno okrožje zase.
Sedaj imamo poleg Ljubljane ^ še pet volivnih okrožij, kolikor je okrožnih sodišč. Ker volivna okrožja niso identična s teritorijem okrožnih sodišč, so morali biti merodajni za njih razmejitev posebni oziri tako zvane volivne geometrije.
Ne glede na druga nova določila voiiv. nega zakona je pri volitvah razcelitev oddanih glasov po novih volivnih okrožjih zelo važen faktor pri razvrstitvi mandatov, ki določa končni volivni rezultat. Zato je zelo zanimivo vprašanje, kakšen volivni rezultat bi bil pri prejšnjih volitvah, ako bi ce iste vršile s tako strankarsko in votivno udeležbo, kakor so se iste vršile, a po novem volivnem redu. Tak pregied volivnih rezultatov na podlagi preteklih volitev nam omogočate ustvariti | si vsaj približno sliko o tem, kakšne re-| zuitaic jc' pri nas pričakovati za bodoče volitve.
Volitve, ki so se vršile v dobi diktatur# l. 1931., 1935. in 1938. sploh ni mogoče smatrati za volitve. Ce jih navzlic temu omenjamo, storimo to zato, kor tickazu« jejo velikansko nczcncsijivcai slovenskega voHvotva. Leta L 31. je bilo za listo Petra Živkoviča v Sloveniji naštetih 150.441 glasov, skOrhj toliko, kakor j. 1938. za Stojadinovič.Koroščcvo listo, ki izkazuje 170.252 volivcev. Iz teh rezultatov ter po Jevtlčevih volivnih uspehih pri nas se c.a sklepati, da v Sloveniji pri nesvobodnih volitvah vsaka vladna stranka lahko absolutno zmaga, ako zn« zase dobro izkoristiti ves aparat za pritisk na volivce. Da se v takem primeru nobena opozioio* nalna stranka ne more zanesti na svnjč volivce, potrjuje stlasti dcjslvo, da je Peter Sivkovlč dosege! I. 1031. »krro isti rezultat kakor dr. Korošec 1. 1938., čc. prav jo dr, Korošec L 1931 svojim pri.
šem zapovedal in naročil voiivno ab
stinenco. Tudi ni brez pomena, da je dobil dr. Korošec v Ljubljani 1. 1938. okoli 300 glasov manj, kakor jih je dobil Živkovičev kandidat 1. 1931. Zanimivo je tudi, da bi pri volitvah K 1938., pri kate. tih je JRZ dobila vse mandate, če bi se vršile po pravkar uzakonjenem volivnem redu, dobila opozicija 5 mandatov in to v vseh volivnih okrožjih, razen v Ljubljani in v mariborskem volivnem okrožju, po enega, v celjskem volivnem okrožju pa celo dva mandata.
Pri skupščinskih volitvah 1. 1927., ki so se pred' 6. januarjem zadnje vršile še po prejšnjem volivnem redu, a tudi niso bile bog ve kaj svobodne, je dobila SLS od 27 mandatov 22, SDS 4 in SKS 1 mandat. Ro sedanjem volivnem redu bi tedaj dobila od 29 mandatov SLS 23, SDS 4 (v ljubljanskem, soboškem, celjskem okrožju in v Ljubljani po en mandat), SKS pa dva mandata (v celjskem in novomeškem votivnem okrožju).
Ako bi se 1. 1927. napredne stranke ne udeležile, volitev vsaka zase in bi poleg SLS,^socialistov in komunistov že tedaj nastopila KDK, ki bi združila ostale stran fce, bi SLS dobila 21 mandatov (dva manj), KDK pa 8 (dva več). KDK bi tedaj dobila po dva mandata v soboškem in celjskem ter po enega v ostalih okrožij.
Kakor se je dokumentirala nezanesljivost slovenskih volivcev pri »volitvah« v času diktature, prav tako pa dokazujejo volitve v konstituanto 1. 1920., ki so bile doslej najbolj svobodne volitve v naši dišavi, da nima nobena stranka v Sloveniji monopola na volivce ter da svobodna ljudska volja v prav izdatni meri fehko razočara tudi tako avtoritativno stranko kakor je bila SLS. Pri volitvah v konstituanto je namreč dobila SLS od 158.245 oddanih le 58.971 ali 37% glasov. Od-X) mandatov je dobila SLS 14, Demokratska stranka 3, SKS 9, NSS 2, socialisti 7, komunisti pa 5 mandatov.
Ako bi se vršile volitve 1. 1920. po sedanjem volivnem redu, a z isto volivno in strankarsko udeležbo, bi od 29 mandatov dobila SLS 15, SKS 7 (po čVa mandata v celjskem, novomeškem in soboškem okrožju ter enega v ljubljanskem okrožju), socialisti 5 (po dva v mariborskem in celjskem'ter enega v soboškem okrožju), komunisti bi dobili en mandat (v ljubljanskem okrožju), Demokratska stranka pa enega v Ljubljani.
!fAko bi 1. 1920. poleg SLS, socialistov in komunistov nastopile ostale skupine nja skupni ali vezani Usti, bi SLS dobila 9 ,mandatov (4 manj), ta koncentracija
f ta dobila v vsakem volivnem okrožju en mandat več, skupaj 5 mandatov yeč, če bi se pa tej koncentraciji pridružili še socialisti, bi SLS od 29 mandatov dobiia samo 10, komunisti 1, kmetsko-delavsko-denMjkrat&ki blok . pa IS mandatov.
Svobodne, volitve L 1920. in vcftitve v (kili diktature so nepobiten dokaz zato, da se da čisto enostranski strankarski rožint v Sloveniji etabHrati samo s silo ih krivico, 8 politiko, id omejuje osebno svobodo, svobodo tiska, govora in združevanja, z nesvobodnimi volitvami itcL, torej z metodami, ld so doma v Sovjefiji in dru. gik diktaturah. Tak režim bi pognal slo-vraiM narod v propast in W taft celokup-
nosti države samo v Škodo.
dt. Ittadmk Suktje, nredsednik Akcijskega odbora SDS za Slovenijo:
feoeof m m$m$
6š Mostofm Umcsi^/ne Mm&kmish simske v Sšmimji
Politično življenje Slovencev po svetovni vojni v svobodni državi je že prav spočetka ubralo nepričakovano pot in se nato prav nenavadno razvilo: namesto da bi nov čas oblikoval tudi novo politično miselnost, ločil od konservativnih duhov progresivne ter zoperstavil konservativni stranki mlajšo napredno kot nosilko ne le splošnega kulturnega in gospodarskega temveč zlasti tudi delovnega in socialnega napredka, sta ostali pomembni le dve politični stranki, obe tipično konservativni po osebni karakterni miselnosti njunih vodilnih mož. Poleg Slovenske ljudske stranke in Jugoslovanske demokratske stranke, so ostale vse druge politične strankarske formacije nerazvite aH nepomembne brez vidnih znakov, da bi se katera koli med njimi mogla povzpeti na vodilno mesto. Imenovani dve konservativni stranki pa sta slovensko po litično javnost ideološko in organizatomo vodili v svoji predvojni tradicionalni smeri, da sta nadaljevali in razpihovali klerikalno-antiklerikalni kulturni boj, deloma in nedosledno zabeljen z ustvarjenim nasprotstvom ter dnevnopolitično zlorabo slovenstva in ideala jugoslovanske skupnosti.
Ko nj bilo tretje stranke, ki bi znala s širokim zamahom združiti resnično napredno razgledane ljudi in zlasti mladino, je postalo vprašanje časa in notranjega boja v obeh vodilnih strankah, ali se bo nova generacija znala prebiti do odgovor nih in odločilnih mest ter tako ne le modernizirati politično delo lastne stranke, temveč jo tudi dvigniti do resnično napredne politike v kulturnem, socialnem in gospodarskem pogledu.
Te tendence, ki so jih mladi ljudje v obeh strankah nedvomno zasledovali, je zavrla absolutistična doba,
-scas-feje s	post	diuaai.
Med vsemi jugoslovanskimi političnimi strankami jih je v tem času le malo vzdržalo ravno linijo, med njimi zlasti vidni Hrvatska seljačka stranka in Samostojna demokratska stranka, združeni v Kmečko demokratski koaliciji, ki sta ostali dosledni in kompaktni. Domala vse ostale stranke so utrpele znatne organizacijske izgube v svojih prvih vrstah in med ljudstvom, kolikor se iz oportunističnih razlogov tudi neposredno niso udeležile absolutističnih režimov. Med nečastnimi izjemami v Kmečko-demokratski koaliciji je bilo celotno vodstvo slovenskega dela Samostojne demokratske stranke, ki je zgolj iz sebičnih razlogov zapustilo svojo stranko, zatajilo vse svoje prejšnje politične demokratske ideje in sodelovalo z režimi Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije in Jugoslovanske nacionalne .stranke v najbolj nasilnem političnem terorja.
Novo dobo je napovedal rezultat volitev 5.. maja 1935, ni je pa tudi prinesel. Dobro voljo, ki jo je pokazal novi režim, je prav kmalu izmaličila nova avtoritarna miselnost vodilnih osebnosti, ki so iz NRS, SLS in jMO formirati Jugoslovansko radikalno zajednico.
V Sloveniji je režim JRZ z nekimi nebistvenimi spremembami ideološko in sfmmo nadaljeval politiko in politične metode JRKD in JNS.	"asgt	ie
bfe no •tesadSi.J^ancs	Mifc1
■ figpttitojlfc?	vredna**
sM* Ji«	fen«
ram* mmaSsMSfte	(t,	ziftMfcal
Sele »sibsko-hrvašfcfc sporazum dne 16. avgusta 1939, ki je dozorel v najbolj kritičnem času mednarodne napetosti, je z rešitvijo hrvaškega položaja v skupni in enotni državi povrnil tudi slovenskemu narodu pogoje.za nouo zdravo politična deto**.
Se so ostale'-tožave kot.posledica-prejšnjih zavoženih let, še se obetajo borbe za sv<^do^^E^H>*žiMljeinje, zato pa j&
pred nas stopilo vprašanje, kako in kam.
Ko smo iskali odgovora, smo se spomnili vseh težav, ki so v dosedanjih narodnih in političnih borbah nasprotovale slovenskemu človeku:	v	borbah za na-
rodno ohranitev in v stremljenju za svobodno državo, v borbah za gospodarsko osamosvojitev, napredek in socialni red, v borbah za osebno, kulturno in socialno svobodo.
Ko smo se vsega tega spomnili, se nam je odgovor postopoma sam razkrival.
Predvsem se moramo zavedati svoje osebne in narodne vrednosti in moči. Vsakega slovenskega človeka je utrditi v zavesti, da ima tudi slovenski narod svoje neizpodbitno poslanstvo na tem svetu in da je njegova rast zavisna le od njega samega in od njegove ustvarjajoče delovne sile.
Zato je zlasti pobijati vsako lastno omalovaževanje in vsak strah pred tujci. Obenem je dvigniti svetle ideale jugoslovanske misli in povrniti po nemarnem zapravljene nade v pomen, lepoto in moč jugoslovanske ne le državne, temveč tudi narodne skupnosti.
Slovenskemu človeku je s tem vrniti ideal političnega dela in vero, da vodi do političnih uspehov pot le s trdnim, sistematskim in neustrašnim prizadevanjem.
Vzpostaviti je v vsej veličini politični ideal demokratične miselnosti, osebne, kulturne in socialne svobode, torej človeške osebnosti in delavnosti, ki ju je zavarovati pred vsakim avtoritarnim nasiljem — tako poedincev s pretiranimi ambicijami kot političnih skupin, ki nimajo razumevanja, da je narod celokupnost
svobodnih ljudi, torej živ organizem, ki je sposoben sam svoje vlade in svobodnega razvoja.
Zavedajoč se, da bo v novi državni ureditvi, pred katero neposredno stojimo, v pravi jugoslovanski skupnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov, znova utrditi medsebojne vezi v smislu starih idealov, tako zaradi narodne in državne obrambe, kakor tudi zaradi zagotovitve demokratičnega reda in sožitja, smo se ozrli po prijateljih v jugoslovanskem občestvu, saj ni, da bi vsak med brati hodil svoja pota, ko je v skupnosti vse večja moč. Pri tem smo spoznali, da so nam politično najbližji stari prijatelji iz Samostojne demokratske stranke, ki so v dolgoletni opoziciji politični ideal demokracije zvesto ohranili skozi vso mračno avtoritarno dobo.
V skupnih političnih razpravah smo spoznali, da so naša pota skupna in da je zato zavestno graditi skupno demokratično politično bojno črto Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ker smo razen tega spoznali, da so odgovorni prijatelji v vodstvu SDS prepojeni resnične napredne politične miselnosti, smo si obljubili skupni nastop s tem, da v Sloveniji, gradeč demokratsko politiko, obnovimo in na nove temelje postavimo Samostojno demokratsko stranko brez zapravljenih in izgubljenih starih politikov in politikantov, sami novi in mladi ljudje, zdravih, naprednih nazorov in neustrašne delavnosti.
Ko nastopamo s tem kratkim načelnim pogledom nazaj in naprej, vabimo v svoje vrste vse demokratske narodno in socialno napredno misleče Slovence.
Me najnujnejše organizacijske naloge
Mag. ph. Ciril Maver, podpredsednik Akcijskega odbora SDS
Z ustanovitvijo slovenskega dela Samo. stojne demokratske stranke, ki je že doslej tako močno razgibala vrste svobodoljubnih Slovencev, se nujno vsiljuje vprašanje razširjenja njene organizacije na vse kraje Slovenije in na vsa področja. Izpopolniti je treba najprej politično or. ganizacijo, toda s to izpopolnitvijo bo dovršen šele prvi, resda najpomembnejši del naše organizacijske naloge.
Poleg politične pa bo treba izvesti tudi gospodarsko organizacijo. Vse stranke v Sloveniji črpajo precejšen del svojih moči tudi dz delovanja svojih gospodarskih ustanov, zlasti zadružnih. Slovenci smo v nekem smislu malozadrugarji, le žal, da se često pri nas tudi zadruge izrabljajo v nezadružne namene. Na polju, ki je nekoč pri nas razveseljivo uspevalo, opažamo v zadnjih letih neki nerazumljiv zastoj. Javni delavci, ki se danes prištevajo k Samostojni demokratski stranki, bi lahko tudi na polju zadruštništva m gospodarskega udejstvovanja vobče izvršili zelo važno delo. Slovenci smo doslej posvečali še največ pozornosti denar nim zadrugam, so pa še druga polja zadružnega delovanja, ki bi mogla mnogo koristiti našim ljudem na vasi in y mestih.
Poleg politične in gospodarske organizacije, ki predstavlja stvarno osnovo vsakega gibanja, je nujno potrebna tudi ktrl-tumovzgojna organizacija. Taka organiza cija je potrebna zaradi prosvetnega dela med narodom vobče, posebno pa še radi prosvetnega dela med samo mladino. Današnja mladina je morda tudi zato tako razkrojena, ker se je zanemarjala njena javna vzgoja v smeri demokracije. Sodobna vprašanja se pri nas obravnavajo le iz tesnih strankarskih pogledov. Demokraciji se moramo kot mali narod zahvaliti za svoj obstoj, od nje je odvisna tudi naša nadaljnja usoda. Vzgoje v smislu resnične demokracije, kakor jo poznajo veliki narodi zahoda, pri nas vobče ni bilo.
vrednosti demokracije, ki so vsakemu Francozu ali Angležu lastne in jasne, so naši mladini še vedno tuje. Tuji kulturni krog, ki ni bil nikoli prežet z demokratsko ideologijo in tradicijo zahoda, je kvar no vplival na miselnost naših generacij. Pri nas so bile vse politične organizacije, kot pri Nemcih, predvsem formalno-stran-karske; na ideološko povezanost niso polagale izrecne važnosti. Vzgojno delo tf tej smeri bi bilo nesporno velikega pomena, ker bi odprlo našemu svetu nove poglede, že radi tega bi se moralo čim-prej ustanoviti kulturna društva in mladinske organizacije, v katerih bi se morala udejstvovati predvsem demokratsko usmerjena mladina, ki bi nato pomagala širiti svoje nauke med narodom.
Vse to delo, ki zahteva predvsem iniciative v pravem času in na pravem mestu, pa ne morejo izvršiti le nekateri člani stranke, potrebno je, da tu sodeluje vedno širši krog praktičnih organizatorjev. Potrebna je razdelitev dela in potrebna je obenem požrtvovalnost in disciplina, brez katere ni čvrsto organizirane stranke To so prve najnujnejše naloge, ki čakajo pristaše novoosnovane SDS, katerih delo bo toliko uspešnejše, kolikor hitreje in temeljiteje se bodo posvetili razširjenju m izpopolnitvi organizacije v naznačenem smislu.
Zlasti se mi pa zdi važno, da se posveti čim večja pažnja razširjenju našega časopisja med vsemi ljudskimi sloji, časnik je stalna ki najzanesljivejša vez z narodom, časnik oblikuje narodovo zavest, poglablja njegovo spoznanje ter usmerja njegove politične korake. Dnevna vez s svojimi idejnimi pristaši je mogoča le preko tiskane besede, ki ima zlasti v sedanjih razmerah tako velik pomen. Ta tiskana beseda mora sedaj predvsem služiti ciljem demokracije. Tem ciljem služi prvenstveno naše časopisje in je zato tudi toliko bolj potrebno, da ga širimo med našim narodom.
U borbo za programe,
ne u mehanični boi za glasoue!
Dvomim, da spada moj prispevek v okvir vaših načrtov, sodeč po pisanju zadnjega časa. Toda iz svoječasne objave moje korespondence z dr. Žerjavom Posnemam, da je on v dobi prejšnje vojne sprejemši eno izmed mojih pisem odgovoril, da jaz, kadar kaj napišem, četudi je to redko, v črno zadenem.
Rad bi, da vsi v črno zadenemo, če se bomo mogli prav sporazumeti o tem, kar ie za obnovo našega političnega življenja bistveno. In ne moremo pri tem iti preko tega, kar je opazil in zapisal v spisu o diktaturah Svetozar Pribičevič. Že takrat je predvideval, kako težke posledice bode imelo, da se je okoli sprememb Pred 11 leti zadal političnemu smislu naroda grozen udarec	bs-
Qi% Uekoslau Kukouec
-.rtsscbi*: j* mehaničnega dirjanja za uspehom.
Na tej točki stojimo danes tudi Slovenci če lovimo sapo, da bi mogli spet zdravo dihati in politično živeti. Kar je Svetozar Pribičevič prerokoval o mehaničnem zbiranju moči brez duševnosti, kaže nam primer sicer silno agilnega, pa za obnovo našega političnega življenja nemogočega organizatorja Pavla Horvata iz Male Nedelje, ki vsak čas zbere onkraj dravskega mosta pri Ormožu domnevne delegate kakor ričet in zelje in s pomočjo nekih avtoritet preko meje Slovenije proglaša nastop svoje politične organizacije. Navajam ga radi primera, četudi zamisel ni slaba. Takih zgledov je na žalost vse polno. Da komu ne storim zlo,]
prepuščam Vašim bralcem, da v tem smislu pretresejo, kar se godi pri nas v zadnjem času. Pri tem je pripomniti, da se zbirajo v gotove politične krožke celo silno inteligentni in vztrajni delavci, ki bi jim bilo vsled tega želeti uspeh. — Razvoj pa kaže, da se ne morejo ujeti in najti trdne podlage, na kateri bi imel upanje, doseči res duševno vodstvo nad narodom.
Kar se pa deklamira o tem, da treba sloge, se je že preživelo. Kdo se naj podredi in komu? Pri tem stanju pridejo možje, ki bi radi k temu pripomogli, pa obupajo o možnosti in razpoloženju za to, da pravijo, da bodo delali na organiziranju svojih prijateljev pač naprej, kakor se jim bode najboljše zdelo. Če je res
Ak
'A
M.BRECHT DURER: MOJA ŽENA AGNES
Ko iščemo pomena vsem zapletenim pojavom današnjih dni, le vse preveč raz glabljamo zgolj o vprašanju, v kateri končni smeri se bo ustalil tok dogodkov. Ne zavedamo se pa dovolj, koliko neprecenljivih dobrin je že doslej zapravil naš svet
Tak način mišljenja ne gradi, ne postavlja zaprek, ne usmerja v ograde naše volje veletoka zgodovine, temveč prepušča, da človek klone in brezbrižno gleda, kako se vrtinči preko njega naš razbiti in brezglavi čas, ki je pozabil, kaj podira in ne ve še, kaj gradi.
Tako pasivno motrenje in postavljanje vprašanj zgodovini pa nikakor ni na mestu v trenutkih, ko nam zgodovina s svojim kaosom javlja, da nas sama povprašuje za mnenje. Res je sodobnost tako nejasna, da ni moči iz nje razvideti bodočih stvari. Toda človeštvo ima tudi svojo preteklost. In ta preteklost ga uči, da je bilo njegovo ustvarjanje najpomembnejše in njegov dan najvišji, ko je
hodilo po poti svobode in zametavalo sleherno obliko tiranije. Zgovorne so v tem pogledu zlasti zadnje, najnovejše strani človeške zgodovine, napisane šele včeraj, od časa francoske revolucije dalje, ko se je človeštvo z dotlej še nikdar s tolikimi uspehi blagoslovljenim, čeprav v dobo komaj dobrih sto let vtesnjenim delovanjem, z močjo svojih vodilnih načet svobode povzpelo na do tedaj neslutene in nedosegljive vrhove duhovne in materialne blaginje.
Na to dobo naše mafbližje preteklosti ne smemo pozabiti zlasti danes, ko nam je tako treba vere v svetle vzore. Ta doba nam kaže vso veličino človeškega ustvarjanja in nudi s svojimi načeli kijuč do bogate zakladnice vseh še neizčrpanih možnosti človeškega napredka.
Svoboda je ona čudežna beseda, ki nam odpira to zakladnico. Marsikdaj in marsiikje so že pozabili na to bajno geslo, toda vedno je bik) to združeno z učinkom izgube ustvarjalne moči, ©siromašenja duha, oslabelosti volje, splošne-
Demokracija ne sme biti taktika!
Bojan Ribnikar
Po težki gospodarski krizi je zadela Svet še težja duševna. Vse je narobe: kar je bilo včeraj belo, je danes črno Kar se je nedavno poveličevalo v nebesa, se danes ponižuje v pekel. Najhujši sovražniki so postali najboljši prijatelji. Nastala je splošna politična nemorala.
Kakor vsaka gospodarska, je tudi naj-tiovejša duševna kriza težko prizadela Slovence. Kakor da so se nam vdna tla pod nogami, tako se nam zdi, če poslušamo politična modrovanja. Ali smo res Še vedno nezreli za svobodno življenje?
Tudi pri nas so se našli ljudje., ki r.do-bravajo politiko surove sile in zakona džungle: kdor je močnejši in večji, naj vlada drugim. To je tipična slovenska poteza »scaganja«, to je pomanjkanje državljanskega poguma.
Tudi pri nas so ljudje, ki so raje podaniki kakor državljani, ki jim je ideal Sparta in ne Atene, ki so zadovoljni, če kdo drugi za njih misli in ki se pustijo voditi kakor čreda ovac. To ne more biti naš ideal, kajti mi hočemo iznad vsega svobodo. Nam ni prirojena suženjska narava, v tem se razlikujemo od njih.
V zadnjem času se je stoodstotno iz-Dremenilo gledanje na ureditve življenja Posameznika ali narodov. Pred to vojno smo slišali in čitali prave psalme v čast demokraciji, ki je »rešiteljica človeškega dostojanstva« in kateri edini je »človeško življenje tega imena vredno«. Nikomur ni padlo na um. da bi delal razlike v demokraciji: prva je »kapitalistična« in »plutokratična«. druga ni itd. Čisto pravilno. kajti demokracija je samo ena: vse drugo je diktatura. Vseeno, kako je po-
barvana — diktatura »tout court«!
En sam podpis — krpa papirja — je zadostoval, da so dosedanji častilci odkrili svoje karte. Konec je bilo slinjenja o demokraciji. Kar na lepem je postala »lažna«, izum »velekapitala«, »plutokracij« itd.
Najbolj se odlikujejo v tem odklanjanju tisti, ki so še pred nedavnim nosili zastavo demokracije na prsih in njene parole na jeziku. Pravi demokrati so stali v ozadju. Njim ni bilo treba ponavljati donečih fraz. Lažni demokrati pa so se razkrili. Pokazali so, da je bilo vse, kar so leta in leta govorili o demokraciji, taktika. Hinavska taktika.
Sedanja vojna je torej prinesla raz-čiščenje. Videlo se je, komu je demokracija le sredstvo in komu smoter Skrivanja pod plašč drugih odslej ne sme bitP več, kajti s to nemoralo je treba nehati. Boljši so odkriti sovražniki, kakor pa taki simpatizerji, ki ne morejo počakati niti toliko, da bi videli, kako dolgo bodo držali podpisi.
V začetku vojne je bilo rečeno: nas prav nič ne briga, kakšen bo konec. Zato moramo ostati nevtralni. Zaključek je dober: ostati moramo nevtralni, kajti nas se prav nič ne tičejo kolonije, Dardanele, pomorska oporišča na severu in Baku! To so računi velesil: vse so že poznali Petri in Frideriki Veliki, Elizabete, Napoleoni, Viktorije in Viljemi! Ti računi nas prav nič ne smejo brigati: zato smo tudi ostali nevtralni.
Ni še vsem Slovencem jasno, kje so njihovi interesi. Kakor na dlani ležijo in
vendar jih marsikdo ne vidi; zapeljan je od različnih propagand. Seveda, ko pa mu dogme ne dovolijo, da bi mislil s svojo glavo!
Skriti simpatizerji diktature, ki so imeli v zadnjih letih navado skrivati se pod plašč demokracije, so sedaj že preveč razkriti, da bi še mogli taktizirati z demokracijo. Za stvar je to dobro in zdravo, kajti demokracije v različnil. državah niso un čili demokrati, temveč taki agenti tujih ideologij.
Naš vek je svoboda
KATEDRALA V ŠIBENIKU
pred durmi svoboda političnega življenja, pustimo demokratičnemu razmahu najprej nekaj časa, preden pride do merjenja sil, sicer bodo odločitve pri volitvah premehanične in brez koristi. Če nas ne morejo združiti osebe, naj se razvijejo programi. Učite Hudi najprej demokratično misliti, kar jim je z diktaturami onemogočeno bilo. Špekulante vseh skupin postavljajte na oder. Naj se uveljavijo tisti, ki bodo po nekaj časa s svojim delom zbrali okoli sebe dovolj pristašev, ki jih bodo bot usposobljene cenili, ne pa se jih — bali. Tl bodo to dosegli, če bodo znali spoznati in občutiti, kaj je narodu potrebno In ga s tem napeljati, da gre v boj za programe, ne v mehanične borbe za glasove!
Rudolf Golouh
ga nazadovanja. Radi tega je bila vedno notranja in zunanja moč nesvobodnih držav tem manjša, čim hujše oblike je zavzemalo njeno nasilje. Resnično močne, uravnovešene države se izživljajo v svobodi, ki edina omogoča graditi močno celoto, ker je edino v njeni ureditvi mogoč močan posameznik. Edino svobodni in od zavesti te svobode močni državljan pomaga neodvisno izgrajevati celoto z intenzivnim delom v miru in jo brani kot nepremagljiv junak v vojni, dočim ne more nobeno geslo, najsi bo še tako spretno izbrano, dvigniti volje amorfne, v duhovnem In fizičnem suženjstvu toneče ljudske mase. Edino Ideali svobode so dandanes vredni žrtev in bojev. Zato udari vsako nasilje prej ali silej na dale-ko močnejši odpor, ki ga deia nepremagljivega jasna zavest v svobodi vzgojenih državljanov, da morajo braniti ogroženo dostojanstvo človeka in duha, da ohranijo osnove napredka in kulture.
Kajti svoboda je moč In napredek, kakor je nasHje nemoč in rmadnjaštvo. Svoboda ustvarja, nasilje ruši. Svobodi tn kulturi, ki iz nje fetvira, se mora človeštvo zahvaliti, da ni več divja horda. Svoboda je sprostila človeški um, vsako duhovno ustvarjanje, vsaka resnična umetnina je plod svobode. Vzemi človeku svobodo in poteptal si njegov razum, ubil njegovo dušo, omrtvičil njegovo voljo.
Tej svobodi, tako važni za posameznika, pa se tudi ni mogoče odreči kot načelu v urejenju odnošajev med narodi in državami, ako se hoče našemu kontinentu prihraniti neprestano prehajanje iz krize v krizo in zajamčiti vsem Ijudrtvom mirnejšo bodočnost, maMm narodom pa samostojnost in neodvisnost, ki so si jo priborili ravno z vero v svobodo. Tiranija ruši tudi svobodo narodov, ker vidi izhod Iz svojih zablod edino v vojni, katera ji služi za opravičilo in sredstvo za podaljšanje svojega obstoja. Tako }e radi tega, ker ie ogrožena svoboda, ogrožen tudi mir in pričeti se mora znova boi tako za svobodo posameznika kakor za svobodo narodov. Tudi za ta boj nam nudi laikrasneiše izjtfede ista velika doba vere v svobodo, ki ni znala samo v svobodi živeti in ustvarjati, ampak se zanjo tudi bojevati. Zgodovina komai preteklega veka. tega naisilneišega veka v človeški zgodovini, ie ena sama nepretrgana veripa zmagovitih boiev za svobodo. Iz teh bolev so izšle nove države, ti boji so prinesli svobodo mal-m narodom. Tudi to, s tolikimi žrtvami pridobljeno svobodo mora Evrona vedno braniti, ako hoče ohraniti najsvetejšo dediščino človeškega rod«.
Svoboda ie mir, vse drugo le le vojna m propast. Evropa se mora vrniti k svojim svetlim vzorom. Evropa se le prerodila, ko je krenila na pot svobode in se na tej poti dvignila nalvišje: na to pot se mora znova vrniti, da najde znova svoj cfl].
K obnoui političnega žiuljenja
Notranji položaj naše države nujno zahteva obnovo političnega življenja. Razvoj na srbski strani, a zlasti zunanjepolitične razmere še zavirajo začetek tega dela z novimi volitvami. Dasi je predvsem nam Slovencem aktivno politično delo neobhodno potrebno, je pa pripravljenost v narodu v tem pogledu vse drugo prej kot zadovoljiva. V narodu ne vlada ‘c apatija, ampak naravnost odpor in mržnja proti sleherni politiki, ki jo istoveti s političnimi možmi, nevera v politične cilje in inalovernost v politične uspehe. Ljudje nočejo nič več slišati o voliv-nih geslih, pa najsi pridejo od katere kol!* strani. Dvajset let praznih obetov, medtem ko je gospodarski in socialni napredek Slovencev lezel po polževo naprej, deset let jalove diktature in par vzglednih volitev, vse to je moralo zapustiti v psihi mase svoje zle posledice, človek se zlasti ne zaveda, Čemu se nai napreza za kakega poslanca; videl ga je za časa volitev, potem pa navadno sploh ne več in navadno tudi ni izvedel, kaj je mož zani storil. Pač pa je izvedel, da se je obrnil proti tistemu, ki ga ie nosil na volivni zastavi, pa najsi je bil to Jevtič ali Sto-jadinovič. ‘	’■	*
Zato bo težko za vse stranke obnoviti v takem stanju mas politično delo. V resnici bo treba začeti iznova. Naš narod po vsej svoji strukturi, po Svojem miš-Ije-ith’ in osnovni psihični dispoziciji temelji ra demokratičnih načelih pravice, svobodoljubja in člo-večanstva. Vkljub temu bi pc motil oni, ki bi mislil, da b? mogel uspeti med masami, naglašujoč ta načela v abstraktnem. Eno samo abstraktno načelo ie pri nas uspevalo, to je bila vera v poli'!:’?!, toda ne radi religije same, temveč radi neposrednega interesa na trsodf v onc:'ranstyu. Ne le otopelost, ki sem io gori označil, tud! tisočletni zgodovinski ra^voi naroda ima tu svoje globoke.vzroke. 7.6'. se, da fe narod z naivišiega vzpona demokracije, z ustoličen lem knezov po svobodnih, možeh, zaondel v nainižie nasproti?. Nikoli od leta 1000 dalie nismo ^nrov v tinrodta zaradi pomične svobode,- ampak so bili uoorl, kakor zooer Madžare ob Muri, poedine graščake in z!asf? kmečki punti, iz soefatnifi >n občečlovečanskih gesel. Zato je poteklo 1. 1S-R l ot' eminentni noliticttm brez odjeka v narodu in bi poteklo tud? leto
1518.,	da niso voditelji in izobra?enstvo rfi31H položaja. Kfer pa ie f»»df bila beseda nri masi rami. tam jc bil polom, kakor rkbvteit na Koroškem, kier je med mno-rrm drngim vzrok za odločitev bila pot!-t'Čn^ nezavednost In neprfstoonost mas "a :i!'ii:a "esla. \\ so se od naše strani vse preveč na^a^ala v škodo socialnih in gospodarskih. In še d^nes ppložai ni oo-'“čm —• ra^n pri mladini —-''©zdravilen. Pr^r-refektn doba nas uči. da za ceno pro-r?fl\ind:s?ičn%' stvarnih obetov ne zaleže rič utrjevanje narodne rave«tl. čeprav " t!‘obeti diametralno nasprotujejo.
Dr. makso Snučerl
Zunanje se torej izraža položaj v narodu v apatiji do političnega izživljanja, v degeneraciji nekdanje tvorne zavesti o državni in narodni svobodi, s socialnim in človečanskim čutom v ospredju, in pa v nekem racionalno razvitem čutu stvarnosti, ki meji mnogokje na materializem. Od sile razmer, od borbe za vsakdanje življenje se je ljudem razvil v prvi vrsti čut za realnost, človek rajši prime za kos kruha kakor za lepo rožo. Z vsem tem je treba računati pri obnovi političnega življenja. Kdor bi prišel med narod z gesli o zastavah, narodnih idealih, abstraktnih pojmih demokracije, z vero, ki je v nevarnosti, s poukom o narodnih dolžnostih, z budnicami in vzpodbudami, ta ne bi našel več prav nikakega odziva. S tem in takim je že preveč grešila naša preteklost. če bi od čitalniške dobe dalje v
narodu bilo manj bralnih društev, diletantskih odrov in pevskih krožkov, pa več gospodarskih ustanov, poljedelskih, sadjarskih, gozdarskih, obrtniških, za-družniških in več socialnega prizadevanja, bi današnja narodna zavest ne bila prav nič na slabšem, saj so ljudje vse ono jemali bolj za zabavo kakor za vzgojo. Tudi gospodarske in socialne ustanove bi bile slovenske, pa bi bili ljudje slovenstvo doživljali ob neposrednih koristih in ne ob zabavi in bi se bila njihova narodna zavest utrjevala bolj stvarno in trajno. Mi vidimo, da so tisti kraji tudi narodno najbolj zavedni, kjer je politiki uspelo ustanoviti trajne in občekorlstne gospodarsske ustanove. Morda bi bilo danes še bolj žalostno, če bi zadružništvo, ki je vsaj na denarnem področju podprlo narod, ne bilo poseglo v politično in za-
bavnoprosvetno delo.
Kar ni storila preteklost, io bo storiti sedanjosti. Demokratska načela v njih praktični podobi pokazati narodu, namesto na krivca, kazati na zlo in na zdravilo. Sredstva za socialni dvig, za gospodarsko izboljšanje kmeta in obrtnika, ki so posledice in koristi demokratsko vodene politike, bodo ljudem ne le stvarno bolj razumljiva kakor v obliki abstraktnih gesel, ampak bodo tudi prej pridobila izgubljeno zaupanje mas v politiko in politične ljudi, ako bode narod v takem konkretnem in realnem delu spoznal, da politiki poznajo zlo, da ga raziskujejo in iščejo leka in da poznajo sredstva, ki so posameznim pokrajinam potrebna za zboljšanje njihovega življenja.
Politiku med narodom ne bo treba več visokoletečih gesel, ampak statistike; mesto narodnih idealov — potrebe pokrajine v gospodarski in socialni smeri; namesto verskih načel — v dejanju poštenje in pravica; namesto obetov — poštenega dela in odkrite in moške besede!
(Tllačina na plan!
Dr. (Darjan fDefVč:
Stoletje, v katerem živimo, bo zgodovina označila kot stoletje nemira in trenj, stoletje gigantskih borb in prizadevanj borb malih narodov za ohranitev politične, gospodarske in kulturne samostojnosti in neodvisnosti. Viharji, ki z neslu-teno razdiralno močjo divjajo po svetu, pa ne zahtevajo samo borbene odločnosti in notranje organizacijske povezanosti vsakega naroda kot celote, temveč zahtevajo tudi od vsakega posameznika kot dela te celote celega zrelega človeka.
V takem nemirnem ozračju daje ritem tehničnega in gospodarskega razvoja naši dobi posebno obeležje in spravlja na površje celo vrsto najrazličnejših gospodarskih, socialnih in socioloških problemov, ki s svojo elementarno nujnostjo zahtevajo takojšnjo in prevdarrio rešitev ter ne dopuščajo nikakega odlašanja. Ne smemo si prikrivati dejstva, da Judi mi stojimo pred takimi problemi. Še manj pa smemo pozabiti na to, da so ti problemi za slovenski narod toliko težji in usodnejši, ker smo številčno majhni, na naravntih bogastvih ne preveč bogati in politično silno dezorganizirani.
Na drugi strani opažamo razveseljivo dejstvo, da tudi v najširše piasti slovenskega naroda vedno bolj pronica čut in zavest o potrebi čim popolnejše mobilizacije vseh tvornih sil in čim enotnejše organizacije celotnega naroda tako na gospodarskem kot na kulturnem in političnem polju. Velik delež zaslug ima pri tem naša mlada generacija. Na to idealno mislečo, politično dozorevajočo mladino smo upravičeno ponosni, ker se v polni meri zaveda vseh nalog, ki jo v bližnji bodočnosti čakajo in se skrbno pripravlja na oni čas, ko bo morala prevzeti na svoja ramena vso odgovornost pri vodstvu svojega naroda in soodločanju o njegovi usodi.
Pirhe zlate zajček riše za bogate, revne hiše
Ta mladina, ki vre v svojem mladeniškem idealizmu in ki razpolaga z neizčrpno voljo do dela v blagor svojemu narodu, se nikdar ne bo ustrašila še tako težkih žrtev in naporov. Ona se dobro zaveda, da bo pri svojem delu naletela na najrazličnejše težkoče, ker je bilo mnogo dragocenih prilik zamujenih. Njej, ki ji je dobrobit lastnega naroda geslo, pod katerim bo vršila svoje delo, je bilo težko, ker je bila doslej prisiljena stati ob strani in gledati, kako malo koristi je prinesla slovenskemu narodu dosedanja politična delavnost vodeče generacije, ki se je — z malimi izjemami — dosledno izčrpavala v brezplodnih in narodu škodljivih ideoloških in svetovnonazornih trenjih. Ta desetletja trajajoča borba med tzv. klerikalci in liberalci ni prinesla slovenskemu narodu nobenih vidnih koristi in uspehov« pač pa mu je silno škodovala, ker ga je razcepila in odvrnila od tega, da bi svoje sile posvetil važnejšemu delu. Gospodarska in politična bilanca teh trenj je bila docela pasivna. Zakaj naj bi potem to borbo nova generacija prevzela in nadaljevala?
Namesto da bi v dvajsetih letih, ki jih je imela ta generacija na razpolago, izgradila na znotraj povezano in na zunaj utrjeno narodnostno skupino, ki bi bila odporna proti vsem viharjem se je med se boj prepirala na žive in mrtve za prazne besede in visoko doneče fraze. Ni ji bilo mar, če so medtem prihajali k nam iz tujine ljudje, ki so razvili silno gospodarsko delavnost in spodjedali gospodarske temelje slovenskemu narodu. Razcepili so naše vrste in slabili našo odpornost. Ni
nam skušala ustvariti slovenskega kapitala, s katerim bi sami in s svojimi delovnima močmi izkoriščali naravna bogastva slovenske zemlje. Ni nam ustvarila slovenske industrije, temveč je dopuščala, da so žulji slovenskih delovnih rok odtekali v tujino. Ni bila dober gospodar, ker ni znala usmeriti delovnih moči svojega naroda v delo na lastni zemlji ,atnpak je pustila, da je ta sila odhajala v tujino in tam oplajala tuja gospodarstva.
Ni namen tega članka, da bi začel kaka medsebojna obračunavanja in delal kake očitke. Potrebno pa je, da se ozremo vsaj na nekatere napake, ki so bile zagrešene v bližnji preteklosti, da se bomo znali v bodoče varovati novih napak.
Kličemo na dau mladino slovenskega naroda, kajti čas je, da krepko zagrabimo za delo. Čutimo potrebo po prenehanju brezplodnega medsebojnega obračunavanja, čutimo potrebo po trdem in napornem delu. Zavedamo se, da homo morali marsikje napraviti prvo brazdo v ledino in vendar se ne strašimo dela. Potrebujemo iskrenega in tvornega sodelovanja vseh dobro mislečih, slovensko čutečih, politično neomadeževanih, značajnih in delovnih ljudi. Zbirajmo sinove slovenskega naroda, ki so kremenitih značajev in ki so voljni vse svoje sile posvetiti delu za svoj narod. Povežimo razcepljene vrste slovenskega naroda v enotno in močno delovno fronto, zagrabimo za kladiva in kujmo boljšo bodočnost svojemu narodu pod geslom; narod za narod!
Mladina na plan!
Ueiikonočno usta j en j e
Uladimir Kieft
Dvakrat v letu je zemljanu sojeno, da lahko opusti skrbi in se preda trenutkom sreče in zadovoljstva.
Koncem leta preživlja te trenutke v kro gu svoje družine ob božičnem drevesu, pozabljajoč na zunanji svet in njegovo nemirno življenje; ob Veliki noči pa doživlja te trenutke v prvem dihu prihajajoče pomladi.
Po dolgih zimskih dnevih prihaja Velika noč.
Kmet zapušča sobo, opazuje naravo in premišljuje; povsod vidi novo življenje: ptički na drevesih prijetno žvrgolijo, polja in travniki že zelenijo in vse stvarstvo na zemlji kaže prve znake prihajajoče pomladi.
Dolga je bila letos zima, daljša in bolj mrzla od preteklih. Dolgi, že predolgi so bili dnevi počitka in dolgočasje se je pojavljalo v nas. Tudi pravega miru ni bilo. Dogodki, ki so se vrstili dan za dnem v svetu, so povzročali misel za mislijo in naše oči so bile stalno uprte na sever, vzhod in zahod, boječ se, da ne bi zagledale glasnika, ki jim prinaša tudi za nas nesrečne vesti.
Danes je. zima že pri kraju. Tu in lam še najdeš njene sledove, toda oživela po-
lja, vrti in gozdovi ter glas pridnega kmeta pričajo o prihodu pomladi, ki naj nam da novega upanja v našo bodočnost.
Kakor se otroci veselo igrajo pred hišo, vriskajo in se radujejo sončnih dni, prav tako postaja veselejše v naših dušah in v naših mislih. Odpornejši in samozavestnejši postajamo; urejujemo naše misli, ki se križajo in tepejo med seboj; pravega izhoda iščemo iz neprilik, v katere smo zašli. Drug drugega iščemo, vsi bi radi poslali prijatelji, pa ne noremo. Rahločutni in majhni smo; delamo in se trudimo, ničesar velikega ne moremo ustvariti. Svobodo in pravico hočemo, četudi nismo prepričani, da nam svoboda prinese pravično vstajenje ljudstva.
V glavah slovenskega ljudstva se poraja misel resničnega vstajenja, velika želja, ki že dolgo čaka svojega odrešenja. Povsod jo slišiš: po vaseh, po trgih, v mestih, na polju, v gozdovih in v tovarnah; njen glas postaja močnejši ',n silnej-ši; kliče in išče odrešenika in ob velikonočnih dneh dobiva vera v zmago miru in pravice novih moči in novega upanja...
^5^
vati, kako Rusi verujejo v istega
Svojevrsten spomin z rimske
Ivan HrSbar
Proti koncu novembra leta 1918 sem se mudil nekaj dni v Rimu, kjer sem pričakoval velikega srbskega državnika Nikolo Pašiča, ki je imel dospeti na poti v domovino iz Pariza.
Na srbskem poslaništvu, kjer so me zelo ljubeznivo sprejeli, me je seznanil Poslanik Antonijevič s slovenskim rojakom, bilježnikom Premrujem 'z Kobarida. Bil je zaveden Slovenec in jako izobražen mož, ki je bil poslaniku za svetovalca v slovenskih zadevah. Popolnoma vešč italijanskega jezika, v katerem sem se sam le za silo sporazumeval, in ker je bij v Rimu kakor doma, mi je poznanstvo z njim bilo veliko vredno. Njegovo Prijaznost sem namreč prav sebično izkoriščal v to, da m« je spremljal ob iz-prehodih po Rimu in njegovi bližnji okolici.
Ker je bilo vreme sončno, moja radovednost pa velika, sem bil vedno na nogah. Z mano seveda tudi prijazni — sedaj, žal, že pokojni — gospod Pretrmi.
Nekega dne ga naprosim, naj se mi Pridruži pri izletu na slovečo Vio Appio, Po kateri so tolikokrat ponosno korakale zmagoslavne rimske legije. Rad ml pritrdi in na Piazzi Colona si najameva avtotaksi ter odbrziva po mnogih tesnih uličicah in širokih, s palačami obrobljenih cestah, po dolgi, le malo zazidani Via di Porta San Sebastiano skozi obzidana vrata istega imena na Apijsko cesto.
Ko prispeva nanjo se mi zazdi, da sva zadihala drugačno ozračje. Prividi iz davne preteklosti se mi jamejo poditi po glavi, ob vožnji med mnogimi, deloma razpadlimi, deloma še dobro ohranjenimi grobnimi spomeniki iz predkrščanske dobe na obeh straneh »kraljice cest«. Kakor v kalejdoskopu! Toda resnično doživljanje jim kmalu napravi konec. Saj sva imela kaj gledati na vse strani.
Pri veličastni grobnici Cecilije Metelle, dam avto ustaviti tn povabim ljubeznivega spremljevalca na kratek Izprehod po onem kraju ceste, kjer so odkopali njen stari tlak, ki je zgovorna priča, kako skrbno so si Rimljani prizadevali ohraniti jo vedno v najboljšem stanju. — Krasen pogled se nam odpre. Monte Ca-vo, Monte Salomone, Monte Ceraso in Monte Peschio so dvigali pred nama svoje vrhove, katefe je zlatilo južno J sonce, ki se je v raznih barvnih odtenkih. Poigravalo s toplim zrakom, puhtečim! 'znad albanskega in nemškega jezera, j Med grobove ob cesti se je zasidrala tu; kaka cipresa, tam kak borovee. čuden j pogled! Dokler neso oči, gola kampanja,' po kateri se pasejo črede govedi: sama j živina z dolgimi rogovi. Sem ter tje je 1 videti skupine temnozelenih, vitkih ci-Pres s koničastimi vrhovi v družbi borovcev, ki svoje pahljačasto rastoče, s' temnozelenim igllčevjem gosto porasle; veje raztezajo na vse strani, napravljajoč na ta način velik, okrogel senčnik.1 Vso to pokrajinsko sliko dopolnjujejo veli kanske razvaline Klavdljevega in Mar-cijevega vodovoda, ki nehote vzbujajo spoštovanje do tvorne sile naroda, čigar spomenik so.
Kakih pet sto korakov napraviva peš Po tlaku stare Apijske oeste. Nato se vrneva k avtomobilu. Par korakov od njega čujeva nenadno pozdrav: — Buon Riorno signori! (Dober dan, gospoda!)
— Dober dan, odvrne moj tovariš, Ofcrši se. Bi! je velik, suh, zelo zagorel možak, gladko obritega obraza. Hodil je golorok, noseč suknjič čez laket leve roke, dočltn se Je z desno opiral na debelo, gorjači podobno palico. Glavo mu je pokrivala pisana čepica s koničastim, po zagorelem Jjlniku opletajočim koncem, katerega se je držal rdečezelen trepec. Vrat je imel gol, srajco pa globoko doli do trebuha odpeto. Izpod nje so silile goste, dolge, črne kocine.
— Kam pa, dobri mož?
~ V Rim grem, odvrne, pomolit na Brob svojega zaščitnika, sv. Aleša.
— Ali prihajate od daleč? vpraša tovariš.
— Iz Pescolamazze blizu Beneventa, odgovori vprašanec. Tri dni sem že na Poti.
Moj spremljevalec pripomni, da je to blizu Napolija, potem pa vpraša tujca:
! — Zakaj se pa ne vozite po železni-1 ci?
— Po železnici? se začudi. Saj grem vendar na božjo pot!
— Cujte! pripomni Premru proti meni.
To zbudi romarjevo radovednost, da
vpraša:
— Vidva sta tujca, kajne?
— Da.
— Angleža?
— Ne.
— Tedaj morebiti Francoza?
— Tudi ne. Slovenca sva.
Romar naju pogleda tako, da takoj uganeva, kako tuj mu je ta narodopisni pojem. Zao dostavi moj tovariš pojasnjujoče: — Iz Avstrije.
Romar zmaje z glavo in pravi: — Ne razumem vas.
— No, premišlja Premru, željan svojega sobesednika spraviti do umevanja, — Slovana sva.
— Aha, se začudi romar, Turka!
— O, ne, odvrne Premru, Slovani ne žive samo na Turškem. Poleg Slovencev so Slovani tudi še Hrvatje, Srbi, Cehi, Rusi...
— Razumem, Rusa sta torej.
Videč, da bi bilo vse nadaljnje razlaganje zastonj se odloči Premru pustiti pobožnega romarja pri tej veri ter pravi: — No, da. In razplete se tale nadaljnji pogovor:
—• O, kako mi vaju je žal!
— Zakaj?
— Zato, ker ne prideta v nebesa.
— Kdo pravi, da ne?
— Naš duhovni gospod nam je to razkladal. Rusi ste krivoverci.
— To vendar ni res. Saj smo kristjanje kakor vi.
— Ali sta se vidva torej izpreobmila?
— Nisva odgovori Premru, ostajajoč pri svoji, tako nenadno prevzeti vlog!, ter jame preprostemu romarju pojasnje-
Boga
PETAR LUBARDA: ORUŽ
in Mater božjo, kakor on in da je-razlika samo v tem, ker ne priznavajo rimske::: j papeža za svojega vrhovnega cerkvene -ga poglavarja.
— Kcco! (Glej, glej!) vzklikne po teh besedah pescolomaškl romar, opre s>; na svozo debelo palico in se zagleda ostro v oči mojega tovariša.
— Vidite, to ni prav! Sicer po vsem, kar ste mi povedali, verjamem, da sle Rusi dobri ljudje. Vsaj, ako vaju pogledam, bi to sodil. A pogubljeni boste vendarle. Zal mi je za vaju!
Dospemo do avtomobila. TovaTiš povabi romarja, naj prisede, češ, da bo tako hitreje v mestu. Ko da bi ga bilo kaj pičilo stopi povabljenec za korak nazaj in pravi:
— Kaj neki mislite? Nalašč sem pr: Gapannelah krenil po slabši poti prot Rimu, da bi tako imel večje zasluženje v nebesih. Kaj bi neki dejal moj zaščitnik sv. Aleš, ko bi jaz zdajle sedel na tole motovilo? On, ki je vedno pešačil in je, da samega sebe poniža, v očetni hiši nepoznan leta In leta ležal pod stopnicami in živel od miloščine! Le peljita se sama! Ker sta pa tako prijazna, prosim vaiu, da se spokorita in prestopita v našo vero. če to storita, se še kdaj vidimo v nebesih. Če ostaneta trdovratna, se sedajle vidimo zadnjikrat.
Skoro je naju posili smeh. Premagovala sva se, ker trdne vere preprostega moža nočeva kaliti. Vendar moj tovariš še pristavi:
— Ako našemu svidenju ni nič drugega na poti, tedaj se gotovo še vidimo. Z bogom, dobri mož! In segla sva mu v žu-Ijavo desnico in jo krepko stisnila.
Božjepotnikov obraz se prijazno raztegne. Menda čuti, da je našel in srečno k čredi pripeljal dvoje izgubljenih ovc. Obstane, obrne svoje oči proti nebu med tem, ko mu je gost oblak prahu zakH najino, proti mestu brzeče vozilo.
Ustava ukinlena za eno uro
Koncem 1. 1902 se je odločil takratni kralj Aleksander - Obrenovič, da udari po radikalni stranki. Razrešil je vlado P. Velimiroviča, ki se je naslanjala na radikale in naprednjake (austrofilska stranka, ki je ob koncu vojne izginila) ter izročil vlado generalu Cincar - Markoviču.
To je bila šestnajsta vlada v dobi njegovega kraljevanja, ki je začela 1. aprila 1893, kar najbolj označuje nestalnost njegovega značaja in nedoslednost njegovega mišljenja. V teh letih so bile izmenjane vse politične osebe, ki so prišle v poštev in vse stranke in kar je bilo najhujše, vsi so odšli z občutkom grenkobe v srcu, ker so se čutili ponižane in užaljene. Edini politični činitelj je bil kralj, ki se pa ni zavedal, da je to le po sili svojega položaja, ne pa po svojih sposobnostih. Domneval je, da je postal dovolj močan, da vlada povsem po svoji volji, ter je v to svrho postavil vlado Cmcar-Markovičevo, ki Jo je nazval nadstrankarsko.
Prvo delo nove vlade je bilo, da je odložila seje Narodne skupščine in da je potem 3. I. 1903 zasedanje zaključila, ne da bi skupščino razpustila. Potem pa je začelo veliko pometanje po urad'h, ker je vlada hotela prilagoditi ves državni aparat v novi kurz, ki je bil prei dem naperjen proti radikalni stranki. Na tisoče uradnikov je bilo premeščeni in upokojenih.
Vendar Je naletela vlada na težkoče.
Sodniki so bili zaščiteni, ker so bili po zakonu nepremestljivi. Predsedniki občin so se lahko pritožili na Državni svet, v katerem niso bili sodniki naklonjeni novemu režimu. Državni svet se ni hotel ukloniti volji vlade ter je sodil po zakonu. To pa Je zadalo velike brige vladi, ker je imel Državni svet tudi vpliv na volitve, pri katerih je določal predsednike volivnih odborov, Podlaga vseh teh ovir, katere je našla vlada na svojem potu, je bila ustava od 6. aprila 1901. katero je bil kralj sam dal narodu in ra katero je prisegel. Kako bi mogel tedaj on
Dr. Dinko Puc
uničiti svoje lastno delo?
Tako so mislili oni, ki so verovali v zakon. Izpadla je pa stvar povsem drugače.
23 marca 1903 je nastala — bolj slučajno kot namerno — večja demonstracija beograjske omladine proti režimu. Orožniki so streljali in bilo je nekaj mrtvih in ranjenih.
Nato je dne 24. marca 1903 isšel kraljev ukaz. ki je »uBtavll veljavo ustave od 6. aprila 1901 za kratek čas.« Obenem se je razveljavil ukaz o imenovanju senatorjev, razpustila Narodna skupščina, člani Državnega sveta so bili stavljeni na razpoloženje in ukinili so se vsi zakoni, k: so imeli za podlago ustavo od 6. aprila PH.
Ta ukaz je izšel gori omenjenega dne ob 11.15 zvečer.
Se predno je Beograd prav razumel dalekesežnost tega ukaza, je izšel ne polno uro kasneje, a z datumom od 25. marca 1903 nov ukaz, s katerim kraiJ naznanja. »milemu in vernemu mu narodu, da vrača u potpunu siju ) važnost ustav od
6. aprila 1901.«
Toda kratka ura med prvim in drugih ukazom je imela usodepolne .iosledis*-Igg nila je cela vrsta zakonov, Ugisjil je senat, Narodna skupščina, padla je neodvisnost sodnikov, padle so uprave občin itd, itd. Nasilju je bila pot odprta.
Vlada na te ukaze ni dala svojega podpisa. Pro forma je, čim je bila ustava ukinjena, detmsionirala, tako da ;e 1 uro oiia Srbija brez vlade. Po tej uri je bila znova imenovana na podlagi kraljeve proklamacije od 25. marca 1903.
Tako se je posrečilo, da je bila radikala stranka zadeta v živo, edeio se je smrtno. Izgubila je vsa mesta, vso zaslombo, Ko so bile razpisane za 19. maj 1903 volitve za Narodno skupščino, radikalna stranka ni niti postavila svojih kandidatov. Triumf vlade je bil popoln.
Toda že 29. maj 1903. je izbrisal Obre-noviče iz zgodovine. Njih padec je pomenil novo Srbijo, nov povzdig in raz-cvit države, pa tudi konec nasilja. Radikalna stranka je prišla do nove moči in veljave.
Pomladne perspektive iz nemirne Evrope
v o Lapajne
Vsako pomlad se zadnja leta vznemirja svet v pričakovanju, kaj bodo prinesli dnevi skrajne mednarodne napetosti. V marcu je prerojena Nemčija reorganizirala in oborožila svojo vojsko, na začetku pomladi je vkorakala v Posaarje, v marcu priključila pozneje Avstrijo, zasedla Češkoslovaško in Klajpedo. Pred letošnjim zgodnjim Vstajenjem so utihnili topovi na severu, kjer so na mejah Finske krvavele snežne poljane in svet ugiblje zdaj, kaj bo še prinesel letošnji marec, kaj nadaljnja pomlad...
Intervjuvi Rooseveltovega odposlanca po evropskih prestolnicah so prišli v trenutku, ko se je gordijski vozel naše diplomacije še bolj zadrgnil. Sovražna tabora sta se po zlomu Poljske, zadostitvi sovjetskim težnjam v baltskih državah in na Finskem spet znašla v sprti tro-jfci: Angliji, Franciji in Nemčiji. Kakor v uverturi svetovne vojne tako stoje tudi zdaj Italijani kot opazovalci ob strani,
*
ko predočimo, če pomislimo, da se je samo v osemmesečnem boju za Verdun 1917 prevozilo vsak dan na cesti do tja 13.000 vojakov in 7000 ton raznega materiala ...
Ali so ofenzive na utrdbe.ob Renu v tako velikem obsegu mogoče? V skrajnem primeru niso izključene. Izkušnje s francoske fronte med svetovno vojno pričajo, da niso bili spopadi mnogo manj-
ogromno geopolitično področje, ki je j ši, kakor bi jih terjalo srečanje Sieg-1914 segalo od Nemčije do Bagdada, jejfrieda s Maginotom. Tako je Ludendorff pa v gospodarski iniciativnosti zamenjal j marca 1918 pognal 70 nemških pehotnih prostrani prostor od Berlina na vzhod, tja do Vladivostoka. Kopica malih držav Hiti stalno zatrjevati, da hoče biti čim dalje proč od vojne vihre, na zahodu Evrope pa prežita zavezniški sili na trenutek, ki naj jima pomaga do zmage njunih ciljev.
Naskok sovjetskih divizij na močno utrjeno Mannerheimovo črto je pokazal, da se utegne tudi globoko v zaledje razpredeni niz železobetonskih trdnjav ukloniti premočni sili. Na 200, odnosno 100 km dolgem utrjenem odseku je predrl napadalec po treh tednih ofenzive betonsko pregrado tja do Viipurija. Pravijo, da je bil ta uspeh predvsem zasluga najmodernejših, brzostrelnih sovjetskih topov.
Blizu 150.000 žrtev je bilo treba za predor te fronte, 10.000 strojnic in topov najrazličnejšega kalibra je po švedskih virih bruhalo ogenj v finske postojanke in samo v zadnjem tednu vrglo 20 milijonov lahkih ter do 70.000 težjih granat na betonirane zakope. Švedski strokovnjaki sodijo, da je stala ta ofenziva sovjete samo na porabljenem materialu blizu
13 milijard din, več kakor znaša naš letni državni preračun, dočim so Finci utrpeli vseh 10 tednov vojne za opremo, prehrano vojaštva ter vojni material blizu 50 milijard din. Zaplenjeni sovjetski ta n-' ki in sestreljena letala predstavljajo izgubljeno vrednost 580 milijonov din.
Na severu je zdaj mir, kje bo poslej spet zagrmelo? Tako v Skandinaviji kakor na Balkanu žele Nemci ohraniti mir. 4jli bodo prevzeli zavezniki iniciativo? Ali bo šel Siegfried proti Maginotu? Moderna vojna terja ogromne denarne vsote m žrtev. S te perspektive bi bil even-taelen neuspeh ofenzive ob Renu usode-polnega pomena za gospodarstvo napadalca. V primeru z Mannerheimovo utrdbeno črto je Maginotov trdnjavski pas od švicarske do luksemburške meje trikrat daljši, po gradnji sega mnogo bolj v zaledje ter je neprimerno močnejši. Kdor bi tu hotel predreti, bi moral na vsej frontalni črti vreči najmanj 120 divizij v peklenski ogenj. Računajoč z bombardiranjem na Matmerheitnovi črti bi moralo večtedensko razdiralno delo ofenzive ob Renu otvoriti najmanj 30.000 najrazličnejših topov, ki bi že v teku prvega tedna bruhnili nad 65 milijonov lahkih, pa blizu 220.000 najtežjih granat na sovražne zakope. Tisoče letal bi moralo pomagati s težkimi eksplozivnimi bombami, obzorje bi videlo boje, kakršnih ne pomni človeštvo.
Šele po tem peklenskem uvodu bi posegle lahko v boj motorizirane divizije tankov in oklopnih voz s pehoto. Ofenziva bi požrla 60 milijard din, vsak dan bi morali dovažati napadalnim divizijam blizu 8000 vagonov artilerijskega, pa inženirskega materiala in aprovizacije. Kako veliki bi morah biti ti napori, si lah-
divizij v ogenj, tri milijone mož se je borilo na obeh straneh fronte. Francoska artilerija je bruhnila tedaj vsak dan v nemške zakope 2,750.000 lažjih, pa 10.000 najtežjih granat. V bojih, ki so trajali 200 dni, so vrgla zavezniška topovska žrela v nemške postojanke nad pol milijarde granat... Šest tisoč nemških topov je udarjalo na 60 km dolg francoski sektor. Naravno, da je uspeh sedanje ofenzive na utrdbe ob Renu mnogo bolj tvegana stvar, oba pasova imata založene velike rezerve, pa dobre prometne zveze fronte z zaledjem. Toda, čc ne poseže vmes čudodelna roka sprave, se bo nekega dne le stresla Evropa od orjaškega razraču-navanja med železobetonskitna blokoma in ugrabila v krvavem naskoku blizu milijon življenj...
Nemški tisk namigava v zadnjem času, da bo Nemčija obračunala z Albionom tako, da bo poslala nad otočje celo bro-dovje svojih zračnih eskader. Seveda bi napad več tisoč bombnikov ne bil brez posledic za Veliko Britanijo. Nemčija je zimski odmor temeljito izkoristila za po-j spešeno oborožitev na vseh poljih narodne obrambe. S tem v zvezi krožijo tudi skrivnostne vesti o orjaških topovih, vrstnikih »Debele Berte« iz svetovne vojne, s katerimi bodo Nemci počastili London. Znano je, da so Nemci z »De-
belo Berto« 23. septembra 1918 streljali na Pariz iz 125 km oddaljenega Lanea. Dolžina cevi teh topov.je znašala 35 m, kaliber 125 kg težke granate, ki se je pognala iz topa 40 km v zrak, je meril 210 mm. Novi nemški »Debeli Maksi«, ki bi naj presenetili London, imajo baje 36 m dolge cevi, 300 kg težke granate kalibra 280 mm se poženejo 60 km v zrak in streljajo 250 km daleč. Takšna razdalja od Londona pa seže komaj do holandskega otoka Valherena in je uganka, v kakšni pomorski ali kopni ofenzivi nameravajo Nemci pošiljati v sedein-milijonsko angleško prestolnico ob Temzi orjaške granate.
Velika Nemčija bo vsekakor skušala najti nadomestek za poizkuse v pomorski vojni, ki se niso obnesli. Nepristranski strokovnjaki sodijo, da je nemško zra koplovstvo močnejše od zavezniškega. Kljub težkočam v kadrovski dopolnitvi in pomanjkanju častniških rezerv šteje nemška vojska 4 in pol milijona izvežba-nih mož, prav toliko, kolikor jih je postavila sama Francija v Maginotovo črto in za njo. »Nemška vojska je pripravljena na udarec, ki bo zasenčil vse dosedanje pojme o vojaški prodorni sili!«, pišejo berlinski listi. Angleži nasprotno trde, da »bo vojno dobil tisti, ki bo potrošil zadnji funt!«. V ta namen so povečali davke kakor še nikoli poprej. Vendar plačuje angleški državljan davke šele, kadar znašajo njegovi letni dohodki 225 funtov, nemški pa 65 funtov. Več kot polovico izdatkov za vojno bodo Angleži krili z davki. V bojih proti Napoleonu so krile angleške davščine komaj četrtino, v burski vojni dve petini, v svetovni vojni eno tretjino izdatkov.
Angleško javno mnenje računa z daljšo vojno, zato proti dajatvam ni odpora kakor 1914, ko so menili, da bo vojna v nekaj mesecih končana. Nasprotnik Velike Britanije mora tedaj računati z odpornostjo njegovega ogromnega bogastva v narodnem premoženju. Država se lahko izčrpa do mere, ki je ne more doseči noben drug narod v Evropi. Njen nacionalni dohodek znaša 1,584.000,000.000 din na leto! Doslej daje Anglija za vojno 2100 milijonov funtov, niti ne polovico dohodkov, ki znašajo 3600 milijonov funtov na leto. Velika Britanija lahko še ogromno dvigne svoj vojni potencial, ne da bi se zamajali njeni finančni temelji, zato je vsako oklevanje nasprotnika v končni odločitvi le njej v korist.
Žilavi nemški narod se mora tedaj v svojih naporih boriti z za USA najbogatejšo državo na svetu. Povprečen dohodek Angleža znaša 112, Nemca 64.5 funta na leto. Britski narod lahko porabi dvakrat več kakor nemški za svoj standard. Na vsak nemški top lahko viije
Anglija dva, prav tako je z letali, kjer hite Angleži nadoknaditi zamujeno. Kadar bo Anglija mobilizirala finančni napor do višine, kakršno je uporabila Nemčija, bo dvakrat močnejša.
Še večjega pomena v vojni so zlate rezerve. Velika Britanija razpolaga z nad 110 milijardami din zlata, Nemčija je na tesnem z njim. V tujini ima Anglija investiranih 770.000 milijard din kapitala, tako da bi lahko uvažala od zunaj 18 mesecev vse svoje civilne in vojaške potrebe, ne da bi ji bilo treba kaj izvažati. Pšenice pridela angleško cesarstvo trikrat, sladkorja dvakrat več kot Nemčija, ki mora skrbeti za enkrat več državljanov. Zato je nemška težnja po kolonijah vedno glasnejša. Anglija je homogenejša kakor Nemčija, ki ima v povečani držav: na vzhodu nad 30 milijonov Slovanov. Velika Nemčija je pa sklenjena v ozemlju za Siegfriedovo črto, dominioni Velike Britanije so daleč od materne zemlje.
Za merilo moči med dvema glavnima nasprotnicama v sedanji vojni se navaja na splošno tudi mnenje, da je število Angležev daleč manjše od Nemcev na svetu. Trditev je zmotna v toliko, da se je Angležem posrečilo izven domovine ustvariti enote, ki so tesno povezane z osrednjim jedrom ali pa kot samostojne države nadahnjene s kulturo anglosaškega elementa.
Germani štejejo na vsem svetu 296 milijonov duš. Po preseljevanju narodov se je v nadaljnjih stoletjih kultivirala stara nordijska skupina 130.000 Islandcev, 3.6 milijona Norvežanov, 7.7 milijona Švedov in 3.8 milijona Dancev. Angleži na zahodu so se kot pomorski narod razmnožili po vsem svetu v močno skupino 170 milijonov sonarodnjakov, dočim štejejo Nemci doma in po svetu, po trditvah njih geografov iz 1. 1930, 98 milijonov duš. Med obema izrazitima potomcema nekdanjih Germanov obstaja kot osrednji prehodni odtenek frizijska skupina, dalje 8.6 milijona Holandcev in 4.6 milijona Flamcev. Slednji narodnosti sta mlajši odcepek nižjenemškega narečja.
Anglosaški element se je tedaj izven Evrope močno zasidral v Ameriki, Južni Afriki, Avstraliji in na Novem Zelandu. Važno vlogo anglosaksonstva izven Evrope imajo Zedinjene države Severne Amerike. Tu je zakoreninjena gonilna sila pradomovine Angležev, ki je kljub samonikli in samostojni ameriški kulturi zelo zainteresirana na usodi bratske dežele otoškega cesarstva. Zato je naravno, da bo v kakršnem koli razpletu evropske krize kakor v zadnji tako tudi v sedanji vojni imel končno besedo še Wa-shington, kamor bodo v bližnjih, dneh uprte oči vsega miroljubnega demokratičnega, pa tudi totalitarnega sveta.
Hassvrednotenje
Nad pokrajino je legla megla, hladen dež prši. Zima jemlje slovo, po osojnih travnikih pa se uporno ponuja pomlad. Po jutrih pojejo ptiči, otroci nosijo zvončke v šolo. Še malo, pa bodo šolarji sezuli čevlje in bosi tekali po cestah. Mačice so že splezale na veje, kmalu bo začelo nabrekati popje na drevju: nato bo pop j e razgnalo in vzcvetele bodo marelice, češnje in hruške. V teh mrzlih marčnih dnevih je to skoraj sen, ki pa se bo kmalu uresničil; kajti narave se ne dd zajeziti. Pomladni vetrovi samo zjasnijo nebo in prinesejo toploto v pokrajina Hladni marčni dnevi čudovito nalikuje-jo razrvanemu času, ki je zajel ves svet Nad Evropo je legla zima, človek pa se je zbegal m začel živeti iz rok v usta. Veruje v pomlad, a znova ne veruje. — Čas, ki se je začel zaganjati zadnja leta zdaj v to zdaj v ono stran, je zrahljal pogled na svet. Enodnevna politična vest se je iz dneva v dan preveč lovila, da bi se mogla znajti ter se napeljati v količkaj miren tok. Vdrla je po pokrajini ter začela rahljati tudi stare in ustaljene vrednote. Nihče m več za nič odgovoren, paragraf pa je postal samo orodje, čas ni razvrednotil samo valute, am-
I v a n P o / r £
pak je z njo vred razvrednotil najosnovnejše človečanske pravice, do katerih se je človeštvo v tisočletjih z žrtvami in krvjo dokopalo. Človeško življenje — tako posameznika kakor množice — je izgubilo skoraj sleherno težo. Vojna in izredni ukrepi so prav tako skoraj docela razvrednotili človeško življenje. Individualist je postal del množice; nehal je misliti s svojo glavo ter se pustil zanesti z nezavedno množico. Boj za košček kruha je strl marsikateremu hrbtnico ter jo za vedno pripognil. Lačni množid je bilo treba pokazati samo košček kruha, pa je vdrla brezglavo za vodnikom kakor čreda za pastirjem, pa četudi bi jo peljal pasti namesto v stajo v klavnico.
Laž je privilegirana, uzakonila se je m sankcionirala. Iz politike se je zanesla v javno življenje ter začela izpodjedati tudi temelje sodobnega družabnega življenja. Toliko češčena svoboda je postala navadna enodnevna fraza, pod krinko katere kolektiv, a tudi posameznik se-žeta po meču, če gre za njune in samo njune interese. V imenu interesa te ali one skupine se je sankcioniral tudi uboj. Posameznik se je docela izgubil v množici. Prepustil se je toku ter pozabil da
je prav izgrajenost vsakega posameznika ter svoboda vsakega posameznika moč množice.
Redki so danes »otok na tem svetu«, ki se razgledajo s svojimi očmi po svetu, ne da bi se pustili zanašati in ki žarno-rejo sami napraviti vsak dan bilanoo, katera se ne lovi iz dneva v dan, ampak vliva vero in kaže naravnost v vstajenje tako posameznika kakor kolektiva.
V tem času razvrednotenja osnovnih človečanskih vrednot bo zastavil kmet plug v zemljo, jo razparal ter vsejal v brazde kruh, bo dvignil viničar kramP ter zrahljal zemljo okoli trsa, da bo rodila, bo vzel delavec kladivo v roke ter udaril po nakovalu, bo dvignil rudar kramp in zasekal v rudo, bo mati obleki* deco ter jo nasitila, se bo študent sklonil nad knjigo ter začutil drget v sebi ko bo bral besede resnice, se bo sklonil znanstvenik nad povečevalno stekk) J® bo začutil umetnik nevidne sile, kri, ki se že od pamtiveka pretaka po žilah Skr veštva, kri, ki uporno vre ter bo prte®' sla človeštvu, ki živi v tem času ra*' vrednotenja vrednot, veličastno v st*' je nje; kajti nar l < se ne di zajeziti
Kakšna nra Mii
demokratska gospodarska politika
Dr. Knko Križman, podpredsednik Glavnega odbora SDS.
Demokracija mora biti gospodarska demokracija.
Gospodarsko in politično življenje je nedeljiva celina. Politična svoboda in zakoni so samo sredstva za izvrševanje in reševanje nalog narodnega življenja. Vsa politična reševanja in ureditve so samo okvir tega življenja. Vsebina življenja so njegovi socialni in gospodarski odnošaji, delo in proizvodnja, nagrada dela in razdelitev narodnega dohodka.
Gospodarstvo je temelj življenja, usoda vsakega človeka in stanu. Od gospodarskega dela, od njegovega plačila, od udeležbe pri dobičku iz narodnega dohodka je odvisno življenje, zdravje in prosveta vsakega po-edinca, poklica in stanu. Od gospodarske moči in napredka vsega naro-
da je spet odvisna njegova politična sila in prosvetni napredek. Bogastvo naroda ni v bogastvu poedinca. Blaginjo naroda je treba iskati v višji in popolni zadostitvi potreb širokih narodnih slojev. Zato je osnovno načelo demokratske gospodarske politike, da svrha gospodarskega dela ni dobiček posameznika in njega obogatitev. Pravi in končni cilj gospodarstva mora biti socialen: v službi naroda in v korist splošnosti. Obča korist je pa spet v pospešenem delu in pravični porazdelitvi potreb vsakega človeka, ki dela s telesom in dušo.
Demokracija hoče, da tudi gospodarsko življenje napreduje, da postane vse bolj človeško. Zato ima demokratska gospodarska politika stalne in določene cilje, hoteč tudi v gospodarskem življenju ustvariti socialne pravice in svrhe ter podrediti interese poedincev interesom skupnih potreb.
K tem ciljem stopa demokracija mirno, premišljeno in vztrajno, brez izgredov in fantazij, ki ogražajo uspeh in pomagajo reakciji, če niso v skladu z močjo, možnostmi in pogoji notranjega ter vnanjega političnega in socialnega razvoja.
Življenje naroda postaja vse težje in nemirnejše. Narod hoče kruha in pravic. Treba mu je dati pravic, toda tudi kruha z novim gospodarstvom, ki ne bo služilo samo denarnemu dobičku, nego bo tudi sredstvo za življenje in blagostanje onih, ki delajo in proizvajajo.
Gospodarska demokracija odpira pota v novo gospodarstvo z bojem proti diktaturi velikega kapitala v proizvodnji in na tržišču. Denar ne sme biti neomejen gospodar pridobitnosti, nego samo njeno sredstvo. Samo proizvodnja daje vrednost denarju, samo delo je izvor novih vrednot, samo ono
Usodno občutje majhnosti
in manjvrednosti
J r a n c & Geriel)
Zadnja tri, štiri leta je doživela Evropa dogodke, ki so globoko odjeknili tudi v slovenskem narodu ter kot nevarni valovi butnili ob naš narodni organizem. Plaz dogodkov se še ni ustavil. Kar je bilo doslej, je morebiti šele uvod v usodno igro velikih in številčno močnih evropskih narodov. Po dobrih dvajsetih letih je pričela krvava igra znova. In kdo more v tem hipu reči, kakšen bo njen konec? Kdo bo zaigral s poslednjim adutom, kdo bo igro dobil, kdo izgubil? Bodi kakor koli, toda eno je že sedaj jasno: krvavi račun bodo plačali vsi evropski narodi brez razlike, ta v manjši, drugi v večji meri.
številčno majhni narodi danes strmeč in s pritajenim dihom opazujejo igro velikih partnerjev. Z bolestjo ugotavljajo, kako so se po dvajsetih letih sesula načela, ki so triumfirala po končani svetovni vojni: svoboda in samoodločba narodov. Mar so bile takratne žrtve zaman? Ali tudi s krvjo in stoletnim tlačanstvom odkupljena svoboda nima svoje večne, trdne cene in veljave? Naj mar številčno šib1’1 narodi znova služijo velikim kot hji-1 ivljenjski prostor, oropani svobode in najosnovnejših človečanskih pravic? Mar naj svetu spet zavlada brutalna sila številnejšega in močnejšega?
»Bratje, kako je z vami, kako je v Vas?« nas v težkih dneh vprašuje slovenski pesnik. Kaj naj mu porečemo? Kako smo prestali preizkušnjo ob dogodkih ▼ zadnjih treh letih in kako smo pripravljeni za dni, ki so na obzorju? Ali naj se ntar tudi mi solidariziramo s stališčem, ki si ga je bil postavil slovaški narod: »Kadar veliki govore, morajo mali pod mizo!«?
Odveč bi bilo do podrobnosti podčrtavati, kako sta naš slovenski organizem in naša narodna zavest reagirala na dosedanje dogodke v Evropi. Preveč in prehudo bi nas obremenile podrobnosti izza listih dni. Povejmo samo na kratko: udarilo je na nas in sklonili smo srca in glave. Sram nas je bilo naše majhnosti in maloštevilnosti, v zadregi smo bili pred samim seboj. Od tod pa do občutka manjvrednosti in inferiornosti pa je le še en sam korak. Ne, v tistih dneh nismo bili kot Juša Kozaka »Mecesen« z gore in Srečka Kosovela večno in trdoživi Torkarjev oreh, ki jima še strele niso mogle do živega. Zbegano in vdano smo sklonili glave. Potlej smo se pa kot otrok razveselili, da je šlo za enkrat neurje mirno nas. Soseda, ki sta ga vihar in neurje razdejala, smo sentimentalno pomilovali.
S temi nevarnimi in usodnimi postav-
dolga stoletja. Vedno znova se ponavlja in iz generacije v generacijo podeduje ob čutek neznatnosti, majhnosti, manjvrednosti. Ta nakaza kolektivne duše slovenskega naroda nas tišči k tlom, nam ubija polet, jemlje pogum, izpodkopava samo zavest in življenjsko odpornost. Morda smo predolga stoletja služili in hlapčevali, pa se v teh kratkih letih svoje svobodne narodne države še nismo privadili biti samo svoji gospodarji, svoji gospodje?!
Mnogo porazov je že doživel slovenski narod. Padel je Črtomir v Ajdovskem Gradcu, padel je Primož Trubar, padli so slovenski kmetje in puntarji za »staro pravdo«, padel je Levstik in zgorela je Ivana Cankarja »Erotika«, padli so slovenski vojaki na »Suhem bajerju« in Avgust Jenko na Ceru. Toda narod v svojem srcu in duši ni ojeklenel. Heroični po razi niso dvignili njegove zavesti, naro be, celo potrudili smo se, da bi iz celjskih tujerodnih grofov napravili svoje narodne in heroične junake. In vendar je bilo v vseh teh slovenskih porazih toliko heroičnosti, da bi nam mogl3 biti v današnjih dneh kot cementna osnova za zgodovinsko trdnost naše slovenske narodne zavesti.
Češki narod na priliko je živel stoletja od katastrofalnega poraza na Beli gori, iz njega mu je zrasla narodna zavest, pogum in nepojmljiva življenska sila. In srbskemu narodu je v zarji Kosovega polja zasijala nova svoboda. Skozi stoletja sta bila obema narodoma strahotna poraza na Belj gori in na Kosovem polju izvirek heroizma, legendarnega junaštva, tako rekoč zvezdi vodnici. Tu se je oplajala narodna duša, tu so se kovala srca in mišice, od tod je srkal narod svoje moči. Oba poraza sta imela v sebi kali bodoče zmage in poveličanja. Biti heroično poražen, se ne pravi biti poražen! Toda le velikemu ni trdnemu pomeni heroični poraz kal nove zmage. Majhnemu slabiču stre poraz peruti, pa če je poraz navidezno še tako heroičen. Umakne se v kot in zardeva, če ga kdo spomni poraza, in zataji onega, ki je za ves narod doprinesel heroični poraz.
Kakor smo se vzgajali svojčas, tako se vzgajamo danes. V ponižnosti, pokorščini, vdanosti. V absolutnem podcenjevanju svojih lastnih sil in samega sebe. Svojih del ne merimo po lastni pameti, nego jim ob tujih vzorih že vnaprej jemliemo veljavo. Sami sebe neprestano vrednotimo in merimo ob vrednotah in številu drugih narodov. Kar pa je najhujše, dan za dnem si pripovedujemo, da smo sila majhen narod, tako rekoč brezpomemben
kami vodimo svojo narodno bilanco želv družini ostalih narodov.
časopisje vzemite v roke, pa knjige, pojdite na shode in zborovanja, poslušajte izjave oficielnih predstavnikov, da, nihče ne bo pozabil naglasiti, da smo Slovenci tako majhen in skromen narod. Saj se celo nasproti tujcu v zadregi sramežljivo opravičujemo s to svojo majhnostjo. In, za čudo, vsega je kriva ta majhnost slovenskega naroda. Občutek majhnosti je že prerasel celo deželo in duši slovenskega človeka ter mu ubija osnove močne narodne zavesti. Ta duševna bolezen se ni vgnezdila zgolj v šolanih glavah, ampak — in to je najhujše zlo — nevarno je načela slovenskega preprostega človeka, ki bi se sicer rad izkopal iz nekate-rig pogubonosnih tradicij, pa ga vodilna plast venomer peha in poriva nazaj, namesto da bi v njem dvigala s konkretnimi političnimi, gospodarskimi in zlasti socialnimi reformami narodno zavest, zavest inoči, poguma, pravičnosti in odpornosti.
Z nasilno postavljenim vprašanjem »malega naroda« ne bomo pred nikomer, in najmanj pred zgodovino, opravičili v današnjih dneh svojega početja in zadržanja. Nasproti številčno močnejšemu moramo nujno postaviti svoj ideal kvalitete, kakovosti, torej silo svojega duha. Za nas ne sme biti vprašanja »majhnega naroda«, ampak vprašanje velikega. Toda postati moramo narod pogumnih, veli-
ima pravico do nagrade. Zato je demokracija proti vsakemu dohodku brez dela, zato pobija velike podjetniške in posredniške dobičke, zato preprečuje in kaznuje prilaščanje in razsipanje plodov poštenega narodnega dela. Demokracija ščiti delo in delavca, zemljo in kmeta, malega človeka in njegovo gospodarstvo. Mali človek je socialen temelj države. Demokratska država mora biti njegov varuh v vseh odnošajih življenja.
V gospodarskem življenju dobiva država večje naloge in vse večji vpliv. Ona ne varuje samo, nego tudi posreduje, nadzira in pomaga. Vpliva vedno bolj na načrtno organizacijo proizvodnje, kredita, izvoza, zamenjave in konsuma dobrin. Od organiziranih sil demokracije je odvisno, ali in kako bo država te naloge izvršila. V tem je tudi glavni smisel in vsebina političnega delovanja.
kih in zavestnih ljudi in mož. številčno majhnost moramo nadomestiti s silo duha in zavestjo poguma. Pojem »majhnega« naroda naj za vselej izgine iz našega političnega in javnega slovarja! Na vsej črti je treba napovedati vojno naši »majhnosti in manjvrednosti«. To nevarno in narodove sile razkrajajoče občutje je treba iztrebili in zavreči. V ljudske plasti pa zanesti občutek veličine, ponosa in zavesti. Zakaj svojega obstoja ne bomo upravičili z majhnostjo, ki je nevarna predstopnja manjvrednosti, z občutkom slabiča in pokornosti na vse strani, ampak edino z močno in brezpogojno narodno zavestjo.
Narod, ki se mu po žilah pretaka kri, prepojena z občutjem majhnosti in manjvrednosti, ne bo nikdar prenesel viharjev in neurij. Njegova usoda ne bo v njegovih rokah, ampak vedno igrača tuje volje in tujega vpliva. Zato iztrebimo, kar je škodljivega, vrzimo s sebe, kar nas tišči k tlom. šele potem bomo stali nasproti vsemu veliki in trdni, zmožni moralnega junaštva in težkih preizkušenj. Naši otroci ne smejo nositi na svojih čelih pečata majhnosti in v srcu občutka manjvrednosti. Svojo številčno majhnost pa skušajmo vztrajno na vseh popriščih slovenskega življenja nadomestiti s kakovostno velikostjo!
Poslej nas pesnik ne bo več s skrbjo v srcu vpraševal: »Bratje, kako je z vami, kako je v vas?« Zakaj v naših srcih in dušah ne sme biti slabosti, ne majhnosti in manjvrednosti, ampak veličina duha in jdporne samozavesti, ki zanesljivo doživi prej ali slej svoj triumf. Takih mecesnov in orehov ne stre noben vihar, takegs naroda ne zlomi nobeno neurje!
" ; področij, na katerih Slovenci še
nismo dosegli osvohojenja
RadivoT Rehar
Po izgubi svoje državne in narodne samostojnosti, se je slovenstvo umaknilo izključno na podeželje, in njegov edini, čeprav ne zavestni nosilec je postal s • o-venski k met-tlačan. Tak je ostal položaj skozi ves srednji vek. Razni miselni tokovi, ki so se od časa do časa razlivali po Evropi, slovenskega kmeta-tla-čana niso dosegli. Nekaj odmeva je imela samo reformacija, toda tudi to so na Slovenskem vodili odzgorajnavzdol fevdalni gospodje in tuji, ali pa od-narodeli meščani. Na te so se morali moralno in materialno nasloniti tudi slovenski reformatorji s Primožem Trubarjem na čelu. Tudi tem je bila reformacija spr. va zgolj v e r s k o-p o 1 i t i č n a zadeva dasi so pozneje, ob pisanju slovenskih knjig, podzavestno zaslutili še nekaj več: slovenski narodni problem. Protireformacija je ubila še te rahle zarodke prebujanja. Več odmeva je imelo kmečko osvobodilno gibanje, ki je vodilo
do velikih kmečkih uporov proti revdal. nemu sistemu. Kakor reformacija versko, je bilo to gibanje v temelju samo socialno, a kakor protestantizem, je tudi ono vodilo do rahlih zarodkov narodne To pa je bilo tudi vse.
Prvi pomembnejši ideološki tok, ki je segel tudi na Slovensko, je bil liberalizem z meščansko demokracijo, porojen iz načel velike francoske revo'u-cije. Ta je pričel predirati k nam že razmeroma zgodaj, vendar le med zelo redke intelektualce, katerim je stal nasproti tedanji slovenski konservatizem, zakoreninjen v cerkveni in posvetni gosposki, fevdalizmu in avstrijstvu. Tudi leto 1848., ki je Avstrijo močno razgibalo v njenem središču, je odjeknilo med Slovenci čisto periferno. Kmet za idejo tedanje revolucije še ni bil zrel, duhovščina, ki je predstavljala skorai edino slovensko inteligenco, ji je bila že po svojem bistvu nasprotna, slovenska laična
inteligenca je pa bila koinaj v prvih začetkih, enako kakor slovensko meščanstvo. Kolikor je bilo — razen v izjemah — tudi na Slovenskem tedaj revolucio. narstva, je bilo bolj moda kakor notranja miselna potreba. Toda sledeči avstrijski absolutizem je ubil že te. prve zarodke.
Ideja sama pa je seveda ostala. Nje ni mogel ubiti niti absolutizem niti konser-vatizem. Z železnicami preprežena Evro. pa je postala že preveč enota, da zahodni razvoj v meščanskem liberalizmu in demokraciji ne bi bil posredno ali neposredno vplival tudi na celinsko osredje in celo vzhod. Toda liberalizem z demokracijo si je pričel utirati trdnejša pota na 'Slovenskem šele proti koncu osemnajstega stoletja. Vzporedno z njim in kot njegov nasledek je še! slovenski n a. rodni prerod. Druga polovica 19 stoletja je pomenila v tem oziru ogromen skok, ki ga je napravilo slovenstvo od narodno amorfne tlačanske mase do zavesti polnovrednega kulturnega naroda s svobodnim kmetom, meščanom in intelek. tualcem. Največji in najčudoviteljši skok smo pa doživeli zadnjih ovajset let pred svetovno vojno, šele tedaj smo postali v resnici narod.
Liberalizem in demokracija sta imela torej za našo narodno prebujo o d l o č i l, ni pomen in brez njiju bi bili Slovenci ostali to, kar smo bili od izgube svoje državne in narodne samostojnosti skozi ves srednji in rani novi vek. Nista pa imela takega pomena v ostalem, zlasti ne v gospodarstvu, politiki in socialnem razvoju. Medtem ko je na zaho lu in pri nekatrih drugih srednjeevropskih narodih vodil liberalizem do kapitalizma, ki je v svojem bistvu vendar služil tudi moči naroda, je slovenski kapitalizem ostal razmeroma, šibek, in kar je glavno, po ogromni večini tuje telo v slovenski skupnosti. Kapita. ližem na Slovenskem je postal in ostal privilegij tujerodne plasti, nemške, italijanske ali madžarske (Prek. murje). Slovenski odstotek je bil vse do prevrata in je še sedaj izredno majhen. V rokah tujcev koncentrirana industrija, banka in velika trgovina je zamenjala v gospodarskem oziru prejšnjo tujo fevdalno vrhnjo plast, in Slovenec je ostal tudi po narodni prebuditvi, liberalizmu in demokraciji gospodarsko podložnik t u j e r o q c e v. Ni se znal ali mogel tudi v tem oziru osvoboditi in osamosvojiti niti po vstopu v lastno narodno državo Jugoslavijo.
V tem ozir« slovensko osvobojen j e še dandanes ni izbojevano, Ker pa tuji ka-pita.izem pri nas nikoli ni služil in še sedaj ne služi interesom našega naroda niti v tolikšni meri, kakor služi drugod, trpi zaradi tega vse slovensko narodno gospodarstvo in tudi socialni problem. Dohodki našega tujerodnega kapitalizma niso namenjeni množitvi našega narodnega premoženja, ustvarjanju novih gospodarskih razvojev in eksistenčnih možnosti širokii) delovnih slojev, ampak b o_ g a t i t v i tujega elementa v našem narodu in tujine, kateri pripada. V tem oziru smo Slovenci večinoma še eksploataeijsko področje, gospodarska kolonija. Nadaljnji razvoj ali ne-razvoj, obstoj ali neobstoj ni odvisen od naših potreb, ampak izključno od konjunktur^ in odstotka profita tujih kapitalistov. Sanjo tako je tudi mogoče, da se more n, pr. industrija iz Slovenije seliti na jug države ali celo izven nje.
Prav tako se pa liberalizem in demokracija tudi v političnem življenju Slovencev nista mogla uveljaviti do tistih zadnjih konsekvenc, kakor sta se n. pr. v Franciji, Angliji, Belgiji, Holandiji, skandinavskih državah in še ponekod, celo pri bratih Hrvatih in Srbih, Vzrok za ta je-bil v mbči in prevejano6ti k o n 6 e r-v a t i z m a. Konscrvatizein je bil pri nas Slovencih prva politična oblika, ki je po-S' sta-.tud i v široke mase, in to že v času. ko so bile še kmečko-tlaeanske. Temelj mu i; dajal fevdalizem z avstrijstvom. Logično bi bilo, da bi bil z zmago liberalizma in demokracije propadel, kakor je večinoma povsod po Evropi, Sai sta pomenili fi dve gibanjr zanj smrt. Vendar se na Slovenskem to ni zgodilo, ker se je znal potu h niti in formalno (samo formalno!) evolucionirati.
Konservatižem, rojen Iz simbioze cerk. venci in tfofivetne fo«o8lte v fevdalni Avstriji, si je že zgodaj prisvoji! videz za.
B.
n
Koncem prve svetovne vojne je doži-to ne le v narodnem in aržavno-pravnein
vel slovenski narod temeljit preobrat in oziru, temveč prav tako in morda še v v\h?o večji meri ha gospodarskem polju. Državna skupnost, kateri so Slovenci pripadali dolga stoletja, je bila pretežno kmetskega značaja s slovanskim ozemljem vred. Toda Slovenci smo imeli razmeroma ugoden zemljepisni tniužaj. Odvisne kmetske proizvode smo z lahkoto prodajali v bližnja velika mesta 'ira-dec in Dunaj, Trst in Reko. Odvišne delovne sile, kolikor rli ni mo?a zaposliti industrija, ki je bila sicer s&jrj vsa v tujih rokah, so prav tako z lahkoto našle zaposlitve izven slovenskega ozemlja
Dr. S r i I e j
in s svojimi prihranki pokrivale pr.inanj-kljaje slovenskega gospodarstva.
Ob vstopu v novo državo smo .->e znašli v povsem novih razmerah. Prišli smo v ciržavno in gospodarsko skupnost s pokrajinami, s katerimi nismo imeli prej skoro nikakih gospodarskih stikov ali pa le malo. Poleg tega, da smo izgubili v; e prejšnje trge, in izgubili glavne prometne žile v svet, se je temeljito sprementlo tudi razmerje gospodarskih sil v novi državi.
Več kot vse opisovanje nam pove naslednji dr. Bičaničev prikaz o gospodarski važnosti in gospodarski moči posameznih pokrajin nove države in o njihovem medsebojnem razmerju.
Cela država	Slove-	Hr-	Dal-	Bos-	Voj-	Prečanski	Srbi-	Črna	Južna
je 100%	nija	vatska	macija	na	vodina	kraji	ja	gora	Srbija
Površina	. . 7	18	5	21	8	58	20	4	20
Prebivastvo	. . 8	22	5	17	11	62	23	2	13
Poljedelstvo	. . 8	23	5	10	31	77	17	0	6
Živinoreja .	. . n	27	3	15	14	68	19	1	11
Gozdarstvo	. . 29	38	0	21	0	88	10	0	o
Rudarstvo .	. . 16	6	3	15	O	39	40	1	2~1
Obrt . .	. . 17	25	5	9	13	69	22	1	8
Trgovina	. . 16	20	7	16	14	74	18	0	8
Industrija	. . 14	27	6	11	16	75	20	0	5
Denarništvo	. . 8	47	2	5	8	70	27	1	O
Ta slika nam pokaže poleg medsebojnega razmerja važnosti in gospodarske moči. posameznih pokrajin obenem tudi glavne probleme slov. gospodarstva.
Slovenci lahko res nekaj pomenimo v tistih panogah gospodarstva, kjer imamo zato potrebne pogoje in to predvsem v gozdarstvu, obrti, rudarstvu, trgovini in industriji. Danes, ko je skoro povsem prenehala možnost zaposlitve naše odvišne delovne moči izven slovenskega ozemlja, je glavni problem slovenskega gospodarstva vprašanje, kako razviti tiste gospodarske panoge, pri. katerih je tak razvoj na podlagi našega prirodnega bogastva ali našega zemljepisnega položaja najbolj možen.
Eno izmed naših največjih bogr.stev in obenem relativno najmočnejšo gospodar-
sko panogo predstavlja naše gozdarstvo. V koliki meri smo Slovenci navezani na to gospodarsko panogo, smo videli im spoznali za časa gospodarskih sankcij, ki jih je izvajala Anglija s pomočjo malih narodov proti Italiji v času abesinske vojne. Od celokupne površine slovenskega ozemlja v Jugoslaviji je zaraščenih z gozdovi 708.300 ha ali 47%. Delež slovenskega gospodarstva na celotnem izvozu lesa in lesnih Izdelkov te države cenijo strokovnjaki na 29%. Pa tudi brez teh izračunanih številk vemo, kako čuva naš kmet svoj gozd pred izsekavanjem in da mu gozd služi kot zlata rezerva v slabih gospodarskih obdobjih.
Toda ta gospodarska panoga krije v sebi še nove probleme. Njen razvoj je v veliki meri odvisen predvsem od pro-
j metnih prilik in od vprašanja lastništva j nad tem bogastvom. Slovenija ima sicer dobre kopne železniške zveze z nekaterimi kupci njenega lesnega bogastva. Toda popolnoma in v toliki meri, kakor bi to bilo možno, pa se gozdarstvo in lesna industrija ne moreta v dovoljni meri razviti vsled pomanjkanja čim bližje zveze z morjem. Od vprašanja zveze Slovenije z morjem, katero vprašanje po krivdi slovenskih politikov tekom 20 let skupne države ni bilo povoljno rešeno za Slovenijo, je v veliki meri odvisen razvoj glavne in najmočnejše gospodarske panoge Slovenije.
S stališča socialnega vprašanja, ki ga bo moral slovenski narod reševati tudi glede te panoge gospodarstva, pa moramo še omeniti vprašanje lastništva slovenskega gozdnega bogastva. Kako pereče je to vprašanje ne le s socialnega, temveč tuai z javno gospodarskega stališča, je razvidno iz naslednjih številk: V Sloveniji poseduje 138.886 posestnikov 478.449 ha gozda, istočasno pa poseduje 714 posestnikov, torej 195krai manjše število ljudi skoro polovico vseh gozdov, namreč 202.473 ha. Da to vprašanje še nekoliko osvetlimo, naj še navedemo, da poseduje samo cerkev v Sloveniji nič manj kot 36.115 ha gozda.
Kljub gospodarski krizi in konkurenci s strani industrije je slovenska obrt važen gospodarski faktor za slovensko in državno gospodarstvo. Število pridobitnih obrtnih obratov se je gibalo od 17.127 v letu 1922. do 25.774 v letu 1931. in končno do 22.188 v letu 1939. Obrtna panoga gospodarstva je v veliko večji meri kakor katera koli druga odvisna od splošne ravni celokupnega prebivalstva. Slovensko obrtništvo je bilo sicer nekoliko manj prizadeto z vključitvijo slovenskega ozemlja v novo državno skupnost. Pridobilo je še celo vpoštevno možnost prodajati svoje izdelke manj razvitim južnim predelom države. Toda, če upoštevamo splošno gospodarsko krizo in silen konkurenčni boj med industrijo in obrtjo, bomo razumeli, da je slovenskemu obrtništvu nujno potrebna pomoč s strani države in avtonomnih edi nic. Ta pomoč bi morala priti čimprej v obliki zmanjšanja javnih bremen, pod katerimi klone danes slovensko obrtni-
ščitnika slovenskega narodnega gibanja. Toda tega ni storil zaradi slovenstva, ampak zaradi sebe, da si tako zagotovi nadaljnji obstoj in nadvlado nad slovenskim človekom. S tem je dosegel, da je pospešujoč slovenski narodni razvoj, odbil od slovenskega ljudstva resnični l!be. ralizem in resnično demokracijo, prikazujoč oboje kot nakano narodnega nasprotnika v raznarodovalne namene. V tem je še! celo tako daleč, da je slovenstvo sploh pričel identificirati s konser-vatlzmom. Drugo, kar si je prisvojil, je bila demokracija. Tor'a tudi te si ni prisvojih iz notranjega prepričanja, ampak samo iz taktičnih namenov. Nje-fjovMižiČrt je bi! že od vsega začetka de-! mokracijo zlorabiti v svoje konservativl- i
štvo, aaije v obliki obveznega, a cenenega starostnega zavarovanja in končno v obliki cenenih kreditov v svrho modernizacije obratov.
Slovensko ozemlje ne skriva v sebi bog ve kakih zakladov rud, zlasti kar se tiče njihove kakovosti. Vendar pa smo vsaj v nekaterih vrstah rudarstva dosegli nadpovprečno višino. Predvsem ‘ izkopljemo mnogo nad lastno uporabo rjavega premoga, ki smo ga proizvedli v letu 1938. 1,619.494 ton ali 40<>/o celokupne proizvodnje v državi. Svinčenih koncentratov smo v istem letu proizvedli 17.444 ton ali 18»/o državne proizvodnje, svinčene cinkove rude pa 12.5% državne proizvodnje. Poleg lesa in lesnih proizvodov bi mogla Slovenija v veliki meri izvažati iz Slovenije tudi navedene rude. Poleg problemov, ki smo jih navedli že pri razglabljanju o pomenu gozdarstva za Slovenijo, namreč vprašanje čim krajše zveze Slovenije z morjem in vprašanje lastništva gozdov, se pojavita ob obravnavanju pomena rudarstva za Slovenijo še dve vprašanji, namreč: dobave slovenskih rudnikov državnim podjetjem ter povečanje domače potrošnje s čim večjo industrializacijo Slovenije. Vprašanje slovenskih dobav državnim podjetjem je postalo zlasti v zadnjih letih zelo pereče, ker so se te dobave, zlasti premoga iz leta v leto vedno manjšale na račun slovenskih premogovnikov in slovenskega delavstva ter v korist državnih in zasebnih premogovnikov na jugu. Saj smo doživeli celo primer, da se je v slovenski šoli v rudarskem premogovnem revirju kurilo s premogom, ki je bil prepeljan iz juga države in je sam prevoz tega premoga stal mnogo več, kakor pa bi stal domač premog sam. Naknadno naj še navedemo par številk, ki jasno kažejo pomen slovenskega rudarstva za gospodarstvo Slovenije. V zadnjih 20 letih so zaslužili slovenski rudarji v domačih premogovnikih nad 2 milijardi 400 milijonov dinarjev. Jamskega in gradbenega lesa so porabili domači rudniki v istem času za 300 milijonov dinarjev, za ostale potrebe v rudarstvu pa sta bili investirani zopet v istem času 2 milijardi 600 milijonov dinarjev.
če bomo hoteli zaposliti slovenske delovne sile, ki sicer izven slovenskega ozemlja ne najdejo zaslužka, bomo morali znatno razširiti slovensko rudarstvo, obenem pa najti nove trge za te proizvode.
če govorimo o slovenski trgovini kot gospodarski panogi, mislimo tu tako notranjo in zunanjo trgovino. Razumljivo je, da je ta gospodarska panoga v veliki meri odvisna od splošnega gospodarskega položaja doma, v državi in v svetu. Tudi tu stojimo Slovenci še dokaj dobro, čeprav sc ne moremo ponašati z bog ve kakimi veleblagovnicami, uvoznimi in izvoznimi trgovinskimi družbami. Saj kljub temu, da znaša površina slovenskega ozemlja samo 7% celotne državne površine, prebivalstvo Slovenije pa tvori istočasno samo 8% celokupnega prebivalstva v državi, obvladamo Slovenci 16% celokupne trgovine v državi. Toda tildi tu so, kakor v gozdarstvu, obrti in rudarstvu dani vsi pogoji za velik razmah te gospodarske panoge. En sam pogled na zemljepisno karto zadostuje, da se o tem prepričamo. Slovenija leži na prehodu .srednjeevropski držav v Sredozemsko morje, na prehodu in-
stične namene, ki v bistvu niso b!U, niso In nikoli ne morejo biti resnično demo. kratičnl, In ako pogledamo nazaj na vso dobo, ki se pri nas označuje kot »demokratična«, lahko ugotovimo, da je bila vsa ta demokracija v resnici samo zuna. nja forma brez prave demokratične vse. bine, varljiv videz in prevara.
Iz vsega tega sledi, da Slovenci nismo nikoli doživeli ne pravega liberalizma ne narodnega liberalističnega kapitalizma in niti ne resnične, prave demokracije. Za eno nas je ociganll tujerodni element, za drugo tujemiselni konservatizem. Oba pa sta bila v bistvu nenarodna, neslovenska, zastopajoča izvenslovenske in izvennarodne interese. Zato na teh dve?* ! področjih slovenski narod še ni osvobojen, j
dustrijskega zapada na kmetski vzhod. Ogromno možnosti imamo za posredovanje izmenjave dobrin med raznimi sosednjimi državami in gospodarstvi. Treba je le zbrati potreben obratni kapital in zgraditi primerna prevozna sredstva. Poleg rešitve teh vprašanj pa je nujno potrebno rešiti slovensko trgovino prevelikih davčnih bremen, zaradi katerih je slovenska trgovina zadnja leta silno trpela. Kot posledica teh bremen in deloma kot posledica svetovne gospodarske krize je nastopilo občutno skrčenje števila trgovskih obratov, ki se je gibalo od 12.389 v letu 1922. do 14.405 v letu 1931. in zopet na 10.365 v letu 1938.
Ob vstopu v novo državo je veljala Slovenija vsaj relativno kot najbolj Industrijska pokrajina. Ob primerjanju gospodarske moči posameznih pokrajin med seboj je bilo slehernemu razgledanemu človeku jasno, da se bo moral usmeriti nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva v sifter industrializacije. Kajti v vseh drugih panogah gospodarstva bi naleteli na neizprosno konkurenco bogatejših in rodovitnejših pokrajin države. Toda v mfllokaterem oziru srno doživeli Slovenci tako veliko razočaranje, kakor ravno v pogledu ugodnega razvoja slovenske industrije v novi državi. Znano je, da so ravno tisti slovenski politični krogi, ki so zastopali slovensko industrijo in slovenske pridobitnike, zagovarjali vseskozi centralistično ureditev države, se odrekli nekako lastttemu političnemu vodstvu v prepričanju, da jim je zagotovljeno gospodarsko vodstvo dr* žave. Toda to načelo se je izkazalo v svojem temelju kot zgrešeno. Na eni strani je s političnim vodstvom nujno združeno nadzorstvo nad finančnim kapitalom in n®d njegovimi investicijami, kar se je s toliko nujnostjo pokazalo rav* no zJa časa cetfffallštične ureditve države. N* drugi strani pa je bila industrija na jugu države od centralističnega vodstva države tako pogodovatla, da je dobl‘1a silefi razmah In da se vsaj v nekaterih panogah slovenska industrija mora bo-* riti v boju s konkurenco iz juga za »voj obstanek. Pomislimo samo na selitev industrije v zadnjih letih iE Slovenije na juij Samoupravna bremena so v Sloveniji zaradi zapostavljanja Slovenije, od strani tiržavt »H no visoka, zlasti banovinske Uajatvci dočirn jih v območju uprave Beograda hiti ne poznajo. Tako se ne smemo čuditi, da je v okolici Beograda, Zemuna in Pančeva »rasla v zadnjih letih ogromna industrija, ki po številu industrijskih obratov sikoro prekaša slo-venskoj Zato j« razumljivo streznjenje industrijskih krogov v pogledu centralistično politike, ki se bo morala umakniti avtonomnemu gospodarskemu in finančnemu gospodarstvu Slo ven ij«, ali pa bo slovenska industrija popolnoma pronadt*.
Na kratko bi še omenili slovensko denarništvo. Po zamenjavi bivše avstrijske valuto v dinarje, je bila skoro vsa Slovenija tako rekoč »stiha«, Pri že tolikokrat grajani in za slovensko finančno go* spodarstvo toliko škodljivi zamenjavi 4 kron za 1 dinar se je slovensko denarno gospodarstvo skoroda zrušilo. Pa tudi potem, ko sc je v dobi vročične konjunkture nekoliko opomoglo, je stalno trpelo zaradi centralistično finančne in gospodarske politike.-Ogromna vsote so se pod najrazličnejšimi pretvezam! odvajal« na jug državes Slovensko gospodarstvo pa je zatadi terca-.zaman- Iskalo kredita- in j« v veliki., meri zaradi tega tudi pro-Padalp.	-s	i	o	i	r'
0 slovenskem kmetskem gospodarstvu na tem mestu ne bomo obširneje govorili. Slovensko kmetsko vprašanje je v ,veliki meri vprašanje slovenskega gospodarstvo sploh. Tukaj, smo zlasti glede proizvodnje žita pasivni in torej primorani kriti U prlmanlklial * dohodki drugih gospodarskih panj>g. Čim pa si bomo priborili holiše. življenjske poboje v	pa-
slivenskega gospodarstva, do tudi	,r,i«nrclnr*tvo	vssj v neki
meri olive!«.'Tn «? pravi; Čim bo slovensko- ftO!,nr*ri*ir$fv<> ra?ooi:'t>n'o s to4i-kimitla bo mn*t« oživiti svolo 'Nintrllo In lo dvlffnlti, Pini bo moglo slovensko pfft^bdnrffvo dv5»nW ffi ra?.* Viti svojo ti^ovlno In obrt, čim bo «.ln-j^o?*indarst\'omotflo nuditi slo* V|k-*ni>i»iu kmetu (reft«n kredit M notri?.-bnp inv(>=t1p!le In t.tt MdoflaW*ael|o kmet-f»osnodnr?fvn In kmetske nrolavod-za ontrebno komns.iiiijd slovenskih P^cstev Itd., se bo dvMHo tudi slovensko kmetijstvo.
totalitarnih velesil?
Nemška akcl)a za blok Nemčije, Italije In Rusije — Pred sestankom zunanjih ministrov -Zavezniki ne verujejo v uspeh — V Italiji napovedujejo novo organizacijo srednje in vzhodne
Evrope in niso opustili svojih aspiracij
AMSTERDAM, 22. marca. Ass. Press. Na nemškem pristojnem mestu potrjujejo, da so v resnici v teku diplomatske priprave za sklenitev trojne zveze med Nemčijo, Italijo in Rusijo, ki naj predstavlja blok totalitarnih velesil. Potovanje sovjetskega veleposlanika Škvarčeva bs Berlina v Moskvo Ima namen pripravKi sestanek treh zunanjih ministrov, in sicer von Ribbentropa, Molotova ta grofa mčija, Italija in Rusija, streme po dosegicer najbrže na Dunaju, kjer M podpisali akt o trojni zvezi. Ob tej priliki naj bi bila tudi izdana javna Izjava, v kateri bi bilo rečeno: Tri avtoritarne velesile, Nemčija, ItaUjata Rusija, streme po dosegi miru na vsem svetu, posebno pa po ohranitvi miru na evropskem jugovzhodu. V primeru, ako bi pa Anglija in Francija skuša« razširiti vojno na nova področja, kakor so skušale storiti na Finskem, se bodo vrfe tri avtoritarne velesile bojevale skupaj z vsemi svojimi sredstvi kot strnjena enota.
ZAVEZNIKI SE NE VZNEMIRJAJO LONDON, 22. marca. Exchange Telgf. Angleški tisk objavlja informacije o nemškem prizadevanju za sklenitev trojne zveze med Nemčijo, Italijo ln Sovjetsko zvezo. Listi potrjujejo, da so napori Berlina zelo veliki, ne verujejo pa, da bi mogla ta zveza praktično pomeniti veliko več kakor neko gospodarsko sodelovanje in pacifikacljo jugovzhodne Evrope, katere pa s strani zaveznikov itak nihče ne ograža. Na kak vojaški poseg Sovjetske zveze v sedanjo vojno v Londonu ne verujejo, a tudi Italija bo 06ta|a še dalje le »s puško ob nogi«, dasi ni mogoče zanikati, da ne M bila pripravljena v trenutku, Id bi se ji zdel ugoden, »vzeti puško v roko«. Toda zavezniki so pripravljeni na vse eventualnosti in jih zato berlinska prizadevanja ne morejo vznemirjati.
NOV KURZ V ITALIJANSKEM TISKU NEW YORK, 22. marca. United Pres. •#New York Times« poročajo iz Rima, da se pojavljajo v italijanskem tisku vedno ostrejši napadi na zahodni demokraciji. Klic: »Preč z oljčnimi vejicami in nadoblastjo plutokraciji* postaja vedno pogostejši. j>La Stampa« piše, da so se po-* rušili vsi 'strateški in gospodarski načrti
zahodnih demokracij, najhujši udarec jim je pa zadala sklenitev sovjetsko-iinske-SA miru. Srednja in vzhodna Evropa stoji sedaj pred popolno reorganizacij«^ kar bo docela spremenilo položaj in še bolj vzelo iniciativo iz rok Lndona in Pariza. Anglija in Francija sta že potisnjeni v defenzivo na vseh področjih, in tega tudi spremembe vlad v Parizu in Londonu ne bodo mogle predrugačiti. S sklenitvijo sovjetsko-finskega miru je dokončno pokopano upanje, da bi se mogla vojna prenesti na sever, a tudi fronta od Balkana do Kavkaza bo kmalu Izvita iz rok zahodnih demokracij. Iz tega sklepa li*t, da se vodijo za diplomatskimi kulisami res pogajanja za uskladitev Interesov Italija, Nemčije in Sovjetske zveze. Ve* jaško pa ni nobenega dvoma, da bi Italija skušala poseči v vojne;-eim--se ji-bi zdel za to ftenuteR najugodnejši. .
ITALIJANSKI IN NEMŠKI INTERESI, IDENTIČNI RIM. 22. marca. Ass. Pt&ss.^ Po sestanku Mussolinija s Hitlerjem .na Bren-nerju je mogoče opaziti v italijanskem tisku znatno spremembo.. DoČim so italijanski listi od izbruha' vqjne doslej, la t zelo.poredkoma Še uporabljali izraz j govore sedaj znova obftaro o njej ln na-
glašajo, da so se v Londonu in Parizu zelo zmotiti, ako so mlsHli, da osi Rim-BerUn ni več. Ta os ni nastala samo po naključju ln le začasno, ampak je plod popolne Identičnosti Italijanskih in nemških Interesov, k! se niso nikoli dali spraviti v sklad z VersaHiesom, bi se pa še manj dati z novimi koncepcijami zahodnih demokracij. Ako se Italija ni takoj aktivno uedeležila vojne, s tem ni hotela reči, da je na njenem razvoju desintere-slrana. Nasprotno, Italija ni opustila svojih aspiracij ln tudi ne svojih načrtov o organizaciji nove Evrope, tl načrti pa so slej ko prej identični z nemškimi. Zato 1e tudi sedaj vsa Italija na strani Mussolinija, pripravljena prijeti vsak trenutek za orožje, da uresniči svoje nespremenlji ve pravice In svoje poslanstvo, ki ga ji je določila usoda.
PROTI JEROBSTVU ANGLIJE MILAN, 22. marca. Stefani. »II Popolo d’Mfia« razpravlja v posebnem članku o angleški politiki nasproti Evropi v preteklosti in sedanjosti in pravi, da je bil namen te politike vedno biti arbiter v vseh velikihi evropskili vprašanjih. S svojo spretno taktiko je doslej vedno uspela vsiliti Evropi svojo voljo, toda sedaj je potrebno, da se to temeljito spremeni. Sedaj ne gre več samo za to, da se da eni ali drugi velesili oblast nad Evropo, ampak gre za obnovitev Evrope, m sicer na temeljih naravnih in zgodovinskih zakonov narodov, <ki- V njej žive in ne potrebujejo jeroba, da bi mogli v miru Živeti in napredovati. Ti mladi veliki narodi Imajo popolno pravico, da sl »rede svoj poiožaj tako, kftker jim nflrnku-fejo njihovi živlenjskl interesi ln ne tako, kakor kortvenlra An?tW.
Francija je dobila vlado narodne slo.
Vlada Pauia Reynsuda se bo danes predstavi* parlamentu sdeklaracijo o s¥«jih smernicah
O.mev nove vlade
PARIZ, 22. marca. Havas. Mandatar Paul Reynaud je včeraj kmalu po 13 uri zaključil posvetovanja za sestavo nove vlade in dosegel tudi sporazum s socialisti. Nato Je bila vlada takoj sestavljena. Vlado tvorijo« Paul R e y p a u d kot min. predsednik in zunanji- minist., D a 1 d i e r kot vojni minister, CftaUtemps kot podpredsednik vlade, Campinoi kot minister za vojno mornarico, L a u r e n t -Eynac kot min, za letalstvo, D’Au-
’ PJWt REVNAUD
try kot minister za oboroževanje. Ti minfitri sestavljajo tako Imenovani ožji
vojni kabinet. Ostati ministri so: S e rol pravosodje, Lamourex, finance, Iiettrv ROV notranje zadeve, Roilin trgovina, Mandel kolonije, Str-ra u t pro{ivetf> S q u e ’ 11 e poljedelstvo, IVI o n n e t blokada U e M o n-a i e javna dela", P o m a r e t delo. J u 1 i e n pošta in Urzojav. F r o sa-f-d propaganda. Rlot trgovska mbrnarfea, Heraud zdravstvo, R i v i e r o pokojnine. Novi dršav-ni podtajniki so v zunanjem ministrstvu C h n m p e t i e f d o Ribe s, V vojnem ministrstvu Duclos, v vojni mornarici
Ofahdmaisoh, v letalskem ministrstvu M e n i e in Oranje, v trgovinskem mornariškem ministrstvu Blan-čho, v finančffem ministrstvu L ant el, v propagandnem ministrstvu Pevrier, v delavskem ministrstvu Albertin, v notranjem ministrstvu Jactjuitiot, v poljedelskem ministrstvu S* human ta Thellef in v ministrstvu narodnega gospodarstva H Šc h«fte^'^'’ o t"-ZADOVOLJSTVO V FRANCIJI PARIZ, 22. marca. Havas. Nova vlada Paula Reynauda je bila sprejeta po vsej Franciji t velikim zadovoljstvom ln jo splošno Imenujejo »Oruga Ciemenceauje-va vojna vlada« v spomin na vlado velikega pokojnega državnika Clemančeaujja, ki je vodil usodo Franclje za Casa svetovno vo|ne. S posebnim zadovoljstvom je bilo sprejeto tudi dejstvo, da so v nov6 vlado stopili socialni demokrati, ki imajo tri ministre In tri državne podtajnike, dasi sam Blum v vlado ni stopil. Nova vlada 6e je seŠla danes ob 16, uri dopoldne k prvi seji pod predsed$tvonii prezir denta Lebruna, popoldne ob 15. uri se bo pa predstavila z deklaracijo parlamentu.
STRANKARSKA SS8TAVA VJ.ADE
PARIZ, 22. marca, Havas. Vlada Paula Ht^niUda ijo 107. kabinet tretje r«publike. šteje 22 ministre^ ln. 13 podtajnikov. V niei k , 24 poslancev* deyet .s.enajoriev, dva člana pa sta strokovnjaka. V Vladi so' imlmo n&traiikarjev Štirje pristaši ra-dipiilnlli socialistov, Štirje sOclallstJ ln prav toliko pristašev demokratske tevlce. t*6l eiiega Čiana Imajo republikanska ln demokratska žveza, socialna unija ln radikalni republikanci, dOčlm SO neodvisni republikanci zastopani v dvema mlhlStfO*
strdkoVhjak ea :gospod«rgka vpraSanja, V Vladi'iBdanda 194& je bil pr®9vetnl mi-oisteV,:!-. l!)ao kotaniftini, 1934 p« minister za del«, v CIvudeniiVsovBin kabinetu 1S34 trgovinski minister; Minister za letalstvo
La u rent Eynac se je rodil 1886, med svetovno vojno je bil letalski častnik, nato državni podtajnik v ,večih kabinetih. Ko je bilo ustanovljeno letalsko ministrstvo, je bil prvi minister tega resora. Minister za blokado jo razmeroma mlad.. Rodil se je 1898, v prvi vladi Bluma je bil poljedelski minister. Trgovinski minister Rol-lin jo bil že večkrat minister.v vladi Tar-dieua, L avala in Flatidina. Notranji minister Roy je bil v Gtemanceauxjevi vladi
DALAD1ER
minister za 'pre^kifbo' v l;landinovem ka: binciu prosvetnj minister, kasneje pa pod
UGODEN ODMEV V SVlCl
PARIZ, 2Ž. march. Švicarski listi naglasijo ti&glicb, š katero‘jfe bila refena fran-e6sfifel>lj»ana'krti&. Pravi|o, di je tftk ma Slrt ruvanja kri* v rtunem trenutku na Praneoskem običaje« m napravlja v nev-tMilft hijtei #ajboljši vtle. javne mnenje v Švici je prepričano, da bo nova vlada Paula Reynauda še bolj okrepila odporno sild zaveznikov. Reynaud Je mož, energičen ln spreten tudi nn gospodarskem
Nadaljevanje na 2. strantt
Mičen
Rusija in Nemčija proti sfcandinaeoki obrambni zveci — Nov sovjetski pritisk na Finsko -Danes ponoči vkoraka sovjetska vojska v mrtvo mesto Hanko — Finske ispube v vojni
PARIZ, 22. marca LRiP. V Franciji zasledujejo pozorno razvoj dogodkov na severu, zlasti v zvezi z namero sklenitve skandinavske obrambne zveze. Prvotno se je mislilo, da se sovjetska vlada ne bo upirala tej zvezi, toda izjava Moskve je dokazala, da je bUa Nemčija tista, ki je stala za snovanjem te zveze. Šele na pritisk iz Moskve je sedaj tudi Berlin nastopil proti skandinavski zvezi. V zvezi s tem je tudi značilno, da je pričela Moskva izvajati nov politični pritisk na Finsko in zahteva tudi na že določeni meji korekture v svoj prilog. Nevarnost za Skandinavijo torej s tinsko-sovjetskim mirom še m odstranjena in zavezniki morajo biti še dalje na straži tudi v tem dela Evrope.
HELSINKI, 22. marca. FTA. Danes opolnoči bodo finska oblastva izr-očHa-sovjetskkn mesto in polotok Hanko, ki je oddan Sovjetski zvezi v najem kot pomorsko in letalsko oporišče. Vse prebivalstvo, nad tOiOOO duš, se je prostovoljno odtočilo presetki se in je že vse do zadnjega zapustilo mesto m področje, ki ga zasedejo Rusi. Ostal ne bo nit) en sam prebivalec. Prav tako so premeščene vse trgovine, obrtniške delavnice in tovarne. Stroje tovarn za dinamit, konservirane ribe in zaboje so odpeHali iz Hanka včeraj po morju in se sete v Turttu. Nekateri lastniki hiš so odpeljali tudi peči. štedilnike, električne napeljave, okna in celo vrata. Sovjetska vojska bo vkorakala v mrtvo mesto.
HELSINKI, 22. marca. FTA. Po sedaj i na ,znanih uradnih podatkih, znašajo finske Izgube v vojni s Sovjetsko zvezo nekaj -.nad 1&000 mrtvih in okoli 30.000 ranjenih. Sovjetska letala so izvršila teko ni 'vojne 1823 napadov na finska mesta, prometne naprave in obrambne položaje ter odvrgla vsega skupaj okoli 64.000 bomb. Bombardiranih je bik) 370 mest, trgov hi vasi. Pri tem so bili nekateri kraji popolnoma uničeni. Najbolj je pa opustošena Karelska ožina, ki jo je Finska morala odstopiti Sovjetski zvezi. Na tem ozemlju skoraj ni več hiše, ki bi bila cela. Nekateri kraji so popolnoma zravnani z zemljo. Geli predeli so spremenjeni v -puščavo.
T.pje s t, stremi i pol Ju ter bo kot trk umei izvajati nagic zaključke v prM;s; v hakrir.csg?, koli nenadnega napada nr. moje Francije.
‘ENAK TUDI V ROMUNIJI BUKAREŠTA, 22. marca. Havas. Romunski vladni krogi nag lasaj o glede na
j i nsnrln rpšiUnr franrnsIfP vladne k-fiZC. da
Nemčlla bo le pričela ofenzivo?
BRUSELJ, 22. marca. LUP. Po raznih znakih sodeč, se je Nemčija po neuspelih mirovnih akcijah v zvezi s Sumnerjem Wellesom končno odločite za ofenzivo ■na zahodnem bojišču. Obenem z ofenzivo na kopnem naj bi se pričela tudi ofenziva v zraku in na morju. Kdaj namerava ofen živo pričeti, ni znano, zatrjuje pa se, da se to lahko zgodi vsak trenutek. Vendar se pričakuje, da bo Berlin počakal na za-kfjučitev svoje velike diplomatske ofenzive v zvezi s snovanjem trojne zveze med*
Nemčijo, Italijo in Rusijo. Po vesteh izr Nemčije, namerava nemška vojska uporabiti pri napadu na Maginotovo črto neko gvo vrsto ogromnih tankov, s katerimi bi bik) mogoče drobiti utrdbe. Spremenjeno stališče Italije spravljajo v zvezo s sestankom na Brennerju, na katerem se je baje posrečilo Hitlerju prepričati Mussolinija, da mia nemška ofenziva na hodu vse izgfede za uspeh in naglo odločitev vojne.
Rekviziclfa svonov v Nen*£l$1
BERLIN, 22, marca. DNB. V smfefe te dni izdane odredbe se je že pričelo prijavljanje in oddajanje vseh brončenih zvonov, ki so viseli v zvonikih nemških cerkva aH drugih zgradb. Prav tako je odrejeno popisovanje vseh streh in drugih delov zgradb iz kotfovlne. Rok za od dajo bo še naknadno določen. Snemanje ta odvažanje se izvrši na državne stroške. Vprašanje odškodnine za strehe se bo reševalo v vsakem primeru posebej, torej individualno. Gospodarsko ministrstvo lahko določi tudi izjeme.
Na Madžfflskem so zaskrtfleni
RIM, 22. marca. Esobanae T<^gr. Madžarski krogi v Rimu prisojajo obisku madžarskega ministrskega predsednika grofa Tele kija v Rimu največji pomen. Namen Tefekljevega potovanja je pregovoriti Mussofirija, da hi garantiral nedotakljivost in neodvisnost Madžarske. V Budimpešti so zaradi najoovejšega razvoja dogodkov, posebno v zveri s kom-frtafffšjatri o trojo! zvezi med Nemčijo,
»kalijo in Rusijo, zelo zaskrbljeni, tor bi zašla Madžarska, ki se je doslej lahko opirala na KaDjo, v čisto nov položaj, kakor je zašla Avstrija po zadevnem sporazumu med Rimom in Berlinom pred dvema letoma. Teleki je zaprosil tudi za avdienco pri papežu. Zdi pa se, da bodo Igrali Interesi Madžarske le podrejeno ufogo, ako gre za veliko koncepcijo.troj*) ne zveze.
_ o rešitev francoske vladne krize, ie Reynaudov kabinet d nog a faza sedanje vojne. Deistvo, da je Rejjn^ud bil že v Daladier.jevi vladi odTočujtfc-č«m-tel j, potrjuje domnevo, da bo nova vlada že krepkejša, energičnejša od prejšnje. Keyr»audov kabinet prevzema pred narodom v zgodovinskem trenutku Francije veliko odgovornost. Romanska javnost je prepričana, da bo novi kabinet dorasel vsemu, kar ga bo čakalo v bodočnosti.
SODBA V ITALFfH DRUGAČNA RIM, 22. marca. Stefani. Ro pisanju diplomatskega urednika agencije Stefdni je kriza francoske vlade bita dejansko izraz neugodnosti francoskega položaja, zlasti onega v Alpah. Daladierfeva vlada je torpeia neuspeh. Francoski m angleški po liriki je pa zadala udarec tudi sšitenifev finsfco-sovjetskega miru. Rrav tako se zaveznikom m posrečita njihova akcija na Bližnjem vzhodu. .
Odnoiofl med Ameriko iti JapoMko
TOKIO, 22. marca. Agox. Tnkajsnfe ameriško veleposlaništvo demantira informacije japonskih Hstov, po katorHi naj bi obstajata možnost prekinitve diplomatskih odnošajev med Zadtajeoitni država-mi Severne Amerike ta Japonske. Ameriški veleposlanik je odpotoval v Ameriko samo na daljši dopest, s katerega se bo ipa vrnil v Tokio.
Demantiji z vseh
LONDON, 22- marca. Britska aidmirah-teta javlja: Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da so nemška letala napadla angleški konvoj ter potopite ladje v iznosu 43.000 ton, dalje da je bilo počkodovamh več 11.000 tonskih ladij tn oboroženih trgovinskih parnikov v Rotovškem prelivu. Ladje v konvoju so bile po večini te nevtralnih držav in so dosegle agltStetato. Nobena vojna ladja m bila poškodovana, še manj potopljena, kakor tudi nemško poročite- Nemške bombnike so napadta angleška letala ta jih prtaMta k umika. Ob tej priliki je hi « nemški bombnik sestreljen, a neko drago nemško letalo je poškodovano pobegnilo. Tudi neW 1211-tonski angleški obalni parnik ter norveška ladja »Linde« s 1281 tonami sta kljub delnim poškodbam doseglo tako. Ogenj, ld je izbruhnil na 5432-tonskem angleškem parniku »Balbasr, je Ml taboj po-
R1M, 22. marca. DWB. Gterie napada na Sytt so listi poročali o veti« Škodi, ki
si škodo. Rezervoar bencina iti Ml vržen v zrak, tudi skladišče mutacije m poškodovano. Po Htadenbnrgovem nasipu, o> katerem so pisali, da je porušen, so se vorii nemoteno. Poškodovana jc le neke zgradba botaistace. Več angleških bomb je zadelo neko poslopje bfeu bargarjev, ne pa te same. Kljub temu, da so odvrgli Amgteži blizu 100 bomb, se razen razbitih' oken in rasaivane zemlje ne more gowo-< rab o posebni škodi. Na Syko teče žte-Ijenje spet normalno dalje.
LONDON, 22. marca. Havas. Letalsko ministrstvo javlja, da so se ob prilikr zadnja poleta na nemška oporišča po-sehno iztezata drsa častnika ta en nared-; mk. Prejeli so visoka odlikovanja
BERLIN, 22. marca. DNB. Maršal Go-ring je po radiu govoril ,prebivalstvu ta naglasil, da bo Nemčija na angleška bom-bartfiranja odgovorila z seprenabjamL, iDonedanji spopadi v zraka so MB fe merjenja moči. Maršal je namignil, da bodo* izkušnje dosedanjih teridtaMoHt poletov
POSREČEN BBG POLJAKOV JERUZALEM, 22. macca. Havas. V tPalesfino je prispelo z italijanskim par-žnikom »M&roo Pok>« več oglednih uradnikov iz Poljske z družinami. Posrečilo sc jim je preko Litve pobegi iz zase-idene domovine.
VAN ZEELANf) NA’ PORSRJGKLSKEM
LISSONA, 22. marca. Havas. Bivši betefjski mtaisitr^d preds. Van Zeeland je ob vmtavti iz Amerike prispel semkaj
IZ PALESTINE
JERUZAUEM, 22. marca. Visoki brdski5 •komisar za Palestino je odpotoval v Beyu 'rut, kjer bo prebil teden dni. Tam bo, gost francoskega komisarja za Sirijo.
NOVE ODREDBE O DELOVNEM ČASU V TORČJ3I CARIGRAD, 22. marca. DNB. Po zakonu o zaščiti narodnega gospodarstva je dovoljeno v Turčiji podaljšati delovni čas tudi na 1€ ur na dan. Ukinjena je tu-prepoved o zaposlovanju žensk in nedoraslih moških pri nočnem deta v industriji.
Pomaži umšM
UVOZ PREHRANE
DOHDON, 22. macca. Havas. Za uvos? •prehrane, pa tudi one za preskrbo vojske, 'je po odbredfci trgovinskega mrmetastoa. potrebno posebno dovoljenje.
Umika podmornica
teku treh minut. Ko je lattja tejptate vi ifnarju je pofegnfe aa seboj pet 9*».
LONDON, 22. marca. Reuter.
»Alger« s 1600 tonami norttaorii je^po-topila neka nemška podmornica or Attant; skem oceana. Posadka je rešena, nekaj žensk je poskakalo v morje, ho se je ladja jela potapljati. Rešil jih Je ne« drag angleški parnik. Posadha »Algerrac je javita, da ao bili med eksplozijo ladje uničeni trije rešilni čolni. Ostal frn je le še en sam. Na ukaz kapitana so mornarji poskakali v morje ta pričakali reStve angleškega pvtata, fe jih je v*d nte krov.
LONDON, 22. marca. Havas. Dvajset1 oseb s potopljenega parnika »Algera« se je izkrcalo v neki angleški luki. Po izjavil nekega mornarja se je parnik potopil v
holandskega ozemlja. Holandsko letalsko (poveljstvo ni dobite nobenih obvestil •takšnih poletih.
JAkCEH—O OOSPODMRSHO SOOGbOi
tatMta
LONDON, 22. marca. Sinoči je bita objavljena knjiga z dokumenti o francosko, angleškem sodelovanju na gospodarskem polju. Med določbami je tudi odlok, da se ukinejo vizumi za vse trgovinske ladje, ki prevažajo blago za zaveznike iz njih kolonij, protektorate* ta mandatnih oaetndi.
VELIKI TEDEN V LONDONU
LONDON, 22. marca. Havas. Kralj <n kraljica sta prisostvovalo včeraj popoldne cerkvenim opravilom velikega četrtka v westminstrski opatiji* Ob tej priliki sta po stasem običaju obdarovala siromašne.
HOLANDCI DCMANHRMgO
AMSTERDAM, 2< mosca. Havas. Holandska agencija marino zamika tadifcve nemškega DNB, da so nekatera angleška
so io napraviti angtešfci letalci. »Gtemale tadateo koristile NenriSfi, kadar bo treba	_	_
nOSe da so njegovi sotandtakt loa sovražne napade reagirate na ktoptat,, Setala dospela do nemških oporišč preko S	ogledat)(»*>  --------------------------------------------------------------•“—*
>¥ Baogfacta se ptUžafciije e«e*r
gična akct|a dr. Mate
(Od nasoga beograisteega doptentea^.
M obveščenih krotah smateajo, da se po L aprilu lahko prioateufe eaei^čoa akcija dr. Mačka v notranjepoSttčrrem države. Nfegoma fCS5 je kompaktnejša stranka in v zveai z najmočnejša po®t£oa fortnacaja v tja. Srbijanske .sirartke pa živijo v deap-(fatnih p-rihfcah, ki se ne bojdo tako kmtau t>opraMile. V tej zveza bofe dr. Maček najprej riebrftevno poStattl z eketramoi-uii etementi na Hrvatekem. Mate pa mj-šti dr. Maček spet vzpostaviti kontakt * srti ijniliio apotacta), ker že*i notai ptet-formo skupnega deta z vsemi, ki mete korena v nanodu. Ko bo to tawišauo,_^-
ifco paabatarianto »tetam kanceateacNSke vfede in raapfe vdiktar. — tteen izntod osnovnih pogedev za to širokppoteedo akcijo je vprašanje finančne samouprave banovine Hrvatejče in načelni sporazum ,o focrniraidc srbske bi siovensfce edkrice. |Rm predmric te afcqje je nedavni %P-•vor mintatra SBVoritoia^ ki, ie n^jbhzji ■sodelavec dr. Močita, v	je po-
udaril, dla nekateri srinsfe- poSroi' sm»i|P .srbsko fronto ta pflaatifcaŠo, da so W fjrvrrti s kroglami iagoarai ta Baogsada. ^Viemo. je pottdaiS dr. Stncjjjan, da nekateri kapifahsti nujejo prodi Ftavatom«. Tv 'je bH prrsri oponhn, <frn#i pa je tža^i, ko puori *.-Slt#N|wt, dla na?d6NB^. ln ci^' ?jp spoaaaann, /rikati nosSk) poste#«. E»r.
je tn® napove#!, jasam shddiffr-vatov iz Beograda. (Zrtaaro Je, da fe Beio-ferad za 2tegm^iom naivežge firvatsko irre-'sto). Na tem shodu ho dV. Maček^pojse-dal smennšoe vseh doteonamemili fžŠ-torjev m preenedNev dišave. Prot f®" haflo Ific pa pripravba teren s svdjhbi ra^pravartii o federativni umStef države v beograjskem pofeRčnem tediriku
N0¥A KObOMMEMA POOTIKA
UONlX>N, 2P.. maaca. Reuter. Lacdrtčal obomica je sprejeta soglasno novo kolo-, maloo poBHfco. Lond Snefl, vodja labori-stičimh lordov, je z zadovoljstvom po-udarjed deftaHfvno opustitev potitike »loi»ez fatee* v kolomjah.
»Napredu*. Ta načrt naj bi odstranil i^i •Hrvatih vsak separatizem, pri Srttih ita ‘ivss* egoistiati cerrtralizom.
SPORAZUM ŠVICE Z ZAVEZNIKI
BERN, 27. marca. Stefani. Podpisan jo sporazum glede gospodarske btokade in trgovinskih v stikov med Rtancta) ta Anglijo.
Mariborska napoved. SpremenTjivo oblačno m toplejše vreme. Ponekod mor da nekoliko dežja. Včeraj jc bila naj višja taplota + IiJ,,dane^ na*niž»a 0; onokJne
+ 8t)6.
m Slovenijo
V Geife se je vršila pod predsettetvom g. dr. Vladimirja Suklja seja akcijskega odbora SDS za Slovenijo, katerega ^o se udeležili delegati iz ljubljanskega ta jfe mariborskega okrožja. Na seji je bita podano poročilo o konferaicah akcijskega odbora z vodstvom SDS. Po dafp razpravi o aktualnih lokalno političnih ta .socialnih vprašanjih je bilo sklenjenih vec akcij za intenvencijo v Zagrebu, odnoeate v Beogradu. Z zadovoljstvom je b#> končno sprejeto poročilo o živabneta snovanju lokalmh organizacij SDS v Sta-ventii ter so bHi določeni termini za* strta1 ictae prireditve večjega značaja.
m©« ee
Srčne pisanke kozf aških dek
»Po pisanke, po pisanke!« se veselo raztega na velikonočni ponedeljek po ko-zjaških vaseh. Otroci hodijo od hiše do hiše, posebno pa k sorodnikom, botrom 'n znancem po pisanke.
»Pisanke« so pisane in lepo okrašene. Zaljubljeni fantje dobijo od svojih deklet posebno lepe pisanke, s katerimi dekleta izpričajo ljubezen, ali pa jo tudi zavrnejo, se smešijo in grajajo. Vsako dekle si napravi več pisank, ker ima navadno več oboževalcev. Jajca se skuhajo, pobarvajo: rdeče, zeleno, modro, rumeno. V barvana jajca vrežejo dekleta z ostrimi noži, ali britvami lepe narodne ornamente in verze. Taka pisanka je res prava pisanka, pobarvana z kakršno koli barvo in ornamenti so potem beli, enako tudi verzi.
Zaljubljeno dekle da svojemu fantu živordečo pisanko, z vrezanimi ornamenti s takimi vrsticami:
»Jaz Te ljubim, srce moje, ljubila sem Te vsaki čas, kakor muca mlade svoje, tak Te ljubim tudi jaz.«
Ce je; fant neroden in se hoče dekle iz njega malo norčevati, pa mu napiše na
pisanko:
»Moj fantič že pride pred durmi stoji, je cajgava srota se sauter*) boji.«
Starejši fantje dobe navadno tako posvetilo, obenem pa brco:
»Ne maram za bradače, ki imajo brke kak’ krtače, mam rajši fante mlade, ki so lepe gole brade.«
Če fant hodi k drugi punci, ali pa svojo izvoljenko zapušča, mu ta da pisanko s sledečimi verzi:
»Moj fantič se me gleda, ko zajec medveda, ne mara za me, ker za eno drugo že ve.«
»So citre rjave mi nočejo več pet, me fantič zapušča, me noče več imet.«
Ali pa:
»So citre rjave so strune za nič, me fantič zapušča, a men’ to ni nič!«
Taki in slični verzi krasijo kozjaške pisanke. A take kratke kitice navadno več povedo, kakor pa bi si dekle upalo
Nove žrtve železniške katastrofe
Na-kraju strahotne železniške nesreče pri Ozlju se je včeraj znova nabralo mnogo ljudi. Nekak po poldnevu se je začel potapljač Rakič iz Sušaka znova potapljati. Pri drugem potapljanju je zadel na truplo 401etnega gozdarskega delavca Joca Krmpotiča iz Velnnja, ki se je peljal v Črnomelj za delom. Tudi njegovo truplo so spravili v ozaljsko mrtvašnico. Krnipotičevo truplo je ležalo v globini 5 do ,6. metrov. Dalje je Kolpa blizu Ozlja naplavila roko in nogo neke doslej še neznane žrtve. Bojijo se tudi, da je pod . skalnatim plazom nad lokomotivo pa tudi pod lokomotivo še več žrtev. Ne ve se pa, ali bodo odkopali skalnati plaz ter 'izvlekli žrtve. Včeraj popoldne so že dvignili lokomotivo toliko, da so jo obrnili- na drugo stran in da jo bodo laže demontirali. Pač pa je zelo otežkočeno potapljaško delo, ker se Kolpa stalno kali.
Kdaj bodo odkrili preostale žrtve?
Takoj ko bodo dvignili lokomotivo toliko iznad zmečkanega vagona, da bodo lahko odprli vrata, se bo moglo ugotoviti, koliko žrtev je ostalo v vagonu. — Razširile so se tudi vesti, da se je peljalo v tretjem vagonu okoli 35 žensk na dedo v Žakanje in da je doslej ugotovlje-
no, da se jih je rešilo samo 10. Kaj je z ostalimi 25 ženskami, ne ve nihče.
Po razteleseriju so na ozaljskem pokopališču pokopaH doslej odkopane in dvignjene žrtve. Čeprav so bili obveščeni svojci o pogrebu, je prišel na pogreb samo Draženovičev brat.
Promet ha progi bo vpostavljen šele za dober teden. Škodo pa cenijo že na 3 milijone dinarjev.	,	;	7
ŠE ENA KATASTROFA NA DOLENJSKI PROGI
Včeraj zjutraj bi skoraj prišlo na do-
povedati svojemu fantu naravnost v obraz.
Fant, ki dobi lep verz na svojem velikonočnem darilu, zavriska, da se razlega po vasi. Zvečer pa povabi dekle na ples in rajanje traja pozno v noč. -Var-
 ZBOR PTL V SLOVENJGRAhCU
Na občnem zboru v Slovenjgradcu e bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Alojz Simoniti, dočim tvorijo ostali odbor dr. Maks Pohar, Anica Burger, Antonija Vavpotič Miroslav Tomc, Jakob Soklič, Josip Popčnik, Mikulič, Kotnik, Križaj, Gregor, Furlani, Iglar in Jurij Potočnik. Na zborovanju se ji na-glasala potreba po ustanovitvi dispatierja. PTL si prizadeva izvesti akcijo, da bi vsak delodajalec prispeval 50 para za PTL, ckavec pa prav tako 50 para. Liga ima 218 činov.
*) Sem noter.
o Gasilska četa v Tišini je uprizrila igro „V jami razbojnikov".
ečkrai
prezgodaj pravilno
nikoli
lenjski progi med postajama Kamnaje in Bubnjarci do nove železniške katastrofe. Utrgal se je nov plaz ter zasul progo. Vendar je strojevodja zadnji trenutek opazil nesrečo ter bil. toliko priseben, da je lokomotivo zavrl Vkljub temu pa se je lokomotiva globoko zarila v grušč in se poškodovala. Na kraj nezgode so prišli železniški delavci iz Črnomlja,. ki._souprQ-go očistili, da je osebni vlak mogel nadaljevati vožnjo. Potniki so prestali mnogo strahu.
Pogoste nesreče so glasen memento železniški direkciji, da bo morala dolenjsko progo temeljito izboljšati.
Llublfana
Prenapolnjena porodinšnica
Sprejem.v.žensko bolnišnico je ome--len na najtežje in najnujnejše primere .-porodov; in-bolezni ter je bilo naznanilo :.tega-.neoibhodno potrebnega ukrepa zdru-■ženp z 'opozorilom, da je porod varnejši ..doma kakor pa v prenapolnjeni in zaradi 7tega. higiensko nepopolni porodnišnici. "To opozorilo je tudi svarilo, ki pa je bilo umestno lani in-še prej ftVtro tako kakor danes. Mizerija' ženske?, ih drugih naših bolnišnic je znana in naš že dolgo teži kakor mora. Nihče ne gre rad v prenatrpano bolnišnico, a je vendar stiska v splošni in ženski bolnišnici večja od meseca do meseca. V ženski bolnišnici je / bilo lani 2130 bolnic, čeprav je na razpolago samo 142 normalnih in 59 otroških postelj. Iz letnega pregleda rojstev v Ljubljani je razvidno, da največ mater rodi v ženski bolnišnici. Tam jih je lani •.rodilo 2058, doma pa samo 319. To je seveda znak velikega zaupanja v zdravstveni zavod, a ker je mizerija bolnišnic splošno znana, je to še v dosti večji meri znak in dokaz slabega socialnega stanja prebivalstva, ki ne more prevzeti nase stroškov poroda doma. zlasti še v malih stanovanjih, v katerih prebiva večina Prebivalstva, ki ima več otrok. Porodnišnica je prenapolnjena že dokaj let, stiska narašča od meseca do meseca in tako omejitve z vsemi opozorili ne zaležejo, ker pač sila goni bolnice v bolnišnico. ki je že davno premajhna.
a Ljubljanski Irg je bil že včeraj ves v velikonočnem znamenju. Zelo živahen in z vsem založen. Zlasti so bile oblegane stojnice z mlečnimi izdelki, kjer pa so cene nekoliko poskočile, kakor je to že
navada pred , prazniki. Jajca držijo svojo ceno: 1 dinar kos, drobnejša so tudi po 1.75 za par. Zelenjave zlasti solate in motovilca, sc pojavlja na trgu čedalje več, tudi regrat je po-malem že tu, med sadjem pa dosti zimskih jabolk in seveda pomaranč, ki pa so letos drage in jih ljudje le malo kupujejo.
* Kupujte srečke državne razredne loterije v domači glavni kolekturi „ Vrel ec srece“, kjer imate na razpolago srečke v številnih serijah. Kolektura „Vrclcc srečc“ zadete dobitke takoj izplača. Strogo solidna postrežba v kolekturi „Vrc!e«‘ sreče". Priporoča sc Vam vsem Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova 14.
o V članku dr. Brileja na 8. strani je
tiskarski škrat zamešal prve tri vrste prvega odstavka. Tretjo vrsto naj čitalelj čila kot <i,rugo in vrstni red smisla teče dalje.
o Vesele velikonočne praznike želijo , vsem domačini znancem, fantom in dekletom vojaki Slovenci, ki služijo pri pešadiji kraljeve garde na Dedinju:	Andrej	Šilc, Andrej Ule,
Žerovnica; Ludvik Svet, Dolenjavas; Feliks Truden, Nadlesk; Vinko Mlakar, Viševek; Franc Bavdek, Gradež- Jože Mehle, Plešivni-ca; Alojz Zupančič, Žužemberk; Anton Pečjak, Gradenc; Anton Zupančič, Brezje; Jakob Rašnik, Dolenja vas; Roman Mavčnik; Sv Lovrenc na Poh.;‘Hinko Laznik, Ruše; Franc Burger, Cer. Dobrava; Alojz Marjetič, Dobrava; Franc Bezjak, .Velika Loka; Stanislav Pe-
tek, Negova vas; Martin Senegačnik, Ilcca; Maks Rozin, Sv. Lenart v Slov. gor.; Jnico Meglič, Ptuj; Alojz Brulc, Hrušica; lgriacše-giila, Pacinje; Franc Štrubel, Zdenska 'as; Franc Mlakar, Ravnobrd; Anton Podbrgar, Črni vrh; Franc Perše, Sovjak; Adolf Kcnik, Suhi potok; Karol Kranec, Sv. Jakob v lov. gor.; Franc Sačer, Gajovci; Kluns Alojz, ošt-jari; Miha Orehek, žeje; Janez Kern, škojan; Stanislav Bohinc, Planinska vas; Janez Fe-kunje, Cerovec; Franc Perše, Sv. Juri; ob Ščavnici; Jože Menart, Velika Loka; Aton Končan, Butanjeva; Janez Golčič, Škofja Loka; Miklič Jbže, Cesta; Jože Grandvec, Kompolje; Janez Tekavčič, Struge; Panc Mrgole, Telče; Ivan Šprah, Vinko Šumndl, Limbuš; Viljem Motal, Sv. Martin na joh.; Alojz Valent, Slov. Bistrica.
h Zaradi razširjanja razburljivih g>vo-
rle so bili v Beogradu kaznovani z ziporo m 20 do 30 dni odvetnik dr. Moričilo Jankovič, svetnik zunanjega ministrska v pok.; Dragan Božovič, desinfektor; Mlan Bužančič, novinar; Aleksander Babtvič, dimnikar; Boško Prolič in hišna gospodinja Katica Dolovački.	I
n Upokojeni so naslednji Slojadlnariče-vi ministri: dr. Milan Stojadinovič, Svetozar Stankovič, Bogoljub Kujundjič, Do-brivoje Stošovič, Vojislav Djordjevič dr. Vekoslav Miletič, Nikola Kabalin, lanta Jovanovič in Milan Ačimovič.
n Dvanajstine so proučevali te dni riini-stri ter bodo določene proračunske dvanajstine za vse resore že v nekaj dneh.
n 62 novih kondukterjev je dobil Ve dni zagrebški tramvaj.	.	;
Trčimo, bratje, še vince se sme-a
Spominska plošča pri Figovcu pripoveduje svojo, zgodbo
Pri Figovcu je na pročelju hiše vzidana marmorna plošča. Na njej je vklesana sklepna kitica posmrtnine, Ki jo je Prešeren posvetil prijatelju Andreju Smoletuj: Težka človeku ni groba odeja,
Vzamejo v sebe .ga zemlje moči Tcrčimo bratje, še vince se smejal Dolgo Smoletov spomin naj živi.
Pod temi stihi v 'pesnikovem pravopisu pa stoji:
Bratcu Andreju v opombo
MDCCCVI	Penatje.
Med množicami ljudi,- hodečih tam mimo, je morda le malokdo, ki bi vedel, kaj ta plošča na tem kraju pomeni, še manj pa bi kdo vedel kaj povedati o njenem nastanku. In vendar je ta plošča eden najzanimivejših . spomenikov bele Ljubljane,«— priča čudnega poglavja slo-, venske zgodovine, poglavja, ki bo nekoč narodnim zgodovinarjem delalo hudih preglavic, kakšen napis bi mu dali.
Torej, bilo je v letu Gospodovem 1926, ko je neke pomladanske noči o tihi polnočni uri stopila tam iz Figovčeve gostilne majhna družba mož, vsak z gorečo svečo v roki, in obstopila sveže vzidano ploščo, še zakrito. Zavesa pade, uekdo obesi venec, nato enominutni molk sklonjenih glav. Luči ugasnejo, — tiho, brez besede, kakor so prišli, odidejo možje nazaj v hišo. Trčimo, bratje, še vince se smeja...
Tako se je izvršilo odkritje spominske plošče tam pri Figovcu, kamor sta zahajala nekdaj dobra prijatelja France Prešeren in Andrej Smole. Nekateri časopisi so takrat zabeležili ta dogodek s
kratko notico, nekateri sploh nič, šel je mimo skoraj neopaženo in tako rekoč skrivaj — značilno za takratne čaše. in razmere.
■ Penatje! Kdo so bili to? Slovenski hišni bogovi, varuhi svetega domačega ognjišča,-— dobri duhovi, ki so budno stali na straži, ko so po domačiji strašili, zli duhovi. Za vse v tistem krogu ne vem, a bili so sami kulturni delavci, . dobro znana imena: Ivan Prijatelj, Alfred Serko, Joža Glonar, Avgust Pirjevec, Igo Gruden, Juš Kozak, Izidor Cankar, Pavle. Grošelj... kat mecena pa sta ...foila sprejeta med penate tudi bančni ravnatelj Dolenc in trgovec Mrcina, vneta .rodoljuba, ki oba že krije črna ruša. Svoje tovariške večere so imeli penatje izmenoma pri Kolovratu, Strajzeljnu, Figovcu. Kadar je prišel v Ljubljano Nemec Heri-mann Wendel, veliki prijatelj Slovencev, je 'bil gost pri penatih in Završanov kvartet mu je prepeval naše narodne.
Zahajal pa je k penatom tudi Dinkp Puc, takrat gerent mestne uprave (pozneje izvoljeni župan in zadnji župan stolnega mesta Ljubljane) in ni bilo to za moža \ taki poziciji kar si bodi, sedet’ v takšni sumljivi družbi. Zakaj v tistih časih je bila akcijska družba za fabrika-cijo nacije in predelavo slovenstva v i.u-goslovenstvo vražje mogočna in nevar* na. In se je slovenskim penatom prej obetalo zamreženo okno ali pregnanstvo kot pa kako odlikovanje, pa naj so imeli še, tqhko zaslug za domovinsko stvar. ■
Štirinajst let je poteklo od takrat,
hrupnjh vihravih let... ko so razhi sa-hiosilniki klestili in precepali slovensko smrekd, hoteč narediti iz nje dreVo, ki bi hilo. smreka, lipa in hrast obertem, a se narava ni dala posiliti in je sjnreka ostaja, kakor jo je ustvaril Bog, in kakor je skoz tisočletje zrastla v našeni gaju in bo rastla naprej. Za nami so nora leta, ko so se ljudem mešale glave, in je morala priti kraljevska beseda, da so se streznile. »Le dober Slovenec more biti dober Jugoslovan!« tako je oznanil kralj Aleksander in je že za samo to veliko, mpdro besedo zaslužil, da mu Ljubljana postavi spomenik na najlepšem kraju.
Parita rei! Vse se pretaka... Resnica bitja in nebitja je nastajanje: ogenj je v?rok, prepir pa »oče vseh reči*... že 500 let pred Kristom je grški filozof Heraklit to dognal', in Slovenci smo v kratkih dveh desetletjih preizkusili te resnice za sto let. Kako zdrava preizkušnja! Narod, ki hoče živeti, je večen, iz korenin mu poganjajo vedno spet nove življenjske sile.
Tam na viškem pokopališču spita tovariša Ivan Prijatelj in Alfred Šerko. duh njun živi dalje med nami. In težka človeku ni groba odeja, vzamejo v sebe ga zemlje moči, in kakor njima za življenja, naj bodo tudi nam živim v opombo Prešernove nesmrtne besede na tisti spominski plošči tam pri Figovcu, postavljeni, posvečeni in varovani od penatov.
Trčimo, bratje, še vince se smeja!
eJo.
C®**©
K&3a2B2XKa
Celjsko velikonočno pism®
KuHurui pregled.
Ldos smo imeli v Celju prav živahno ledilisko sezono, ki so nam io oskrbeli MctjborSani. Priredili §q nam. dramske iji Jasbehe predstave, š katerimi so bili Cehni prav zadovoljni, Razen gledališki! predstav pa smo imeli še precej dru-ulh kulturnih prireditev, tako da je bilo v im oziru vsestransko poskrbljeno. Obta pa se nam še mnogokaj. Odbor Češkega kulturnega tedna je pridno na del, tako da bo prireditev CKT tudi lp-tosna višku in obeta prekositi vse do-se:.nje prireditve CKT.
lildsko vseučilišče je skrbelo za redna redavanja. Predavatelji iz raznih krg-ievso bili angažirani in so se v predavani! obravnavale prav zanimive tvarin
Stanovanjski ptobleni.
'vijilh termi tla se je zadnja leta v Ce.i mnogo gradilo, vlada še vedno veliki pomanjkanje malih, zdravih stanovat To vprašanje je posebno pereče v delvskih okoliših. Veliko število našega delvstva stanuje v nezdravih, zaduhlih stasvanjih. Mestna občina ima v načrtu ■;nmjo kolonije takih stanovanj In bo hv® vredno, če bo ta načrt, kakor je zaušljen, tudi izveden.
Cestjio vprašanje.
bo ostalo letos samo pri obljubi in da vendarle pridemo do rešitve tega vprašanja,
Justična palač«.
Žc nekaj let se nam obeta zgraditev justične palače v Celju. Do sedaj PU ie ostalo v tem samo pri obljubah. Prostor je zagotovljen, potreben je samo še kredit. Prostori, kjer je sedaj nastanjeno okrožno sodišče, so naravnost v obupnem stanju. V nekaterih sobah so podprti trhli stropi, da se ne porušijo na uradujoče osebje. Kakšen vtis napravi to na lindi, si je lahko predstavljati.
Drugo gimnazijsko poslopje.
Važna je tudi zgraditev drugega gimnazijskega poslopja. Dijaštva je na celjski gimnaziji od leta do leta več, tako da se že nekaj let sem vrši dopoldanski in popoldanski pouk. Da na tem trpi učni j uspeli, ni treba posebej poudarjati O tei1 zadevi se je že razpravljaj v mestnem svetu in se bo na to vprašanje treba ponovno povrniti.	j
Naše mesto pa ima izven navedemh še mnogo drugih važnih rešitve potrebnih vprašanj, h katerim pa se bomo povrnili še ob kaki drugi priliki- JVfdan Cetina.
na to, da se apn. dušik (rosi oi> suhem vremenu, in na kolikor mogoče saha Na vsak način pn st: mora trositi predno žila začnejo p.>i{ajij:ili Učinek gnojenja je Sc boljši in .s.gimiejSi takrat,- kauar sc razlrošena gnojila oh prikladnem vremenu št; ?ahranajo. (inojilo, ki se Z zemljo na
la način pomenu, ostane dalje časa rast; linam na razpok;;;) in pride tudi prej v doliko z korenjem. Pri gnojenju travnikov sc je Ireba držali is'iii pravil! t po-šlevajle še enkrat glavno pravilo pri lem gnojenji;;	,	,
,,K čl q'j* h i i r o d a, d v a k r at dal !	Inž.	M.	Ruše
Velikonočna šolska rasm’š’!an*a
Pač že od leta 1914. se ni pričelo šolsko leto v tako vznemirjenem ozračju ko letošnje. In teden za tednom beži, dogodki v velikem svetu se prehitevajo, šola pa hoče delati, k<ikor da bi se v svetu ničesar ne dogajalo, dasiravno sama zatrepeče ob prvih sapicah. In tako se bliža šolsko leto tako rekoč svojemu koncu, p« čeprav imamo občutek, da se še ni niti prav začelo, kajti šola zahteva mirnega dela, ne pa vednih menjav in nadapiestovanj... Snoy piQra biti , e-delana, učenci * io morajo obvladati, če
Vrašanju naših cest m ulic je iz^ejno pa.,so M«lteW N »a mestu ah če so po-neiče. Imamo v našem mest« mnogoI*01' za.Mspešno studiranje podam, zato netikovanili cest in ulic, ki zahtevajo se rers'llc,no »}!hce ne briga... Ves svet
trepeče, le mladina naj bo slepa in gluha za vsa dogajanja in naj študira matematične formule in latinske izjeme in francoske nepravilne glagole, pa še. letnice kakega makedonskega pohoda. Bože mili, kako bi naj šola pripravljala za resnično življenje.. .‘Letos je zastal še v prirodi dih pomladi, da je o^ nikoder ni, le mladina naj ostane, kakor je bila v
se včasih tako zazdi! Mladina živi preko šole s svetom kar po "občutkih, podzavestno. po svoje... Zato še tembolj čuti, da ni ozračje mirno. In v tem občuti« gre šolskemu letu po zaključek. Hitro se
Pomagal© oz!m£nam seda*!
.eiošnja izredno dolga in huda zima, ,ie
centrale tudi v vseh letoviških krajih in zdraviliščih okrog Celja. Upamo, da ne
rvsnai
MMSTM SVETNIK ROfc J C ODSTOPIL
Ostavko na položaj mestnega svetnika v celjskem mestnem svetu je podal učitelj g. Franjo Roš.
iutjD ureditve. Mnogo se je že pisalo in razrav)jalq o »reditvi državne peste Iz iflesa skozi (laberje. Delno se bo, kakor je upati, ta cesta letos uredila, kar pa leni ne bi bilo dokončno rešeno. Do-koijiia temeljita ureditev, oziroma pre-ložiev te ceste je tako nujna, da ne trpi veš odloga.
Kapucinski most.
Ktpttcmski most, ki je bil PO veliki po-vodiji !e|*v H*33 zgrajen kot zasilni most, ie l\ v tako slabem stanju, da ga je treba limprej nadomestiti z novim, železo-betfiskim. Vprašanje tega most« je delno ’;vezano t«di z regulacijo Savinje v tem, predelu, ki tipamo, ne bo obtičala radi finančnega vprašanja, ki je združeno z regulacijo te etape.
Avtomatska telefonska centrala.
Vprašanje avtomatske telefonske cen-' o*iminam marsikje škodila- Na mnogih vrale je tako nujno, da je tako centralo krajih je zaledenela snežna plnsi zadušila
trebi, takoj vpastaviti. Telefonske prilike j jHV* al' -H1' je Imd mraz uničil Ui;n, kjer je vrv	^x ' hi! snctt odpihan, Na vsak način »o po-
. --daj naravno.t obalne za na3e me- j posebno pomagati slabim ozitmnum |a-sto, ki ima močno razvito industrijo in kpj sedaj, dokler še niso začele poga-trgovino. S celjsko avtomatsko telefon- njati, t naglavnim gnojenjem z umelmmi
sko centralo pa je potreba zgraditi take enojili, Gnojenje je Irena i?vesli člmi>rd,
I kajti takrat, ko začnejo žita poganjati,, 1 mora bili gnojijo v zemlji že raztopljeno in na razpolago v takšni obliki, <Ja g« rastline lahko takoj porabijo.
Samo gnojenje ie 'treba izvršili ob suhem bremen«. Ako trosimo gnojilo na mokre posevke, obstaja nevarnost, da jih gnojila popolnoma osmodijo- Najpripruv-ppjši dnevi za takšno gnojenje so sedaj, ,	,,,	„	.	,,,	ko ob dnevih lahkega mraza zemlja še
c. Y osule velikonočne prašnike »elita nekoliko pomrzne. Na ravnih tleh lahko )->em cenjenim abonentom; č.ilateljem in trosimo gnojila tudi na snežno odejo se-uiserenloui, uredništvo in uprava „Yečar- j	•
nika", Celje, Prešernova ulica 3.	|	_	_
c. Vstajenja se vršijo v Celju po sledečem redu: v soi>oto ob 10. pri kapucinih, ob 17. v opatijski cerkvi, v nedeljo zju-1 raj ob 5. pri sv. .loželu, V nedeljo oJ> 10.
Iio v opatijski cerkvi slovesna ponlifikal-nii služba božja.
e Okrajni oilbor Rdečega križa javlja, da bo samarij spiski tečaj ob ponedeljkih in četrtkih od 7. do pol 0. zvečer v predavalnici Zdravstvenega dom«. Prvo predavanje bo v torek, 28. [. m-c Umrla je v I.iscali 0 72 letna zasebnica Frančiška Rupnik.
c Zdravniško dežurstvo za člane OUZ|) ho imel v nedeljo zdravnik dr. Franc Prctiišak ua Cankarjevi cesti (i, v ponedeljek zdravnik dr. Drago Mušič, Cankarjeva cesta 7. V soboto se bo ordini-ralo samo dopoldne.
c Nočno lekarniško službo ima od 23. do 20. 1. m. dvorna lekarna »Pri Mariji Pomagaj" na Glavnem trgu.
<• Borza dela. 20 t. m. je bilo v evidenci 1061 brezposelnih, molkih 003, Žensk 158, 10. I. m. pa skupaj 1008, moških 012, žensk 156. — Delo dobi 6 hlapcev, 10 dekel, 10 kuharic, <1 služkinje, 2 natakarici*
1 postrežnica in 2 sobarici.
o .Nesreča v gozdu. 34 letni gozdni dc-Javcp Rakovnik Rudolf iz Pake pri Vitanju je v gozdu podiral drevje. Drevo so je podrlo na njega in ga težko poškodovalo po glavi in rokah.
c Napad. 37 letno ženo avtoprevoznika Marijo Malej iz Celja sta napadla delavca Franc in Ivanka Palir ter ji prizadejala težke poškodbe po glavi.
bodo še učili zamudniki, vzorneži še očistili kake madeže na ocenah, ob $tra«i pa bodo obležali apatično tihi zakrkneži s svojim neuspehom... Teh se bojim najbolj, ker bodo žrtev razmer in prič
PiU
MODERNA TVORN1CA Pp!>lLA
Veletrgovec Franc i-enart je povečal tvor-nieo perila na Srhskeni trg«. V preteklem leda jih šola ni znala pritegniti, ker hodi tu je zrasla na mestu, kjer je prej kvarila ob-neživljenjsko pot, sami pa so popolnoma ! !*čje mesta starinska hjsa, lepa modema stavili samo v življenju. Nanje se bo vsula j ba.- M« bo Ptuju sa,?° v ok-ras' temvt:c tu4' ploha graje in krivde, jih podrla in zlo-
mila, čeravno so med njimi morda naj-
V korist. Veletrgovec Lenart bo v novil? prostorih namestil najmodernejšo tvornico perila. V spodnjih prostorih bodo stroji, v zgor-
»n	lilrnlnin',	.	Ciroili	:	rl
boljši kliearji življenja. — Starši pa bodo njih pa pnrezovalmca m hkaln p, Syetl m
•žnlnvnll če''1 otrok lini ie i/eublien me- zrain' prostori hocio odgovarjali higienskim žalovali, ce„ ouok jim je izgumjen, nit ( edpjsJm knr je za tako tVornico velike
sto bi m\\ bili^poclpora, ko je naj- j y^jno§ti. Pocjčrt^ti je še treba, c(a bo razšir-
bolj potreben. — Sicer pa blagrujmo m!a- jen obrat zaposlil precejšnje število prebivai-
dinp, Ki ne razmišlja preveč, kaka bo stva iz okolice.
njena pot v življenin. Nekoč so nas silili,	_ , ,	,	-----;—, . .	,
da snto se pripravljali na življenjsko pot	pesem	“fetje	SkXV
cj^nes pu jc celo dobro, Le mladina na to	;c	^kX	(im*	je	omogočil
preveč ne misli. Iz tega pa izvira naša premakljivi oder, ki ga ima pUviski Solioi
dolžnost, da ji ne zagrčnjamo ur mlado- prvi v državi.
st!, ko se ji ne obeta srečno življenj Pojdimc mladini nasproti z dobrim sr- 1'“^’,° ceni, da ji vsadimo v srce vsaj nekoliko optimizma, kajti morda na še vendarle kateri med njimi najde kje kak košček
p Zvočni kino Ptaj predvaja na veliko* >čno soboto in nedeljo	sirmaa-
ŠlTO-V Na velikonočni ponedeljek pa ,,51eil štirimi f»|cnaini,‘.
prejšnjih generacijah •• • Pa »H Pa četudi sreče.. n če ne v svetu p^ vsaj v sebi. | niča pri
p Poročilu sta sc Franjo Krpjnc, kaia-strski uradnik m Julijana Letnik, ur-ad-
Kdpr pa ni'užival dobrote v mladosti, bo pozneje na svetu
očetje!	P6**
u Maležiču.
P.
  	.	,	Na	občnem	zboru CJID y Plimi-so
e. težko verjel,-cla je je sploh kaj j f»ukčionarji prikazali debsvnost CM1) in Tn vpri_ mqtprp mi veri« «P nJe .pomembnost ob severni meji. Odbon
..tU. 1Q \ fiUO nititCrC* naj '	^>e	mnškft in Jpnsko nnflriiSnipo nsl
injoške in ženske podružnice so ostali ne-Upremenjeni.
p S slučajev menin^Uisu so zabeležili v zadnjih dveh dneh v ptujski bolnišnici.
p I* bolnišnice. 3 letni Janko Ceh iz Podvincev je padel s kmetske peči v vre-, , L ,	. .	„ .	. . .	..	Io vodo ter'se ppparii, — Franca ^oho-
veda takrat, ko	ie. la	počasi	izginja. V	riča pos. iz Kicarja je napadel Domilei'
bribovilib legah tega ne	smemo	priporočali	donna od islolam in mu z nožem zadal ob-
ke.r južno vreme	lahko	raztopi	sneg prc-	čutne poškodbe po glavi,
Ijilro skupno c gnojilom in ga odplavi v|	„
dolino
Kakšna gnojila ujiorabljamo za gnojenje „na glavo” ali za zeleno gnojenje?
Poleg mešanih gnojil (NUroroskal -1, NI-Irofoskal - If, Nitrotoskal - Tli in sicer 100 kg na oral),' ki jih zadnja leta kmetovalci vedno bolj zahtevajo v ie syrhe, lahko na
u Naža tovarna alumlrUja v S'l’n;’ikn
se je zopet povečala. Montirali so 20 novih peči.
* Itadi prezidave prodajam banaško moko po znižani ceni. ,!Jugopromel“, Celja-
tepi mestu priporočamo apn. dušik, t. j. Krekova cesta U.
edino dušično gnojilo, ki pride pri nas j « »____________________.	...	.	,	v
v poštev. Čilski soliter je težko nabaviU L * ®*or' ^,( °r fji0cc TO«1 ,.ra*llc io je tudi dražji. 2ita rabijo v začetku	olomanc	ocl	350	dm na-
svojega razvoja največ dušika. Poleg lega, P„i;‘rin.^ Hnhui	r J* -ln
da jim gnojilo apn- dušik nudi potrebni I „ ’	.	,	'	?	®QC’	JC’	^aberje.
dušik, jih še ščili proti glivičnim boleznim, I Pozor! Kdor si hoče no ceni razne ler s svojim ostrim delovanjem uničuje bmvc lisico nabavili, jo dobi najceneje pri snežno plesen. Apn. dušika rabimo za tvrdki Ivan kneehll, krznar, Celje, Slom-oral 50—llK) kg. Posebno moramo paziti I škov trg.
Savinfske pSanine vabijo smučar>
Zgornjo Savinjsko dolino z vseh strani obdajajo gorski grebeni ju vrlipvi, razraščeni v dolge gorske verige, pokrite z divnimi smrekovimi gozdovi in travniki in široko razprostirajočimi se planinami. Ta prelep planinski
svet je pozimi in spomladi idealno torišče za
c Mesino kopališče bo jutri odprto od gojitev najlepšega športa — za smučanje.
9. dq 18., v nedeljo in ponedeljek pa bo j Med lepimi smuškimi predeli, ki obkrožaj
zirska planina. Ta planinski kraj ima ugodne prometne zveze, izhodišče mu je trg Mozirje, od koder je dostopen v pičlih treh urah. Med Mozirjem in Celjem oskrbuje zvezo avtobus, ki vozi v obeh smereh po dvakrat na dan. Ugodna je tudi zveza po železnici. Z železniške postaje Šmartnega ob Paki vozijo avtobusi od vseh vlakov v Mozirje, od tu se tudi vračajo k vsem odhajajočim vlakom.
Mozirje je dobro poznan letoviščarski kraj Razume se, da je tn dobro postrežen tudi po-potnik-smučar. Tu so na razpolago tudi nosači. Pot na planino je dobro markirana. Ob gornjem robu planine stoji planinsko zavetišče Mozirska koča. Urejeno je v njej skupno ležišče, pa tudi čedne spalne sobe. Postrežba je brezhibna. Gozdov je tod le malo. Z vrha in pobočij se očem odpira prekrasen razgled na Savinjske Alpe, Karavanke, Pohorje m preko širokih dolin na južno ležeča pogorja.
Za dolce smuške ture se svet smučarju še širje odpira. Od Golške planine se nadaljuje
Šorski greben preko prelaza Kala, v smeri do mrekovca s planinsko kočo na Smrekovcu, kj je stalno oskrbovana. Gorski greben se od tu nadaljuje preko vrhov Krnesa, Kamna in Travnika do 2065 m visoke Raduhe. Svet je prekrasen za smučarje, a na vsakem koraku se ti odpira tudi diven razgled.
|z Savinjske doline se smučarju odpira tudi doston na visokogorska smuška polja Korošice Ti gorski smuški predeli se razprostirajo od južnih obronkov Ojstrice in Planjave na daljavo mnogih kilometrov proti iugu in vzhodu in tvorijo visoko gorsko planoto v
zaprlo.
idealen smuški svet, nepregledno obsežen, vendar zaključen v lepo celoto. Kaj ugoden je za smuko vse do začetka meseca junija, kajti sneg obleži tu do zgodnjega poletja. V središču teh smučarskih poljan stoji udobno planinsko zavetišče Kocbekov dom na Korošici, dobro oskrbovan in opremljen. Pot na Korošico vodi iz Luč, dostop tra^a 6 ur. Do Luč oskrbujejo redno, dokaj ugodno zvezo avtobusi, ki vsak dan po enkrai prihajajo iz Celja, iz Ljubljane in železniške postaje Šmartno ob Paki na progj Celje—Dravograd in vzdržujejo dnevno enkratno zvezo z vsemi temi kraji tudi v obratni smeri.
V Lučah so na razpolago nočišča, za spremstvo na Korošico pa tudi </.nrašani vodniki SPD ter nosači za nošnjo prtljage in smučk.
Za smučarje, ki jim ni do na'težavnejših vzponov, pa je kaj primerna Loga "k& dolina, kjer so tudi na razpolago vabljivr smučišča v neposredni bližini, pa tudi odda'ona. vseskozi do Okrešlja, ki pa ima že značaj višje-gorskih smuških terenov Za lažje ture pa ie priporočljiv Matkov kot in planinsk' ''bronki pri Sv. Duhu nad Solčavo.
B. Vilhar.
Smutarska *sorožlta
(„PutniU“, Maribor, 22. nwcn) Korošica (|Cce?!<’kov doni); —li, uclno jasno, 110 cm snega, sren
Mozirska koča m« Golidi: —11, oblačno,
Savinjsko dolino, je planina Goltje ah Mo-, nadmorski višini od 1800 do 2000 m. To je, oj cai, sni
osrtujea.
Manbor
Delo za najbedne|še bolnike
21.000, injekcij 1933, pneumatoraksov je >
* Družba- zsr »isvoz sadja ..Kanfttfa** sc j
preosnuje v firmo , Kanada-M. Palouc“ |
.....	ajj.
izpremembe v lastništvu
modeli,.. pri »Lama«,
Nedavni občni zbor Protituberkulozne lige, ki ga je vodil predsednik višji sanitetni svetnik dr. Jurečko, je pokazal, kako ogromno delo je bilo izvršeno v pomoč najbednejših bolnikov. Vsa poročila so poudarjala razumevanje naše javnosti za to človekoljubno delo, saj je Maribor žrtvoval v sedmih letih za gradnjo proti-ietičnega azila 568.234 din. Akcija za gradnjo te bolnišnice lepo napreduje in ie pričakovati, da bo to vprašanje v kratkem času rešeno. Tajnik g. R a v t e r je poročal, da je bilo v ambular.ci PTL 2000 preiskav, nasvetov je bilo danih
brez vsake vodstvu.
* Plašči, najnovejši Maribor.
* Radi izboljšanja vodnega stanja pri
mestnem vodovodu se ukine odlok o večer-
vodomeru,
bilo 808.	Ambulanca je izvrš:.la res
0'rmmnn Heln 73 nhlnžitev ietike v in- nem zaPiranJu glavnega ventila pri vodon ogromno delo za uDiazuev jetiKe v m- ; kat a odslej n, potrebno več zajylfati.
dustrijskem Mariboru. Poleg tega pt:s;lja |	* Tombola! Sokol Maribor 1. priredi dne
PTL vsako leto večje število siromašnih \ 2. junija veliko tradicionalno tombolo na let-otrok na morje, da si tam okrepijo nem telovadišču v magdalenskem okraju, na
zdravje. Zanimivo je bilo tudi porodilo vodje akcije za protijetični azi! g. upravitelja S te nove a, ki je z zadovoljstvom ugotovi!, da so lani Mariborčani darovali nad S7.000 din za to prepotrebno bolnišnico. Sledile so volitve, pri katerih je bil izvoljen stari odbor z dr. Jurečkom na čelu.
UMETNIŠKI KLUB V MARIBORU
razpisuje za Umetnostni teden ,ki bo od 5. do 11. maja 1940, po tri nagrade za sledeče umetniške zvrsti in sicer prvo nagrado v znesku din 2000’—, drugo din 1000’—, tretjo pa din 500’—, za najboljše umetniške stvaritve,
1. Za najboljšo sliko, odnosno kip, ki bo razstavljen na umetnosUii razstavi Umetnostnega tedna s tem, da sc bodo v okviru nagrad dela odkupila.
2. Za najboljše novo delo iz književnosti, ki se naj predloži najkasneje do 1. aprila 1010.
3. Za najboljšo novo kompozicijo, ki jo je treba predložili do 15. aprila 1910.
4. Za umetniške produkcije izvajajočih glasbenikov y času od II. Umetnostnega ledna dalje: prijave je predložili do 15. aprila 1910.
5. Za najboljše odrske stvaritve v času od II. Umetnoslnega tedna dalje: prijave je predložili do 15. aprila 1010.
Klub si pridrži pravico določene nagrade rvišati ali znižati, združiti ali sploh ne podelili, kakor tudi spreminjati določbo lega razpisa.
Konkurirajo 'lahko samo umetniki z mariborskega kulturnega območja.
2.8 in 9.7UNI7A 1%0. *
m Sejmi spet dovoljeni. Banska uprava je dovolila prirejanje živinskih in svinjskih sejmov v Maribora, ker je nevarnost slinavke in parkljevke mlniia. Prvi živinski sejem bo 26., svinjski sejem pa 20. t. m.
m Mariborski ,,apostoli", starčki, ki so se udeležili včerajšnjega umivanja nog v stolnici, imajo skupaj «04 leta. Najstarejši je Jakob Mahajne, ki jc star 95 let.
m. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v
kar že sedaj opozarjamo ostala društva. Uprava Sokola t.
* »Grad sreče«, glavna kolektura državne razredne loterije »Putnik«, Maribor, Trg svobode — grad, vabi tudi Vas, da preizkusite svojo srečo! Opozarjamo na današnji oglas!
* Nogavice — pletenine (lastni izdelki), perilo itd. — Oset, poleg tržnice.
* Vse inozemske časopise, revije in modne žurnale dobite v knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova c. 13, le-
Lutkovni oder Sokola I. igra v ka- '°^on
sarnl kralja Petra I. na velikonočni po-,	nn„,
ncdeljek .,Vragov svak“. Začetek ločno ob ; HOTEL, KAVARNA, RESTAVRACIJA OREL
Vsakodnevna neg« zofe* mora postati za vsakega človeka ravno tako samo ob sebi umevna potrofoa kakor retine umivanje rok.
Morske in sladkovodne ribe, kuhinjske specialitete. Prvovrstna ljutomerska vina. Dvojno marčno, termalno, črno in belo pivo. Zmerne cene.
3. uri popoldne. Deca pridite polnoštevilno.
* Lepe trajne kodre z najnovejšimi aparati v salonu „DragIca“ na Aleksandrovi cesti.
* Glasbena akademija v Ljubljani 1)0 na
koncertu slovanske glasbe 3. aprila v Na-rodnem domu zastopana po najboljših slu- • ske svile. Oglejte si brezobvezno ravno-šaleljih. Predprodaja pri ,,Pulniku“. j kar dospelo zalogo v trgovini Jos. SHAJ.
* Ne odlašajte več s prijavo za krasen ' Maribor. Posebnost v kroju!
„Putnlk-ov“ izlet z brzovlakom na vele- | m Nočna lekarniška služba (od 23. do sejem v Milano (z obiskom Trsta, Bc-. vključno 20. t. m.) lekarna pri sv. Arehu,
lfi	Glavni	trg 20, tel. 20—05: Magdalenska
lekarna, Kralja Petra b-g 3, tel. 22-70.
Za sončne pomladne dneve so najbolj primerni plašči, iz prave AnglčSKe balon-
netk in Padove) od 14. do 18. aprila. Radi pravočasnega rezerviranja hotelov v Milanu je nujno potrebno prijaviti sc najkasneje do 30. murca. Prospekli in informacije pri ,,Putnik-u“ Maribor.
* Do velikega premoženja r neznatnim vložkom prideš dandanes edinole na ta način, da se udeležiš žrebanja državne razredne loterije, ki je pravkar zaključila svoje zadnje glavno žrebanje. V najkrajšem času se zopet prične novo kolo, tekom katerega bo razdeljenih velikih in majhnih dobitkov v skupnem iznosu 65 milijonov dinarjev. Kdor se hoče udeležiti tega plesa lioginje sreče, naj se nemudoma poda v našo hišo sreče in glavno kolekturo državne razredne loterije v bančno poslovalnico Bezjak v Mariboru, Gosposka ulica 25, kjer je že marsikdo dočakal svojo življenjsko srečo.
* DKW motorna kolesa in Adler dvokolesa, novi modeli, so dospeli in se dobijo pri M. Ozvatič, Maribor, Cafova 1.
* Piri ženah, ki več let trpe na težki stolici deluje vsakdanja uporaba naravne ,,Franz-Josefove“ grenke vode, zaužite zjutraj in zvečer po čelrtinki kozarca zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo „Franz-Josefovo“ vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ogl. reg. S. br. 30471/35
* Sokol Maribor II. Pobrežje ponovi na velikonočni ponedeljek ob 18. uri (6.) burko v treh dejanjih »Zdravnikov strežnik« s predigro »Oboleli stric«; po igri družabni večer. Igra priznani jazz.
Kino
* Grajski kino. Veseli velikonočni spored »Anton zath>ji“ Hans Moser. Smeh zabava in zopel smeh.
* Esplanade kino. Četrtek in petek kino zaprt, velikonočni spored najnovejši Hans Albcrs-ov film „Serean Bcrry“.
* Kino Union. Naš velikonočni spored ,,Vesela Skota“ z Stan Laurel-oin in Oliver Hardy-cm v glavnih vlogah. Salva smeha!
8 Zvočni kino Pobrežje 23., 21. in 25. marca prekrasni film nGvešniki v raju'1. Rezervirajte si pravočasno vstopnice!
Mariborsko gletiatme
Petek. 22. marca: Zaprto.
Sobota, 23. marca: Zaprto.
Nedelja, 24. < marca, ob 15.: ,,Navihanka". Znižane cene. Zadnjič. Ob 20.: „Gejša‘V
Ponedeljek, 25. marca, ob 15.: „Vdova Rošlinka“. Ob 20.: „Cigan baron“.
Velika noč v mariborskem gTedalTSeu. Ka velikonočno nedeljo prideta na oder dve zelo zabavni opereti: [»poldne »b zni:>aL n!h cenah in zadnjič „N>.vihanka“, zvečer pa izvrstna angleška oporcla „Gcjža“. Na velikonočni ponedeljek popoldne se ponovi znan& Golarjeva veseloigra „ydova UošIinka“. *veČer pa posebno priljubljena opereta .,Cigan baron“.
Radio
Potek, 22. marca.
Ljubljana. 19 poročila in napovedi, 19.40 O. Faure Balada za klavir in orkester, 20
VSEM NAROČNIKOM, INSEREN-TOM, ČITATELJEM IN PRIJATELJEM RADOSTNE VELIKONOČNE PRAZNIKE. UREDNIŠTVO IN UPRAVA »VE-CERNIKA«.
PRIHODNJA ŠTEVILKA »VECERNI-KA« BO IZŠLA V TOREK, 26. t. m.
postne pesmi, 20.30 godalni kvartet. 21.15 t/Iošče, 22 poročila In nato koj konec. — Beograd, 18.20 pl. gl., 19.40 narodne pesmi, 20.10 Mozartove kompozicije. 22 violinski koncert.
22.30 orgeljski koncert. — Solila. 18.10 narodna glasba, 19 koncert, 20 simfonična gl.« 21.55 lahka glasba. — Kalundborg, 20 duhovni koncert, — Droltwich< 20 koncert orkestra, 23 koncert kvarteta, 24 vesti. — Radio-Pariš, 18.15 komorna gl., 19.15 klavirski kon-ccrt. 20 lahka gl., 23.45 simf. gl. — Poste-Parisiene, 20.5 lahka gl., 21.20 pester spored, 0.15 Jazz. — Toulouse, 19.35 lalvka gl., 20.40 salonski orkester, 22.05 haletska gl., 23 koračnice. — Hilversum, 21.25 koncert orkestra in solistov. 23.10 duhovni koncert. — Milano,
21 Haydnov oratorij »Letni časi«. — Firenze,
19.30 komorna gl., 20.30 godalni kvartet, 21.45 simf. koncert. — Dunaj, 18 stara instrumentalna gl.. 18.40 serenade. 22.15 plošče. — Berilu, 20.30 koncert Bacha. — Bratislava,
19.30 simf. gl. (Haydn), 21 Mozartov Rc-qulem. 22.15 Čajkovskega VI. simf. v h-molu. — Beromiinster, 19.50 koncert verskih pesmi, 21.20 koncert na orgijah.
Sobota« 23. marca.
Ljubljana, 12 plošče, 12.30 poročila, 13.02 koncert RO, 17 prenos vstajenja iz Ljubljane,
18.15 Brahmsova IV. simfonija v e-molu, 19 poročila. 20 zunanjepolitični p'regled, 20.30 velikončne pesmi. 21.15 koncert RO. 22 poročila. 22.15 narodne pesmi. — Beograd,
14.30 glasba iz zvočnih filmov. 18.20 koncert, 19.40 narodne pesmi. 20.40 zabavni koncert,
22 prenos iz kavarne. — Soiija. 16.30 lahka gl. 18 narodna gl., 19 vokalni koncert, 20 RO, 22. pl. gl. — Kclundborg, 20 Wagnerjeva Opera TParsivaT«.' — Droltwich, 20 varietejski spored. 22.30 lahka gl, — Redio-Parls, 18.25 komorna gl.. 19 prenos iz opere, 24 epsmi in glasba. — Toulouse. 19.35 salonski orkester- 20.45 Ishka gl.. 23.30 vojaška gl. — Hilversum, 20.15 plošče, 21.15 mali orkester. 23.20 lahka gl. — Milano, 20.45 Wagnerjeva opera »Siegrried«. — Firenze. 19.30 odlomki Iz oper- 21 simf. koncert, 23.15 pl. gl. — Dunaj, 17.10 lahka glasba, 18 koncert solistov.
20.15 Operetni večer Leharja in Linckeja. — Bratislava, 19.30 godba na pihala. 20 pester spored- 20.20 pozdrav pomladi. — Beromiin-ster, 18.20 klavirski koncert. 20.15 Sain-Snensova opera »Henrik VIII«.
I Zopet se Vam nudi priložnost!
Tisoči in tisoči so prejeli v zadnjih tednih ob priliki glavnega žrebanja državne razredne loterije lepe dobitke in tisoči se vedno radi udeležujejo žrebanj razredne loterije. To je tudi za Vas edina pot, da pridete z neznatnimi izdatki do velikega premoženja* Prodaja novih arsčk za 40. kolo državne razredne loterije se je že pričeia< Kdor bi bil rad tudi med srečnimi dobitniki, naj pohiti v našo hišo sreče in glavno kolekturo drž. raziedne loterije
Banlno poslovalnico BEZJAK, Maribor, Gosposka ulita St. 25 - Telefon Sl. 20*97
kjer Vam je na razpolago velika izbira novih srečk. — Cela sreSka stane din 200’-, polovica din 100’— in četrtinka din 50*—
soboto, 23. t. m., od 12. ure (opoldne) dalje in v nedeljo, 24. t. m. ves dan do 24. ure g. dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova 12, in v ponedeljek, 23. t. m. g. dr. W a n k m U11 e r Alfonz, Maribor, Frančiškanska ulica 8-III.
m Trgovine bodo nu velikonočno solio-lo odprle ves dan brez opoldanskemu od-tnora do 17. ure, delikatesne trgovine na do 19. ure.
m Zanimiva obsodita. Sodišče je obsodilo Mariborčanko lileonoro Amhroseh, vrtnnr-ko s Koroške ceste, na 20 lel robi je.
m Siniinoucvarno je poikodovun prof. dr. Rieger. Id ga zdravijo v bolnišnici.
* (Irlp, Mortlrana vina, avtoeestu.
* Delni plaSCI iz prave angleške balonske svile, ravnokar dospela velika zaloga v modni Irgovini Jos, SraJ, Maribor, “osebnost v kroju!
Sooi«*
Siv SLAMJA : I8SK MARIHOH
Na velikonočni ponedeljek bo nu stadi-0,m SR Železničarja ob 15.30 otvoritvena nf>gomi>lna lekmu letošnje sezone mod ftonijiniH nasprotnikoma V predtekmi uro
popre je se bosta srečali juniorski enajsterici.
s Mariborski plavalni klub. _ Obvezni članski sestanek bo v sredo, 27. marca. ‘Jo 11), v Aljaževi sobi bolela Orel. Dnevni jjjd; Zimski treningi in spored za lelo
Velikonočno premirje" v strelskih Jarkih 1916
„Ej, bratje, čemu naj se mi Slovani pobijamo med seboj?"
Potem, ko sem še popreje tam gori pri Zgornjem Dravogradu kot poveljnik obrambne baterije ovrgel nadvojvodovo postojanko, so me kar brzojavno odpravili na laško fronto k havbicam, od tam pa na gallško fronto.
Vkopani smo bili pr! Burkanowu ob Stripi. Na katoliško Veliko noč se Rusi niso ozirali. Nasprotno, naperili so prav živahen artilerijski ogenj tudi kar na p.ocesijo. Med drugim so v naši bližini z granatami ubili celo družino. Vse drugače pa je bilo potem pri pravoslavni Veliki noči. Toda Šc pred tem moram nekaj pojasniti. Naše poveljstvo je bilo čudno skrpucalo:	poveljnik fanatičen
Luegerjancc, njegova »desna roka« poročnik dunajski, a rač. podčastnik Češki Žid. Jaz, k! sem kot štabni ognjlčar opravljal posle nižjega Častnika, sem bil že z dodelitvijo k tej bateriji zapisan smrti. Le v tem si niso bili še na jas-nom, kako bi me spravili na oni svet, ne da bi si še bolj umazali svojih rok. V ta
ta Velika noč. Dobili smo nenavadno bogato zalogo velikonočnih daril. Toda ugotovil sem, da je njih pretežna večina namesto navzdol (za moštvo) izginila navzgor. Najteže pa so pogrešali tobak, zlasti cigarete. Ker sem pred tem ugotovil tudi še druge manipulacije, sem se odločil, da to sporočim po zanesljivi osebi na Dunaju nekemu listu, ki je kljub cenzuri znal uporabiti tudi taka poročila (seveda brez navedbe kraja in imen).
Tako sem računal jaz. gospodje pri poveljstvu pa tako, da mj že ni bilo več mogoče se osebno udeležiti znamenitega zgodovinskega dogodka tam zunaj ob naši strelni črti, nasproti kateri so bili vkopani Rusi. Vendar pa sem o dogodku bil dobro poučen. Rusi so namreč v spomin na to Veliko noč kar na svojo roko sklenili — premirje. Vse je bilo tiho in mirno, tudi na naši strani. Rusi sO se pojavljali v gručah iz strelskih jarkov in dajali znamenja začasnega
namen jim je prišla kot dobrodošla baš | premirja. Naši so bili nekaj časa v dvo-
mu, da ne bi bilo kakšne zvijače. Ker so pa Rusi le prihajali bliže in ponujali oziroma kazali razne dobrote, ki jih naši niso imeli, so jih pustili v naše jarke, a naši so nasprotno prehajali v ruske. Največje veselje so Rusi doživljali, ko so na naši strani našli tudi Slovence in nekatere druge Slovane. »Ej bratje, čemu tiaj so mi Slovani pobijamo med seboj?« .,. Nič ni pomagalo, da so bili na naši strani nemški častniki, ki so skušali onemogočiti to prisrčno velikonočno idilo. Želja po miru, po človečanstvu, je bila močnejša kot vsi drugi pomisleki. Bojišče se jc kar ob sebi spremenilo v tabor ljudske veselice. Žal, so na sosednjih oddelkih baje madžarske postojanke na grd način zlorabile rusko miroljubnost. 'Drugi dan so se Rusi maščevali z bobnečim ognjem, dočim smo mi imeli še mir, ki pa je moral biti prekinjen, ker ie za dogodek doznalo tudi armadno po* veljstvo in so od tam prihajale ostre odredbe zoper slične poskuse.
Fran P o d g o r j a n
Zenski Kek
Velikonočno razpoloženje
Lotos je Velika noč res pravi praznik Vstajenja. Letošnja zima, ki nas jc res obupno pestila, je odnehala baš v dneh, ko se pripravljamo na velik in vedno lep pomladanski praznik. Vstala je izmučena priroda, vzbrsteli
Etn N A KONFEKCIJA
MARIBOR
PRINAŠA VEDNO NAJNOVEJSE ,
so prvi znanilci pomladi, skušajoč nadoknaditi to, kar so zamudili, da nam vsaj za silo priredijo za Veliko noč v prirodi ono prikupno pomladansko sliko, ki smo je vajeni izza prejšnjih let. Saj smo je tako potrebni in željni po dolgi, mrzli in neprijetnosti polni
zimi.
Prvo toplo sonce nas je zopet oživilo, nas je zopet napolnilo z nado v novo življenje. Tema je za nami, zopet gremo soncu naproti, v rastoči dan. Počasi se otresamo malodušja in črnogledosti, ki ju rodi zimski mrak in se počutimo kakor mlado brstje, ki si je kljub težavam nabralo novih sokov, novih moči in jasnejših pogledov v nastajajoči dan.
Zvonovi pritrkavajo in v naših dušah je lepo. Velika noč je, in kar je bilo. je pozabljeno in daleč za nami, kar nas pa še čaka, je morda blizu, morda daleč, toda za enkrat neznano, vsekakor pa odrinjeno, kajti sedaj slavimo le praznik Vstajenja, vsakdanjost prihodnjosli pa nam itak ne uide, čemu bi si z njo že sedaj kvarili lep in sončen dan.
Ko sedamo za velikonočno mizo
Dan za dnem sedamo za mizo, da pouči jemo svoj bolj ali manj skromen dnevni obrok. To delamo že tako mehanično, da ob tem sploh ne razmišljamo. Gospodinja skuha, treba je pojesti kar pač je in iti zopet po opravkih. Vse poteka brez vsakih posebnosti.
Drugače je za Veliko noč. Gospodinja kakor člani družine sedajo za velikonočno mizo s popolnoma drugim razpoloženjem nego ostale dni. Vse je bolj praznično, vse se vrši počasneje in z večjo slovesnostjo. Vsi pa sedajo zal mizo v nekem pričakovanju. Družina seda za mizo v pričakovanju, kakšna presenečenja in dobrote jo čakajo, gospodinja pa z napeto radovednostjo hiti z očmi od obraza do obraza, pričakujoč dobre besede, pohvale ali kritike.
Gospodinji, ženi, materi roji veli-
konočna miza že 2—3 tedne pred Veliko nočjo p oglavi. Ona ve, da družina razmišlja manj, pričakuje pa več, nego je ona večkrat v stanju nudili. Družina, zlasti otroci, samo vedo, da je velik praznik in je samo ob sebi razumljivo, da mora biti miza bogato obložena.
Nepotrebno jc govorili, koliko skrbi in trpljenja gre preko naših mamic, preden sedejo za velikonočno mizo. Izmučene so, in vendar morda one najbolj uživajo, če vidijo okoli sebe zadovoljne in hvaležne obraze. Marsikje letos ne bo velikonočna miza tako obilno obložena kakor lansko leto, lo-da kar bo na njej, bo pripravljeno z ljubeznijo, in z ljubeznijo naj bo tudi sprejeto. To bo največja nagrada in pisanka gospodinji in bo ustvarila za mizo pravo velikonočno razpoloženje.
Maži vrtovi nas kličejo • pomlad je tu!
Iz dneva v dan pri|>eka sonce topleje in končno nas vendarle zapušča zadnji sneg. Vrtovi z ugodno lego imajo že lepo suhe grede. Zemlja opojno dehti in nas vabi, da položimo vanjo seme.
£e nekaj dni hodijo pridne gospodinje na vrt ter preizkušajo zemljo, če je dovolj suha. da bi pričele z delom. Čas je, da se pričnemo brigati za svoj vrt, kajti le zgodnja zelenjava človeka razveseljuje in ima svojo ceno.
Predvsem jc nastopil čas za gojenje sadik. Če ho vreme količkaj ugodno, in če je tudi lega vrta ugodna, potem lahko sejemo že kar na planem. Zem-
ljo moramo seveda pognojiti s prvovrstnim gnojem (po možnosti s konjskim), ker le lak gnoj hitro deluje in zemljo močno greje. Kdor pa hlevskega gnoja nima, naj uporablja umetno gnojilo (najboljša jc mešanica, ki je primerna za raznovrstno zelenjavo). Z umetnimi gnojili gnojimo dvakrat: prvič ob prekopavanju, drugič pred setvijo, toda vsaj teden dni poprej. Ko je seme posejano, je treba setev tudi škropiti, a ne preveč in le z mlačno vodo.
Tudi za sajenje sadnega drevja, le-potičnega grmovja in drugih dreves je I sedaj čas. Rastline, ki smo jih sadili
v jeseni, pa moramo sedaj zalivati z mlačno vodo.
Napočila je tudi doba cepljenja. Za koščičasto sadje je sedaj zadnji čas, ostalo lahko preložimo do prve polovice apr!ia.
Jagode, beluše in druge trajnice je treba plitvo prekopati, korenine pa pokriti s suhim, starim hlevskim gnojem. Cvetice-trajnicc, ki rasto že več let na istem mestu, presadi in razmnoži. S sadnega drevja pa poberi vso preostalo listje in ga sežgi, da uničiš tam skrivajočo se golazen.
Kuhinja
Dobri keksi. 50 dkg moke, 15 dkg sladkorja, 10 dkg presnega masla, 1 cek> jajce, 2 rumenjaka,' 2 del sladke smetane, 1 žlico ruma in pol pecivnega praška zamešaj v testo, ga razvaljaj, nabodi z vilicami in izreži kekse, katere spečeš v pečici.
Piškotni zvitek. Mešaj 5 rumenjakov in 11 dkg sladkorja, da dobro naraste (vsaj četrt ure), primešaj žličico drobno zrezanih limonovih lupin, sneg 4 beljakov in 10 dkg moke. Namaži testo na pomazano in z moko potreseno pekačo za po! prsta na debelo in speci. Pečeno testo na pekači urno obrni in ga pomaži z mezgo, orehovim nadevopi ali s kakšno gostejšo kremo; nato postavi pekačo s testom za nekaj minut v pečico, da postane mehko. Testo zvij kakor zavitek kolikor mogoče hitro in tesno, da nastane podolgasta klobasa. Ko se ohladi, jo prelij s čokoladnim ledom. Predno serviraš, razreži na mezinec debele rezine.
Torta iz ajdove moke. Mešaj pol ure 14 dkg sladkorja, 4 rumenjake in drobno zrezane lupine polovice limone; nato prideni sneg 4 beljakov in 14 dkg ajdove moke. Ko vse skupaj narahlo premešaš, stresi torto v pomazan tortni model in peci počasi v srednje vroči pečici tri četrt ure. Drugi dan torto prereži in namaži po sredi s poljubno mezgo ali s kakšno kremo. Nato oba dela zopet zloži in potresi po vrhu s sladkorjem ali pa oblij torto s kakim ledom.
Pomladanska torta. Mešaj 14 dkg presnega masla in prideni, ko naraste, 14 dkg sladkorja z vaniljo. Ko si zdaj že deset minut mešala, primešaj iz 4 beijakov trd sneg in z njim 14 dkg fino zrezanih mandeljnov in 6
dkg moke. Vse to dem v pomazan modei in peci v srednji vročini približno tri četrt ure. Ohlajeno torto oblij s sledečim ledom: Mešaj 3 rumenjake; ko dobro narastejo, jim pridem 14 dkg sladkorja z vaniljo. S tem oblij tori o in jo potresi z olupljenimi ter sesekljanim pistacijami.
Ocvrt telečji jezik. Svež telečji jezik skuhamo, olupimo in počakamo, da se dobro odcedi, nakar ga narežemo na prst debele rezine, ki jih pomočimo najprej v razžvrkljan jajce, nato pa še v presejane drobtine. Rezin ocvremo potem na vroči masti.
Praktični nasveti
Ako potrebuješ samo beljak, napravi v olr ozka konca jajca luknjici, ki bosta natančm druga nasproti drugi. Ako pihaš v jajce, izteče beljaka, kolikor ga potrebuješ, rumenjs1 pa ostane nepoškodovan v lupini ter ostane še več dni svež. Velja pa to samo za sveža jajca, ki imajo rumenjak še lepo ločen od beljaka.
Ozke steklene posode, katerim z roko ne moreš seči do dna, osušiš, ako zviješ primerno veliko polo pivnika v tanek zvitek. Vtakni ga v posodo ter podrgni z njim malo po steklenici in takoj bo suha.
Da hitro zmehčaš presno maslo, ga položi v skledo, ki si jo poprej segrela, potem ga z lahkoto umešaš.
Odrezane rezine šunke postanejo neznatne in sive, če stoje dalje časa na prahu. To se zgodi posebno pri oni šunki, ki ni bila dovolj nasoljena in posušena. Zato nastrgaj fino nekoliko slanine in jo z nožem pomaži preko rezin. Šunka ostane sveža in rožnata, ker slanina zadržuje prihod zraka.
Pri težavah vsled hemoroidov
pomagata že 1 do 2 Leo-piluli, če jih jemljete po jedi. To sredBtvo pomaga že po petih, šestih urah do lahkega in prijetnega odvajanja.
Oglas reg. pod Sp. br. 969 od 28. X. 1938
Leo -
»ninfl
Pomladansko urejevanje garderobe
Težko smo pričakovali pomlad in smo jo konično le dočakali. Sonce postaja iz dneva v dan toplejše, zimska obleka nam postaja nadležna. Treba se bo preleviti, našo garderobo pa znova urediti za topli čas. Na žalost mnogi spomladi obleko dobesedno odvržejo in jo puste vse leto ležati tam, kjer so jo pač odvrgli. Obleka jc izpostavljena vsemu najslabšemu, kakor da bi ne vedel vsakdo, da se bo zima zopet povrnila in da bo težko kupiti novo obleko. V najboljšem slučaju vasi vse leto neočiščena v omari med poletno obleko.
Ob nastopu prihodnje zime pa seveda sledi zasluženo presenečenje. Obleko privlečemo na dan vso preluknjano. Dragocenejša je, bolj je zdelana. Molj je izbirčen in si poišče najboljše komade. Išče krzno in volno.
Iz tega je razvidno, da moramo zimsko obleko previdno shraniti. Predvsem ne sme biti v omari med drugo obleko. Vzami velik zaboj in ga znotraj obloži s časopisnim papirjem. Vonja po tisku molj nc mara. Dobro je, če še poprej pomažeš notranjost zar boja s terpentinom. Preko časopisi razgrni rjuho iz domačega platna, nato pa prični vlagati obleko. Med posamezne kose vlagaj v krpice zavit naftalin, sivko ali rožmarin, stolčen poper, v terpentin namočene pivnike ali časopisni papir. Zaboj nato dobro zapri in postavi v suh, zračen prostor. Shranjuj pa na ta način le očiščeno in presušeno obleko. Če ravnaš tako, ti čez poletje obleka ne bo v napotje, imela boš pa zavest, da je varno spravljena.
FLORENCE RIDOELL
LJUBEZEN NA EKVATORJU
ROMAN
29
Še Glen si je morala priznati, da je bila v tem glasu velika bolest. S pomilovanjem je zrla na strto postavo v naslonjaču. Ne, sedaj ni mogla primerjati te Elize z ono Elizo, ki je tako hladnokrvnim osvajala moška srca in jih potem smeje zavrgla. Mala m uboga se ji je sedajle zdela, uničena in izgubljena, kot otrok, ki si domišlja, da je bil krivično kaznovan.
»Nikar... prosim vas, ne jočite več... ne, nikar ne jočite!« Zena, ki je zmagala, se je sklanjala nad ženo, ki je izgubila, m v srcu se ji je oglašalo sočutje.
»Saj ne vem, kaj naj počnem,« je dejala Eliza v solzah. »Menila sem, da bo vse dobro, ko pridem sem. Zdaj pa...« je izbruhnila v še hujši jok.
»Ali vam lahko s čim pomagam? Vem, da bi tudi Filip želel, da vam pomagam,« je zvenel Glenin glas zelo vljudno in sočutno.
»Vi, vi ste njegova žena! Zadnji človek, o katerem...« ni mogla končati stavka. Razburjeno je vstala in se ostro zagledala v Glen. »In zakaj je vzel prav vas? Saj vas vendar ni mogel...«
Glen je sama našla zadnjo besedo tega stavka.
»...imeti rad, ste hotela reči?«
»Ne! Ni vas imel rad! Ni vas ljubil!«
Glenison je znova zasovražila to žensko. Da, sicer pa ima morda prav!
»Pustiva to vprašanje. Dobro veste, da je to najina zasebna zadeva,« se je Glen le stežka obvladala. Njen mirni glas pa je še bolj razdražil Elizo.
»Ne! Gotovo vas ni ljubil! Niti z besedo vas ni nikoli omenil. Mene je ljubil! Mene, vam pravim! In jaz sem ljubila njega! Vrnila sem se k njemu!«
»Domnevam, da ste to storila nekoliko prepozno.«
»Ne, saj ne sme biti prepozno! Ne sme in nc sme! Morate se ga odreči! Hočem ga nazaj, za vsako ceno ga hočem! če ga ne dobim — vam rečem — se ubijem!«
Glen jc čutila, kako se ji krči srce. Ne, to ženo mora nekaj težiti. Navadno govorijo služkinje o tem, kako se bodo ubile, če ... če ... Položila je roko na Elizi-tio ramo.
»Kaj je? Kaj sc vani je primerilo? Povejte mi!
»Ne. ne! Ne morem!« je iedva slišno rekla Eliza.
»Morate mi povedati, in sicer iakoj!«
Temu glasu Eliza ni mogla odoleti, postala je kot bitje brez lastne volje, nezmožna nadaljnje borbe z Gleno.
»Filipov bo otrok, ki ga pričakujem!«
Glena je sicer slutila nekaj podobnega. Vendar pa je bil to le prehud udarec. S težko bolečino v srcu se jc skrušila v sosednji naslanjač. Potlej sta obe dolgo sedeli, vsaka zase, tiho, brez besede.
»Ne vem, kaj naj počnem. V vodo pojdem. Težko mi je, ker vam vse to pripovedujem, a si ne morem pomagati. Oh, ko bi mogla vsaj videti Fila...«
Glen je prišla spet do zavesti.
»Ni mogoče! Tega mu ne smete povedati! Prehudo je bolan. To bi bila njegova smrt!«
V Gleni je spet prevladala borbena sila. Da, bojevala se je za življenje, ki ga je nosila pod srcem, in za moža, ki ji jc bil sedaj z vsakim dnem bliže. Njen po vseh postavah prijateljstva, zakona in materinstva. Ona je šele osrečila Filipa, in ne ta krhka postava, ki je pred njo. Nc, tako izlepa ta žeha ne bo ukradla otroku očeta! Toda biti mora zelo previdna. Filip tega ne sme izvedeti! Niti sedaj in nc kdaj kasneje. Sama bo poskrbela, da bo tudi Eliza molčala. Vročično jc iskala primernega izhoda.
In nenadoma jc tudi Glen povedala Elizi celo svojo zgodbo.
»Torej, vidite — vaš predlog je nesprejemljiv. Jaz Filipa ne morem pustiti. Naj se zgodi kar koli, pri njem moram
ostati že zaradi otroka. Moja pravica do njega je močnejša od vaše. Pa tudi če bi privolila v ločitev, bi to ne šlo tako naglo izpod rok. In zakaj bi kaj takega sploh poskušala? Filip je zdaj moj. Polagoma vas pričenja pozabljati. Ob moji strani je vsak dan srečnejši. Težke dni je preživel. Ali hočete spet uničiti njegovo življenje in še mojega, zdaj, ko sc nama je pričela smehljati sreča? Imela ste priložnost, zakaj niste ostala pri njeni. Takrat ste ga zavrgla, onesrečila ste ga. Ali ga hočete sedaj še bolj uničiti? Ne, nimate pravice! Tedni bodo minili, predno si bo opomogel po bolezni!« Glen je govorila hladno, mirno in s posebnim poudarkom pravice in samozavesti.
Eliza se jc hlipajoč zazrla vanjo ter nepremično poslušala.
»Od tjfiid morate! Pomagala vam bom! Imam dovolj denarja. Pet sto liber vam dam. Kasneje, ko boste potrebovala, pa še več. Toda priseči mi morate, da o tem ne poveste Filipu ničesar, če mu kaj zinete, ne dobite od mene niti pennyja več. On sam pa nima denarja, kar sama veste!«
Polagoma se je Eliza vzravnala ter si pomela vlažne oči. Bila ic žena, ki si dolgo ni trla glave, ampak je pograbila prvi žarek upanja. Na široko je pričela pripovedovati o svojem življenju izza zadnjih mesecev.
(Dalie.)
gr «, k,,
jaSfJlFVf
lah@¥$Sco življenje v Pragi
Praga je .bila tudi svoje dni le redkokdaj pozorisče velikih mednarodnih šahovskih prireditev. Kljub temu pa je treba reči, da je Praga šahovsko nenavadno razgibano mesto. Tu je na desetine in desetine klubov, ki so odlično organizirani ter imajo številno članstvo. Praški šahovski amaterji igrajo zelo močan šah; v posameznih klubih pa so razvrščeni češki mojstri, tako Opočensky, Fol-tys, Pelikan, dr. Skalička, Pokorny itd. V njih imajo amaterji dobre učitelje in mentorje. Mimo tega imajo češki šahisti tudi svoje glasilo >Šach«.: (kdor bi ga hotel naročiti, evo mu naslova: Administraee »Šachu«, V. Jareš, Praha—Sporilov č. 849; Izhaja mesečno ter velja na leto 48 čeških kron), ki je prav dobro urejevana šahovska revija ter tudi dokaj informativna.
Letošnja zimska šahovska sezona je bila v Pragi kljub vojnemu stanju zelo živahna. Poročila pravijo, da so se ljudje vrgli na šah kot nobeno leto prej. Po mnogih že zaključenih prireditvah je sedaj še v teku spominski turnir Dobruskega za klubska prvenstva, ki se ga udeležujejo skoraj vsi praški klubi. Po dosedanjih kolih sta na čelu tabele Oficirski in Poštni šahovski klub. Iz 5. kola turnirja prinašamo naslednjo partijo s 1. šahovnice med kluboma Oficirski in Dobrusky.
3.	Damin gambit Beli: Pokorny	črni:	F. Prokop
1.	d4, d5 2.	c4, e6 3. Sč3,	Sf6 4. Lg5, Le7
5. e3, Sbd7 6. Sf3, 0—0 7. Tel, c6 8. Ld3, dxc4 9. Lxc4, Sd5 10. L:4 (poteza je prišla že nekoliko iz prakse, običajno se igra 10. Lxe7. Aljehinova poteza 10. Se4 pa menda ni najboljša), Sxf4 11. exf4, a6 (priprava za b5 in c5) 12. 0—0, Sb6 13. Lb3, Sd5 14. Dd2, Ld6 15. g3, Sxc3 16. Dxc3!, De7 17. De3, Ld7 18. Tfel, Lb4 (grozilo je f5) 19. Te2, Dd6 20. Sg5, Tad8 21. a3! (lovcu odvzame polje e7) La5 22. Se4, Db8 23. Dd3! (poskus oslabitve kraljevega krila. Na g6 bi slediio 24. d5! z grožnjo Sf6+ in Dd4), Da7 24. Sg5, g6 25. g4 (z	grožnjo	Dh3),	Kg7	26. f5! (z
grožnjo f6+;	v črni	tabor	vdre	sedaj bela
trdnjava);, exf5 27. Te7, Lc8 28. Sxf7, Td4
29.	Dg3! (odločilna poteza, po kateri črni nima več izbire), Te4 (še edini lek proti grožnji De5+) 30. Txe4 (nekoliko krajša pot bi bila 30. Se5+, Kf6 31. Dh4+, g5 32. Dxh7 s skorajšnjim matom), Txf7 31. De5+, Tf6 32. De7+, Kh6 33. Dxf6, fxe4 34. g5+, Kh5 35. Ldl-r, Lg4 36. Lxg4+, Kxg4 37. h3 + !, Kh5 38. D?4 in črni preda. (Glose Pokorny.)
V Pragi igrajo vsako leto tako zvani spominski turnir Kautskega. Letos je. bil zaradi klubskih homatij nekoliko slabše zaseden kot običajno, ko so se ga udeleževali tudi mojstri. Zmagal je Dobiaš z 12 točkami, prese-
netil pa je mladi Nemeček, ki je z 10 in. pol točke zasedel'drugo mesto. S turnirja naslednja partija:
34. Siciljacka Beli: Krylov	črni:	Nemeček
1. e4, c5 2. Sf3, d6 3. d4, cxd4 4. Sxd4, Sf8 5. Sc3, e6 6. Le3, Le7 7. Lb5+, Sbd7 8. a4,
0—0 9. 0—0, Se5 (izguba tempa, ki da belemu priliko za napad s kmeti) 10. Le2, Ld7
11. f4, Sc6 12. Sb5, Db8 13. Dd2, Td8 14. Tadl, Le8 15. f5? (prenagljeno, za utrditev napada je bilo potrebno g4 ali Lc4. Črni dobi sedaj za skakača idealno polje na e5), Se5 16. Lf4, Dc8 17. De3, a6 13. Sd4, Ld7 (črni se je osvobodil ter že grozi z d5 in Lc5) 19. Dg3, exf5 20. Lxe5, dx.e5 21. Sxf5, Lxf5 22. Txf5 (previdnejše bi bilo exf5), Txdl f
2.	Lxdl, Lc5+ 24. Kfl, Sxe4! 25. Dxe5, Sxc3 26. bxc3, g6 27. TS4, Df3 28. Tc4, bo
29. g3? (po tej napaki se bitka konča v nekaj potezah. Z 29. Te4 je imel beli ob neenakih lovcih precej izgledov za remiš), Te8!
30. Df4, De7 31. Lf3, De!+ 32. Kg2, Te5!
33.	Te4, Df2+ 34. Kh3, Dfl+ in beli preda, ker izgubi najmanj figuro.
Med številnimi klubi je kot zadnji zaključi! svoje klubsko prvenstvo šk »Aljehin«. Klubsko prvenstvo je osvojil z 11 točkami prof. Červeny, dočim sta drugo in tretje mesto delila dr. Dostal in major Hromadka. S tega turnirja je naslednja zanimiva partija:
35. Aljehinova obramba Beli: Burda	Črni:	dr.	Dosta!
1. e4, Sf6 2. e5, Sd5 3. Sf3, d6 4. Lc4, Sb6
5.	Lxf7+ (zanimiva, toda nekorektna žrtev), Kxf7 6. Sg5+, Kg8 (Ke8 ne gre zaradi e6 in Df3, nakar bi črni moral vrniti ob slabši poziciji figuro), 7. Df3, De8 8. e6, gG (edino, na h6 sledi Df74- in mat) 9. Sc3, h6 10. Sb5!, Sa6 (ne hxg5 zaradi 11. Sxc7 in dama je izgubljena) 11. Sf7, Dxb5! (najenostavnejše)
12. Sxh6+, Kh7 (ne Lxh6 radi Df7+ mat; na Txh6 pa sledi s 13. Df7+ večni šah) 13. Df7+, Lg7 (Kxh6 ne gre radi mata po 14. d4+ itd.) 14. d4, TE81 15. D::e7, Lxe3 16. Le3, Tae8 17. Dh4, Dh5! in beli preda; dama zaradi grožnje Lc4 ne sme z mesta.
TURNIR V BUDIMPEŠTI
Na tem mestu smo že 2. t. m. poročali, da bo v proslavo 70-letnice madžarskega velemojstra Geze Maroczyja prirejen v Budimpešti turnir, ki se ga poleg, petih madžarskih mojstrov udeleži tudi bivši svetovni prvak dr Euwe. Naknadno smo sedaj še izvedeli, da se turnirja udeleži tudi jugoslovanski prvak in velemojster dr. Milan Vidmar. Z njegovo udeležbo bo postal turnir izredno močan
Imena dr. Vidmar, dr. Euvve in Ladislav Szabo v svetovnem šahu mnogo pomenijo, borba med njimi bo zatorej izredno zanimiva. V splošni letargiji, ki, je. zavladala v .-šahovskem svetu, lahko torei pričakujemo zanimiv dogodek Po napovedih, ki smo jih doslej posneli iz »Dc Schaakv/ereld«, prične turnir že^. marca.-
Velikbnočni pirh. '.
Navadno štejemo skakača za najlažjo figuro ter nam je lovec dragocenejši. Vendar pa je taka presoja včasih zelo napak, zakaj pozicija je tista, ki daje posameznim figuram vrednost in njih dinamično silo. Tako je na priliko lahko tudi skakač v določenih pozicijah strahovito orožje, čudovito in skrivnost-
no. Poglejti si na
m	'	■"
1 i
. * č t
mm
fm;
m-
Beli vleče in zmaga
diagramu studijo, ki "jo	je lanško
leto	objavil	v
italijanski šahovski reviji »L’Ita-lia Scacchistica« znani milanski komponist Unt-berto Gandolfi. — Beli:	Kal,	Dfl,
Sc5, c2, e2. Črni; Kc7,	De5,	Le6
b5, b7, d4, e4. In beli naj zma-
ga v tej poziciji? V slabši poziciji je in materialni izgubi. Torej izgubljen? Poskusimo! Pozicija je zanimiva in skriva v sebi presenetljivo rešitev in celo zmago. 1. Df4! (neverjetno, kaj? In prav v tej žrtvi dame je
ključ rešitve. Na 1 Dxf4 2. Sxe6+ in 3.
Sxf4 beli s figuro več še zmaga, ker črni ne more zamenjati vseh kmetov) 1.... Kd8 (edina poteza. Zdaj pa spremljajte skakača na njegovem krožnem potovanju, brez dvoma vas bo zadivil) 2. Sx24+, Kd5 3. Sf6-t-, Kd6 4. Se3 +, Kdo 5. Se7+, Kdo 6. Sxb5 + . Kdo 7. c4 +!, dxc3 e. p. 8. e4 + , Dxe4 (dama je v vsakem slučaju izgubljena. »Vrtoglavi« skakač jo je ugonobil) 9. Sxc3+ in beli dobi. — Verjetno lep velikonočni šahovski pirili, kajne?!.
TURNIR V CURC-IU
V Curihu je bil pravkar, zaključen domač švicarski turnir. Prvo inesto je nasedel s J3 tečkami in 100 odst. uspehom švicarski prvak Grob, tesno za njim se je plasiral Ehrat z 12, nato Sshneider 3, Camerzind 8 >n pol • itd »Neue Ziircher Zfitung« posebno podčr-j tava presenetljiv asoeh, mladega Ebrata, pioj-' strr švicarskega delavskega šahovskega okrožja, ki je izgubil le partijo ;»r<‘t'.Grobu, 'vse ostale pa dobil s pozicijsko igio, ki jo 1 prav močno obvlada.
CELJSKI ŠK—ŠK GADERJE 7 : 1
V nedeljo sta se srečala oba finalista v celjski (B) skupini Celjski šah. ldub in Šah. klub Gaberje. Po zelo napeti igri je zmagal CŠ1C nad Gaberjem v nepričakovanem razmerju 7.: 1. Posamezni rezultati so naslednji (prvoimenovani so člani CŠK): inž. Sajovic— Cšorgo F. 1 - : 0, Diehl—Rajšek 1 : 0, Fajs— Csorgo E. 1 : 0, Tavčar—Habenšus 1 : 0 Rupar—Golja 1 : 0, Grašer—Mirnik 1 : 0, Kocmur—Esih G : 1, dr. Čerin—Regner 1 : 0 Revanžna tekma bo v nedeljo, 31. t. m., <ven-dar ni nobenega dvoma, da bi CŠK ne izšel iz .končne borbe kot zmagovalec v celjski skupini, kajti nihče ne more verjeti, da bi Ga-berčani dobili revanžno tekmo v razmerju 8 : 0. Tako se bo 28. aprila potem srečal CŠK z zmagovalcem iz mariborske skupine (A).
š. V Nemčiji so bile pred nedavnim ogromne šahovske tekme v Leipzigu, na katerih je nastopilo okoli 900 igralcev. Letošnje prvenstvo Berlina je osvojil Fritz Samisch pre-i Richterjem in Relstabom.
Šshovsk! klub	'
V društvenih prostorih Udruženja jug. narodnih železničarjev in brodarjev je bil v nedeljo lepo obiskan občni zbor Šahovskega kluba UJNŽB »Vidmar«, ki ga je vodil predsednik g. Cafuta. V obširnem poročilu je prikazal 10-letno delovanje šahovske sekcije UJNŽB, ki se je letos preimenovala v ŠK »Vidmar«. Od prvih in skromnih začetkov se je klub s podrobnim organizacijskim delom dvignil na današnjo višino ter zavzel v Ma riboru vidno mesto, tesno sodelujoč z obema ostalima mariborskima šah. kluboma. Mnoge interne in zunanje prireditve pričajo o marljivosti kluba, ki se hoče ob svojem vstopu v drugo desetletje še močneje afirmirati. Iz tajniškega poročila g. Nosana je bilo razvidno živahno poslovanje klubskega vodstva, kjet zaslužita še prav posebno priznanje predsed nik g. Cafuta in gospodar g. Hvalič. Marljivi blagainik g. Lukeš je sicer v svojem poročili' nekoliko tarnal, kot pač tarnajo vsi društveni blagajniki, vendar pa je izkazal še nekaj prebitka v klubski blagaini. Po revizorskem poročilu g. Andiča so sledile volitve, pri katerih je bil "ponovno izvolien za predsednika Ca fnfa. za podnredsednika urednik ^Večernika« F. Gerželj, tajnika Nosan, blagajnika Lukeš ža gospodarja Kva!!č in revizorja Kukovec in Marvin. V tehnični odbor pa je bil izvoljen -kot vodia sr. Raihs^erger ter člani Kukovec Mišura in Gerželj. Pri slučajnostih se je razvila obširna debata o nekaterih vznodbudnih predlogih o bodočem delovaniu kluba. Igralni dnevi no ostali neiznrpniep^ni, t. j. ob torkih in četrtkih od pol 20. dalje.
‘	VvVVVN-NAAAVuVvVuVv^VVAA/vVVA‘vVvV>AA,V
več tresle.	|
Potem rešujem drugo in tretjo enačbo. Sigurnejši sem. Vneto seštevani in množim ter prosim Boga, da mi nakloni srečno krajšanje. Hitim ter si odmikam lase,' ki mi silijo v oči.
Profesor opomni dijaka; ozrem se po razredu. Za trenutek se zmedem ob zardelih in v računanje krčevito pogloblje-: nih obrazih,. pogled mi obstane na tova-j lišu, ki na koncu klopi drhti od zadovoljstva. Je namreč mojster v prepisovanju.’ -
Pišem daljo, toda. nenadoma me- pre- ■ vzame občutek, ki me vsega omrtvi. Naloga se vse prej kot krajša. Stisnem oči in se nagnem naprej, tovariševa naloga se j.e izšla... Številke so počasi zaplesale pred menoj.	I
Namršifn. čelo, misli so jasnejše. Pustim'nalogo in pričnem računati drugo, j ■Številke migljajo, predznaki se mešajo ‘ Malodušje me obide, spomnim se na trik, ki. ga nisem zasledil...
Čez sedem minut zvoni. Tresem se čutim, kako mi kri gori v ušesih. Krčevito stiskam peresnik, grizem nohte in svetia misel mi šine v temo.
Danes gre oče na posestvo! Bog ve, zdaj mora biti lepo tam; ko bi le bilo več snega! Morda bo vprašal stari Tomaž, če se pridejo mladi gospod za božič kaj smučat. Dobra prijatelja sta si postala v zadnjem času.
»Končujte!« slišim profesorjev glas. Mrzlo se je prerinil iz dalje v lepoto mojih sanj. Čez dve minuti zvoni, sem vedel, toda nisem se zganil, da bi nadaljeval. »Nima pomena,« sem si dejal, obraz mi je preplahnil smeh, ki sem o njem sam čutil, da je v njem bridka mera obupa. Trdo sem zaprl zvezek in ga nesel na mizo. Nekaj tovarišev me je pogledalo. V njih očeh sem čital, da so me° stavili v desetera nebesa. Mislili so, da sem končal.
Zvoni. Razred odmeva od hrupa, se slišim profesorjev glas, ki zahteva zvezke Tovariši mahajo z listki in primerjajo. Žareči obrazi — veseli ali obupani.
»Hvala Bogu! Prav imam, vse imam prav!-? sem zaslišal, ko sem se prerinjal na hodnik. Prevzela me je talca bolečina, da se je vse zrušilo v meni.
Ves čas sem se sprehajal po hodniku, toda videl nisem ničesar. Matematična haloga je legla name kakor mor‘|.
»VEČERN5K ZA MLADINO« JE VAŠ ČASOPISI
POMENKI Z MLADINO
ALI VAM JE UGAJAL MARTIN KRPAN?
V zadnji številki »Večernika za mladino« je urednik razpisal vprašanja na mladino, ki je videla v Mariboru igro Martina Krpana. Poleg navodil in vprašanj, katera naj upošteva mladi svet pri odgovorih, bi urednik želel, da navede vsak na koncu odgovora, ko!&o let' je star in katero predstavo je videl, ali je bil pri predstavi v soboto, 2. ali v nedeljo, 3. marca ali pa v soboto, 9. marca Zdaj pa pridno na de!o. Velikonočni prazniki so precej dolgi, in urednik upa, da se boste z odgovori odrezali.
igor Samorod. Kakor je zgodba »Spoznanje« psihološko še dokaj dobro zajeta in je obenem globok fragment, iztrgan iz duševnosti otrokove, je pri najboljši volji ne morem objaviti iz najenostavnejšega razloga: ker je prezreja za okvir »Večernika za mladino«. Težko bi rekel, da bi razumeli zgodbo oni, katere si prikazal. Le preveč sentimentalnosti je v delu. Več se bova o delu pomenila osebno. Pozdravljen! — T. In 2. V;pavki. Tako pa zopet nisem mislil, da bi vedve kaj »ukradli« na Zupančičevi njivi. Hodili sta pač po njegovi njivi ter se majčkeno navzeli vetra, ki veje čez njegovo njivo, drugače pa sta vsekakor samorasli korenini ter bosta tudi obe pesmi izšli, k; sta ju poslali. — Lojze Gajšek. Vsekakor me veseli, da si se tudi poslej, ko si stopil v službo, oglasil in poslal svoje pesmi. Oglasi se še!	Urednik.
Iz 4000 bilijonov celic se sestoji človeško telo.
StfSjg
Rešitvi križank
Navpično: 1. bar; 2. pod; 3. rog;
4.	ban; 5. bon; 6 pot; 7. sin; 8. tat; 9. lok; 10. lak;kal; 12. bič; 14. dol; 15. sok;
16. jek;	17. les;	18. kov;	19.	rep;	20.
som; 21.	pot; 22. čaj; 35.	Mladika;	37.
Atila; 38. Ela; 30. Oka.
Vodoravno: 2. Par; 4. bor; rob;
6.	Pad; 8. ton; 10. lat; 12. bat; 15. sol;
17. las;	19. rek;	20. som;	21.	pes;	23.
gos; 24.	Nil; 25.	nos; 26.	kub;	27.	vik;
28. car; 29. čad; 30. loj; 31. lek; 32, kos;
34.	mat; 36. Ela; 40. Mladika; 41. Atila; 42. oka.
»Večernih;«
mladino
!.oto 2	Maribor,	24.	marca 1940	Štev.	12
uilllill!!3iilIilUlIliKI!llUll(llliI!l!HIUllIilliliIliIiliniiIlil1ililiillIlllIlllHiUUtniililU:aiiIimHIIMII!!ll!UII{l!IIH!!llI!lIHIHntl!l
. MLADINA HOČE MIR
Po svetovni vojni se jasno kaže v tnla . dini večine narodov neka1 nova iežnja, organizirati si res prave, nepolitične mladinske organizacije, katere naj bi v bistvu zajele ne le poedince, ampak napredno mladino vsega naroda, brez ozira na socialni položaj, brez ozira na politično in versko prepričanje. Te organizacije morajo biti le res mladinske, brez običajnih vodij in nadzornikov, ker le taKe organizacije lahko izvršujejo v celoti svojo važno in politično vlogo, da namreč 'tr.lr.dega človeka telesno in duševno izpopolnijo, ga dobro pripravijo za živ. ljenje, ker vsako politično in sektaško vzgajanje ni škodjivo le mlad‘ncu samemu, ampak celo narodu, ker iz mladega idealnega človeka napravi — koristolovca, neznačajneža. Tudi slovenski mladinski pokret ima za cilj združiti vso napredno sloven. mladino, razrušiti vse one mnoge zapreke in ovire, katere nas razdvajajo. Ker smo majhen narod, morajo biti naše sile tembolj strnjene in enotne. Spoznati moramo vendar naše poslanstvo, vse umetno ustvarjene razprtije morajo med nami izginiti.
Ko se dogodki na svetu tako bliskovito odigravajo, da je celo to, kar je bilo še včeraj novo, že danes staro, nas mora najti zgodovina telesno in duševno pripravljene in sposobne za boj, za boj za naš obstoj in svobodo, ne pa za plehka medsebojna obračunavanja. »Tisto namreč sem povedal, da bije zdaj usodna ura za ves slovenski narod. Da mora zdaj biti organizirano delavstvo na slovanskem jugu pripravljeno na vse. Da je ono, prav ono, poklicano stopiti na fronto v boju za samostojno jugoslovansko državo.« Cankar.
Kar je nekoč rekel veliki Cankar slovenskemu delavstvu, velja dane? nam — mlad’ni. Danes živimo v dneh negotovosti, ko ne vemo, kaj nam bo prinesel
drugi dan. Ali naj bo mladina žrtvovana, naj gre znova skozi Veliki petek trpljenja, da ji bo zasijala Velika sobota?
Ne! Naša je bodočnost, naše je življenje! Toda kakor ih kolikor še branimo vojne in njenih strahot, bomo vendar t enakim navdušenjem, s kakršnim strahom gledamo sedaj na vojno, šli korporativno v boj za svobodo naše domovine vsi, ki znamo cenili in ljubiti svobodo »Vojna je nekaj groznega! nečloveškega. Toda vojna še ni največie zio — nečastno živeti, biti suženj je še huje. Hočemo in moramo biti samostojni.« Masaryk.
Za našo bodočnost nam je torej mir največje važnosti in koristi. Zato je cil mladinskega gibanja, združiti mladino vsega sveta v enoten, skupen blok, blok kateri bi deloval za naivečje dobro človeštva —• za mir. Nekako pred dvema letoma je bil v New Yorku v USA kongres delegatov organizirane mladine brez ozira na versko, rasno, politično in narodnostno pripadnost, kjer je bilo zastopanih 64 držav. Vsa ta mladina je soglasno izrekla svoto žel:o in zahtevo p miru, vsa ta mladina pa je Istočasno izrekla tudi misel, da je prej pripravljena častno umreti na bo!nih noFanah. nego živeti pod tujčevo peto. Kile mlačne pa bodi: hočemo mir!	Ante.
Iz butalske kronike
—š-K
Zadnjič, ko sem brskal po zaprašenih arhivih, sem odkril zanimive dokumente o butalski državi. Najzanimivejši se mi je zdel spis, ki je govoril o stavki butalskih študentov.
45
Film
Tvorec francoskega filma "e umrl v bedi
Pred nekaj dnevi se je zbralo na starem pariškem pokopališču ob neznatnem grobu nekaj ljudi, ki so se nemo poklonili zemeljskim ostankom človeka, ki je pred 40 leti postavil v Franciji prve temelje filmske umetnosti, in ki je žrtvoval vse svoje premoženje razvijajočemu se filmu. Ta človek je bi! Georges Melluece.
Georges Melluece (1861—1938) se je rodil v Parizu. Šolal se je v znanem liceju Ludvika Velikega in že v mladih letih kazal veliko nagnjenje do tehničnih iznajdb Nekega decembrskega jutra (1895) ga je srečal na pariških ulicah eden izmed bratov Lumierov ter ga povabil s seboj, da si je ogledal prve filmske posnetke, ki sta jih brata prikazovala v neki kavarni. Georges Melluece je bil navdušen. Kot trgovski človek je takoj ponudil bratoma Lumiere 20.000 frankov za aparaturo, kasneje celo 50.000 frankov, ali brata nista hotela o kupčiji ničesar slišati. Eden izmed njiju mu je celo rekel:
»Lahko ste nama hvaležen, da vam nočeva prodati aparature, ki ima za naju dva izključno znanstven pomen, saj je brez vsake trgovske bodočnosti ter bi vas kvečjemu gospodarsko uničila.«
Ali Melluece ni miroval, ampak je naročil iz Londona Edisonovo aparaturo. Naslednje leto 1896 je že postavil v Montrealu v bližini Pariza prvi filmski atelje na svetu sploh. Atelje je bil kajpada skromen; saj je bila dvorana dolga komaj 17, a široka komaj 6 metrov. V tem skopo odmerjenem prostoru je Melluece potem dolga leta snemal filme, ki so navduševali po svetu prvo filmsko občinstvo. Filmi so bili po navadi kratki, vsebinsko pa fantastični kakor pravljice. Vendar pa je Melluece vnesel v te svoje prve filmske posnetke toliko duha in ustvarjalne sile, da imajo še danes neko svežost za onega, ki jih vidi. Njegovi prvi filmi so nosili naslove kakor »Robinson Crusoe«, »Ahasver«, »Pot skozi nemogoče«, »Zmagovalci tečaja« in »Pariz in Monte Carlo sta dva svetova«.
Mellueceovi filmi so vplivali na občinstvo po svoji fantastični in ponekod docela otroško naivni logiki, ki so jo razvijali. Tehnična Stranj Mellueceovih filmov je bila nad vse enostavna. Bistvene efekte je dosegel na ta način, da je ustavljal aparat ter začel snemati na istem traku docela druge predmete. Na ta način je Melluece dokaj enostavno spremenil na filmskem platnu avtobus v pogrebni voz,
yv-'<
žrtev, ki je morala pasti za svobodo mehiškega ljudstva. (Maksimilijanov konec iz filma
»Juarez«.)
j zajca v ptico, ali pa prikazal na filmskem platnu, kako se Marsovci vojskujejo z Meii-| stofelovci, ali pa je kak kočijaž na ulici dvo-: ril Veneri, ki je jezdila podnebesni komet. Nje j gov film »Pot na mesec« je vsekakor tako I dobro delo, da se more človek po pravici čuditi, kako je mogel tak talent umreti zapuščen in v siromaščini.
Še pred tremi leti bi lahko potnik, ki je izstopil na montparraški postaji v Parizu, naletel pred kolodvorom na simpatičnega starčka z nenehno nasmejanim obrazom, ki je ponujal mimogredočim potnikom sladkarije. Železniško osebje, nosači in otroci iz okolice so ga klicali na kratko »stric Melluece«, malokateri izmed njih pa je vedel, da nosi starec zadnji površnik iz svoje nekdaj tako bogate filmske garderobe ter da je človek, ki stoji za vozičkom s sladkorjem, nekoč slavni Mel-lucce.
Tako je Georgesa Melluecea doletela enaka usoda kakor toliko pionirjev. Smelo je zastavil korak na novo pot, na kateri je on sicer propadel, na kateri pa so drugi poželi uspehe njegovega pionirskega dela.
Svetovna vojna je namreč ustavila delo v njegovem ateljeju. Vojna leta so nato izrabili Amerlkanci, ki so izgradili svojo filmsko industrijo. Ti so prav za prav začeli posnemati Mellueceovo delo ter celo prekopirali nekatere njegovih filmov. Med vojno je Melluece toliko obubožal, da se ni mogel nikoli več postaviti na noge. Doživljal je poraz za porazom ter se znašel lepega dne v življenju kot prodajalec slaščic na montparnaški postaji.
Nekaj časa se je celo bavil z mislijo, da bi dvignil proti Amerikancem tožbo zaradi avtorskih pravit; saj so ti vrteli premnogokrat njegov film. Nazadnje je opustil tudi to misel. Za tako tožbo bi rabil denar, tega pa siromašni starec ni imel.
šele 1938 so se zavzeli zanj v tisku njegovi stari prijatelji ter dosegli, da je bil sprejet v dom starcev, kjer je potem zaključil nekaj mesecev kasneje svoje življenje. Prve filme pa je kupil Muzej modernih umetnosti v Londonu. Usoda je hotela, da je dan popreje v državni bolnišnici, kjer je izdihni! tudi Mei-luece, umrl iznajditelj risanega filma Emil Coli.
V Maribor u. 22. do 25. H! 1940.
'lftl
mMhmr*
Neital statistike
V naših kinematografih je prostora za 2 in tri četrt milijona publike. Pri nas ni samostojne filmske industrije. Nimamo zabavnih filmov, pa tudi proizvodnja kulturnih in reklamnih filmov je zelo neznatna. 1938 smo izdelali doma 63 filmov v skupni dolžini 16.088 metrov, tujih filmov pa je prišlo k nam 925 v skupni dolžini 934.582 metra.
'////A
fmmmM l
f. Hčerka Spencerja Tracyja noče igra vlogo dekletca v filmu, v katerem igra nje* oče.
Linda D~m@I9
Filmsko občinstvo je že večkrat videlo na platnu 17-letno dekle, ki jo smatrajo v Ho!
v*WVv^AAAAA.V^A^v^AAAŽwV W^A.^AZ•AAŽ<rV^/vVvVVVv^A*^^^w^A^vVVv^A/wV^VV^AVvVVVVvVVvVVVvVVVVWVVV LVvV,
AAA&iV\AAAAA) tAAAAA/VUV W\. \AAA
f. V Beogradu je 18 kinematografov.
lywoodu za najlepšo igralko. Ne ve pa svet, da riše Linda Darnell z vodnimi barvami in da ne bi ničesar na svetu zamenjala za zajčje meso. Doma ima urejen cel atelje, v katerem visi mnogo akvarelov, ki prikazujejo sveže pejsaže ter ljudi in prizore, ki jih je igralka srečala in videla na ulici, v študiju al, v gledališču.
Butalci so bili miroljubno pleme našega naroda; njihovo središče je bilo šolsko poslopje, ki je stalo približno tam kjer je danes Trgovska akademija.
V letu 1840, p. Kr. r. je bila zima, kakršne niso pomnili najstarejši Butalci. Bela odeja je pokrivala deželo, sneg je škripal pod nogami, na butalski univerzi pa je zaradi pomanjkanja kuriva kraljeval mraz; pametni in splošno neuvidevni ravnatelj Mušnik v svoji kratkovidnosti ni oskrbel zavoda s potrebnim kurivom. Butalski dijaki in ukaželjne Bu-talke so prezebali v učilnicah. V svoji ukaželjnosti so vztrajali z mrazom se boreči, upajoč na boljše čase, ko bo zopet v učilnici toplo zakurjeno. Tako so ždeli več dni v skrajno mrzli učilnici razrednik Repnik pa jih je bodril z besedo in dejanjem v njihovem upanju na izboljšanje razmer.
Mraz ni popustil, šola pa vedno bolj mrzla, no, pa saj bi utrjeni butalski dijaki vztrajali, da se ni našel polizan dijak, ki je dejal: »Odprimo okna, soba se bo popolnoma shladila, še profesorja bo zeblo in mi bomo šli domov.« —■ Kakor je dejal, je storil, njegov govor se je do pičice izpolnil; ravnatelj Mušnik ie spustil dijake domov. Vsa stvar bi se Še dobro iztekla, nko se ne bi ta polizan junak baha! neki učenki, ki so jo imenovali -Tuzla:', da je odprl okno in tako spustil mrzel zrak v šolsko sobo. Besede sb prišle na uho Mušniku, ki pa ni mogel ugotoviti glavnega krivca, niti nepoštenega dejanja.
Drugi dan je zima stisnila zobe; tako mrzlo je bilo, da so besede zmrzovale. Ravno torek je bil ta dan, Učenci so imeli prvo uro telovadbo, deklice pa prost čas — pa saj pravim, v brezdelju prihajajo ljudem hudobne misli na um; to sc je tisti dan lepo pokazalo pri součenkalt. Vsi dijaki niso telovadili, preselili so se iz telovadnice v predsobo učilnice. Tam so bile zbrane vse dijakinje. Tudi Pelonč se ie preselil iz mrzle telovadnice v toplo predsobo. Zagleda! je tam med gručo sošolk debelo zavaljeno postavo; bolje bi bilo, da bi profesorji vpisovali v dnevnik njeno prisotnost kakor odsotnost; manj dela hi imeli na ta način. Na mizi ie sedela in konferirala s tovarišicami. S hrbti, proti peči obrnjenimi, so sedele kapacitete razreda Vračar, Rošak, manjkal I je samo še Znblatnik.
Pelonč se je stisnil v kot in odprl zern-l ljepisuo knjigo; ponavljati je začel za
vsak slučaj snov prvega polletja. Učenke, ki so čebljale, so Pelonča motile; ta sc. je dvignil in hotel v razred, toda ustavila ga je Johanca, ki mu je dejala: »Nikar ne hodi v razredi Toplomer kaže 12 stopinj, kar pa je za pouk premalo; ostani tu, kajti če vstopiš v razred, dvig-
Velika neč
VLADKO KOS
Prišla pojoč Velika noč
zdaj v naše je doline, srebrni smeh se po vaseh razlegal jc v planine.
/:
Ob njem vzcvetel je zvonček bel in ptički so zapeli, iz sanj drevo predramljeno šumelo v halji beli.
(n še srca se mojega je pesem dotaknila, da bol je vsa kot Golgota v zvonovih se zgubila.
Prišla pojoč Velika noč
zdaj v naše je doline.
Ah, s pesmijo
na Golgoto,
oj, v srca bolečine...
neš z dihanjem temperaturo, nobeden ne sme v razred; tako smo •sklenile me in z nami se strinjata tudi Rošak in Vračar.« Pelonč se je vdal, toda slutil je, da se zadeva ne bo srečno končala.
Telovadba je minila, tudi odmor je odzvonil. Vse dijakinje in dijaki so bili zbrani v predsobi, vsi navdušeni s predlogom, ki ga je dala Johanca. Vrata so se odprla, vstopil je pater Ombe. V levici je držal dnevnik, v desnici pa toplomer; živo srebro je zaradi toplote njegove roke stalo precej visoko.
»AIo! Kar hitro v razred! Ne boste se igrali z menoj, vi lumpi I Takoj vas bo veselje minilo.«
Ni še končal zadnje besede, ko je ves razred planil v krik, ki bi še mrtveca obudil, »Ne gremo in ne gremo! Ni zakurjeno po predpisih!«
Veroučitelj se je navidezno vdal, v resnici pa je skrbno nategoval ušesa. Pelonč je še vedno slonel v kotu in se pripravljal za zemljepisno uro, končno pa sc je še on pridružil skupini kapacitet m tudi sam začel kritizirati šolo in profesorje. Krik in vik je rastel, Pelonča jq potegnilo v vrtinec stavke.
Ura je odzvonila, prišla je tretja, razred pa še vedno prazen.
V predsobo jc vstopil »ata« Repnik in začel nagovarjati svoje učence, da gredo lepo mirno v sosednji razred k latinski uri. V razredu krohot, tam v kotu pa so začeli stavliatj dobremu razredniku pogoje. Pelonč je hotel v družbi kapacitet za pustiti predsobo, tedai pa zakriče dekleta besedo: »Izdajalci.« Kaj so mogli storiti? Ostati so morali. Borbeni duh se je stopnjeval, tudi Pelonča se je polastil tako močno, da je začel kričati: »Brez pogojev, brez kompromisov!« Konec je bil ta da so razredniku odpovedali pokorščino Prišel je ravnatelj; z lepimi besedami je pripravil učence do tega, da so odšli gostovat v sosedni ženski razred. Vse zadnje klopi so zasedli, se smejali in zabavljali dekleta, edino Pelonč, ki ie opazi! Repnikov žalosten jmgled, je utihnil Zavedal se je, da so užalili svojega dobrotnika, mehkega in prizanesljivega, dobrega in usmilienena človeka, ki ni storil nikomur nikoli nič filahega: videl ie v Rep-nikovih očeh. ko je zapuščal šolsko sobo dve solzi, kaiti kar so nerazumni Buta!e: napravili, ni bilo prav.
SOITFLUITE P2N »VECERNIKU Z5
Mi ••
„Matematčna"
EDGAR LUPŠA
Šum razreda je prekinilo ostro brnenje zvonca. Skozi odprta vrata se je jasno slišal glas in se mi rezko zajedel v dušo. S pogledom sem preletel razred in s-ojo klop; črnilo, trikotnik, šestilo... Za ree-nutek mi je bolečina stisnila drobovje, slabost mi ju silila omotico v glavo. Skozi meglo sem videl pozorno napete obraze sošolcev.
Razred je zavalove! močneje in se sunkoma umiril, ko je profesor stopil v razred. Komaj sem ga videl. Neprijetno me je dimilo, da je prostor mojega soseda prazen.
Klopi so zastokale. Šumenje zvezkov je polagoma utihnilo, slišati je bilo le jasno zapovedujoči glas profesorja, drsenje krede in včasih polglasno govorjenje dijaka, ki se je z nekoliko preglasnim vprašanjem obrnil k tovarišu.
7x-F9y... Kreda je ostro zaškrtala in potem gladko tekla dalje. Profesor je glasno izgovarjal številke.
Mirno zveni njegov glas. Silim se, da bi pisal po narekovanju, pa ne moreni Vstajam in trudoma razbiram številke. Leva stran zvezka se polni s številkami. Za trenutek me zmoti hladna obvladanost tovariša, ki sedi pred menoj. Lahko je njemu. Ne teče mu voda v grlo.
štiri naloge. Enačbe z dvema neznankama, risanje trikotnika in računanje njegovih kotov. Iščem po spominu, pa mi odpoveduje.
»Dosti imate!« slišim glas profesorja Hočem razbrati njegov prizvok, na ne moreni, »Izdelek«, pišem. »Pazite«, zazveni še poslednjič profesorjev glas. »V tretji nalogi je neki trik če ga boste odkrili, boste rešili enačbo.« Niegov prsi zdrkne s table, čujem njegove korake, gre proti mizi, in vidim profesorjev pozorni obraz in se ne morem znebiti občutka, da je v njegovih očeh za očali nekaj prežečega.
Sklonim se nad zvezek Številke nu zaplešejo pred očmi. Potem se _ zberem in z jasnimi mishmi rešujem enačbo. Vrste rastejo, številke se kopičim. Pazljivo se nagnem naprej in se rahlo dotaknem tovariša, ki se oprezno odmakne
Skoraj zapojem, ko vidim, da sta si izida nalog enaka.
Pritisk v telesu mi otlz-ha sedem trdneje i.i svobodneje, da se mi ne bi noge
46
47
2an m ve siv
»Ah, mrtvi res ne bi smeli nikoii oživeti!../*
I dijanska Eva in osrečila potomca 4.njena Mohikanca.
zad-
Kako se ie življenje po.gr&.o z žensko, ki je nevede imela dva moža
Pred dnevi je vstopil v stanovale srečnega zakonskega para v M:lanu ne* moški. Cim ga je žena zagledala, je vzkliknila in se onesvestila. Njen mož je bil ves iz sebe, meneč da sanja...
Ni bila šala! Pred njima je stal človek, o katerem sta oba zakonca memla. da je že pet let mrtev. Onesveščeno ženo so Ititro poslali v bolnišnico, kjer je ostala tri dni. Ko se je opomogla, je stopila z možem in »neznancem« k odvetmku.
Pred leti je bila namreč ta žena. mlada Brazilka, v Kaliforniji soproga moža, katerega sta se zakonca tako pre-stra^la. Njen sedanji mož je bil nanveč njih poslovni družabnik. Ob nenad-
— Kaj pa pomeni listek s številko 10.45?
— Hm. kaj neki? čas, v katerem sem tta ustrelil!
nem potresu so potegnili izpod razvalin noža »mrtvega«. Mlada vdova se je ore-selila iz kraja v San Francisco, od .am ie šla s družabnikom, potem ko sta podala vse vrednosti, v Italijo. Na Siciliji sta si s kupčevanjem spet pridobila 'melje, spomin na pokojnega moža je pe.;al n mlada vdovica se ;e nekega dne vrgla jkrog vratu družabniku. Posta'a sta zagonski par in se preselila v M:lan. kjer sta imela velike poslovne zveze s tvrdkami v Kaliforniji.
Prvi mož pa medtem ni bil umrl. Tri dni je ležal v nezavesti, po nekaj tednih zdravljenju se mu je vrnil spomin. Po-
vsod je povpraševal po svoji ženi, dokler n: po posredovanju neke banke zve* Jel za njen naslov. Odpotoval je v Italijo ’er srečni par presenetil v toplem gnezdu ...
Zdaj bo imelo s stvarjo opravka sodišče. Zadeva je zapletena ne le zaradi zakona. temveč tudi glede rinanene plati podjetja. ki ga je solastnik medtem likvidiral. Pravijo pa. da je žena *e razsodila o svoji privrženosti drugemu možu s tem. da je v bolnišnici, ko je prišla k zavesti, izustila:
- Ah, veti!...
mrtvi res ne bi sm?l; i!koIi oži-
„Revo!udonarna" pesem ruskega posta
Po 30 letih je prejel svoio listn!co neki Američan, ki jo je pozabil v nekem hotelu Kjevetihavna. Pač redka poštenost, varuštva tujega blaga.
Pet članov rodbine Jakobson iz Gdanskega je dobilo po \'A do 2% let ječe zaradi poslušanja tujih radijskih postaj. Posebna sodišč« so v Hamburgu, Frankfurtu, Celovcu, Gdansku. Weimarju m Kielu obsodila 14 oseb na ječo zaradi poslušanja tujih radijskih postaj.
Pohčerjenka je nasledila milijone lir. V Trstu je pred 12 leti neki železničar iz Napolija pohčeril malo Tino. Zdaj te pa prišla vest. da ji je neznani oče zapustil premoženje v -vrednosti več milijonov lir.
Muzej zaljubMenih pisem so otvorili v VVashingtonu. Posneta so na plošče n vsak si lahko navije poljubno ploščo ter pos'u«a izlive vročih src.
Igralne karte brez taks so uvedli za volake v Franciji.
Kadar se človek praob> denar'a
Vsak človek ima svoje muhe, toda svojevrstni- Sl lahko pri. ožfijp le bogataši. Tako ju milijonar Edvard i.atersvvood imel 365 dvorcev! Ici so bili razkošno opremljeni. BiH so pa prazni, ker je bogataš večino življenja prebil ob morju.
Nedavno je v Clncmatiin umrla ho"ataftinfa ki je vse živlienie zbirala — postelje Sest-nais* hfS io hllo polnih šare te njene_ zbirke
Neki perzijski ra/košnež ie vse življenje zbiral porcelanaste angele Nekoč ga |e pri jela strast in se je s slastjo vrgel na '.iniče vanje te zbirke.
Neki Škotski lord ie zgradil sebi dvorec * 365 okni, za vsak dan v letu enega Ko jo P3 prišlo prvo prestopno leto, ie poklical zidarje, da so nanraviti še eno okno, Tako ie munec gledal vsak dan skozi drugo okno v 6vet
Milijonar |o|in Steall ie kot mlad človek zaslužil v Kaliforniji nad 10 milijonov dolarjev premoženja Objesten je začel prižigati cigarete z bankovci — tudi pri nas ie bilo po vojni nekaj takšnih fičfiričev, Za neko 5>k» lališko nredstavo, kateri je tudi njegova milost prisostvovala, je plačal R40 000 dolarjev' Ko je bil star 30 let, te bil ubožec brez cven ka ..
V Bostonu le neki bogataš tik pred smrtjo dvignil ves denar iz banke in ga sežgal v peči da bi se nihče ne veselil na njegov račun
Hognt Belgijec je imel pritlikavca, da mu jo zavrni ni trakove na čevlllh in vdlkana. «• mu je zavezoval kravate. Nekoč je obiskal prHiu-lia. lahkoživca Lfhvensteina Ko ie od nofo v ni v l.ondnn ie pozabil nri nierrt palico id mu jo je U)wenstcin poslal za njim'z — letalom ..	.	...................
Neki fnnrosVi bogataš ie vse zivlienje tičal v zanrti sobi Maskirani sluga mu je dajal hrano skozi majhno luknjo.
V vojskujočih se državah, pa tudi nevtralnih seveda, se novinarji pritožujejo zaradi strogosti cenzure :n hrepene po normalnih prilikah svobodnega izražanja. »Pariš Midi« to'aži urednike s tem. da jim kaže na čase. ko jf trlo še sl ib^c Tako navaja primer ruskega pesnika ledišče va. ki je pod carjem Pavlom na"1 -sal rodoljubno pesem in jo predlož'1 cenzorju. Temu se je zdel preveč revolucio-
naren naslednji verz:
»In dim domovine nam je sladek in prijeten«.
Dim? Zakaj dim? Kakšen dim? D ma
')rez ogn.a ni! Torej. Radiščev b: hotel v Rusiji izzvati revolucijo Ne ta pesem ne ?me zag'edati be’ega dne! Prevratna Tako je odločal cenzor ;n perem res •?«'»:-:ro ni sme’a v javnost. Še’e čez leta 10 je ate! pozabljenju neki ruski dnevnik.
L ubšca nesrežr.sga princa ^a?o!$ona
V Marseillu je umna stara Angležinja Rebeka Clark Jackson, ki je živela v veliki samot'. Poldrug milijon frankov je v oporoki zapustila — marsejskim psom, ki nimajo gospodarja in potepuhom, ki so brez doma ...
Pri pregledu zapuščine so ugotovili, da je bila pokoma ljubica sina edinca cesarja Napoleona III. in cesarice Evgenije, Louisa
žine, je bila zelo muzikalična. Nekaj tednov po prinčevi tragični smrti, prebodla ga je streKca z loka, je povila Rebeka sinčka.
Cesarica Evgenija, ki je vedela za razmerje $vojega sina, je pr.hiteja k mladi materi in sklenila z njo pogodbo, po kateri je iztočila sinčka njej ter se odpovedala vr-em postavnim zahtevam. Rebeka je pre
Napoleona, ki je končal kot hraber vojak jela lepe denarce, potovala je po svetu in
v boju z Zulijci v Afriki. Seznanila se je 5 princem, ko je bil še kadet v Woolwichu r.a Angleškem. Po rodu iz meščanske dru-
•e končno nastanila v Marseillu, kjer si je kupila hišo. Kje je zdaj njen otrok, ni znano.
Drzni iskale! vode v Sahari
Tudi v Sahari, peščeni planjavi Afrike, ne primanjkuje vode. Toda globoko pod površjem je in treba je mnogo naporov, preden pridejo do nje. Navrtali so arte-zijske studence in v njih okolici so nastale zelene oaze. Kjer pa teh ni, si pomagajo domačini na razne načine. Pri tem imajo najtežji opravek tako zvam :skalci vode iz Biskre.
Ti spretni ljudje se spravijo na delo
tako, da poiščejo najprej s!ed do 30 ali 50 m pod površjem klokotajoče talne vode, Potem se plazijo v s.afnl smrtni nevarnosti pod plastmi debelih Slojev peska za sledom, dokler ne odkr-j :jo v poševni sledi v zemljo čisto studenčnico pod strjeno plastjo peska. Medtem morajo večkrat na dan, da zai-imcjo zrak, nimajo nobenih potapVaških naprav, le ušesa si zamaše z voskom.
Motorizirani tatovi gov@’e živine
Zahodna Kanada je imela v starih časih mnogo opravka s tatovi na živino. Zdaj so se ti pojavili v vzhodnem deiu dominiona, kjer so pa postali »moderni* in se za svoje nečedne posle poslužujejo — avtomobilov.
Tolpa živinskih roparjev pošlje na farme najprej izvidnike, ki si ogledajo razna naselja in položaj. Potem se vrnejo, poročajo »štabu« o ugotovitvah, nakar se v varstvu teme poda kolona tovornih avtomobilov na lov. Po polnoči se lopovi tiho prikradejo k stajam, odklenejo živino in jo vtovarjajo na avtomobile. V mnogih primerih pobijejo živino na 'icu mesta, kožo in glavo puste, ostalo pa odneso s seboj v avto. Primeri se, da takšna tolovajska družba v eni sami noči pospravi 10 glav prvovrstne živine. Kanadska vlada je nanje poslala posebne oddelke varnostnih organov.
V Valono je prirpela peta italijanska
pomorska divizija.
LoJa!nost do angleške krone je bila izglasovana v Indiji ob priliki otvoritve knežjega doma. V resoluciji se naglaša soglasnost indijskih vladarjev, pomagati Angliji.
Nova motorna 10GC0 tonska ladja
»Sebastiano Verner« bo spuščena kmalu v morje v Tržiču ob Soči. Dne 26. aprila bo nastopila prvo vožnjo po morju.
Povpraševanje po čokoladi je v Angliji za 50% naraslo. Leta 1935 so tovarne izdelale čokolade za 71, zdaj že za 120 milijonov funtov.
Represalije proti mornarjem, ki sami potapVajo svoje ladje je terjal v angleške" ' laineutu poslanec Moor. »Nem-s	■ at jf, ki bodo sami potopili svoje
pa;., e, naj se ne rešujejo, ker je to proti mednarodnemu pravu,« je zaključil svoj predlog.
Nove vasi naStaja5o v Julijski krajini. V Istri je rudarsko naselje Arsia že dobilo svoj grb, v Žaveljskem zalivu pri Trstu raste poleg petrolejske rafinerije naselbina Afluilinia, v Doblarjlh ob Soč’, kjer Je podzemna električna central, nastaja vas Isontin'a, kraj Anhovo ob Soči se je pa združil z novim seiiščem v Sa-!ono.
Španski kmetje bo^o Izgubili zemljo,
ki so jo dobili po agrarni reformi republikanske vlade. Francova vlada je te
dni razveljavila prejšnje ukrepe.
Kakšna 'e na’osa ..mrtvih sJraž" maria
Nedavno smo čitali. da so Nemci potopili dva angleška broda, na »mrtvi straži morja«. So to po večini izpod 500 tonski brodovi, ki so razpostavljen' v več 'inijah v najsprednejšem delu minskega polja ali med njim. Njih naloga je, izslediti takoj sovražno gibanje v .traku in na morju ter nemudoma javiti vsak dogodek
v zaledje. Sivo ali črno pobarvane lad;:cs so vedno izpostavljene nevarnosti, da zginejo s površja. Posadke tvorijo nai-spretnejši mornarji, na krovu sta po dva protiletalska topa in strojnice Anglež: majo nad 50 takšnih vojnih brodov, pr-tegnili so pa v stražno službe tudi mnogo ribiških ladij in čolnov.
Poslednji Mohikanec išče nevesto
Ameriški listi so imeli te dni senzacija z oglasom, v katerem je indijanski mladenič Harold Tanta Ouidjeon iskal čistokrvno potomko mohikanskega indijanskega rodu. Mnogo dekleta so zahrepenela jo stasitem mladeniču, ki je na mah spojna!. da mora poskrbeti za potomstva.
Rdečelasi ženin biva v Norwtchu v državi Connecticut. Njegov oče je bil podčastnik ameriške obalne straže. Njegova lepa sestra je slušateljica etnografije na Pennsvlvania univerzi. Ouidjeon
je še nedavno nosil evropsko obleko, ko je pa nekega dne dobil »nadahnjenost rajnih prednikov«, da je zadnji potomec mohikanskih poglavarjev, je oblekel indijansko nošo. V očetovi hiši vise Še vedno svečane obleke nekdanjih poglavarskih prednikov, ki počivajo na indijanskem pokopališču v Norwichu. Mladenič zvesto obiskuje grobove In se je celo pritožil na občino, zakaj so ti zanemarim. Zdaj prisluškuje ameriški radovedni svet, od kod se bo javila krepostna in-
„ O
N« pravo !e naletel!
— CaUaj, spak J Zdaj ti bom pokazala, kaj se pravi šariti po rooiem stanovanju. Do zadnjega ovenita ven...
Vlomilec: — Imejte usmiljenje z me* noji Nekaj denarja sem vendar tudi s seboj prinesel,..
Kako Je osramotila goste z njih lastnimi kvantami
Na res originalno idejo j? prišla soproga bogatega indus*nica iz New Yorka. V toaletno sobo za dame. pa v toaletn' prostor za gospode je skupaj z možem ustavila na skriven kraj sprejemnik z veliko gramofonsko ploščo, ki je »pob>--al« na tihem vse. kar so dame in gospodje v teku večera ko so si prihajal’ urejevati toaleto, zabavljal* -Jez gostite je Ko je bila o polnoči zabava na višku, razpoloženje gostov prešerno, je posta-
vila gospa prednje gramofon ter navila prvo ploščo.
Da ste jih videli, ženske obraze! Zdaj rdeče. 2daj blede so dame skoro padle v nezavest, ko je igla oobrala s ploščt v zvočnik n':h lastne glasove- Vse ie prišlo na dan. kar 50 v budoarjih malo prej klepetale če* gostiteljico, zabavljale o njeni toaleti, načinu postrežbe, pa seveda v nevoščljivosti razkrivale njene naj-
različnejše intimnosti! Komaj, so prišle malo k sapi, se je že oglasila druga plošča, ki je razkrila čenče gospodov v toaletnem prostoru. Ti so seveda med raznimi kvantami zaupali drug drugemu svoje tajne ljubezenske avanture. Večer ie končal s splošnim škandalom, epilog je ua bil pred sodiščem, kjer je prišlo da ločitev razočaranih, pa imenitno vsekanih zakoncev, ki so zlorabljali gostoljubje.
Kako izgubi človek po neprevidnosti življenje
Nekaj primerov iz vsakdanjega življenja, ki terjajo več razsodnosti od ljudi j
Januarja lanskega leta je strahoten požar ■'.ajel pragozdove Avstralije. Zgorelo- je tudi več vasi, skupno škodo šo cenili na 400 milijonov dinarjev. Vojaštvo in gasilci so se trudili noč in dan, da bi pogasili ogenj, ki je terjal 83 človeških življenj.
Vse to je pa po nepremišljenosti povzročil neki_ moški, ki si je kuhal čaj. Napolnil je kuhalnik z gazolinom in ga prižgal. Ker je pa gazolin polil izven posode, je nastal velik plamen. Da bi preprečil požar v kuhinji, je mož z mokro cunjo pograbil goreči kuhalnik in ga vrgel skozi okno na prosto... Blizu stoječe drevje se je vnelo, požar je planil dalje po pragozdu...
Velika mednarodna zavarovalnica v Londonu vodi točno statistiko o nesrečah, ki se primerijo med zavarovanci. V večini primerov pride do smrti samo zaradi nepazljivosti. Med 18.000 primeri, ki so prišli za izplačilo zavarovalnine v poštev, se jih je 9000 ponesrečilo v stanovanjih, 7000 na ulici in le 2000 v delavskih obratih.
Samo leta 1938 so se v Londonu pripetile naslednje nesreče zavarovancev: 189 smrtnih primerov in 836 težko ranjenih ljudi je bilo pri vlivanju špirita ali petroleja v kuhalnike in peči. Sledi 91 mrtvecev in nekaj sto grozno
Ne smete tako!
Ne smejte se idealom drugih, ker morate vedeti, da so ti prišli do njih morda po zelo mučnem deH. napornih izkušnjah.
Ne jemljite ljudem nade v boljšo bodočnost samo zaradi tega, ker ste morda sami preveliki pesimist.
Ne omalovažujte dela drugih zato, *er sami niste sposobni, da jih izvršite.
Ne nadlegujte nekoga z vprašanji, hoteč izvrtati iz njega neke tajne, ki se vas sploh ne tičejo.
Ne motite svojo okolico z raznimi nasveti, čeprav jih nihče ne zahteva. Raje jiii pridržite zase in se ravnajte po njih.
Ne škodujte ljudem, ki vam niso storili nič žalega, celo ne samo zato, ker vam niso simpatični.
Ne vtikajte se v posle ljudi, ki vam za to niso dali povoda.
opečenih ..ljudi, ki so,dobili poškodbe pri neprevidnem čiščenju oblek z bencinom. Pri tem' šo' brezbrižno kadili cigareto ali pa bili pre-bližii ognja. 417 požarov z 38 smrtnimi in nad 100 poškodovanimi primeri so bili posledica neizkijučenega električnega toka v gladilniku, 50 mrtvih je bilo zaradi neprevidnega ravnanja s plinom. Devet ljudi je umrlo zaradi za-strupljenja pri slinjenju pisemskih kuvert, 37 jih je dobilo težka zastrupljenja krvi prav zaradi tega! Oster rob kuverte jim je zarezal ranico na ustnah, ostalcr je napravila infekcija!
Pri operacijski odstranitvi v ušesa, nos ali goltanec zaišlih predmetov, tako fižolov, gumbov itd. je izgubilo življenje 6, težko si poškodovalo organe 34 zavarovancev. Dva Londončana sta sc zadušila, ko sta vzela pred spanjem bonbone, ki so jim potem zašli v sapnik in jih zadušili. Pet drugih je imelo veliko smolo z umetnim zobovjem. Nekdo se je s tem celo podnevi zadušil. Stopil je v kopališču pod tuš, meneč, da je voda topla, Ko še je pa nanj zlil curek ledenomrzle vode, je v kriku požrl zobovje in v strašnih bolečinah izdihnil.
Petnajstmesečno dekletce se je igralo do-
ma z električno napeljayo k mizni, svetilki. Vzelo je vrvico z gumijasto oblogo v usta in jo grizlo. Ko je dekletce z zobmi prigrizlo do žice, jo je stresel silovit električni tok; bilo je na mestu mrtvo.
Zelo nevarna je razvada dam po velemestih, da se šminkajo na pločnikih tramvaja. V Londonu se je na ta način ponesrečilo mnogo žensk. Tramvaj je potegnil, dame, ki so bile zaverovane v zrcalo, so zletele na pločnik in se ubile ali pa težko poškodovale. Tudi ženske, ki so med vožnjo v avtomobilu pri volanu imele opravka s šminko, so v 52 primerih izgubile življenje...
Kaj naj rečemo o odraslih ljudeh, ki so umrli samo zato, ker so v naglici požrli prevelik kos kruha, mesa ali sadja in sc zadušili! In o dami, ki je pri zauživanju torte v naglici požrla tudi vilice? Pa o ljudeh, ki v nespametnem trenutku stavijo za večje ali manjše vsote, koliko bodo popili ali pojedli, pa potem podležejo! Tako je neki Londončan za 200 funtov stavil, da bo v enem požirku izpraznil posodo z 10 litri whiskyja? Seveda jo je, toda denar si je lahko prihranil njegov tovariš, ker se je nespametni mož pri priči mrtev zgrudil na tla.
28 let služil, v hlev prišel poginit
Kmet Ilija Misita iz vasi Tasovčiča pri Čapljini je imel konja »Dorata«, ki mu je služil 28 let. Žival je postala na starost nadušna in nesposobna za vsako delo. Da bi se v hlevu tudi ostala živina ne nalezla naduhe, je kmet konja prepeljal preko Neretve v močviren kraj, ejer je bilo med mlakami nekaj zelene trave in drevja. Kmetu se je žival smi-rla in je ni mogel pobiti. Naj pogine sama v naravi! si je mislil.
Konj se je pasel, dokler je bilo kaj
Osel kot prerok
Oslu pripisujejo preroški talent. Pripovedujejo, da so osli občutili že prej potres, ki je 1783 stresel Kalabrijo. O oslovem talentu kroži naslednja anekdota:
Ko je francoski kralj Henrik H. hotel nekoč na lov, je vprašal dvornega r.vezdoslovca, kakšno bo vreme. Mož je dejal, da bo ves dan lepo vreme brez najmanjšega oblačka. Med potjo je pa kralj srečal nekega kmeta, ki je gnal pred seboj osla. Ko ga je kralj povprašal po vremenu, je ta odgovoril:
— čez četrt ure bo deževalo!
— Od kod to veš? je vprašal kralj.
— Moj osel je povesil ušesa! se je odrezal kmet.
Kmetova napoved se je v celoti uresničila. Kralj Henrik je na to spodil svojega /.vc/do-slovca in na njegovo mesto postavil kmeta.
— Hudiča, kaj pa uganjate tu?
— Veste, nikogar ni doma, Jim pa spravljam premo« v poštni nabiralnik...
Grič poln grobov
,V Panami, ne daleč od zatvomic Panamskega kanala pri Gatunu, leži Mount Hope, Grič nade. Ta grič dobi nekam čuden pomen, če ga pogledamo od bliže: dolge vrste grobov se vrste drug za drugim, s preprostimi lesenimi križi, Šte vilo križev ie težko prešteti. Ljudje, ki so tu pokopani, niso umrli v boju človeka proti človeku, temveč kot žrtve na pada — živali.
Ko so gradili kanal skozi Panamo, od Atlantskega do Tihega oceana, ie izgubilo premnogo delavcev med napornim delom življenje. Ne zaradi pomanjkanja hrane, močvirna mrzlica jih je pobrala. Komar Anopheles je storil svoje, dandanes bi kaj takšnega ne bilo. Zadostovala bi dnevna doza 400 miligramov ki nina vsak dan, v času zdravljenja pa 1 do 1.3 grama kinina na dan zaporedoma 5 do 7 dni. Kinina se v takšni množini lahko poslužujete v primeru potrebe brez predhodnega zdravniškega pregleda, kar je ob drugih boleznih težko izvedljiva .
trave. Ko je te zmanjkalo, je v mrzlih dneh minile zime objedel vso skorjo po drevju. Nekega dne je pa preplaval Neretvo in dospel na gospodarjevo dvorišče. Družina, ki je bila zbrana pri mizi, je videla konja, kako je z nogo odrinil hlevna vrata in vstopil. Ker je bil hlev slučajno prazen, je prišel konj spet ven, hodil s poveznjeno glavo okrog voglov, vtaknil glavo v vsak kot in spet odšel v hlev. Tam je legel na staro mesto in ko so prišli ljudje, so ga našli mrtvega.
Umetna štorklja in njen kavalir
V Gassenu v Šleziji so napravili zanimiv poizkus. Postavili so za dimnik umetno narejeno štorkljo. Kmalu se ji je približal samec in se zaman dalje časa trudil okrog nje, da bi jo oživil. Dvoril ji je na vse načine, ji prinašal žabe in druge poslastice, seveda zaman, ker je esena, točno po naravi pobarvana štorklja ostala nepremična. Končno se je samec naveličal in opustil prizadevanja.
Tak pojav pri živalih ni nič čudnega in tudi ne more vzbujati smeha. Še človeka zmoti prvi hip pogled na spretno izdelano figuro iz voska, dokler nas dojemljivost nepremakljivosti in nemosti ne prepriča o prevari. Žival pozna glasove, barve in obliko svoje okolice, ne more pa seveda razumeti, zakaj je predmet brez duše, mrtev.
„Črna vdova", ki se je vse bo}i..
V Ameriki pravijo neki vrsti strupenih pajkov »črna vdova«. Je to najbolj strupena žuželka, kar jih pozna naš svet Ugriz »Orne vdove« spravi človeka v teku treh ur pod zemljo. Protistrup še niso utegnili iznajti.
Osebje londonskega živalskega vrta, kjer imajo v stekleni kletki takšnega pajka, je bolj v strahu pred ?čmo vdovo«, kakor pred še bolj krvoločnimi zvermi.
Strežnik, ki skrbi za tega člana živalskega vrta, se mora posebno paziti pred njim. Ukazano mu je, odkar se je začela sedanja vojna, da mora pajka takoj umoriti, čim . bi prišlo do zračnega napada na mesto. Lahko bi se namreč primerilo, da bi »Črna vdova« ušla, se zaredila in povzročila.s svojim,smrtonosnim strupom nič hudega slutečemu prebivalstvu mnogo gorja. .
Velikonočni kokodak na Odru
— Pravite, da vam je moj sin ubil šipo? Če boste še kje kaj takega trdili, boni prišel osebno tja in vam še druge pobil...
Modrost o sdraviu
Misli na zdravje, dokler ga ne izgubiš.
Prirodni dar je najboljši zdravnik.
Propast in rešitev življenja zavisi od nas samih.
Zaščita slabih je v kulturi močnejših.
Zdravje in prosveta sta v življenju naroda najlepša cveta.
Vas brez šole, človek brez oči.
Težko je življenje vsakemu človeku, če je njegov um v temi.
Kdor pljuva na ulici, se mu vrača na obrar
Nega in zdravilo — mnogim življenja dolgo krmilo.	_
Kjer je koža nečista — gnojna so lezisca.
Dobro je, kadar se sam narod loti sovražnikov zdravja.
Tudi majhen čir povzroča človeku nemir.
Delo brez odmora ubija telo in dušo.
Dobro razvito telo varuje pred boleznimi.
Kdor samega sebe varuje, je tudi Bog z njim.
V Utrechtu so neko velikonočno nedeljo igrali v gledališču dramo sAdam in Eva«, ki se dogaja na kmetih. V tretjem dejanju je bil postavljen v ospredje odra kurnik, po katerem so se izprehajate kokoši. V prvem prizoru UL dejanja se je z odra naenkrat zaslišalo glasno kokodakanje putke, ki je čutila potrebo, da znese jajce prav v trenutku, ko je bil prizor najbolj dramatičen. Adam se je naglo znašel, pobral je sveže jajce iz kur-
hika, ga pokazal občinstvu, rekoč, da je to pravi velikonočni pirh. Seveda se je pretresljiva drama brez sodelovanja režiserja in šepetavke takoj izremenila v šaloigro in predstave je bilo med glasnim smehom občinstva konec.
Ne pozabi naročnine!
Dnevno blizu 7000 prijav dobe vreme-noslovne postaje na severni zemeljski polobli.
18 m visoko glavo Jurija Washingioaa so vklesali v skalo v Black Hillsu v državi Dakota, USA. ______________________-
Stavo Je izgubil
Poročnik Vsedobil je imel navado, da je za vsako malenkost stavil in začudo vselej stavo dobil.
Ko je bil premeščen v drugo garnizijo,- so iamkaj že poznali njegovo »bolezen«. Po prihodu so mu tovariši priredili v klubu majhno zakusko na čast. V razgovoru je poročnik vprašal svojega poveljnika majorja, kako je z njegovimi ranami na nogah.
— Za Boga, kakšne rane? Saj so moje noge popolnoma zdrave!	•
— Pozitivno vem, da imate rane na nogah! je trmoglavo vztrajal poročnik.
— Ni res, se je razkačil major.
— Hočete staviti, če dovolite, je dodal Vsedobil.	.,
— Sprejeto! 500 din za zdrave noge!
— Izvrstno! 500 din za bolne!
Major, zadovoljen in gotov zmage, da bo tako lahko zaslužil 500 din, je .naglo.slekel hlače in vsi prisotni oficirji so.ugotovili, da so njegove noge popolnoma zdrave.
Vsedobil je mirno plačal 500 din, majorje pa javil svojemu tovarišu, Vsedobilovemu bivšemu komandantu, kako je poročnika nasa-maril in kako je njegova, tolikanj razvpita slava o stavah jako problematične narave.
Cez nekaj časa je prejel tale pismeni od-
— Do vraga, Vsedobil in njegova stava! Nisi ti njega nasamaril, temveč mene. Vedi, da je poročnik pred svojim odhodom v tvojo garnizijo stavil z menoj 2000 din, da boš ob njegovem prihodu ti pred vsem častniškim zborom slekel hlače. Stavo si sicer dobil, toda Vsedobil je ni izgubil. Izgubil senu jaz, saj ostane poročniku še vedno 1500 din... čistih ...
Otok cesarice, ki je imela harem moških.
• o
Ko sc je pred leti pojavilo vprašanje izselitve poljskih Židov, je poljska vlada stopila v stik s francosko in se pričela z njo pogajati za primerno pokrajino v njenih kolonijah. Izbran je bil otok Madagaskar, ki leži 400 km daleč od južnpvzhodne Afrike sredi Indijskega oceana. Posebna poljska komisija se je odpravila na dolgo pot na otok, ko se je pa vrnila, se je glasilo njeno poročilo, da bi bilo bolje, ako bi se pridobil Madagaskar za naseljevanje Poljakov in ne 2idov, kajti teren je za to zelo ugoden. Pogajanja so se vendar zaključila brez rezultata, kajti Poljaki so postopali tako neprevidno, da so Francozi le prekmalu spoznati njihov namen: s priseljevanjem prisvojiti si otok kot poljsko kolonijo. Če tega ne bi bilo, bi bili Francozi naseljevanje Poljakov tam celo pomagali financirati in naseljenci bi dobili popolno kulturno avtonomijo.
Otok Madagaskar je četrti največji otok na svetu; po površini meri 627.325 kvadratnih.kilometrov, na sredini je širok kakor od Trsta do Dunaja in dolg kakor od Trsta do Odese. Na vsem tem velikem ozemlju živi le okoli 3 milijone 500 tisoč ljudi, in od teh samo 18 tiso« fcvropcev ■& vojsko skupaj. Prebivalci so
Hova in Sakalavi, pomešani v Malgaše, kajti čistih je le še malo. Oboji so prišli iz Azije in ne iz Afrike. Hova so Matajci, Sakalavi Pa-: puanci. Pred francosko okupacijo leta 1894. so imeli svojo cesarico, ki je vzdrževala harem moških. Ljubezen do moških jo je tudi pogubila. Zaljubila se je v nekega francoskega častnika, zaradi katerega se je dala speljati iz Tananarive v Tamatavo, kjer se je udeležila banketa na francoski bojni ladji. Toda med banketom je ladja odplula in jo odpeljala v ujetništvo na otok Reunion. Francozi so se nato polastili malgaškega cesarstva skoraj brez vsakega odpora.
Madagaskar ni Afrika, čeprav spada geografsko k njej. Ni Afrika ne po rastlinstvu in živalstvu, ne po prebivalstvu in kulturi. Mal-gaši so kristjani. Vasi in mesta so iz snažnih hiš. Glavno mesto Tananarivo ima čez 100 tisoč prebivalcev, šole, gledališča, kinematografe, muzeje, asfaltirane ulice in je zvezano z železnico s pristaniškim mestom Tarnata ve, Fianarantsojo na jugu in Alaotriškim jezerom na severu. Leži 1400 m nad morjem na zdravi planoti z' večno pomladjo. Pristanišče v Tamatave so zgradili Nemci na račun reparacij in je najmoderneje urejeno,
Otok ima vse pasove: tropične pragozdove, savane, stepe, planote in gorovja. V tropič-nem pasu ob morju je doma malarija, na planoti, ki obsega tri četrtine otoka, je pa ni. Tam uspeva tudi vse, od kokosovih palm, čaja, riža, kave, banan in pomaranč do koruze in drugih sadežev. Na ogromnih stepah se pase okoli 8 milijonov goved. V mestih so ogromne tovarne za mesne konserve, ki jih sedaj prevažajo ladje v Francijo in Anglijo. Premoga je malo, več je grafita, nekaj pa tudi zlata, srebra in drugih rud.
Največja žival je neka polmačka, če odštejemo kajmane, prakrokodile, ki žive v jezerih in večjih rekah. Strupenih kač na otoku m. Pač pa so še pred nekaj tisočletji živele tam največje ptice na svetu, sorodnice nojev, vi-; soke do tri metre. V muzeju v Tanananvi imajo njihove še popolnoma ohranjene skelete in jajca. Tam je tudi največ polopic na svetu in največ vrst orhidej. Po tropičnih pragozdovih se skrivajo do enega metra dolgi kameleoni. Pisane ptice in metulji letajo po login in travnikih.
Na Madagaskarju je še obilo prostora za naseljevanje. Milijoni ljudi bi našli na njem prostora. Toda treba bi bilo izbirati zemljišča , govor;
Narodnoobrambno delo za naš Kozjak
Ni naš namen, da se na široko razgledamo v delokrogu CMD ter poglobimo v vse vrste in načine njenega narodno obrambnega dela. Predočiti si hočemo le delo CMD v krajevno značilnem predelu naše severne meje na Kozjaku.
Zelo pičlo je že število onih, ki smo se pred 42. leti zbirali na vrhu mejaša Sv. Urbana v svitu kresnega ognja, ki ga je CMD po svojih podružnicah že takrat prižigala na večer pred godom sv. Cirila in Metoda. Spominjam se, s kakšno vnemo sem na »muhi« obrezoval dolge palice za rakete; ki so vzajemno z visoko plapolajočim plamenom oznanjevale vsemu Podravju in Pomurju, da »čvrst slovenski rod prebiva tod«.
Spominjam se vselej mi dobrodošlega potovalnega učitelja CMD, s katerim sva v vsej tajnosti določevala smernice in snovala načrte za uspešno narodno obrambno delo, ki se je v takratnih okoliščinah moralo vršiti preudarno, brez krika in vika, rekel bi: diplomatsko.
Živo v spominu so mi tudi vsa nešteta pota po kozjaških grebenih, rebrih, brdih in globačah, ko sem s čopičem v roki mazal bele in rdeče pasove po deblih in kamnih, na stebre in zidove pa pritrjeval table za kažipote s podpisom »Slovensko planinsko društvo«. Že takrat sta CMD in SPD s svojim smotrnim delom in s sodelovanjem z domačimi’ narodnimi činitelji zastavljali naval germanstva ter čuvali in krepili narodni živelj ob naši severni jezikovni meji.
Ko sem tudi v poletju 1910, opremljen z lončki, s čopiči in z napisnimi tablami SPD priromal k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, mi je tovariš Majcen razkrival svoje načrte za gradnjo novega šolskega poslopja. Stara hiša tik pod vrhom z dvema razredoma je namreč postajala pretesna. Tu je priskočila Duhovčanom na pomoč CMD s podporo 10.000 kron in leta 1913. je bila stavba dovršena.
Sv. Duh na Ostrem vrhu je bil že v davnini ne samo Podravju, temveč tudi nemškemu srednjemu štajerju gor do Lipnice in vzhodni Koroški priljubljena božja pot. Poleg domačinov so prihajale številne procesije Nemcev, ki so današalc sicer lepe dobičke štirim gostilnam, a kvarno vplivale na naš narodni živelj, ki se je že itak leto za letom vidno umikal iz trga in Okolice Lučan v hribe proti Sv. Duhu. Naj omenim, da je bila v tistih letih v Lučanah še vsako nedeljo po ena slovenska pridiga. Slovenska trdnjava pri Sv. Duhu pod vodstvom nadučitelja Alojzija Majcena in župnika Franca Šegule je bila od strani nemškega severa v stalni nevarnosti. Sv. Duh s svojimi severnimi brdi je gospodarsko gravitiral v eno uro oddaljene Lučane. Z Dravsko dolino ga je takrat kakor danes vezala zloglasna, dve uri hoda dolga Duhovska graba, po kateri spravljajo Duhovčanj svoj les.
Ciril-Metodova družba je bila dobro poučena, da je v tisth časih Sv. Duh na
Ivan Robnik
Ostrem vrhu poleg Sv. Križa na Kozjaku še edina trdna slovenska postojanka. Zavedala se je njenega pomena in je zato tvegala veliko žrtev za šolsko gradnjo in vrh tega zalagala duhovsko šolo z zvezki in narodnim čtivom.
črn dan za ves slovenski Kozjak je bil 19. sept. 1919, ki je prinesel mirovni sklep iz St. Germaina in ugrabil Duhovčanom vse njihovo slovensko Gradišče z novo ponosno Ciril-Metodovo šolo vred. Pod silo razmer se je morala preleviti v avstrijsko potujčevalnico nam ugrabljenega mladega slovenskega rodu.
CMD je vzdrževala tudi na Muti zasebno dvorazredno ljudsko šoto v lastnem poslopju do prevrata. Na tej šoli je učiteljeva! narodni borec, poznejši šolski upravitelj v Studencih, Anton Hren.
Prišla je Jugoslavija. Od vseh strani severne meje so prihajali vedno pogosteje SOS klici. Prva se je odzvala CMD, začela je organizirati božičnice z darili za našo severno mejo, prav posebno še za revni in prezirani Kozjak.
Po izgubi Cirii-Metodove šole so morali Duhovčani svojo šolsko mladež stlačiti nazaj v staro bajto pod vrhom in tožijo domovini, da jim je pretesna. Umevno, da niso mogli sprejeti pod streho otrok iz onega dela Gradišča med' čermenico in škorpijonovim potokom, ki je po državni razmejitvi pripadel Jugoslaviji. Nekaj teh otrok je še naprej posečalo nemško šoto v Lučanah onstran meje in se potujčevalo, večina pa je ostala brez pouka tri leta, dokler ni bila 1922 vzeta v najem soba za zasilni razred v Časovem mlinu.
Iz preostankov starih katastralnib občin se je 1924 rodila občina Gradišče. Gospodarsko kakor komunalno je to oženi tjc težilo na sever, deloma v Lučane, deloma v Arvež. Z Dravsko dolino ga veže kmečki, 10 kilometrov dolgi kolovoz ob Čermenici. Leta 1928. so ga pričeli v Sv. Ožboltu kot izhodišču razširjati in pre-urejevati v okrajno in avtomobilsko cesto. Z delom se je začelo redno pred vsakimi državnozborskimi volitvami in se je po njih redno nehalo. Kaj čuda, da 10 kilometrov ceste ni moglo zrasti v 20 letih obstoja Jugoslavije, in tako Gradiščani, Duhovčani in Kaplani jadikujejo še dandanes s Prešernom: »Sem 4°lgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal.«
Leta 1934. je CMD nakupila obsežno zemljišče za stavbišče, igrišče in šolski vrt. Dne 6. sept. 1936 je CMD slovesno otvorila svojo drugo šolo na Kozjaku. Opremita je oba razreda z modernimi šolskimi klopmi, mizami in razrednimi tablami, upraviteljevo stanovanje pa z lepo izdelanim pohištvom. Razen tega podpira šolo z vsemi šolskimi potrebščinami. Z vsakoletnimi božičnicami je CMD dobrotnica revni šolski deci, z nagradami pa deli priznanje učiteljstvu in ga vzpodbuja k vztrajnosti in požrtvovalnosti v težavni službi na Kozjaku.
Iste okoliščine kakor v Gradišču, 90
nad Radiom, dobro uro hoda severno od Sv. Treh kraljev. Domača občina je n. pr. za leto 1934-35. prispevala 3000 din in je po odbitku 2000 din za najemnino ter 350 din za kurivo preostala smešna vsotica 650 din za celoletne šolske potrebščine. Tako je bil učitelj prisiljen, da se je zatekel s prošnjo za pomoč k CMD, ki je takoj založila šolo z učnimi knjigami, zvezki, svinčniki in peresi, ustanovila javno knjižnico in končno še darovala 1500 din za opremo učiteljeve sobice. Za leto 1936.-37. se je učitelju namesto priznanja nagrade črtala celo stanarina. Goli šti-belc nad svinjskim hlevom se mu je zaračunal mesečno z din 150. CMD je dala pohištvo, učitelj je nosil breme najemnine za šolske prostore, si na ofrskem štedilniku cvrl svoj krompirček, učil in vzgajal mladi rod na gorski planoti ob severni meji ter uživa! piRitek nad svinjskim koritom.
CMD je morala zopet stopiti na plan. Po nakupu 3‘A ara zemljišča na Perni-kovem posestvu je že v jeseni 1938 pričela s pripravljalnim delom. Gradbena dela je poverila tvrdki Franjo Vrabl v Mariboru, ki je v splošno zadovoljstvo zgradila tudi dvorazrednico v Gradišču.
Neprilik v gradnji je nad Radiom neprimerno več kakor v Gradišču ali pri Sv. Duhu. Kijub temu bi se bila stavba dogradila do jeseni 1939, da niso hudourni nalivi v dneh 21. in 22. maja na treh mestih zabarikadirali cesto na Radel z dolgimi in visokimi plazovi, drugod pa usadi odnesli cestišče in tako za dalje časa onemogočili dovoz materiala.
Šolska .stavba je prezimila v surovem stanju in bo, če višje sile medtem ne postavijo vsega tega na glavo, v-letošnjem poletju dočakala slavnostno otvoritev kot druga trdnjava CMD na Kozjaku. Tu je treba še posebej poudariti, da sta družbi-ni stavbi v Gradišču in nad Radiom edini dve novi šolski zgradbi ob naši severni meji v 20 letih po rojstvu Jugoslavije!
Ako nadaljujemo svojo pot dalje proti zahodu čez Kozličev vrh, sc nam odpre razgled na najzapadnejši del Kozjaka. Na severu ždita kot samdtaria slovenski Sv. Jernej in sedaj nemška Sobota. Od zahoda, z 1040 m visoke vzpetine , nad temačno Bistriško kolobačo pa sc svetlikajo Pernice.	,
Jc ironija življenja, da učitelj v P e r-rt ičah ne leži na pernicah, temveč na slami in deskah. Dobrohotno oko.CMD se ic nzrio tudi v ta kot Kozjaka. V soboto, 24. februarja je poslala družba v Pernice novo pohištvo in kuhinjsko opremo, oboje v uporabo vsakokratnemu šolskemu upravitelju v Pernicah. Bil sem priča, kako sta se na licu in v očeh mladega učitelja odražala zadovoljstvo in sreča. Slišal sem vzklik: »Zdaj sem pa rad učitelj v Pernicah!«
Da bo slika popolna, ■ dodajmo še to, da CMD s šolsko gradbenimi deli kakor tudi z opremljanjem šolskih razredov in
/
P&d&p'!,
Darmol, sredstvo za odvajanje se česio potvarja. Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol.
učiteljskih stanovanj nudi pomemben dohodek domačim posestnikom in znaten zaslužek slovenskemu obrtniku in delavcu, da na ta način mali dar, ki ga narodno zaledje polaga domu na oltar, pripomore slovenskim očetom ne do miloščine, temveč do poštenega dela, njim in njihovim družinam do kruha, s kruhom pa do zadovoljstva in sreče na domači grudi.
Ob vznožju Sv. Treh kraljev se v dolgi vrsti, naslanjajoč se na skalne stene Kozjaka vije trg Marenberg, v domačem narečju Marmek. Južno izven trga se ob hmeljskih nasadih dviga lani dograjeni in ponosni Sokolski dom. Tudi v tem je vzidanih 10 kvadrov s številko 1000 in črkami CMD.
Na prijaznem hribčku, tik nad Pesnico, že v Slovenskih goricah, »stoji učilna zidana. Pred njo je stara jablana« v precej obširnem in lepem sadovnjaku. Kupila ga je lani CMD in ga izročila v uporabo šolskemu upravitelju v Zg. Sv. Kungoti. Tamkajšnja šola ima namreč velik del svojega šolskega okoliša na severnih pobočjih Kozjaka.
Prikazati sem hotel, k a j je CMD storila in še stori ter pojasniti, zakaj je toliko žrtvovala 'in žrtvuje še danes baš za naš Kozjak.
»V temni noči, ko stresa grom oblake«, ko civiliziranemu, moderniziranemu in motoriziranemu človeštvu grozotna laž zastruplja in rnrači razumi, drzna krivica slepi oči in brezmejna lakomnost ledeni srce, v tej temni, bučni noči vodi zvezda sv. Treh kraljev tudi Družbo sv. Cirila in Metoda, ki utira narodu pot k resničnosti, pravičnosti in dobrinam življenja s pesnikovim pozivom: »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze«, češ, kako »srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili!«
GANLJIVO TOVARIŠTVO MED LEVOM IN ZAJCEM
V neki pariški menažeriji je začel gla-dovati prej ponosen lev. Vsak dan je bil slabši m v skrbeh zanj so mu sklenili dati v kletko živega zajca. Žival je navajena, da raje je hrano, kakor jo je lovila še živo v prirodi.
Strežnik, ki je spustil zajca v levjo kletko, je bi'l mehkega srca. Obrnil je glavo in se odstranil, da bi ne bil priča nedolžne žrtve, ki bo izginila v levjem žrelu. Toda, ko je naslednjega dne prišel h kletki, je bil nemalo iznenaden. V kletki je ležal lev med sprednjimi šapami je imel zajca, ki je mirno čepel ob svojem varuhu. Kralj živali je lizal dolgoušca kakor svojega mladiča. Poslej se mu je zdravje vračalo in kmalu je jel jesti, Z drobnim tovarišem se prav dobro , razume.
Ba atsl iketotMeja
Miško Kranjec
Čc hočeš resnico govoriti.
se napij.
(Prosto po narod, pregovoru)
Ni dolgo tega, kar sem bil pri velikem gostilniškem pretepu. Pretepi so sicer kaj navadna stvar po naši preljubi Sloveniji, vendar so v ozadju po navadi ženske. A tudi nazorski pretepi postajajo pogostejši. — Ce pa se države sprejo in se lasajo, pravimo temu vojna. Prekmurje pa je premajhna pokrajina, da bi mogla napovedati komu vojno, čeprav nas tu pa tam nekateri žalijo.
Zadnjič so vzeli to stvar v roke soboški mesarji, pomočniki in obrtniki proti Slovencem, ali kakor jim naši pravijo že dvajset let »prišleki«.
Zavrelo je. Trije so se spoprijeli.
»Kaj pa je rekel?« je vprašal četrti, ki jc bil »tiaš«, »domačin«.
»Da smo Prekmurci p—* ne pa Slovenci!«
»O, jebenti!« Četrti jc posegel vmes. Dva sta sc pridružila, ne da bi vprašala za razlog in povod. Trije so mirili. Pride debeli obrtnik, miren človek.
»Kaj pa je rekel?« vpraša še dokaj mimo.
»Da Prekmurci nimamo nikake kulture! Da smo necivilizirani kakor divjaki!« razlaga oni, ki samo gleda.
»O, jebenti!« vzklikne obrtnik. »Kulture da nimamo?!« In se že loti pretepa. — Nekdo se skoraj joče in ponavlja: »Rekel je, da nimamo kulture! Prekmurje nima kulture!« In to ponavlja pred vsemi. Medtem se pretep nadaljuje, kozarci žvenketajo, stoli padajo, roke se lepijo na lica. Bitka se razpleta, domala vsa gostilna posega vmes. Naposled se vse vsuje v vežo pod oleandre.
Potem se je pomirilo; ljudje so se vračali. Zdaj je nastal drugi del, ki pride po vsakem pretepu: pojasnjevanje. Kajti še tako neznatna bitka mora imeti svoje vzroke in povode. Nekdo tarna:
»Rekel je, da Prekmurci nimamo kulture! Da nismo Slovenci! Da smo izdajalci!« Tama šc dalje in ponavlja vse, kar je oni rekel.
»Oni« pa razlaga: »Prišli smo sem kot Slovenci, kot nacionalisti! Prinesli smo kulturo! Zakaj? Zato, da nas danes tu napadajo, da nas blatijo. Slovenc! smo kulturen narod!«	»
Vsak pretep ima navadno tri dele. Tudi ta za kulturo in čast Prekmurja je bil tak. Končni rezultat: razbit nos in zatekli obrazi. Dognano pa ni, ali jc zato kaj več kulture ali ne.
Bog s to epizodo, pri kateri so mesarji branili kulturo prekmurskega ljudstva, čeprav je bilo vmes nekaj ganljivih prizorov. Klavrna je bila stvar v marsikaterem pogledu. Predvsem da v Prekmurju še dvajset let po spojitvi s Slovenijo traja spor med »nami« in »prišleki«. Postranskega pomena je, kdo je sejal po Prekmurju slabo seme: sovraštvo in odpor. Zgodovina se žal piše vedno nekoliko zapoznelo, tako da tisti, ki so grešili, ne izvedo nikdar resnice, temveč umrejo v prepričanju, da so delali dobro. Žalostno je, da ne na tej, ne na oni strani ne morejo nastopati ljudje, ki imajo o vsem lepše mnenje in so bolj strpni. Že zdavnaj je dognano, da »prišleki« niso toliko zagrešili, kakor se jim včasih očita, da so, marveč v veliki večini bili »nevtralni«, kakor bi rekli, da jih jc vsaj deset procentov delalo zavestno in z žrtvami dobro in se bo njihovo delo poznalo vedno, da pa jih je bilo deset procentov, ki so se sanjo ši-rokoustili in šc danes ni dognano, kaj so hoteli in kaj še hočejo, pač pa je dognano samo, da so bili in so še užaljeni.
Eno pa bi rad povedal gospodu, ki je’ napadal »prekmursko kulturo«, ki so jo soboški mesarji branili s pestmi: Prekmurje bo ostalo slovensko, kljub želji nekaterih na prekmurski in na njihovi stra-
ni; tako je odločila zgodovina, ki gre sicer po ovinkih, a vendar dosledno proti svojemu cilju. Kar se pa tiče kulture: prekmursko ljudstvo si gradi počasi svojo kulturo; vsako leto odhaja kakih deset tisoč ljudi, če ne več, v tujino, kjer prihajajo v stik s kulturo velikega sveta. Nekaj desetin dijaške mladine te in one smeri posega v njo, da jo uravnavajo tako ali drugače. Težko je reči, kakšna bo ta kultura v bodočnosti. Bodi taka ali taka, odraz sodobnega sveta bo. Zavreti jo je možno, ne pa preprečiti njenega razvoja. Tudi opljuvati jo je možna Kdor pa bi pomislil, da si prekmursko ljudstvo v bedi kuje svojo bodočnost, da si v bedi ustvarja svojo kulturo, kakor to počne ves slovenski narod, tisti mora samo dvigniti klobuk v spoštovanju. Kakor je majhna ta slovenska, a tudi »prekmurska« kultura, je samo vsled utesnjenih razmer, iz katerih je v tisočletju pognala, kakor včasih požene seme iz še tako suhih tal. Rad imam tiste, ki jo znajo braniti, če ne drugače, pa s pestmi, tuji in rnrzki pa so mi, ki se bahajo z njo, a jo znajo samo opljuvati, ker jim je kultura slovenskega naroda v resnici deveta briga.
Spomnite se CMD!
Koncert APZ v Mariboru
Zaman se trudijo naši zborovodje, da bi talniški dobi in ki so deloma tudi krepko sto-zboljšali umetniško kvaliteto nažih, pevskih pali v dobo Novih akordov. Podane skladbe
zborov (v kolikor se more pri teh govoriti s '—■- -	 Uj~'--“** —-1- J-w-
umetnosti), zaman dopovedujejo pevcem, da je treba poznati najprej osnovno glasbeno teorijo in osnovno tehniko petjA (po nav&di. kdor je s takimi poizkusi začel, je zgubil pev-ee), zaman skušajo tudi pevske organizacije zbuditi smisel za pravilno pevsko izobrazbo in priporočati tudi zborovodjem, da naj skrbijo za razširjanje ift poglobitev svojega če-s.o zelo skromnega znanja: vse gre po starem naprej; vtepavanje v glavo ob pomoči •’—4 nekoliko izobraženih
•>—4 neftoliko izobrazemh pevcev je glavno deio, ki jemlje zborovodji in pevcem večji det energije in le v majhni meri se more zadostiti zahtevam glede predavanja pesmi, pri nastopih pa je vse v skrbeh, zborovodja seveda največ, zlasti ko gre za težje skladbe, in ta nesigurnost se prenese nehote na po-?lusalstvo. Kaj, če bi še govorili o dihanju in tvorbi tonov! Radi pomanjkanja glasbene in pevske izobrazbe so pevski zbori negibčni, efektivni uspeh njihovega vežbanja j« razme-roma zelo majhen, z njimi tudi ni mogoče posvečati pažnjo glasbeni sodobnosti itd.
1 e in podobne misli mi' rojijo po glavi, ko prisostvujem koncertom Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane, in tako sem premišljeval tudi zadnjič, v soboto, 16. t. m. Res, visoka tehnika zbornega petja, ki odlikuje naš visokošolski pevski zbor, ni vsem društvom dosegljiva Študentje se laže posvečajo študiju, nego poklicni človek, ki utegne le 1 2 krat na teden obiskovati pevske vaje in utrujen po čezdanskem delu — komaj sledi
imajo v glavnem skoraj vse pečat svoje dobe in niso mogle torej nuditi prave razvojne podobe o skladanju naših tedanjih komponistov. Spremembo v to enoličnost je prinesel pretresljivi Gerbičev »Rožmarin«, ki se žal premalo izvaja, in dobro sta se odbijali od ostalih obe Mfchlovi baladi (Sokratova smrt, Atila in ribič), ker sta po svojem značaju ih izrazu čisto drugačni kot druge skladbe istega razdobja, pa je treba s posebno pohvalo omeniti Maroltova prizadevanje, da tega za razvoj našega petja in glasbe sploh močno zaslužnega komponista reši krivične pozabe. Pač pa ni razumljivo, čemu je Volaričeva skladba »Nos«, ki služi bolj šaljivim večerom In predpustnim prireditvam, zavzela ospredje programa, kar je vedno v kvar globljemu razpoloženju poslušalcev.
Interpretacija posameznih skladb je bila v marsičem nepričakovano drugačna. Poznamo zborovodjo Marolta kot resnega in globokega glasbenika, ki hoče izgraditi vsako skladbo do pičice natančno in po vseh pravilih lepega i petja; vemo, da se zna uspešno približati! skladateljevi duši in intenciji, da nam torej j pričara skladbo kolikor mogoče tako, kakor; si jo je zamislil skladatelj, zato je marsikoga! presenetilo, kako svobodno pojmuje bistvo’ skladbe prav iz čitalniške dobe, ko je glas-;
beno znanje njenih reprezentantov bilo prejo
. " te
da je skoraj vsako pesem začel s pospešenim
V
rosto in močnem
:omponiranjc brez večjih zahtev dirigentovem temperamentu leži,
udarnim zaletom, ki mu je skoraj redno sle-
pouku zborovodje. Vendar, ako bi člani na-' dilo umirjeno, včasih tudi razvlečeno gibani. sih pevskih zborov imeli potrebno pev8ko in j Vendar Maroltove specialitete v interpretira-glasbeno izobrazbo, bi imeli pevovodje 7. 'nji-j nju so še vedno bile podrejene zahtevam čemi dosti manj truda; posvečali bi se lahko Notne izpeljave in učinka. Njegovo dirigiranje Širšemu delovanju v pravo vzgojo svojo in: je bilo sugestivno in suvereno, izvajanje si-občinstvis. Tako pa lahko trdimo, da se v j .iajno. Posebno je treba poudariti še skozi giasbeno-tehničnem pogledu nobeden naši čisto, intonacijo m lepo vokalizacijo, ki je v pevski zbor ne more primerjati r. akadem-; slovenščini dokaj komplicirana. Učinkovito je sivim. Občinstvo in pevci; ki so bili nnvzočni bilo tudi izvajanje solistov, posebno v Kocina koncertu, so lahko opazili, s kakšno lah-1'Jančičevem Popotniku, in v Miehlovih bala-kpto se je zbor izražal, Slišali niso niti enega i dah.
diha ali vdihavanja, pevske fraze so se lahko | V celoti je vlada! prijeten občutek, da je izvedle neprekinjeno, zbor je zvenel polno iu janno, najmanj morda zaradi mladih in svežih grl, pač pa ker pojejo z dobrim nastavkom, tako da pridejo do veljave vsi glasovi v leni obliki, ne samo morda trije’ali štirje.
Moral sem to poudariti, preden pišem o koncertu samem, ker vem, da so vsi poslu-šalci —• kakor vedno — z navdušenjem sprejeli petje akademikov in morajo tudi vedeti od kod vsakokrat tako močan vpfiv njihovega petja. Posebej pa so gornje vrstice namenjene našim pevcem in pevskim zborom z željo, da bi oni iti njihovi zborovodje o tem malo več razmišljali in začeli enkrat * drugačnim, smotrnejšim delom.
Spored koncerta je bil tako sestavljen, da bi občinstvo dobilo sliko o razvoju naše pesmi iz Čitalnic v Nove akorde, torei od ieta 1861., ko so po slovenski zemlji zaceli ustanavljati čitalnice, ki so zlasti mnogo gojile petje, v prvo dobo tega stoletja, ko je pod uredništvom dr. Gojmirja Kreka Sdnventner-jeva knjigarna v Ljubljani izdajala glasbeno revijo »Novi akordi« (19(X)—-1914). Zastopani so bili na sporedu skladatelji Goričani Hra-broslav Volarič (1803 --------
.	-1895),	Josip	.Kocijan-
čič (1849—1878) in Avgust Leban (1847 do 1879), vsi trije prerano umrlf, dalje Fran Ger-bič (1840—1017), Stanko Pirnat (1859 do 1899), Anton Svetek (1875-1919), Alojzij Sachs (1869—1910) in Josip Michl (1879, po rojstvu Ceh, ki je 1902—1914 deloVal v Gorici in 1921—1925 v Ljubljani). Spored ni bil sestavljen kronološko-razvojno, niti niso bili zastopani nekateri drugi pomembnejši skladatelji, ki so bili značilni za ustvarjanje v či-
ves večer plod intenzivnega pripravljanja jn študija, občinstvo pa, ki je napolnilo ogromno dvorano kakor le redkokdaj, je pevcem in dirigentu v viharnem navdušenju izražalo svo-je priznanje in hvaležnost za tako lep umetniški užitek, z galerije so pevce obsipali s! cvetjem, tako da je zbor ob splošnem odobravanju dodal še dve skladbi: Zdravico Emila Adamiča in Hajdrihovo pesem od Urala do T rigiava.
*
Tekom koncerta je motila galerija, kakor sploh večkrat pri koncertih. Morda ni galerijska publika zlo mislila, morda je bil to znak nepozornosti ali hipne razigranosti, vsekakor je treba tako vedenje galerije obžalovati. .Mislim pa, da do neke mere bi se dalo temu Večnemu nedostatku pomagati: severni trakt galerije je preglobok; tamkajšnja publika ne vidi na oder in ne ve, kdaj prenehajo pavze med točkami; na traktu bi morali razvrstiti stopnice in takoi bi bilo nedvomno boljše. Priporočamo to lastniku dvorane, Sokolu matici.
Večne težave so tudi z garderobo, oziroma p blagajno. Občinstvo je bilo točno, toda vstop iz dvorišča je bil mogoč samo skozi edini vhod na severni strani, in še ta je odprt samo z enim krilom. Zato so mogli ljudje kljub točnosti le zelo počasi v dvorano, tako dn se je konccrt pričel ob 20.30. Kaj pomaga trdna volja in pdločno obvestilo, da bo začetek točen! Podobne stiske se redno ponavljajo, včasih tudi, ker se razvršča garderoba nepraktično, včasih blagajna, zato prosimo praktičnih preureditev tudi V tem pogledu. M.
o Sodišče razveljavilo kupno pogodbo. Ljubljansko okrožno sodišče
razveljavilo kupno sklenila decembra f
pogodbo, ki Jo je - 1937. lastnica velikega škofjeloškega posestva Anica Le-benova v Škofji Loki. Takrat so se pri Le beno vi zulusili tajnik Ljudske hra-uilnice v Škofji Loki. lesni posrednik Lalcari. župan Matevž ter škofjeloški posestnik Janez Porenta ter jo‘začeli nagovarjali, da proda Porenti iu Ilichovima bmloma .posestvo* ker bo sicer liri šlo na dražbo. Lebenova ie na tak »rilisk okoli Irelio ure ziulrai pogodbo podnisula. .ker i<: bila .prepričana., da bo kupna poRooua sklenjena Sele pred
Kupne pogodbe pa kasneje ni hotela priznali. Vlekla se je dolga
notarjem. Kupne po»
 	'	.	vi
pravda, končno pa se je sodišče postavilo na stališ^ tla 'je kupna pogodba ■neveljavna. Ecr so kupec in posredniki izkoristili stisko jn razburjenost prodajalke ter je bilo posestvo prodano pod polovico prave vrednosti.
o Nož v hrbel. Franc Gyorok 23 letni posestnikov sin iz črensovcc je šel zvečer po vasi. Ztienada ga je nekdo napadel sl sekiro iu nožem in mu zadal težlco poškodbe. da se je moral zuteči v bolnišnico v Murski Soboti.
*
Kraljevine Jugoslavije
(Prej Uprava fondov.)
Ustanovljena leta 1862.
BANKO UPRAVLJA SAMOSTOJEN UPRAVNI ODBOR.
Centrala v Beogradu
GLAVNE FILIJALE: Zagreb, Ljubljana, Cetinje, Sarajevo, Split, Skopjlje, Niš, Novi Sad, Banja Luka in Zemun.
FILIJALE; Kragujevac, Petrovgrad in Va* ljevo.
AGENCIJE;
Bitolj, Pančevo, čačak 3n Prije-polje.
Emitira obveznice in zadolžnice. — Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4°/0 letno. — Dovoljuje menično-hipotekama posojila na nepremičnine v mestih in trgih ter v zdraviliščih priznanih od države, po 6°/o letni obrestni meri, na 10 let in proti 3 mesečnem« eskontu žiriranih menic. — Dovoljuje mestnim in trškim občinam komunalna posojila na davke in doklade. „ Eskontira blagajniške zapise finančnega ministrstva in menice denarnih zavodov. — Eskontira kupone svojih založnic dolarske emisije (Seligman), katere so nostrificirane v Kraljevini. — Lombardira državne vrednostne papirje, ascije Narodne in Priviligirane agrarne banke in blagajniške zapise finančnega ministrstva.
Za vse bančne obveze jamči država
Vsa pojasnila daje:
DRŽAVNA HIPOTEKARNA BANKA, BEOGRAD
DRUŽN1CE.
IN NJENE PO-
VELIKA IZBIRA
KLOBUKOV
BARBISIO - HILLSON
moškega in damakega perila plaščev is balončke svil« prt
A.HEDŽET
Maribor — Aleksandrova c. 9
Ramo
GOSPODINJE!
Pozimi le umivanje oken neprijetno. Nabavite si najuo-vejši, praktični patentirani brisalec za umivanje In sušenje oken. Cena z navodilom din 36,— Dobite ga v vseh boljših trgovinah ali direktno pri Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu rta čekovni račun štev. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. — Sprejmemo preprodajalce.
13544-1
Kupujemo po naj višjih dnevnih cenah:
svinec, kositer, krojaške odpadke, Kmetski fanlje, uudl sc Vam prllož-
Pobirajle zgoraj navedeno predmete.
Slaro železo. Klino, trn-delilno /baker, cink, cunje, vsakovrstne tekstilne odpadke itd. — no*l, du ir. malim denarjem tapo zaslužile.
Vsak naj se informira o eenah v moji trgovini, no’poslušajte/ prekupčovnloev, kalen Vas čakajo n,i uvoznih cestah, katere peljejo v mesto, ker isti hočejo Vaš zaslužek zmanjšati; torej vsak dobi cene lake, 'da jih nobena druga Ivrdka ne more plačati. MI hočemo, da kmetski narod zasluži!
Veletrgovina s surovinami, phevoz tovorov in avtotaksa
Teieien 12-72 Ivan Sluga, Maribor, Tržaška c. 22
KAJENJE ŠKODUJE
VAŠEMU ZDRAVJU »N1K0TIN0L« neškodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi nai-strastnejše kadilce. Cena velika steklenica din 70.—* mala din 60.—. Po povzetju razpošilja Jugopatent, Ljubljana. Dvorakova 8. Sprejmemo preprodajalce.	13542-1
IDEJE - I2UME
vnovčuje in plasira v tu- in inozemstvu Jugopatent. Liub-liana, Dvofakova 8.	13543-1
IZBORNO VINO
od 5 1. naprej major Lochert, Meljski hrib 19.	1482-17
ZA PRAZNIKE
pristno ljutomersko in bizeljsko vino iz lastnih vinogradov v gostilni »Turist«, Bet-navska 39. Cez ulico popust. K dobri šunki srada dobro vino!	1469-17
SREČNO VELIKO NOC
in sc priporočam za novo sezono. Plašči, kostimi in dežniki vseh vrst bodo v nai-krajšom času elegantno in poceni izgotovljeni. — Marija Klemschc, damski modni salon, Tyrševa 14/11., desno. 1555-1
W	.wrw P IV wWw
da preselim 1. aprila t.l. manufakturno trgovino
„Sviteks“- komauer
iz Ulice 10. oktobra it. 5 v Tyrševo ul. 7 (Gosposko) v lokale krznarja g. P. Semka. Priporoča se Kontauer
DALMATINSKI DINGAČ
dobite od danes nayrej. Gostilna pri »Lipi«. Gregorčičeva ul. 19, Maribor. 1547-1 Naliepti___________________
VELIKONOČNI
pirhi, zaičkl. likerji. FruSko-gorski biser in drUKa darila nalcenelie pri »Kavalir«, Gosposka ttl. 28	1837-1
VINOTOČ ŠTURM
toči novo vino in stari rulan-dec samo od 5 1 naprej. Ob nedeljah popoldne zaprto. 1537-1
Želim svojim ceni. odjemalcem	___
CVETLIČNI IN MEDICINAL-NI MED
priznane kakovosti nudi č®.' belarstvo O. CrePinko. Zrini' skeea trg 6.	1277-4
ALI 2E VESTE
da kupite najceneje za praznike rozino slive, lešnike, čokolade. mandeljne itd. v trgo-vini Josip Lešnik. Krekova ulica 6.	1221-1
Kakorflililanhe....
sSkjSSsi...........
komblneže od nalcenejže do najdražje izdelave, modrčki, najnovejii modeli steznikov po roeri. Rokavice v veliki Izbiri brez poviška cen pri
„£uHa”
Maribor, Glavni tr#, avtob. pest.
MODERNI VOZIČKI
POSOJILNICA NARODNI DOM
»V o 5 e r n! k«
Stran 21.
NOVOl
Opozarjam cenjeno občin-; stvo, da sem otvoril v hiši Trubarjeva ulica š, 9 inodr.1 krojaški salon. Priporoča se Pris avec Anton- krojaški mojster. _______________1103-1
CEPLJENO TRSJE
prvorazredno, dinar komad, diviake, korenjake- sadno drevje nudi 2iher Franjo, Zamušani, Sv. Mgrjeta. Mo-škanjci. Zahtevajte seznam!  1168-1_______________________
TUDI VI RABITE SLIKE za legitimacij«. poselskp knll* Se in ootnp lis p. Hi ro ip poceni v najboljši izdelavi, če ie treba tildi V 2 urah lih napravi samo Foto-Kieser Vetrinjska ul. 30 nasproti Grajskega kiha.	1347-1
SPALNICE. IFnilNICE KU HINJE
vseh vrst v naunoderneiših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi oohišiva Aleksandro V3 C- 48	4311-1
PONIKl ANJE.
pokromanie predmetov vseh vrst dobro in Docem ori »Ruda*. Maribor. Trsteniakova ulica 5.	6177—1
PRELOG
za dotpečo m centralno kur-»vp te.;- udustrijp ppdi pre-moBovnik Ključarovcj pri Ovntožu. -	93-M
rolet! '
Žele?pe, lesene žaluzije in platnene zaveje, izdelek tovarne Bernik, Ljubpana- naročajte pri gastonniku Urš č Anumi, Maribor. Pinuaevu 22 1376-1
STEZNIKI PO MERI
za Vašo pomladansko toaleto samo v 1. specialni delavnici. Popravila in preurejanja se sprejemajo. J. Kocmut. Meljska 3.	1016-1
Najcenelša slovenska tvrdka
ik čiščenje oken in PARKETOV
želi vesele veFkonočtic pvaz-: ijika ter 'se priporoča. Njivar " Franc, Maribor-Limbuš.
- ___________ c H44-1
č	PRITLIČNO'S ADNO
DREVJE pritlične hruške, na kutino r cepljene, breskve in marelice dobite pri Toplak Valentini, drevesnica Gačnik- p- P®sni' ca.	1450-1
NEOPENDR1N. MJXPR1N
ip os ala Škropilna sredštv«
nudi it«'c«neie Kemmdtistrli« dr- ? d, "Maribor, Aleksan-. drova ces‘a 44-________1505-1
Posest
PARCELA
1550 m3, .udi polovico se po skrajno nizki ceni proda. Ponudbe na ogl, odd. »Večerni-ka« pod »V Studencih«
1553-2___________
Dobra DOBI^KANOSNA HIŠA, 6 stanovani, msscčnt doli. 2970.—. Cena 300.0000. Lepa 3nadstroPna hiša. takoj
400.000.—. Cena 80O.OOo.—. Krasna trg. hiša, en delež,
250.000.—. 2 utanufakturni trgovini in s ple enlnami se prodata 100.000 ip 250.000.— Moderna vila, enonadstropna
250.000.—. — Posredovalnica »Rapid«. Maribor, Gosposka 38-	'	 1544-2
STAVBENE PARCELE
zelo senčna lesa v mestu na prodaj, Povprašati v upravi.
1S43-2
ČEZ VELIKONOČNE PRAZNIKE
točun nrislno Ijtt omersko vino na dom po 8 din liter. V nedeljo in ponedeljek koncert. Se priporoča gostilničar Sever- Tezno.	1508-1
BOSOMIR DIVJAK
Ulica Kneza Koclja 4
STAVBENO PARCELO
v okolici Maribora. Ponudbe na upravo pod »Navcdoa skrajne cene«.__________1538-2
HIŠO
nedograjeno s s-anovantjjkim in gospodarskim poslopjem v mestu se proda. Naslov v upravi	1534-2
F .DE ZA CVETLICE oralne banie nniceneš'e. So-darstvo Sulcer. Vojašn ška 7.
_______1495-1
NISEM PLAČNIK DOLGOV
ki bi lili napravila moja ločena žena Mariia Kozma'er, — Kozmsder Ivan.	1491-1
OPEKARNA PIRC
Zidna opeka na zalogi in strešna lepenka 54. km. po znižani ceni. Betnavska c, 1. ________________ 1535-1
M
na ugodne mest ..c obroke
ItfAN L|0''-T
M.r.Lpr tfetrlq'sUa u. 3 L u 5 ti* Prešernove n'- 44
POSREDOVALNICA IVAN GODINA Maribor. Aleksandrova c. 30 proda:
Dvonadstropno osemstanov. h:šo z vrtom in vebkmi dvoriščem cona 650.000: novo-7vra;eno 9s‘aitovan;sko din 720.000:	enonadstropno tr-
govsko in stanivanisko. din 250.000: enonadstropno novo zgra:eno. 4~fanov. in 'rgnvi-no z meš. blagom* 170.000: nnvn-ri-l^np 2etannv. vilo vrt. 1450 0f)0: 3=t?pov. novog^a-*eno vrt. 90001:	etiodr„žiti.
sko. 3-rvbe. kuhin!o vrt 10 m'n. ndc!a1!eno od gl. trga za 80 000: čedno hišico 3 sobe, kuhinjo gospodarsko r>os'on-ie bra'rip. v^iko	dre-
ves. 1r,76 tn* za 45 000 Rojstva: krasno vino<rradnn- od-dalieno 15 min. od t”k gl. kolodvora cera 300 000 din: 27 oralov. n-Msbenn po! ure od mes a 280 000: 33 ora'ov novozgraleno v!1o- gospodarska pfisloola- blizu mesta 350 000:	vzorno nosertvo
vseh k"!t"r gocTircVo Ivšo. 175 00(1, h:?o za gp'thnn me-sa-1'o 'n 16 0ra'ov z"r>,,:s*a.
od Mari-7 orn'°v.
sa-
-ard. 5° 0nO■ s o-a-(nv prj	ra ono
po*rabiio inono dbi 15*8-2
bora. para 1*0100. ,,ian'?! vinograd ni:ve
•1"Vp‘
.	vi^ste
z izo a« !© h ad nlh naprav
Plutovinasti ščitniki za izolacijo parnih in hladilnih naprav. Izdeluje »H1GIEA«, tvormci čenova d d- Zagreb I.. Ivkar.čcva 48, pošt preda! 318. Tel. 24-070
... dokler ga ni primerjala
zRgdidn kelo bluzo 1
Vsaka tena pere na svoj način. Vendar pa se boste tudi Vi takoj prepričali o dobrih lastnostih Radio na, če primerjate navadno prano perilo $ perilom, pranim s Schichtovim Radionbm. Radion odpravi vso nesnago. Pri kuhanju v raztopini Radiona se tvori kisik, hi skupaj s peno mila struji skozi perilo in na ta način temeljito odstrani vso nesnago. Tako je Radion belina pojem popolne čistole, uspeh pranja
•ja Radion belo perilo.
SCHICHTOV
RADON
!i čistejše beline od Radion beline
v Mb boru i. t o. .	«	na	stare	s:	s ovensk denarn zavod v Mar'boru
REZERVE BLIZU DIN 12,000.000- BB
rr'' rJATJiti ifiimT^iiivrhA>iippT>TBi»niiri^giriwytBl^^ rirK^KaKiiilpi
Vesele velikonočne praznike
želijo svojim cenj. odjemalcem naslednje tvrdke
riji Maribora bližini Mari-
Gnlušek, Ormož.
1576-2
TRGOVINE. INDUSTRIJE
trafike, hotele, restavracije, kavarne, gostilne, bifeje, vi-name, mline, posestva, veleposestva. zdraviliška, kopa liSča, hiše. vile In vsa druga poljedelska podjetja prodajamo in posredujemo uspeš no in hitro, vestno in solidno Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Iliča 144.	1570-2
Vsem cenjenim odjemalcem želi zado voljne praznike in se priporoča
Zapctnlk Ivan
trvnlna v Podvelki
IVAN JAZBEC tapetnik palača Pokojninskega zavoda Celje, Krekova cesta	MARTIN GERM modno krojaštvo Celje Mariborska c. 14	Celje	J. A. ŠTURM trafikant Mariborska c. 20	Papirnica in knjigarna TISKOVNE ZADRUGE r. z. z o. z. Maribor Aleksandrova 13
A. KOPUŠAR Rekord-obleke, »Astra čevlji« Celje Prešernova ulica	Splošno ključavničarstvo, popravila vseh vrst tehtnic in meril KOLENC IVAN Celje Aškerčeva ulica	Manufaktuma in modna trgovina FRANC KOLBEZEN Celje Prešernova ulica		JUGOVIČ FRANC soboslikar in pleskar Maribor Vojašniški trg 2
Delavnica za fino mehaniko JOŽKO AMAN ortopedija, kirurg, meh. in brusarna Celje Dečkov trg 5	Tovarniška zaloga nogavic in perila »M ATO« Celje Glavni trg 10	Celje	IVAN LESKOVŠEK mesar Zavodna	Lesna trgovina in gostilna ERVIN JURŠE Ruše
Krznarstvo in izdelava čepic M. OREHOVC, nasl. KOŽUH Celje Gosposka ulica	Stavbeno in umetno mizarstvo FRANJO VEHOVAR Celje	Če hočeš dobro vince piti, moraš k »PEPCI« v Zadrugo priti! Celje Prešernova ulica		Gostilna in mesarija JOSIP MULE Ruše -
Trsne
cepljenke
prvovrstne, nudi splošno znana trsnica Ivan Ratej. Slovenska Bistrica. Mnogoštevilna prizfianja na
LEPA PARCELA
v Magdalenskem predmestju se poceni proda. Naslov v ogl. odd. »Večertiika«. 1465-2
PRODAM HIŠO
z vrtom, primerno za večjo pokojninsko družino, in 4000 m2 zemljišča, prikladno za stavbišče, 8 minut do ptujskega kolodvora. Vzamem v račun tudi hranilno knjižico dobrih zavodov. Ponudbe na: Rogozniška c. 44, poleg žage. Ptuj.	1484-2
LEPE PARCELE
na prodaj v Studencih poleg šole. Vpraša se Koražinec.
Praprotnikova 8, Krčevina.
 _______________  1493-2
VINOGRADNO POSESTVO
kupim na obroke. Lastnik ostane gospodar do izplačila. Ponudbe na ogl. odd. »Večer-nika« pod »Ugodno«. 1514-2
Prodam
POSESTVO
z lepo hišo, trgovskim lokalom. delavnico in 6 strankami. Cena 180.000 din. Mari-bor-Studenci, Kalohova 2. _________________  1497-2
mmmmmmmmm*
POSESTVO Z GOSTILNO
tik farne cerkve, Izletniška točka. 5 oralov, prodam. za 38.000 din takoj, .tudi za hranilne knjižice. Pbjasnila. dale dr. Rosina v Mariboru, Aleksandrova 16.	1503-2
PRODAM MALO POSESTVO
pet minut od postaje, zidana hiša, električna razsvetljava. Ponudbe na ogl. odd. »Večer-nika« pod »37.000<'.	1482-2
TRGOVSKA HIŠA
v Studencih naprodaj. Naslov v ogl. odd.	•	•	1512-2
NOVA HIŠA dvostanovanjska z lepim vrtom* zraven Maribora se odda v najem. Ponudbe na »Večernik«, Ptuj. 1563-2	LEPA NJIVA se proda. - Sp. Radvanje 62. 1456-4
	Prodani Trh* OREHOVIH PLOHOV Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1466-4
DVOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom kupim. Pismene ponudbe ttod »Hiša« na ogl. oddelek »Večernika«. 1509-2 Kupim	
	PSA VOLČJAKA po 7 mesecev starega in dva meseca starega proda gostilničar Sever. Tezno. 1507-4
KUPIM KITARO dobro ohranjeno. Maribor. Komenskega trg 6. 1520-3	MLADEGA PSA črne barve, ovčarske pasme,-prodam. Koseskega ul. 15. 1510-4
VEČ RABLJENIH KOLES
prodam. Mehanik B. Gruber, Valvazorjeva 30.	1513-4
LEP KLAVIR
z močnim glasom se ugodno proda. Potočnik, Iljaševci, p. Križevci pri Ljutomeru.
1504-4
PEKI POZORI
Prodam poceni pekarski voz. Žunko, Selnica ob Dravi.
1487-4
ŽELEZNI ŠTEDILNIK
prodam. Pišec. Maribor, Žol-geri.eya: ul. 9.	1490-4
Kdor holm Smatl odgovor na vprašanja glade malih oglasov In drugih obvm-atff. naj priloži 3*- din v znamkah. Ha vpra-ianla brez prl-ložanlh 3m- din v znamkah uprava na odgovar/a
OTROŠKI VOZIČEK
športni, skoraj nov, se proda. Bolfenška 4/1.	.1519-4
DOBROIDOČA TRGOVINA
s špecerijo v centru Maribora radi selitve se ugodno proda. Vprašati v upravi. 1535-4
VISOKOPRITL1CNA HIŠA
gostilna in trgovina z vsem inventarjem se proda. V bližini Maribora, Vprašati: Tržaška cesta 38, Maribor. 1557-2
TRGOVSKO ",Srt
kupim ali
bora,
NAJCENEJE
kupite cement, apno. stavb, iti rezan les, drva in ptemog pri Kraser. Studenci. 787—3
Nujiio kupujem dva rabljena »ALFA« KOTLA
od 100 litrov. Javiti Čerič. Jelačičeva 12. Maribor.
1499-3
FOTO-APARAT
zrcalno karuero 6X6, ugodno prodam. Ponudbe pod »Rol-ieicord« na ogl. odd. »Večer-nika«.	1479-4
ga
dajamo in no in hitro, Poslovalnica
vi-
ve*
kopa
dru-
pro*
JAHALNEGA KONJA
zdravega, močnega, popolnoma dresiranega in mirnega, ki je uporabljiv tudi za lažjo vprego, kupi Juriča Zadravec. Središče od Dravi. 1549-3
SLAŠČIČARSKI INVENTAR
že rabljen, kupim. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
1551-3
SPOMNITE SE CMD!
Prodam
VELIKONOČNA PRODAJA
moških, ženskih ter otročiih oblačil nizke cene. Magdalen-ska oblačilnlea K. Kumper-ščak, Dvorakova-Valvazorje-va (palača dr. Sedala). ___________________1422-4
LEPI ŽELEZNI ŠTEDILNIK
prodam. Vedlin, Nova vas, Lorbekova ul, 16.	1446-4
OCVIRKI
za krmljenje svinj (Krumerl) naprodaj. Vprašati Maribor. Meljska c. 37.	1498-4
Damsko in moško perilo / Šiviljske in modne potrebščine
MARIBOR
Slovenska 4
ČEVLJARJI POZOR!
Prodam dva dobro ohranjena stroja. Poizve sc Glavni trg 4, Maribor	1521-4
Stari, dobro ohranjeni ŽELEZNI DELI
za štedilnik z bakrenim kotlom naprodaj. Filipič, Mlinska ulica 31.	1556-4
KARTONE
različne velikosti naprodaj. Neža Vrečko. Slomškov trg 6.	1541-4
PRODAM 10 JUTROV
prvorazredne zemljo v enem kosu. sposobno za naselitev na glavni cesti v Sunji. Cena
65.000.—. Drugi komad od 4 juter v centru Sunie za
55.000.—. Tretji komad 1 ju’-tro lepega gozda, 1 jutro nji-’ ve za ceno 22.000.—. Sunja je najprometnejši kraj, vsak petek sejem, voda ne naplavlja, a zemlja je sposobna za vsako kulturo. Vprašati Gorup. Zagreb. Iliča 202.
1562-4
SPALNICO
iz vezanih, polit, plošč, imitacijo kavkaški oreh, prodam po najnižji ceni. Na razpolago imam več kuhinj od 1.200 din naprej. Ne zastonj, pač pa za polovično ceno. Mizarstvo, Koroška cesta 114, Maribor.
1577-4
DVOJNO DVOSOBNO STANOVANJE
s kuhinjo v novi stavbi tik postaje Orehova vas se od-da. Naslov v ogl. odd. 1418-5
SOBA IN KUHINJA
se oda 1 ali 2 boljšima gospema v centru. Pismene ponudbe pod »Sončna lega« na ogl. odd, »Večernika«. 1443-5
STANOVANJE
soba in kuhinja, s pritiklinami. se odda. Sokolska ul. 4, Pobrežje. . --------- 1515-5
MANSARDNO SVANOVANJE
lepo suho, "sobar-kabinet. pritikline, oddam takoj. Bctnav-ska 39	1496-5
STANOVANJE ’
2 sobi* kuhinja,, z balkonom' In kosom vrta se odda za 370 din. Pobrežje, Zrkovska c. 3-1524-5
STANOVANJE
enosobno s kuhinjb; dvosobno, trisobno s kopalnico in verando takoj oddam. - Maribor, Smetanova 54, v gostilni .	.	,	1527-5
STANOVANJE
s kbmfortom se odda s J-aprilom. Vprašati Bolfenška ul. 4. pritličje (pri Spodnji Radvanjski cesti). 1518-5
DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico, komfortno, oddam. Vprašati od torka na-prei Klavniška ul. 5. 1522-5
SOBO IN KUHINJO
oddam manjši rodbini, Dušanova 12.	1558-5
TRISOBNO STANOVANJI'
lepo, sončno se odda 1. maja v novi hiši, Slovenska 39. Povprašati Gospojna 13. • 1567-5
SOBO IN KUHINJO
lepo, sončno, garantirata suho, podpritlično se odda. Stritarjeva ul. 37
1560-5
SOBA IN KUHINJA
sc odda Bolfenkova 3, N<> va vas.	1546-5
Proti kamanlkom
v ledvicah, mehurju in žolču ter za zdravllenle njihovih bolezni uporabljajte:	v
ZDRAVILNI DUBRAVKA CAJ
Uspeh zajamčen, poskušajte tudi Vi. Ena škatla din 36.—, tri škatle din 90.— franco poštnina. Dobiva sc v vseh lekarnah, kjer jih ni, pošilja: Kem. farm. laboratorij Mr, Ivo AndrlllC. apotekar. Mostar.
R. S. br. 14471. 23. V. 193«.
Za vse izolacije proti vodi ie
BETONIT
za vlago nepropustni in zid osuševajoči notranji in zunanji omet le
IZOLATOR
Zahtevajte navodila in cene pri »BETONI T« kemični izdelki za gradbeno industrijo v Mariboru Vojašniški trg št. 2
Stanovanje išče
Iščem Kr 1. IV.
TRISOBNO STANOVANJE
sončno, centrum ali blizu Tomšičevega. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod ■»!. IV.«.	1442-6
DVE MIRNI OSEBI
iščeta v mirni hiši sobo in kuhinjo s l5. aprilom ali 1. majem. Ponudbe na ogl. odd. pod »Stanovanje«. 1447-6
ov\a
najde ie tedaj bogato izbiro pomladanskih plaščev, pletenih in Jeeyrs oblek pri
koafekegi i
m a rt b O i
grajski trg
Dve boljši
GOSPODICN
sprejmem na vso oskrbo s 1. aprilom. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	1533-7
DVA GOSPODA
ali dve gospodični sprejmem na stanovanja in hrano. Melj ska cesta 59/1., vrata 7. 1532-7
OPREMLJENA SOBA
se odda gospodu. Koroška c. 41.	1531-7
1 ALI 2 GOSPODIČNI
se sprejme v lepo sončno sobo s kopalnico, event. vso oskrbo. Maistrova 6/III.. des. 1528-7
Službo dobi
ŽENSKA
mlajša, z veseljem do gostilne in z gotovino 5000 din dobi dobro, stalno mesto. Dopise pod »Kragujevac* na ogl. odd.	1464-9
STROJNIK
za Diesel, ki se spozna tudi na bencinske motorje, se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo plače in informacij na upravo lista pod »Zanesljive.
1506-9
GRAVERSKEGA POMOČ*« NIKA
zdravega, pridnega, z odsluženim vojaškim rokom, išče tekstilna tvornica za prmči-tev specialnemu poslu. Ponudbe pod »Trezen« na ogl. odd. »Večernika«. 1501-9
RENOMIRANA ZAVAROVALNICA
išče agilne zastopnike za Maribor in vse ostale kraje dravske banovine. Ponudbe pod »Sigurna eksistenca« na ogl. odd. »Večernika«. 1502-9
Vodeča švicarska industrija odda za mariborsko okrožje zastopstvo za njeno edinstveno s tvatenti zaščiteno
ELEKTRIČNO
avfo-dvigalo
Samo seriozni interesenti, ki vzdržnjejo prvovrstne zveze z garažami, avto-zastopniki, avto-trgovci in lastniki avtomobilov, ter taki ki bi bili v stanju vzdrževati zalogo na lastni račun, naj stavijo ponudbe na tt. »Mela« družba zozo., Ljubljana. Tyrševa 20.
Sobo odda
DVA GOSPODA
sprejmem tla stanovanjc takoj ali pozneje. Smetanova ulica 51-1, vrata 5. Maribor. 1419-7
VELIKO SOBO
s štedilnikom, shrambo in elektriko oddam za 150 din. Vreclrotova ul. 3, Nova vas.
1516-7
MSSTNI TRG '5.
LAHKI POSTRANSKI ZASLUŽEK DOMA
za obojni spol že od 10 let naprej. Priporočljivo za starejše ženske. Mesečni zaslužek od 400 do 800 din. Ponudbe z znamko za pojasnila na ogl. odd. »Večernika« Ma-„ ribor pod šifro »Resno«.
1488-9
FRIZERSKO VAJENKO
sprejmem. Mihael Kostanjšek, Aleksandrova 43. Studenci pri Mariboru. 1517-9
MLADI DOMAČI UČITELJ
dober pedagog se išče. Ponudbe pod značko »Tovariš« na ur-tavo lista.	1554-9
SPREJMEM
takoj v službo pridnega neocenjenega 25—30 let starega šoferja-mehanika k vozu Mann-Diesel. Plač.a po dogo voru. Bizjak. Fram pri Mariboru.	1540-9
MLADO DEKLE
išče trgovska družina z dvema otrokoma. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Vestna«.	1575-9
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
sprejmem za velike komade ter iščem učenca, prednost ima takšen ki se je že mogoče en čas učil. Hrana in stanovanjc v hiši Meznarič. Sv. Lovrenc na Dr. p. 1576-9
Službo lila
1SLETNO DEKLE
gre za vajenko k šivilji. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
1481-10
Kavo,
MIRI PENIC, Maribor, Vetrinjska 0
riS, <a|, olja ter vse špecerijsko blago, vedno sveže le pri
SOSO S ŠTEDILNIKOM
oddam. Tržaška cesta 54.
1523-7
PRAZNA SOBA Se odda s 1 aprilom. Mlinska vlica 15.	1561-7
MLAD TRGOVSKI
POMOČNIK
dobro izvežban in vešč slovenski. hrvatski in nemški, išče mesta v kaki večji trgovini. Ponudbe na upravo »Vc černika«. Ptuj.	1564-10
Otroški vozički
iiiiiiiiiimiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiii
najnovejši modeli pri
„0BN0VA“ F. Novak
Jurčičeva 6
TRG. ZASTOPNIK -
v Sloveniji, dobro vpeljan, z latnim avtomobilom, išče kon zumni artikel iz galanterijske stroke s zmerno kolekcijo. — Ponudbe pod »Trg. zastopnik*' anončnemu zavodu Hinko SAX, Maribor. 1323-10
KATERI GOSPOD
bi posodil vdovi 7000 din, za odplačilo mu dam 4 orale posestva z inventarjem v najem. Dopise na ogl. odd. »Večernika« pod »Osamljena«.
1460-12
TRGOVEC
s premoženjem in dobro vpeljano trgovino želi poznanstva v svrho ženitvo s trgovsko izobraženo gospodično s primerno doto. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod-»Dom sreče«.	1483-12
SKROMNO OSEBO
(z malimi dohodld) 40letn0, brez otrok, v skupno gospodinjstvo sprejme upokojenec. Ponudbe na ntfravo »Večernika« pod »Trajna sloga«. 1545-12
M. P. Čakam toda zaman? Vesele praznike Ti želi po zabljena Mija.	1526-12
DVA ŽELEZN. URADNIKA
24 in 30 let stara, želita poznanstva .v .svrho ženitve z dobrostojecimi, lepimi Sloven kami. Vse Informacije pošilia proti nakazilu din 10.— v znamkah diskretno »REZOR« Zagreb, Pošta 3.	1572-12
SLOVENKA
iz-province, lepe zunanjosti, 281etna. vzorne preteklosti, z meščansko šolo, doto din 500.000.—. želi poznanstva v svrho ženitve z dobrostoje-čim gospodom. Informacije p'roti nakazilu 10.— din v znamkah pošilja diskretno »REZOR«. Zagreb. Pošta 3.
1573-12
v
▼ eli
Nekaj nasvetov našim oglasnikom
- elik pripomoček k poslovnemu napredku so oglasi. Statistika . izkazuje, da imajo isti med raznimi načini in sredstvi reklame največji uspeh. Povprečno 40% dvigne časopisna reklama poslovni promet oziroma razpe-čavo blaga.
O Oglas mora seveda biti dobro narejen: zanimiv, udaren, učinkovit. Čim bolj potegne nase čitateljevo oko, tem veeji uspeh _ doseže.
• Oglas brez slike je nekako gol, tako rekoč gredica brez cvetlic, zato je priporočljivo, opremiti oglas s kako ilustracijo. Zadostuje tudi majhna, preprosta sličica, da oglas poživi. Dobra fotografija učinkuje bolj prepričevalno kot pa slaba risba. Slika mora biti z besedilom v skladu oziroma izpopolnjevati morata drug drugega.
O Besedilo oglasa naj bo kratko, preprosto in stvarno.
Pri oglasih brez slike naj ostaja veliko belega prostora, besedilo naj ima vedno obliko bloka. To je zelo efektna oblika modernega oglasa. Ta blok pa lahko stoji tudi poševno, sploh vsaka razlika od vsakdanje oblike po-_ večuje učinkovitost.
• Velike ali majhne oglase? To je seveda odvisno oa budžeta. Glavno je, kako in kaj oglašate. In kolikokrat. Pri podjetjih., ki delajo spretno reklamo, opažamo, da se poleg velikih oglasov poslužujejo tudi stalnih majhnih oglasov v serijah. To se gotovo obnese.
i*
. /
IZOUT
Uporabljajte lahke gradbene plošče
I Z O L I T
log. M. HMELJ-RADEČE Prodajna zaloga PINTER & LENARD
Kapital
AKO RABITE POSOJILO
ne čakajte zadnjega trenutka, temveč javite se takoj pri Hranilni posojilnici »Moj dom«, Ljubljana. Dvorakova ul- 8.	11778-16
HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORC Ljubljana, Gledališka ulica tt
DOSPELO novo izborno vino. Prepričajte se! Trafenik. »Prešernova klet« v Gosposki ulica> telefon 25-43.	634*17
Najboljša
DALMATINSKA VINA
vse vrste dobite v gostilni »Split«. Koroška c. 39.
1448-17
POSTRE2NICA
srednjih let, vajena vrtnega in hišnega dola išče kakršno koli zaposlitve, gre tudi pospravljati pisarne. Naslov v ogl. odd.	1552-10
ABITURLIENTKA
real. gimnazije z znanjem francoščine in nemščine išče primerne zaposlitve. Gre tudi za vzgojiteljico. Cenj. ponudbe pod »Zanesljiva«. 1536-10
SLUŽBO IŠČE
19!etno, pridno in snažno dekle k mladi družini, zmožna meščanske kuhinje in ljubiteljica otrok. Nastop s 1. aprilom. Naslov:	Zofka	Re-
ponšek. Podpeca, pošta Črna pri Prevaljah.	1569-10
Igublleno
IZGUBILA SE JE TABLICA
od avtomobila 2-732/40. Najditelj naj jo odda v trgovini Medič in Zanki Maribor, Glavni trg 20.	1494-11
Dopisi
ŽELIM ZNANJA
s starejšim upokojencem. Ponudbe na ogl. odd. »Večemi-ka« pod »Skupno gospodinjstvo«.	1433-12
VIŠJI ŽELEZN. URADNIK
vdovec, 45 let star, želi poro čiti dobrosrčno gospodično primerne starosti iz dobre meščanske ali kmečke hiše. Vdove brez otrok niso izklu-čene. Primerna dota ali stalna služba dobrodošla. Resne ponudbe s sliko poslati upravi »Večernika« pod »Srčna omika«. Tajnost zajamčena.
1574-12
ŽENITVE IN MOŽITVE
boljših družabnih krogov BO* sredujemo strogo diskretno, vestno in uspešno. Velika izbira odličnih partij obojnega srvola. Prvovrstne obiteljske zveze v vseh meščanskih, trgovskih, industrijskih, obrtniških, oficirskih, posestniških in drugih intelektualnih krogov. Vsem želiam lahko takoj ugodimo. Informacije pošilja proti nakazilu din 10 v znamkah diskretno »REZOR«. Zagreb. Pošta 3.
| Vol	nen	te vest m penic	H damske In moikm velika izbira, nizke cene
i 1			, Maribor. Vetrinjska 9
V poliubnl Izbiri
dobite vse šlagerje, plesne, narodne s harmoniko na domačih gramofonskih ploščah že po din 35.—. Zahtevajte brezplačne sezname.
Glmt orioptn n Kute: HMtllfN
 f nalom
NA PROMETNI TOČKI
vzamem v uajem bife s stanovanjem s l. ali 15. majem. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Bife«. 1459-15
HIŠICA Z VRTOM
se odda v najem. Zg. Radvanje, Delavska 28.	1493-15
ZA PRAZNIKE
vsi v gostilno pri »Lipi«, Zg. Radvanje, kjer se toči pristni Pekrčan in igra prvovrstna pohorska godba. Za obilen obisk se priporočata gostilničarja Kokot.	1461-17
Za velikonočne praznike obiščite GOSTILNO »NOVJ SVET« v Studencih.	1511-17
DOBRO VINO
domačega pridelka od 10 litrov naprej, liter 7 dfn. Vrazova nlica 9, pritličje desno.
-I S £ uA i. \ -»1469-17
ZA VELIKO NOČ dobite izborna vina po primerni ceni pri' Senici, Ulica kneza Koclja. Specialitete: Dišeči traminec in rdeči burgundec.	1559-17
ZA PRAZNIKE
in še v naprej si preskrbite dobro vino od 5 litrov naprej pri pos. PUKL, Krčevina. 1548-17
GOSTILNA OBAL
Krčevina V nedeljo in pončdeljek koncert. Bok Mvo • v sodčku, fini muškatelec, razna topla, in mrzla jedila. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka.
1530-17
Prispela nova pošiljka sledečih viških vin
OPOLO DINGAČ, ČRNO IN PROŠEKO
(od suhog, grožda) —Sveže morske ribe. Priporoča sc go stina »Otok'Vis , Sodna 16. . 1565-17
GOSTILNA
TRIGLAV-VOLLER
za velikonočne praznike koncert	1566-17
VINSKA KLET
velika, sc za več let vzame v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Vinska klet«.	1500-15
NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA, FRANCOŠČINA
po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh, Aleksandrova 14/1., levo.	1529-13
fUoiuke
modne in športne kakor tudi čepice ter rame okraska dobite najceneje pri
Babošek Vladko
klobučaritvo
MARIBOR, VETR1N|SKA 5
ŠIRITE »VEČERNIK«!
Hranilne knjižice, drž. vredn. papirje, valute
prodate najbolje pri BANČNO K OH. ZAVODU Aleksandrova cesta 40 Kupujte pri oas SREČKE DRŽ. LOTERIJE
LUDVIK FRANZ & SINOVI
EKSPORTNI MLIN IN TOVARNE TESTENIN
MARIBOR
NOVI SAD	ZAGREB
velikonočne pcaznike
MARIJAN KOMEL
mehanična delavnica
Maribor—Tezno
Ptujska c. 44
Dama
TRGOVINA zemeljskih, kemičnih, oljnatih in lakastih barv, fln*ža, lakov, steklarskega kleja itd. OddSlek za parfumerijo.
Scecaa Velika
ljubi moderen, originalen, chic in cenen ktobuk — Preglejte bogato izbiro v modnem salonu klobukov
želi vsem svojim odiemalcem lastnik vinogradov, veletrgovec vina In alkoholnih pijač, lastna izdelava pjenušoa
HANLFRANJO
MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 9.
Priporoča svojo veliko zalogo navedenih predmetov najboljše kakovosti in po najnižjih cenah.
B. MOSER
Zemun - Moserova ul. 1 Zastopnik v Mariboru. F.Vogrin, Maistrova 15
ZfHVBl«
ti prilfČftfc izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob pferan! izgubi dobrega soproga in očeta, gospoda	'
se Vsem iskreno zahvaljujemo. PoSfibfio s6 zaHv&ljujčrtlo g. primariju dr. Neubauerju in gg. zdravnikom Zd čSSa zdravljenja na Golniku. G. primariju dr. Radšlu, vSdtn gg. zdravnikom OllŽB. G. ŽUpatltl Kirarju, vsem gg. odbornikom, uredništvu id tlšltižbeneem dbifide kbšaki, vSem darovalcem veiicev Id cvetja, vseMI prijateljem in ZJiatiCem, ki S6 b!agopok#jnega spremili na njegovi posledllji poti.
Maribot, tihe jjl. marca 1940,	PECE I E V 1.
IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova cesta 13, tal. 12-07
DRŽAVNA ^ RAZREDNA LOTERIJA
zavarovalna zadruga z o. j. v Mariboru, Aleksandrova c. 47 (v lastni
liaznanja smrtne Slučaje svojih članov v mesecu
februarlu 1040
Ker je lotetijski načrt preteklega 39. kola naletel ,ltfl Veliko odobravanje pri nakupovalcih srečk radi svojega zanimivega menjavanja, takd tja so bile vse srečke, ki so jih prevzeli pooblaščeni prodajalci Ih hjihovi predprodajalci, d0 zadnjega razprodane, je di‘‘ žavna razredna loterija pustila isti načrt v veljavi tudi za nastopim 40, kfllft.
8rečKe I. rzreda 40, kola so pripravljene in »puščene v prodajo
12. marca t. 1. v 100.000 celih srečkah, ki bodo žrebane takole:
i. rtžred	1*.	flRrtKt 1940
n, razred	l(K	meja it»4o
III. razred	tl.	janlja 194o
IV. razred	11.	julija 1940
V. razred od 9. avgusta do zaključno 7. sept. 1940
Cena srečk vsak razjed je sledeča s cela din 200.—, polovična din 100.—, četrtkika din 50»—
Skupna vrednost dobitkov v 40. kolu znaša din
65,000.000'-
V vseh petih razredih, ie 7 prguiij, in sicer: ena za 3,000.000__
ena za 1,000.000.—, tn pb JsOO.OoO— in dve po 300.000.—,
Poleg	teh	premij so sledeči	veČii dobitki:	2	po 200.000.—,	16	po
100.000.—,	17	bo 00.000.—,	17	pb 60.000.—,	19 po	60.000.—,	17	po
40.000.— in več drugih Večjih dobitkov.
V najsrečnejšem slučaju z možnim spajanjem premij in dobitkov v V. razredu je mogoče zadeti z enb cčio srečko din
3,200.000'-
Za Izplačilo dobitkbV jaMčl država kraljevine Jugoslavije.
Srečke se dobe pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih pod-prodajalcih, ki so skoro v vsakem večjem kraju.
Podrobnejša navodila-a loterijskim načrlonl in splošnimi pr&Vllf se dobe na zahtevo brezplačno' pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
mh
Marko, delavec, Maribor k Ivana, preužitkarica, Nova Vas pri Ptuju
Glogovšek Marija, preužitkarica, Trebež, p. Artiče
ŽUpartte Ivan. posestnik, LMkoVec, p. Pragersko
Koprivnjak Bolto, poljedelec, M. Cerpenja, Krap, Toplice
Šarili Egldlj, kurjač drž. žel. v pok., Studenci
Kenda Frančiška, posestnica, Kamnik
Bojc Marija, preužitkarica, Prigorica
Bratina Marija, preužitkarica, Križevci pri Ljutomeru
Podlesek Uršula, vdova delavca, Ruše
Valentan Julijana, poštna služiteljlca, Maribor
StaNJ Fani, zasebnica, Krško
Čebin Julijana, preužitkarica, Sv. Urh, p. Zagorje ob SAvi
Vuk Ivart, pbS. sin, Brezule, p. Slivnica
Lederer Ana, zasebnica, Maribor
Detiček Ivana, preužitkarica, Maribor, Pobrežje
VefBie Terezija, preužitkarica, Košaki, Maribor
Amon Marija« preužitkarica, Maribdr, Pobrežje
Lovec Ivan, posestnik, Studenci
Caniek Martin, preužitkar, Sv. Miklavž, p. Šmarje pri Jelšah
Dogia Jakob, preužitkar, Središče
Soln Frančiška, preužitkarica, Sehovo, p. RajhenbUfg
Šumak Martin, posestnik, Ljutomer
Bošnak Ivan, preužitkar, PariŽlie, p. Braslovče
Weissbaeher Alojz, posestnik, Budina, jp. Ptuj
Oblak Ivah, po&estmk, Zabukovec, p, GHže
Špindler Marija, preužitkarica, Moravci, p. Mala Nedelja
TerglavČttlk Matija, pfeuzitkar, Bffesternica, p. Maribor
šošter Elizabeta, zasebnica, Jelovec, p. Makole
Potušek Jakob, preužitkar, Sv. Štefan, p. Dol pri Hrastniku
Mrak Štefan, rud. v pok., Retje, p. Trbovije
Večaj Julijana, šivilja, Pekel, jp. Poljčane
Zupan Ivan, uanjar, Maribor, Pobrežje
Cvikl M&fljd, posestnica, Vinička vas, p. Sv. Peter pri Mariboru Lesjak Ivan, poštni poduradnik v pok., Ljubljana Buha Mate, Mšdbhi uradnik v pok,, Slance, p. Teharje Kozel Matija, preužitkarica, Gradišča, p. Sv. Barbara v Halozah Pintfetič Marija, preužitkarica, Sela, p. Brežice
Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku
dfn 301.160'—
članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933, se izplača polna zavarovalna vsota — brez odbitka!
Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brozobvezno tn breaplačrtd pristopno izjavo I
ZADRUŽNO NAČELSTVO.
Vesele velikonočne praznike
želijo svrjim ceni odiemaicem nasledire tvrdke
S KOLODVORSKA RESTAVRACIJA j j	Malči in Valter Hobacher
: J Ceije
FRANJO DOLŽAN
S &
galanterijsko m stavbeno kleparstvo,' koncesionirani voaovodni inštalater
VeseCe
velikonočne pmmike
Inštalacijsko podjetje za elektriko, vodovod in centralne kurjave
ZEL!
CENJENIM ODJEMALCEM
FRANC BELAK
Za Kresijo 12a
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
podružnica Celje
prej južnoštajerska liranitafea
BOHEMIA
HOTEL »POŠTA«
(poteg kolodvora)
Restavracija, avtogaraža, testna mesarija m prekajevalnica, moderno urejena, tujske sobe s tekočo toplo in mrzlo vodo
Celje
CELJE, SLOMSKOV TRG 1
Nasproti pojt«
Cankarjeva i 1
URAN
družba z o. z.
dipl. damsko in modno krojaštvo
Kolenčeva ul. 6
(Palača Pokoj za*.)
Anton Lečnik
urarska hiSa
Manufaktuma in modna trgovina
A. PETEK
Glevn. trg
Prešernova «!,
CELJE
FRANC DOBOVIČNIK
manufakturna in modna trgovina, industrija prešitih odej in perila Celje	Gosposka	ulica
OKROŽNIK ADOLF
vodovodna inštalacija
HENRIK OBLAK
mehanik
Celje 0«toruHe» 3
Bezenškova 10
VREČIČ KAROL
»T i v a r«-obleke
Celje Ulica dr. Gregorja žerjava
DRAGO GAMS
mehanično podjetje
zaloga čevljev	*
Celje l/Uca dr. Gregor jfu&erjava ?(
1 r '
FRANC KAGKR U S	4
pasar, optik, zlatar — Celje	fl
Delavnica:	Krekova cesta 4.
Prodajalna: Gosposka ulica 10
LUDVIK JUNCER
delikatesna trgovina
Prešernova 16
ROK MESTROV
trgovina in delikatesnica
Brivski in frizerski salon F. FRAJLE
Kralja Petra cesta
Prešernova ulica
Za Kresijo
JOSIP JAGODIC
trgovina s špecerijo in železnino
Carinsko posredništvo
CINGERLI ANTON
Podružnica Gubčeva ulica
telefon 284
h Celje, Glavni trg
   1 m
DOMINIK IN LUCIJA URSIC	;
špecerija in čevljarstvo	*
e	Breg	|
RAFAEL SALMIČ
urar in zlatar
(Narodni dom)
Prva oitfskt t
izdelovatmea ogleda
stekla, prodaja
Celje
F. POCAJT valjčni mtta Teharje
Prodajalna Celje, Kralja Petra c. 31
Mffg|ienega
:v1rjev
Za Kresijo
Pooblaščeni mestni graditelj
ALOJZ KALIŠNIK, CELJE
sodno zapriseženi gradbeni izvedenec in cenilec
STANKO PUKLAVEC
delavnica za popravila pisalnih strojev itd.
Celje,	Kapucinska	1
VALENTIN HLADIN
manufakturna trgovina
FILIPIČ ANTON
pasar, izdelovatelj lestencev in starinskih okovov
OBERŽAN RUDOLF
fodMovanje vseh vrst krtač, omel in čopičev
Celje	Kraija	Petra	c.	Z
Urar KAROL DVORŠAK
poleg podružnice »Jutra«
Kocenova 2
ij ELEKTRO IN RADIOTEHNICNO PODJETjE
RESTAVRACIJA „PRI POSTI
■ttg-v &■ v
vann nudi v veliki izbiri. Različne ure, zlatnino, srebrnino, po najnižjih cenah
PINOZA ALOJZ, anr in optik.
PTUJ — Maistrova 5, nasproti mesarja Urbana.
Or. Žerjavova ulica 3 — Telefon 240
K Sodno zapriseženi izvedenec in cenilec. Stro-ti! kovniaško popravilo radio aparatov, pregled Ijt elektronk, gradnia električn h naprav za razit svetljavo in pogon ter vsa popravila, polnjenje ji in popravila akumulatorjev za radio in avto.
Nakup in prodaja
turovih kož in zrnla
Stran 26.
»Vočeriilk«
V Mariboru, 22. do.25. lil. 1940.
OGLAŠUJTE I
polovična
četrtinska
MAREC 1940
Peleb
pAkdodk te Lopate, in vse izbiri p;	
	0 0 0 motike, grablje, žage, žične ograje za vrt ter polje, dobite v največji ri
PINTER & UENARD d» z ©. s., Man&or	
Siamske
ladijski pod (koroška smreka) nabavite najceneje pri zastopstvu tovarne
Rendeli, Maribor
Koroška cesta štev. 1®5 dvorišče
Prodno sI nabavita za pomlad
. ,	,	, v *	„]• i .	Modna	in manufakturna trgovina
obleko, plašč ali kostum,
oglejte si novo	došle vzorce	Josip Srag, Maribor
angleškega In češkega blaga
Velika izbira —	Ugodne cene	Palača	banovinske hranilnice	j
pMdmem!
prodajano 300 parov
Mii Min in issdalet
po starih cenah
od 125r- do 195"-
Ofjlcjte si stransko izložbo
JMMG$HOEu
Gosposka ulica 30
Mariborčani in.......................
nalagajte svoje prihranke pri
Mestni hranilnici v Maribora
ki je vaš papilarno varen zavod. — Za vse vloge jamči mesto Maribor z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo.
Uradne ure dnevno od 9. do 12.
OROŽNOVA ULICA 2.
fiudoif	Ko
splošno mizarstvo in zaloga pohištva lastnega izdelka
Alelrlandrova cesta St. 48
Vsem a. fod&m
Otvarja se restavracija
,£ms!U
nad Tremi ribniki Prvovrstna ljutomerska vina izborna kuhinja, prijeten sončni vrt ter na novo urejeno kegljišče.
Priporoča se za obilen obisk Dragica Zupanc gostilničarka.
•amammmsBjKSBaunrmuamaatimmm
Spomnite se CMDI
TEHNIČNA IN RADIO TRGOVINA
la. LUSICKI
Maribor, Koroška cesta 11
Samoprodaia ORION, SIERA, KAPSCH In SCHAUB radio-
Specialna trgovina za prodalo aparatov in materiala za avtogeno In električno varjenje.
Htfti
stot...
Tujskoprometna zveza »PUTNIK* v Mariboru, glavna kolektura drž. razr. loterije
Točna, hitra in diskretna postrežba!	Naročite čimprej srečko v
»Gradu sreče« - »Putnik«
MARIBOR, TRG SVOBODE-GRAD. _ TELEFON 21-22, 21-29.
vabi tudi Vas,
da preizkusite svojo srečo in nabavite srečko 40. kola državne razredne loterije. V tem kolu bodo izžrebani dobitki v skupnem znesku din 65,000.000.—. Žrebanje I. razreda 12. aprila 1940.
;N A J P O P OiN Č JŠ* !Vtt.fi MONIK! SVITA
Sceaie jin veseče veCiAomčfte pcazaike
želi
LOCNIK IRMA
bife in trafika Maribor	Trstenjakova ul
Pomladni ženski plašči
ABOZfl OBLEKE Velika izbira ! — Ugodne cene !
J. P R E A C
AAARIBOR'- GLAVNI TRG 13
proizvaja vse vrste čipk, trakov in pozamenterije
Elektroioštalacijsko podjoljc
Sinsč Gustav, Maribor, Meljska c. 1
ElektioiniiUlaciie novih »Uvb in tovarn. Napeljava telefonov. Kanalnih naprav. Trgovina eltktromateriala, zaloga motorjev. Popravila vseh vrst etektro*aparatov in motorjev.
Nizke cene'	Proračuni in načrti brezplačno.
TEZMO -Maribor
VELIKONOČNA IZBIRA
V SLAŠČIČARNI
TOMOVIČ IVO
MARIBOR, GOSPOSKA UL, 2
signlme
MARIBOR
Gregorčičeva ul. 24
SCHMEIDEP
Harmonike so od vseh
najboljše
ZAGREB. NIKOLIČEVAIO
Naznanjam, da sem prevzel trgovino gospoda STERNA in bom sedaj obe trgovini vodil v popolno zadovoljstvo svojih odjemalcev. Kupujem vse vrste lesa in doge za pivske sode po najvišjih cenah
FRANC KRAVINA
LESNI TRGOVEC in GOSTILNIČAR
Za velikonočno darilo
Zlata knjiga
gospodinji je najboljši priročnik za vsako ženo. Najnovejža gospodinjska knjiga Dobi se v vseh knjigarnah in pli založništvu
Beli dvor
Gnit Šilih • Najaktualnejši mladinski roman iz polpretekle dobe zgodovine naše domovine.
Maribor
Aleksandrova 3 Tel. 2C-21
RUDOLF HAVELKA
MANUrAKTURMA TUflOVIMA
PTUJ
Podpirajte
Veletrgovina Jajc. mo km In o l/a
Maks Fritzband
podr. Ptuj (dvorišče Čuček) — S* priporoča/
EKSPOZITURE v Mariboru in Celju ZASTOPSTVA v vseh večjih krajih
ZAVAROVANJA: Požar, vlom, nezgode, transport, zakonita odgovornost, razna avtomobilska zavarovanja, razne kombinacije življenjskih zavarovanj itd.
prevzema po ugodnih pogojih.
H »n w m m
Jugoslovan, zavarovalna banka
v Ljubljani T«t. 21-73, 1x1-76 in 21.77,
GODOVNE RAZGLEDNICE
kupite najceneje v veliki izbiri v knjigarni in papirnici
TISKOVNE ZADRUGE, Maribor, Aleksandrova c. 13, tel. 25-45
ese e ve llconocne vraznike	jn se nadalje priporoča z največjo izbiro angleškega in češkega spomladanskega in letnega
želi vsem svojim odjemalcem	blaga za damske in moške obleke, plašče, iiubertuse, kostume, oficirske, železničarske in
„ a je.	a	*	financarske uniforme. Vse to dobite po znano nizkih in še starih cenah samo v Češkem
nanutaKsura testu magazin	PRI GLAVNI POLICIJI — VELIKA ODPRODAJA OSTANKOV — KROJ. POTREBŠČINE
Preostali posamezni pari po zelo znižani ceni!
paritetni vosek, vazelin, mati Kn eucnHran sa iurtle,
m dom*& prot*vod in Vam nudijo z« Val denar polno vrednost - Kdor jih uporablja« štedi.
pri naSIh inseren-
kopvfle tlh '** o«aai»»|!«t
Radio - Starkel
V najboljši kvaliteti m ceneni izdelavi
Maribor • Trg svobod« 6 • M 26-t5
o« - oo
vfMll' GO.
Podpirajte Ciril-Metodovo družbo
KUPUJEM
staro železo
in «m odpadke po aajvfl$ da«*w cen!. Speci-jdnt bfMlN vsak drihhMi pridelkov m drob* no in veliko — kupuje in prodaja >a«a»B»ki kren^ir dobavlja m Tetko
Adeia Košir, Ptuj
MWn alka tl TELEFON 9
TEKSTILNA TOVARNA
„LAVA”laško
1	GERKMAN	LUDVIK
Zahtevajte vse vrste volnenega blaga za moške in damske obleke. — Zahtevajte povsod samo nepremočljivi
Hubertu! loden ..Lava" Laško
DOBRO BLAGO	NIZKE	CENE
J. HUTTER IN DRUG
^^=ll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIWIIilllllHllllllimiHlllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIUIIUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Maribor
Prva domača tvornica klotov in silkov Tvornica klačevine Tvormcavolnenega in polvolnenega sukna Prva domača tvornica sukanca za šivanje Najmodernejša predilnica in grebenalniea bombaža
Podpirajte
Protituberkulozno
V M a r 5 b o r u, 2?. do 25. UT. 1940.
»Večer nlk«
mn*».
Toplice Dobrna
pri Cellu
397 n nad morjem — Naravno-topH (36° Q vreld zdravijo s posebnim uspehom srčne in živčne ter ženske bolezni. Vsa ostala, *a okrepitev življenjskih sil potrebna zdravilna sredstva- Krasni MfniH, vabljivi sprehodi in izleti v bližnji planinski svet
Sezona od 1. maja do 15. oktobra. Glavna sezona juhj, avgust Izven glavne sezone celokupno 20 dnevno zdravljenje aa nizko pavšalno ceno od din 1.100.— do din 1.650.—.
ZdraviliSče je v omejenem obsegu odprto celo leto. — Zahtevajte prospekte!
Predno se odlo&te za nakup pohištva ^	M	oglejte si mojo zalogo najmodernejših spal-
Jf/j	i* št ti gt Grl® mc, jedilnic in kombiniranih sob v najbolj-
fVv	wS>	Ši kvaliteti in zmerni ceni!
Stefan koter
stavbeno in umetno mizarstvo t	MARIBOR,	MLINSKA	ULICA 29, Tel. 2«-27
Prav srečne in vesele velikonočne praznike želi vsem svojim odjemalcem
Zaloga plva pfvovrrne
„UNION“
muh Trstenjakova 2
Pozor l
' P<-' i stik
#
Za Veliko
so najbolj pi
novo
BOK LEŽAK
iz
pivovarne
v Ljubljani
•t *	|»
BENCIN
m*g
Pozor!
ie trajna skrb za lastnike avtomobilov. Zato si pustite montirati M C • <a E N E R A TO R, ki se kori 2 domačim ogljem,
s katerim prihranite do 80#/0.
ojna delavnica LJUBLJANA, Sv. Petra cesta
Banovinsko zdrav/Mie
OZfflfHNftM (žitom), ki so slabo prezimile, pomagamo tako, da seda;, ko še niso pognale, trosimo 50 do 100 kg apnenega dušika po oralu ob suhem vremenu. Za gnojenje travnikov velja čisto pravilo, apn. dušik lahko zamenjamo z Nilrofoskalom I. Za vinograde in sadonopnike je Nitrofoskal L kot popolno gnojilo najboljši. Krompir gnojimo na slabi zemlji z Nitrofoskalom I., slabši zemlji * Nitrofoskaiom II. Uporabljajte pri pripravljanju komposta neoljeni apneni dušik (5 kg na 100 kg odpadkov),
na
Vsa strokovna navodila prejme vsak kmetovalec, ki se zanima za pravilno uporabo umetnih gnojil, pri
TVORNICi ZA DUŠIK D. D. RUŠE ¥ RUŠAH!
želi svojim cenjenim golfom, prijateljem in komu-mentom mineralne v o de
vesele
uelikonoine praznike!
KRE
trgovina In zaloga laškega phra — PTUJ, LJUTOMERSKA 1
Venk zaveden p i t e p i t e c bo nktml Laško pivo v vseh go«blnab
Tr jr o ▼ i»» z mrganim blagtm, apnom in cementom — Mineralne vode: Racfanjko, Petan/Uta In Rogaška
Vse kuhinjske dobrote In dobro kapljico dobite pri
ROZI ZAMPARUTTI
DELIKATESA CELJE
Ulita tir. Gregor Žerjava
Cinkarna d. d. Celje
Osnovana 1923. leta, prevzemži poslovanje dotedanje Drž. cinkarne, osnovane 1873. leta.
Predeluje In izkorišča elnkovo rudo in cink
Glavni proizvodi Cinkarne d. d.: dok, surov in rafiniran v blokih, cinkova pločevina vseh dimenzij in debelin, bakrena pločevina vseh dimenzij in debelin, dnkov prah, žveplena kislina, koncentrirana in Dekoncentrirana, zelena galica (železni vitriol), katran, cinkovo belilo »briljant".
Glavno zastopstvo za prodajo izdelkov Cinkarne d. d. ima tvrdka:
Metalno akcijonarsko društvo Beograd,
Karadjordleva cesta 1 ki vrSi veleprodajo ter ima stalno na skladišču modro galico, lito-pon, minij, kositer (cin) v blokih in palicah, aluminij, baker, antimon. Poleg tega trguje tudi s starimi kovinami in kovinskimi odpadki vseh vrst
Najbolj varna naložba denarja,
ker Jamči za vloge pri ta] hranilnici Dravska banovina a celim svojim premoženjem In z vso svojo davčno močjo - - Hranil*	^s
nlca Izvršuje vsa v denarno stro*	B
ko spadajoče posle točno	rf.
Is kulantflo	_	sn	fl	H	L
SPREJEMA VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKO« RAČUNPO NAJUGODNEJŠEM OBRESTOVAN jtfj
Velika izbira, nizke cene
OKASA
tablet«
Pri spolni slabosti lahko poskusite
Obrnite se as grafa! t
F.T. Karmaiia
OKASA
nfrnšlrih vozičkov, dvokoles, šivalnih strojev, prevoznih ' trictkljev, JavaUdnih vozičkov, pnevmatike pri
F. BATHI, MARIBOR, *“r*r 1j
tableto za moike
100 komadov din 220*.
Moški! Pri spolni slabosti
(spolni impotend) poizknsite hormonske pilole
HORMO-SEKS
Dobivajo se v vseh lekarnah. 30.pital din84: 100 pital din 217, 300 pUul dih 500, — Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pi. lote. Po posti diskretno razpošilja: KB. BV< LEKARNA PRI SV. AREHllTMaribor. - Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VTT“, Zagreb, Langov trg 3.	o*.	r«.s.k>. sus-n.
briljante, zastavljalne listke išče noj no za nakup
H&ttotduk
Maribor, Gosposka ulica 15
Lepo darilo za dllaka ali vo/alra:
-........1 aparat za britje, 1 čopič za britje, 10 britvic, l nulo za britje, 1 zobna
ščetka, 1 zobna pasta, 1 kom. toaletnega mila, 1 doza za milo, 1 steklenica kolonjskc vode STANE SAMO DIN 30.—. /Ako želite, da Vam pošljemo po pošti, vplačajte gornji znesek plus din 4.— za priporočnino na čekovni račun 13285 ali v znamkah na naslov:
Foto tourist Loize Šmut - Llubllana
_	  Aleksandrove	c.	8
Staro železo, baker, medenino, svinec, cink, star oapir. cunje. krojaške odrezke, tekstilne odpadke, elaževiuo. ovčjo volno, govejo dlako kupuje vedno do naj-višjib cenah Arbeiter. Dravska ul. 15. Te'.
26-23.
j Markove
v moderni izdelavi prejmete pri
so žs 150 let preir.lraUae la kot izvrstno sredstvo priznane kapljice za želodec, proti bolečinam. napihnjenju. pomanj-kanja apetita Itd. Ako ste bolan! na želodca, pilite takoj. 1 steklenica din 23.—.
Lekana Mr. V. ROJC
Zagreb, Gornji grad
Maribor, Gosposka ul. 18 — Martfnz
želite oglaševati, pokličite telefon:
0(1. S. br. 1990/1935.
moško perilo po meri, ceneno in najboljše kakovosti maribor — gosposka 24
Rreprllalte se.
da dobite v vseh nujnih zadevah najtočnej-ša navodila na strogo znanstveni podlagi pri
AsbrografolosiBji Mme FBLICITAS
ob torkih in petkih Sodna ulica 26/111., vrata 8.
Največ}« in najstarejša trgovina angleških tkanin v Jugoslaviji
ANASTAS PAVLOVIČ
Osnovano 1844. leta
Centrala:	Podruinlta:
BEOGRAD	ZAGREB, Praška 4
Najpovoljnejše cene!	Zahtevajte vzorce iz Zagreba
induitriia
Marko Rosner
MARIBOR
Izd ta in urejuje \IX)LI RIBNIKAR v Mariboru Tiska Mitriborskn tiskarna d d., predstavni!- SI	i)tl'ELA	v Mariboru — Oglasi po ceniku - Rokopisi s*
ne rračajo. — Uredništvo in uprava; Maribor, Kopališka ulica 0. — Teleiou uredništvu štev. 25-67. In uprave štev. 28-67, — Poštni čekovni račun štev. 11 -Uf9