Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 49.	Cena ednoga drobca 1 krona.	4. decembra 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1.50 fil. za ednok, za večkrat popüst
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Má to vaša hiža?
Vsakša hiža mora meti meklo, štera zmete nesnago ž njé. Nesnago pa ne delajo samo mühe, črevlji, lüščanje, lüpanje, zgrizki, odpadki, odrezki vsakojačkih reči, nego tüdi misli i guči pa djanja ljüdi delajo nesnago. Pa ta drüga nesnage je hüjša od prve i je najbolje pač smrtno nevarna. Krive misli, slabe guče, grešno djanje širijo slabe novine, slabi spisi. Ki té püsti v hižo, jo zosmeti z takšov nesnagov, štera smrt prinesé düši. Blažilni včinek vere spremeni slab spis v peklenski nemir. Gde je prle familija svojo tolažbo jemala z vere, z molitve, z bože slüžbe, ta se zoseli polagojih spisih j novinah njevka, Svaja, nemir, ošpotavanje vsega Svetoga, zametavanje božih zapovedih i posvetna gizda, štera blaženo prostost Slovenske hiže Spremeni v moderno gos-postvo laži življenja. Gde ne Boga, tam pravoga življenja ne najmre. Listi, šteri lažejo, ogo-varjajo, ogrizavajo, poštenjé jemljejo, krivico širijo, pravico pod-kapajo — so potrebni ostre, velike mekle. Sirkina je premeh-ka za njihove smeti. Brezova mora biti, štera pometé i tüdi vdari. Takša mekla so naše Novine. Mate je ? Sto pa sto laži, krivic so té Že vözmele i sveti pokazale pravo pot. Vam tüdi ? Meli ste to mekio ? Ne ? Kak ste pa te presodi}} tiste reči, štere so se pisale i gučale po krivici i prišle tűdi do vaših vüh? Lejko tak, da ste tem lažam mesto dáli v vašoj düši? Strašno bi bilo to, da se laž blišči na vašoj lepoj düši mesto pravice. A lejko ste to ešče drügim razlagali, ne da bi se prle svedočili po No-
vina! kaj je istina! To bi najstrašnejšo bilo l Mlinski kamen Kristušov i njegovo morsko globočino bi si zaslüžili s tem, z šterov ; se je popreto onim, ki spake delajo. Laži širiti i s temi napuniti čista srcá pa ta nahujskati proti pravici, je edna najvekših spak.
Vidite, dragi Slovenci, zato so potrebne dobre novine, ár je slabih strašno dosta. Proti njihovim smetam i nesnagi je dobra mekla, štera čisti našo düšo, naš jezik našo familijo, ves, faro, krajino pač celo naše življenje. Ki šče pravično pot tlačiti i bližnjemi kvára ne včiti v njegovom poštenji, si mora küpiti to meklo. V vsakšoj slovenskoj hiži more biti ta mekla! Jo mate že? Küpite si jo! Cena njoj je 40 K. Pometala bo nesnago smrtnonosno celo 1922. leto. Dobite jo v vredništvi Novin v Črensovcih! Novine so tá mekla! Niedna hiža ne sme biti brezi njih.
Spomenica našega
g. poslanca, štero so meseca oktobra vložili v Beogradi na ministerski svet.
3.
III. Prometna sredstva so v Prekmurju v najslabšem stanju. Že eno leto se gradi prvi lesén most prek Mure, pa še ta ni dogotovljen, Vojaštvo je Odtégnjene; obtesanega lesa leži še do 700 voz v logu, ni pa kredita, da bi se zvozil k Muri. Ako se začela sta vba mostu ne utrdi, jo prva velika voda odnese, in milijonski izdatki so bili zamanj. Torej ta edini prvi in naj-potrebnejši most še ni dograjcn kljub danim obljubam.
Edina Prekmurska železnica Murska Sobota — Hodoš ne funkcionira. Ljudstvo mora zato po 70— IGO km daleč hoditi na prvo železniško postajo bol Lendava, ali Ormož in sem goniti tudi svojo rodno. K sodniji,1
glavarstva na davkarijo ali kamor koli ga kuče dolžnost mora vsa pota napraviti v daljavi od 40—50 km peč, ker železnica na funkcionira. Koliko trüda, zamüde in stroškov ima pri teh potih če jih napravi peš, koliko jJa Šele če te prisiljen najeti vof.
IV. Gospod minister pravde mi je na mojo vlogo, da bi se v Gornjem Prekmurju ustanovilo novo okrajno sodišče, v Soboti pa okrožno, blagovoli! pod številko 37-288 odgovoriti, da prizna Sicer potrebe o ustanovitvi zgoraj omenjenoga Okrajnega sodišča kakor tudi važnost okrožnega sodišča v Prekmurju, a za sedaj iz političnih, fjnančnih, prometna In sodno.upravnih razlogov našim zahtevam ne more ugodni. Blagovoli! mi je tudi v tem svojem odgovoro naznaniti, da se uvedejo v Gornjem Prekmurju v več prikladnih mestih uradni dnevi. Svoje, urádne dneve--. Gornjem Prekmurju je okrajno glavarstvo že tudi dalo objaviti, Sodnija svojih pa že ne. Ko se g. ministra zahvaljujem za te olajšave sodnih opravkov našega ljudstva, moram vendar poudarjati, da ti ne bodo imeli nobenega éfekta, Če sé glavarje oziroma sodnikom ne določi potrebni kredit za potrebno voznim* in Če še Obenem ne določijo Vsaj na mesec enkrat uradni dnevi za mariborsko okrožno sodišče v Murski Soboti. Razdalje znaša namreč od 100—150 km. NajskromnejSa prehrana in vožnja stane stranki v Maribor in nazaj od Murske Sobote 700 K ne računíi 20- 30 km pešpoti in to tedaj, ko dobi v Mariboru okoli 70 K planine. Zahodi 3 dni in ko nima dostikrat .niti 7 K svoje gotovini
, V- Neizmerno trpi naše ljudstvo Vsled prcslabih prometnih zvez še bolj pa Vsled slaboga postopanja oblasti glede oddaje prekmurske živine. Jedini Vir svojih dohodkov, živino, mora poceni, večkrat še celo pod ceno prodajati. Lani je imela monopol ljubljanska .Vnovčevalnice" proti vsem odredbara osrednje vlade. Letos Sicer ni oficielnega monopola, a se razlaga Obrtna pravica na ta način, da zasigura monopol seme par ljudem. Kot najsi-jajneši dokáz te trditve naj služi odgovor pokrajinske vlade za Slovenijo, katerega sem imel čast izročiti g. ministra poljoprivrede in v katerem zgoraj omenjena uprava prepoveduje
4. dec. 1921.
NOVINE
2
sejme, na katerih bi smeli Italijani küpovati našo živino, tisti Italijani, ki so to nemoteno vršili v ostali Sloveniji, Bosni in na Hrvaškem. Medtem, ko naše ljudstvo ni moglo prodajati direktno svoje živine Italijanom, ker baje ni bilo vagonov na razpolago in ker sta baje dve prekmurski govedi na kugi oboleli nekje pri Rakeku, so smeli Italijani nemoteno kupovati od domačih trgovcev po pošteni ceni isto živino, katero je to ubogo ljudstvo moralo poceni prodajati domačim trgovcem, ker nima krme, da bi živino prehranilo čez zimo.
VI. Naši prekmurski denarni zavodi in posojilnice ne fungirajo. Duši jih sekvestracija, čeravno te niso zaslužili, ker je v teh zavodih naložen denar našega ljudstva in ker to ne more priti do njega zaradi nefungiranja teh zavodov, je močno nezadovoljno in to tembolj, ker novi, priseljeni bančni zavodi v polnem obsegu poslujejo.
Glasi.
Komisariat železničke policije je nastavljen v G. Radgoni.
Potne liste od 18 do 21 let stari mladenci ne dobijo duže kak na dva meseca, če so ne spunili ešče vojaške dužnosti. Potni list ki šče. dobiti, more meti dovoljenje od občine, civilne oblasti i moški, ki so. popolnoma ešče ne zadostili vojaškoj obveznosti, tüdi od komande i mora meti tüdi krstni list. (Min. za vojno i mornarico I. Dj. br. 6398).
Nepredelana čreva se smejo izvažati ne da bi trebelo carino plačati vu zlatoj vrednosti. Zlata vrednost se je tak računala, ka se je štirikrat teliko računalo kak je bila predpisana carina. Na priliko Če je carina bila 200 K. Te se je v papiri moglo plačati 800 K. zdaj je pa vrednost zlata podignjena na petkrat teliko. To je če se v zlati more plačati 100 K- se v papérnatnoj banki more 500 K- — Po najnovejšoj odredbi pa se more pri .narodnoj banki" naročiti penez za izvoz.
V Kanado ki potüje, more dati vidirati svoj potni list od lanskoga konzula in vseh državah, skoz šterih potüje.
Zaklane teoce če što izvaža v koži, se vsaka koža računa za 20 kg.
Pri večih ministerstvih so se naš g. poslanec zavzemali za naše Prekmurce. Bodimo njim zahvalni s tem, da mo vüpanje meli do njih i da si naročimo njuv krščanski list „Novine“.
Sv. Jürij. Na srdičkoslavečkoj
granici v bivšem gospockom logi je že pred letami gledao z zemljé premog (Šteinkol) kak penjovjé. A kmeti so ga skrili, ár so se bojali za svoje lesé. — Ar je pa potreba po kürivi vsikdar vekša i bi nam siromakom, ki nemamo svojih lesov, neobhodno bio potreben, prosimo stare ljüdi, ki znajo kaj za tisti kraj, kje se je inda najšo premog, da to naznanijo uredništvi Novin.
Naš penez vu vrednosti zača rasti. Lani je naš dinar že dosegno vrednost tali lanske breja zdaj je strašno spadnola vrednost njegova. Meseca oktobra — novembra so v Zürihi notirali V35, to teliko pomeni ka so za naših sto koron dali samo eden Švicarski frank i 35 filerov (santrmov). Zdaj kda to pišemo, dajo páli do dva franko za naših 100 koron. Istina,
, ka za vogrski Sto koron dajo samo pétdesét filerov, i ravnotak Še menje zA nemško austrijsko i polsko korono. A to ne jedolažbá za nas. V našem bogatom orsagi to biti ne bi smelo, ká kodiška Italija ma' več vreden penez kak mí. Zrok jé slabo gospodárstvo v orsagi. Liberalci z samostojnoj so popolnoma zavozili z svojim ravnanjom. Penez se na milijarde potroši na nepotrebne reči, na podpore Sokolom i teatrom, vnogim vladnim prijatelom itd. Dug rasté. Dohodki so neednaki. Špekulácije cvetejo. Nezadovoljnost se razvija. Vnogo •a se je privažalo z drügih orsaga. z nam, gda bi doma lehko tiste reči dobili. Penez je šo vö z orsaga i prišlo poleg teh i drügih zrokov do kapanja cene naše Valuta Mi ki srno-pri meji, si včasi mislimo, zakaj ne smemo prek i tam vse küpiti ? Istina, dobro bi to bilo se nam zdi na prvi pogled. A po istini to bi nas na nikoj spravilo. Zakaj? Naš penez bi odišo vö z orsaga i zgübo bi popolno vrednost. Če pa penez malo vreden bi vsako reč drago mogii küpiti. Poglejte na Rusijo. Na jezere rublov moraji tam dati za par sveč, škatul biksa itd. Zakaj? Ar penez nema vrednosti. Rajši dam doma šest dinarov za kilo mele, kak pa bi naš penez zgübo vso vrednost i bi jezero dinarov mogli dávati sledkar za kilo mele. Zato ka je H mogoče, doma küpimo. Kem več vreden je naš penez, tem falej vse lejko v drügih orsagaj küpimo. Sledkar se nam to pošteno plača, če zdaj v prvom pog-
ledi na to gledamo, da dobi ceno naš penez zato pa küpüvati po mogočnosti vse doma, ka se more doma dobiti.
Na goričkom, tak se čüje, je veliko siromaštvo. Naš g. poslanec so že vložili prošnjo na ministerstvo za naše sirote. A nekaj bi bilo itak potrebno, da se pomoč hitrej dobi za naše sirote. To najmre, da bi župani poleg düšne vesti spisali vküp tiste sirote svoje vesi, štere nemajo živeža i obleke. Prave sirote naj se spišejo, za štere nega podpore. Pa tüdi v drügih občinaj naj to včinijo županje, ne samo na Goričkom. Te spise naj pošljejo v Črensovce do božiča. Nas g. poslance do se Skrbeli, ka najvekše sirote dobijo kakšo pomoč. Celo doma v Prekmurji bomo prosili premožne ljüdi za pomoč i to sirotam razdelili brez razlike vere i narodnosti. Prosimo g. župane, naj etak napravijo té spis: 1) Ime prosilca, z hišnim številom; 2) keliko drüžin mora prehraniti? 3) Keliko vrednosti ma? 4) Keliko živeža ma? 5) Ma obleko? Do božiča naj se to pošlje v Črensovce. Zednim pa žg zdaj prosimo vsa dobra srca, naj javijo v uredništvo Novin, ka so priprávni dati našim sirotam: melo? zrnje? mást? obleki:? ali peneze? Do božiča prosimo, odgovor. Gda mo meli račun od darov, je damo pobrati i razdeliti. Obprvim pomágajmo mi sami svojim bratom i sestram. Ki ljübi svojo düšo, bo pomagao sirotam.
Prekmursko Vučiteljstvo, iz-piti v Maribori. »Prekmurski Glasnik je Poročo, da bo prekmursko Vučiteljstvo sprejete od Mariboržanov na kolodvori, toga pa Seveda nej bilo pa tüdi nej bilo mogoče, ar so vučitelje prišli v posameznih sküpinah. Nešteri so prišli že v soboto t. j. 12. nov. m., drugi še le v nedeljo večer, ka je pa zanimivo, Goričanci pa so prišli peški. V Lendavo na postajo je skoro ista pot kak v Maribor, toje vse edno ali tlačijo blato proti Lendavi ali proti Maribori. Kak so se nam smilili ubogi ljüdje! Blatiti so prišli do kolen, trüdni, namržjem, lačni itd., I v Maribori ? Stanovanja dobiti nikda t Sreča je bila, da so se našli z prekmurskimi dijak!, da so je ti spravili pod streho. Ne so zato bili lepo sprejeti prekmurski »gostje* kak je to pisao »Glasnik." Ne, níšče se je ne brigao za nje, da ne bi bilo tű ravno naših dijakov, (ki so je pa sprejeli na kolodvori), bi se nešteri krvavo dobro spominali nazaj na Maribor. Hodili bi lehko po vulicah, gazili blato brez prenočlšč. Dijaki so pokazali srce in ljübezen do svojih domačinov Prekmurcov, šterim so tügi povsod pomagali i njim šli na roko. Izpiti so trpeti štiri dni. Naši vučitelje so bili jako presenečeni, kda so je postavili v šolske klopi, kajti dobili so nepričaküváno težko delo. Ne so
4. dec. 1921.
NOVINE
3
zahtevali od njih samo slovenščino i slovstvo kak je to bilo povedno prle, i kak je od ministerstva predpisano, nego izpitavali so je iz vseh predmetov, štere se včijo gojenci na vučiteljišči. Ne nikaj čednoga zato, da jih je dosta ne moglo zadostiti tomi. Pa kak? Jezika se ne mogoče navčiti v par mesecah, kaj se šče drügo. Pa tüdi časa ne bile, da bi se včili; ve vsak ma dela doma'dosta z decov. Ti vučitelje pa Že tüdi neso kakši študenti, nego so že stari možje, oziroma ženske, ‘do 40 — 50 let stari, ki se že pa težko včijo., Kak se, naj takši človek more navčiti vse tisto, kaj se je včio pred 30 letami ? To je vendar nemogoče. Kak smo že prle omenili 21 vučitelov ne moglo.odgovoriti zahtevam,- ve so te bile takše, da se njim je senjalo nej o njih, kak so sami pravili. Zato je pa- vladalo med njimi veliko ogorčenje i grozna nezadovoljnost se je pokazala med njimi. Pa tüdi opravičeno, so že včili i vzgajali mnogo let našo prekmursko mladino i zdaj so vrženi na milost í nemilost, ali se navčijo ali pa bodo Odstavljen!. Od slüžbe. Naši vučitelje so že stem, da so šli v Št. Vid 1 v  Maribor pokazali, da majo voljo se navčiti slovenščine i tak vzgajati mladino v novih razmerah. Ali s tém, da nej bila pripoznana njihova zmožnost, da neso bjli .sposobni, so zgübili vso voljo, do nadaljnega včiteljavanja. Na. tákši náčin pa tüdi ne pridobim© src za naše jugoslovensko čütenje, nasprotno, s tem so bili odbiti, bolje ne jih mogoče! Smilijo se nam ti’ ljudje, ve so posküsili že vnogo, trpeli so i zdaj se jih ovrže, ka so dosegnoli visoko starost i včinoli že mnogp dobroga našemi prekmurskomi ljüdstvi. Spraznili so se z novimi razmerami, a zdaj so vrženi vö na cesto. Prekmurec ljübi svoj mali narod, zato pa ti vučitelje tüdi neso na Madžarsko šli, ar jih srce vleče k prekmurskomi ljüdstvi. Ali kaj naj mislijo zdaj? Kak perje, če je bolje potisne, bolj odskoči gor, teko tüdi naš vučitelj ne more več čütiti tisto kak pod madjarske vlado pa ti njemi očitajo še madžaronstvo. Na nikši način se zato ne bi smelo zahtevati toliko teoretičnega, nego več prak-tičnega. Vučitelj lehko zna tüdi malo, a vendar je dober vzgojiteli in ti, ki so že poučavali leta i leta, so gotovo dobo vzgojitelji, ve Že majo tüdi svojo lastno deco. Zato povdarjamo, da se je vodila pri izpiti krivica, ar škodi naj bolje vučiteli, prekmurskomi ljüdstvi pa tüdi državi samoj. Pr. d.
Šestdeset poljskih delavcov se išče v Baranjo. Ponüdbe sprejme uredništvo „Magyar ujsága“ Osijek Strossmayerova ulica IGO.
Vučitelica z V. Polane, kak nam naznanja g. šolski voditeo Klan-šček Bernard, ne je preminola.
Podobice od drüžbe sv. Mohora. sta dobila Zver Štefan 1 Balažic Štefan. Podobice so poslane v Krog Titan Franci. Tam odnet je prosila.
Na gladno rusko deco je darüvao Štimec Jürij z Sr. Bistrice 40 K.
Okradnoli so klet Bedrnjak Ivana v D. Lendavi. Odnesli so njemi 80 l. vina, pint žganice, pet vrčov pa lampaš i šef.
Da bi se carina odpüstila na zrnje iz Vogrskoga, so naš g. poslanec páli hodili prosit v Belgrad. Bili so na večih ministerstvih i se z celim srcom zavzemali za naše sirote. Ka se nekaj carine povrné delavcom je vüpanje.
Po novom invalidskom zakoni, šteri pa ešče ne potrjen, a gotovo bo v novom leti, dobijo tüdi stariši podporo po pokojnom ali preminolom sini, šteri so je potrebni.
Širitelom naznanja uredništvo, naj lepo dolispišejo Imena naročnikov na tiste pole, štere so dobili do rok i dvakrat naj doli spišejo. Edno pole sebi obdržijo edno pa naj pošljejo v Črensovce na uredništvo. Šče. mo znati iména vseh naših naročnikov. Do 15, najkesnej do 24. dec. moremo pri roki meti iména novih naročnikov. Poštnino si ódračunajte! Fele prosite, če vam sfalijo.
Sirote stopite' vküp‘i štiri si naročite naš list, če si dve ne moreta. Teliko zmorete vse. Za vas se skrbi naš list.
Proda se eden krasno lepoga glasa, 7 registrovni harmonium. Na-tančnejše v kavarni pri Kroni v M. Soboti.
Posojilnicam. Vsaka posojilnica (hitelszövetkezet) če ešče ne poslala v Belgrad, naj pošlje v Črensovce na naslov ima g. poslanca, kak najhitrej té ,tke: 1) Ime posojilnice; 2) Mesto posojilnice z zadnjov poštov (napriliko: Tišina p. Rankovci, Prekmurje); 3) kakše vrste vrednostih papera (érték papir) ma na Vogrskom ali kje indri? Kelika je senja z numera teh paperov? Kelika je nominalne vrednost (névérték) vsake obveznice posebi ? 4) Gde so té obveznice (pri šteroj kasi fundaciji i so šterom mesti?) 5) Pod kakšim naslovom ítitulušom) so obveznice depo-nirane (lombard, depo, kötelezvény itd. te Stere prekmurske kase (v Soboti i v Lendavi) to dozdáj ne bi notri poslale v Belgrad, naj tüdi pošljejo našemi g. poslanci. Ka se hitro more to v Belgradi izročiti. Naš g. poslanec so naimre bili na direkciji v državnih dugov i tam so njim nazvesti' naj té podatke kem prle pošlje j posojilaice i kase v Belgrad, štere so Če nej ar to žele repara-cijska komisija. Ta komisija naimre
v red spravlja tiste dugé, šteri se moro poravnati med starov Austro* vogrskov državov i med novo nastanoli državami (Jugoslavija, Čehoslovaška, N. Austrija). Mi pozivamö vsako posojilnica; če bi štera to pošiljatev opüstila i zato kakši kvár trpela; mi ne bomo odgovorni. Če so pa tei podatki že v Belgradi pri direkciji dugov. Na posredüvanje našega poslanca odsehmao tüdi prekmurski listi dobijo od direkcije dtžav-nih dugov potrebne podatke, štere objavijo da za nje ve naše Prebivalstvo. Celo v magjarskom jeziki bi. se moglo to za Madjare naznaniti, so pravili na toj direkciji.
Se resan ne odava veleposestvo grofa Szapárija? Okrožni agrarai urad v M. Soboti javlja, dá je ne istina, ka bi agr. reforma odišla ednoj jugoslovanskoj banki več jezero plügov zemlje grofa Szapárija. — Mi pa Znamo to, Ka jé hodilo več zastopnikov raznih bank z Beograda, Zagreba itd. štere so banke poslale ka bi veleposestniško zemljo ‘spoküpili. V uredništvi »Novin* je tüdi hodo en zastopnik. A mi smo njemi povedali, ka to delo obsodimo 1 mo proti njemi delali. To z edne stráni. Z drüge strani pa to je istina, da iz sami veleposestniških krogov smo zvedli, ka je nad jezero plügov zemlje grofa Szapária na gončkom že odane. — Brez znanja agr. reforme se pa tá pogajanja ne smejo vršiti. Ka je zdaj te istina? So banke kaj küpile ali neso ? - Odgovor , prosimo.
Davčni urad v D. Lendavi. Dobili i priobčil^): Ne dugo, da sam meo posel v davčnom uradi. Prvo ka me je presenetilo, je bio napis na vrata) davčnoga urada : .Uradüje se samo slovenski in srbohrvatski". Čemi to? Odket je prišao te napis na vrata? Ali ga je na povelje višje oblasti pribio na vrata g. Koller, šef davčnoga urada, kaj pa ne verjemo, ali ga pa sam s svojé volje prikelo gor. Naj bode kak' koli, po mojem mnenji je to ščista od več naznanjüvati. Smo tüdi ne teliko naivni zato v Prekmurji, kak nas g. Koller mislijo, da nebi znali, da je v Jugoslaviji uradni jezik slovenski ali pá srbohrvatski. Čemi pa te to na vrataj davčnoga urada oglašati? Sapo kak sam zvedo, stvar celo drügače stoji. G. Koller, Šef davčnoga urada imajo kaplice. Čemeri ji preveč to, da stranke vogrskoga jezika njih nič ne pitajo, ar si nevejo ž njimi pogovarjali, nego se obračajo vedno za po-
4. dec. 1921.
NOVINE
4
jasnila k g. Horvati ali pa k slugi davčnoga urada, šteriva namreč mata to napako, da govorita tüdi dobro magjarski. To pa njegovo liberalno srce ne more prenašati, on se drži namreč načela, da so uradniki ne za ljüdstvo Vólö, ampak ljüdstvo za uradnike, štero oni lehko scecavl-jejo, mučijo i preganjajo. G. Koller je namreč, kak sem se infor-mirao, prepovedao ostro g.. Horvati, da z magjarskimi strankami govori magjarski i je zahteva! od vsakšega, naj si prinese sebov tolmača, či šče z g. Kol-lerjem govoriti. Lepo mo zgledah, naj vsakši, ki ma kaj za opraviti v davčnom uradi, požene sebov tolmača 1 Či drügi uradi, kak na pr. okrajno sodišče, okr. glavarstvo, gre na roko vogrskim strankam i sami govorijo Ž njimi magjarski, če pa nevejo, majo tolmača zato, ali pa svojega uradnika ki razumi vogrski, porabijo za to, pitam, zakaj ravnoč davčni urad se proti tomi ? Magjarske stranke pošilja vö z urada, brez toga, da bi je zoslišai. G. Koller še itak ne ve, de je okolica D. Lendave Čisto magyarska, kje se nahaja do 14 jezer vogrski prebivalcov i željam tega prebivalstva tüdi trebe ugoditi. či pa g. šefi to ne Všeč, pa lehko gre imam li-cice strelaj od kod je prišel. Zakaj je pa prle bilo dobro vse, da njega ne bilo 1
Slinavka i porkljarka je v Medjimurji prenehal, zato je promet prek Müre za živino zopet prost.
Orel.
Orlovski tečaj v Beltincih od 11 do 21. decembra se vrši telovadni in o r g a n i z a t o-ričen »Orlovski* tečaj v Beltinci, pri g. Huberi v dvorani. Tečaj i stanovanje ne košta nikaj. Na tečaj lehko pridejo vsi dečki pa ešče Oženjeni,
Orlovski odseki v Prekmurji, naj pošlejo na tečaj bar po dva brata, šteriva sta najbole sposobni, da tisto ka ta na tečaji novoga zvedela, bodeta tüdi drügim znala razložiti, da bo tak celi odsek meo korist (hasek) z tečaja.
Za stanüvanja bo že preskrbljeno za tiste, šteri ne do mogli vsakši večer domo hoditi. Tüdi za hrano bo kelko telko preskrbljeno
itak pa si naj Sakši nekaj s sebom prinesé. Zglasiti, se trbej če mogoče ze pismeno prle, če ne pa bar te da pndete na tečaj. Horvat Pavli predsedniki v Bratoncih p. Beltinci, ki de od decembra 8 do 11 vsaki den po meši v Beltincih pri cerkvi čakao na tiste, ki se z rečjov pri njeni zglasijo.
Prekmurski dečki, prekmurski Orli 1 Na tečaji de se videlo, če bo mogoče L 1922. .poleti edno velko orlovsko slavjév Prekmurji napraviti. Od vas zavisi. Zato potrüdite se kelko morete I
Komi Ščemo dobro ? Ali sebi eti vam ? Zaistino predvsem vam samim in s tem pa celomi našemi narodi, cio nam je pa vsem — Bogi
Tečaj bodeta vodila: gospod kaplan Hafner in brat Rupnik. Eden organizatorični, eden telovadni deo.
Važno za stariše!
Dužnost naša je da tüdi Vam Naznanimo pomen in važnost .Orlovskoga tečaja".
Vaša odraščena mladina hrepeni po veselji, drüžbi, zabavi itd. Kakše pa je to veselje? Ste zadovoljni i njim? Malo kda. Starišje, či neščete gledali razvüzdanosti vaše mladine je dajte v dobron poučiti. Sedaj se vam ponüja prilika in toje »Orlovski tečaj" Nezamüdite té prilike pošljite Vaše dečke, da se navčijo izobrazbe in telovadbe. Da postanejo krepki močni in zdravi dečki in svoje veselje na dober nomen obrnejo. Starišje! Vi te veseli in Vaša srca zodovoljna, da te vidli Vaše sini v poštenoj drüžbi, to je v »Orlovskoj Organizaciji",'
Kak se v mladosti navči, tak na stare dni drži.      Okrožni predsednik.
Okrožna seja „Orlov“ se vrši na konci tečaja, t j v nedeljo, dne 18-dec. 2 vöri po poldne pri g. Huberi v Beltincih. Vabimo vse predsednike, tajnike i načelnike odsekov. Vabimo pa tüdi vse naše somišlenike krščanski organizacij.
Bog Živi!          Okrž. predsednik.
Prekmurski Orli! Bliža se orlovski svetek 8. decembra, nevtepeno poprijetje Marije D. — V pravočasno opozarjamo brate na dužnosti, štere mamo na te svetek vsi orli. — Dužni so vsi člani na te svetek biti sküpno pri sv. meši i prijeti sküpno obhajilo.
Pošta.
Ivan Bojnec Bogojina. Od g. plivanoša prosite svedočanstvo od vašega oponašanja i od vrednosti starišov i to nam izročite. Najbolše bi bilo doma se včiti. Nekaj podpore bi že dobili a neste še spisani v dijaško zvezo. Kežman. Kupšinci. Vaši dokumenti so odposlani v Ljubljano na agrarno direkcijo. Tam je iščite. Pa prido že nazaj, gda dobite odgovor na vašo prošnjo. Č. Sv. Jürij. Svoje včinili. Fara naj nastopi energično. Ficko Terezijo. Prosečkaves. Proš-
njo pošljite gor v Ljubljano. Občina jo mora podpisati i svedočiti, ka v pismi na nas pišete. Gda bomo pa dovice ešče ednok gorpisali, se zglasite. Prekmurska Tiskarna. M. Sobota. Tisti številk več nemamo.
Asbest cementPALA
kapható
minden mennyiségben vezérképviselőnél
KOHN LIPÓT
M. Sobota.
Asbest
cementna
PALA
se dobi vsakoj količini
pri
Kohn Leopoldi
v M. Soboti.
Nova žaga za blanje rezati je na predajo. Žaga se more na vodo ali na ogen napraviti. Zglasiti si pri Franc Fritzi na Petanci.
Küpim vsefelé kože i te tüdi vzemem v dele, kak, se najfineje in hitreje izdelajo v fabriki I. Sinigoj v Ljutomeri.
Kože (leder) podplate i vse šušterske potrebščine kak tüdi čisto garantirano tikveno olje küpite vsakši den po najnižjih cenah pri
Albin Sagadin trgovina z kožami v Beltinci.
Trüge (škrinje) za mrtve v vsakoj velikosti i vse mrtveče potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini v Beltincih.
Najvékšo izbiro vsakovrstnoga blaga za moške i ženske po najnižjih cenah ma vsikdar Franc Seršen v Lotmerki.
Tisk. E. Balkanji Dolnja Lendava.