Ce!o; leto, , . K10*— fFol.jeta ...	, 5 —
Četrt leta . .	, 2 50
Mesečno. . . „ i*-—
funai Avstrije:-----
Celo leto . .	„ 15•—
Posamezne številke *-	10 vinarjev. -«
se računajo po 12 vin. od ó redne petit vrste: pri večkratnih oznanilih velik popust.
„Straža" izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Umtivi&ivo in upravni* Ivo: Maribor troika ulica. 5. — Telefon št. 113.
I^Heodviscn političen list za slovensko ljudstvo j
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Angleška ofenziva ob Sommi.
Angleži povsod odbiti, razen na eni točki. — Novi boji zahodno od Kolomeje. — Italijanski napadi odbiti, v Kristalskem gorovju smo zavzeli en vrh. — V italijanskem parlamentu predlagajo premirje.
Majno vej še avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 2. julija.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
V B u kovini pri nespremenjenem položaju nobenih posebnih dogodkov.
Zahodno od Kolomeje in južno od D n j e -s t r a so se razvili n o v i hudi boj i,
Severno-zahodno od T a r n o p o 1 a so zavzeli avstro-ogrski in nemški bataljoni višino V'aro-li i j o v k o, za katero se je vršilo mnogo bojev. Vietili je bilo 7 ruskih častnikov in 982 mož, vplenjenih 7 strojnih pušk in 2 metalca min.
Napad pod poveljstvom generala pl: L i n s i n-g e a a, se nahajajočih zavezniških čet je tudi včeraj na številnih mestih napredoval. Število vjetnikov in plena se zvišuje. Ruski protinapadi so se izjalovili.
Italijansko bojišče.
Na južnem delu Dober dobske gorske planote nadaljujejo Italijani lrud artilerijski o-gerij in hude napadjC proti prostoru vzhodno od kraja Selce. Ti tudi ponoči trajajoči sovražni napori so ostali brez v s p e š n i. kar se je zahvaliti v-strajnosti branilcev.
Tudi med Brento in Adi ž o so se ponavljali brezvspešni sovražni sunki proti številnim mestom naše fronte.
Na, ozemlju M a r m o 1 a t e so naše čete več napadov italijanskih oddelkov ojdbile. Na ozemlju 0 r 11 e r j a smo izvojevali eden vrh gorovja C h r i-s tali o. Včeraj je bilo vjetih čez 500 Italijanov, a med njimi 10 častnikov.
Balkansko bojišče.
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradu© poročilo,
Berolin 2. julija.
Francosko bojišče.
V	širini kakih 40 km se ie v č e r a j p. r i ö e 1 že pred mnogimi mesci z ueomejenemi sredstvi pripravljeni a n g 1 e š k o - f r a n c o s k i y e 1 i k i nali a d in sicer po sedemdnevni močni "artilerijski in plinovi pripravi, na o b e li s t r aj n e h reke o o m -m e. kakor tudi potoka A nore J Od kraja, Gomme-court do okolice pri La Boiselle sovražnik ni dosegel nikakega znatnega vspeha, a imel je zelo težke izgube. Proti temu pa se mu ie posrečilo na posameznih mesti!? vdreti v prednje črte obeh reke Somme se držečih divizijskih pdsekov, tako, da je bilo potrebno te divizije s prednjih, popolnoma razstreljenih jamov med prvo in drugo postojanko ležečo višinsko točko, umakniti. Vojno gradivo, ki je bilo močno zazidano v prednjo črto, ki pa se je poprej vničilo, je šlo, kakor navadno v takem slučaju, v izgubo,
V	zvezi s temi velikimi vojnimi dogodki so bili, pred vsem artilerijski napadi kakor tudi večkratna majhna napadalna podvzetja v sosednjih deliti bojišča in tudi zahodno ter jugozahodno od kraja T allure, Ti napadi so se povsod izjalovili.
Levo od Može smo zavzeli na. višini 30i dele
francoskih jarkov; francoski napad z ročnimi granatami ie bil odbit. Vzhodno od Mozei je sovražnik včeraj večkrat in tudi danes zjutraj z voorabo močnih sil napadel nemške črte na višini „Mrtva zemlja“, posebno pri oklopni utrdbi Thiaumont, V sled našega zatvornega ognja se je pod velikimi izgubami moral obrniti.
Rusko bojišče.
Armadna skupina generala pl. L i n s i n g e n: Napad je napredoval. Število vjetnikov se je pomnožilo za 7 častnikov in 1410 mož. Na različnih mestih so se sovražni protinapadi gladko odbili.
Armadna skupina, generala grofa B o t li m e r-j a: Nemške in avstro-ogrske čete so z naskokom zavzele višino pri kraju Vorobijovka, severozahodno od TarnopohL, ki so jo Rusi préid kratkim zasedli. Pri tem so vjele 7 častnikov' in 9«2 mož; vpleniLe sedem strojnih pušk in dva minska metača.
Laški poslanec za premirje.
Dne 1, julija: Socialistični poslanec Malli trdi, da iz)da.jejo laški oficirji povelja, naj se sovražnik ne vjame (ampak pomori;. Vsled tega. nastane
velik nemir. Malli kriči : To i e resni e a.' Vojni minister mu odgovarja: Lagati je patrioti-č n a d o 1 ž n ost! Republikanski poslanec Acqua namerava Maffija pretepsti, a se nezavesten zgrudi. Socialist Morgari predlaga, d, a sklene vlada premirje in se potrudi od strani Italije za trajen mir. Morgari izvaja, da bi bilo za Italijo bolj pa-triotično delo, da bi neobdelane, od malarije okužene okraje „odreševala“, da bi omeje vate, tolovajstvo m odstranjevala analfabetizem, ne pa da. preliva kri za kamenje v Trentina in dupline na Krasu Italijanski načrti za uresničenje narodnostnega načela bi, ako bi se obistinili, spravili mnogo tisočev Slovanov in Nemcev pod italijanski jarem. Sicer pa postando ti načrti smešni za Italijo, kajti‘istočasno zaseda Italija' grške otoke in albansko zemljo in zahteva da se glede nadvlade nad Jadranskim morjem izključijo vse druge narodnosti. Sicer so tudi italijanski zavezniki pokazali na Irskem, v Besarabiji, na Finskem, na Poljskem in na Bolgarško-Macedonskem kako vpoš-tevajo narodnostno načelo. Ne sme se mi ugovarjati, da bi premirje in mednarodna konferenca sedaj pomagala Nemčiji in Avstriji; ker imajo v rokah večja zastavila in ker se še niso kaznovala radi krivde naj vojski- Toda nimamo nobenega jamstva, da se ne bo vojna sreča še bolj obrnila na stran Nemčije in Avstrije in le površen presojevalec more trditi, da je Avstrija in potem Nemčija kriva na izbruhu vojske, ker so -druge države in posebno Italija ravno tako o-fenzivno postopale. Zlasti Italija je v Libiji pričela s prelivanjem krvi, kar je povzročilo balkansko vojsko, iz katere je potem izšla evropska vojska.
Morgarijev govor so socialisti in drugi poslan-! Ci odobravali; tudi ugovarjalo se mu je od mnogih • strani. Ministrski predsednik Boselli je izjavil, da ! Morgariju ne more odgovoriti, ker je za vsako besedo odgovoren.
Pomorska bitka v Vzhodnem morju.
V noči od 29, na 30. junija so trčili nemški torpedni čolni riri Haefringu ob vzhodni švedski obali na oddelek ruskega vojnega brodovja, broječega tri oklopne križarke in ; et torpednih rušilcev Vnel-se je hud boj. Na ruskih križarkah je bilo opaziti več razstrelb, najkar je pojenjal ruski ogenj. Ko je nastopila gosta megla, so odplule ruske ladje proti vzhodu.
Borba za Tkiaumoiit.
Na desni strani Može se vršijo sedaj izredno krvavi in resni boji za utrdbo Thiaumont, od katere
je samo kakih 5 km do Verduna- Dne 80. juniia je ta
utrdba dvakrat menjala svoje gospodarje. Francosko j oročilo pravi, da, so Francozi -Tthiauoiont dvakrat iztrgali Nemcem, nemško uradno poročilo sicer to vest potrjuje, a pravi, da je utrdba končno ostala v nemški posesti.
Grčija svoje sreče kovač.
Glasilo odstopivšega ministrskega predsednika Skuludisa „Nea Imera“ pravi, da bodo sedanje grške volitve odločile usodo Grčije. Ce zmaga Venize-los, pomeni, da bo Grčija stopila na stran četvero-sporazuma. Kralj se bo moral hočeš nočeš, pokoriti volji ljudstva, oziroma zmagovalcev pri volitvah, Grški narod ima sedaj odločiti o svoji bodoči srečni ali nesrečni usodi, Grčija je sbtlaj svoje sreče kovač.
Mehika proti Združenim državam.
. ’Meliikansko ministrstvo zunanjih zadev se je, kakor se dne 30. junija uradno poroča iz Vašingto-na, v posebni spomenici obrnilo do državnega tajnika Združenih držav, Lansinga, raidi os‘.re ameriške note in je izjavilo, da Združene države nimajo pravice pošiljati svoje čete v Mehiko. Navzočnost ameriških čet v Mehiki še pospešuje roparske napade ob meji. — Položaj je zelo nejasen.
Za goriške Slovence.
Ljubljana, 1. julija.
.Šolsko leto je preteklo, živelo novo šolsko leto! Častna naloga osobito nas kranjskih Slovencev je, da preskrbimo za bodoče šolsko leto boljše za srednje šole goriških Slovencev, kakor je bilo preskrbljeno v preteklem šolskem letu. Kranjski Slovenci — ali „deželam“, kakor se sedaj že javno nazivamo — smo jedro Slovencev in hudi bi bili, ako bi nam obmejni Slovenci hoteli kratiti naše prvenstvo. Naše vodilno stališče med Slovenci pa ne veljaj samo za mirne iu vesele, čase, kadar je zaradi prvenstva treba sprejemati časti in druge, tudi gospodarske dobrote, ampak tudi sedaj v žalostnih in težkih časih. A-ko bi se mi Kranjci dovolj zavedali svoje naloge, bi se morali kakor skrbna mati ozirati nja svoje otroke in varovance, Slovence po posameznih pokrajinah, ter jim na-kilanjati dobro, a odvračati od njih hudo. Nočemo tožiti čez naša narodnoobrambnia društva, ki so popolnoma utihnila, nočemo tudi rekriminirati proti drugim organizacijam, ampak obrniti hočemo le pozornost slovenske javnosti na stvar, ki nam je prav posebno na srcu. n(a sreduješolstvo goriških Slovencev.
Za sreduješolstvo Italijanov je dobro preskrbljeno, Vsaj v isti meri se mora poskrbeti za goriške Slovence. Mesto, v katero se naj, skuša spraviti slovenske šole za goriške Slovence, je in ostane 'Tkst. Vemo, do so se radi Trsta delale težave, a ne od vojaške strani, ki se je vedla in se še vede napram primorskim Slovanom dobrohotno in naklonjeno.. Po-vdarjalo se je, da ni dobiti prostorov. Toda tudi ta razlog ne drži več, prostori se sedaj dobijo. Ako so še tudi kje drugod razen Trsta potrebne srednje šole za Trst, ‘dobro, naj se ustanovijo, toda pred vsem se maj poskrbi za Trst, kjer je za srednje šole dovoli materiala pa razpolago.
Kdo naj vzame stvar v svoje roke? Goriški slovenski odborniki so na Dunaju in po časnikih še do sedaj niso naznanili svojih naslovov. Poslanec Fon je pri vojakih, dr. Gregorin je zbežal v Švico ali kam, namesto da, bi ostal blizu svojih volilcev, dr, Rybar je pri vojakih, Spinčič je v Zagrebu, dr. L*a-ginja večinoma v Gradcu, Mandič je mrtev. Ne preostaje drugega, nego da vzamejo stvar v roke tržaški, še ‘doma ostali voditelji v sporazumu z našimi kranjskimi voditelji. Ker pa je treba pri tem tud1, posebno če se bo hotel narediti kataster srednješolskih učencev in učenk, veliko pisarniškega dela, bo men-
da treba pritegniti k akciji tudi ljubljansko podporno društvo za primorske begunce. Podrobneje se ne maramo spuščati v stvar, ker bi ji pri znani občutljivosti slovenskih krogov znali samo škoditi,
.To pa stoji: V nas vseh živi prepričanje, da je treba za slovensko goriško sredniešolstvo za prihodnje leto nekaj storiti in da smo v to uri sedanjih razmerah v prvi vrsti poklicani kranjski Slovenci.
Proti carinski združitvi z Nemčijo.
Znani veleindustrij alee Viljem Ümrath je v Braumüllerjevem založništvu na Dunaju izdal brošuro o vprašanju gospodarskega združenja z Nemčijo, ter prihaja do teh-le zaključkov:
Dares in tudi še za daljno bodočnost je v lastnem interesu obeh držav — Avstro-Ogrske in Nemčije — da vsaka oteli držav po položaju svojih naravnih pogojev gre po poti razvoja svoje moči, Av-stro-Ogrska naj gospodari na svojem lastnem gospodarstvu, Nemčija pa naj si ohranja mesto, ki si je je priborila v svetovnem gospodarstvu; takorekoč vsaka v vzajemnem zavarovanju po drugačnem gospodarskem sistemu, Ali danes in za vse čase je vsaka obeh držav navezana na to, da v močni eksistenci druge vidi najbolje zavarovana tudi samo sebe in skupine, kulturne vrednosti, ustvarjene iz in z nemškim duhom.
Ng nekem drugem mestu pravi avtor:
Potopitev gospodarskega območja, Avstro-Ogrske v carinskem območju z Nemčijo bi našo, že danes močno pasivno trgovinsko bilanco napravila še pasi-vnejo. Vsa pričakovanja bi morala biti naperjena v to, da bi bili mi po Nemčiji uvedeni v svetovno gospodarstvo kot industrijski dobavitelj, Je-lj pa sploh zaželjivo in ali je to možno trajno vspešno, da bi mi daljne dežele preko naravne prodaje industrijalizirali na njih lastnem ozemlju, oziroma, Ida b1i se izpopolnili v svetovnem gospodarstvu kot industrijska središča?! Ali nas ni današnja svetovna vojna, ki ie postala neizogibna, poživljala k previdnosti, ko odgovarjamo na ta vprašanja?!
V prvi vrsti je vprašanje, ali bi bil tak razvoj Avstro-Ogrske tudi v interesu Nemčije — razvoj, ki ima v sebi predpogoje za vspešno industrijalizacijo? Na svetovnem trgu bi morala nastati nemški industriji istovrstna, zelo občutna konkurenca, a potem bi morajo tudi naše ozemlje preskrbovati Nemčijo z izredno velikimi množinami oglja, Ako bi se pa pričakovanja ne izpolnila alko bi se naša industrija ne mogla prilagoditi oni Nemčije in bi mi notranji trg po izdatnem delu izgubili na korist Nemčije, potem bi bila tudi trdna zveza na političnem polju močno ogrožena.
Naj več U odjemalci industrije Nemčije so v tej svetovni vojni nje sovražniki.
Po gospodarskem združenju Nemčije z Avstro-Ogrsko ne bi se interesi poljedelske produkcije, ne v Nemčiji in ne v Avstro-Ogrski bolj pospeševali, nego se danes; za konsumente ne bi prišle nikake koristi, kajti združena, čeprav tudi v AvstrteOgrski pomnožena produkcija ne bi mogla pokrivati potrebščin, tako, da bi bil tudi potem potreben izdaten uvoz poljedelskih produktov. Po skupni carin arsM črti bi ostal za poljedelstvo tudi nadalje sistem visokega carinskega varstva. Za industrijo Avstro-Ogrske pa bi to združenie .pomen j àio faktičen prehod od sistema eari-narske zaščite k svobodni' trgovini. Težkoče proti in-dustrijelnemu uvozu iz Nemčije bi bile kmalu premar
LISTEK. ""
Pri telefonu.
Študent 7. gimnazijskega razreda Janez Žonta — njegovi tovariši so mu rekli Žani — je imel tri lej>e čednosti: Znal je igrati gosli tako, da so kar študentovske postelje odskakovale: razumel se je na vse umetnosti, popravljal je ure, ključavnice, znal delati vse mogoče inštrumente in mašine. Zraven je pa bil len za 50 drugih tovarišev. Po cele tedne ga ni bilo v šolo: po tovariših je pa. vsakokrat naznanil profesorjem, da trpi strašne bolečine, enkrat v nosil in drugič v glavi, tretjič v prsih in da mu zdravnik prepoveduje pod nevarnostjo, da težko oboli, vsak izhod iz sobe. Ce se je pa zgodilo, da ga je prišel obiskat' profesor na stanovanje in se prepričat o njegovi bolezni, si je Žani zavil trikrat okoli vratu volneno brisačo, stokal kakor škripajoča vrata in kašljal kot nadušljiv starec. Komaj je pa profesor obrnil hrbet, je vrgel Žani brisačo v kot, prijel za gosli in zapel s čistim in nedolžnim glasom kakor škriar-ček: „Bog živi vse profesorje, študente in pa kelnar-ce! Jupajdi, jupajda!“
Tako je prepeval in muziciral cel ljubi dan, da so ga imeli vsi stanovalci nad njim in pod njim že polna ušesa, Na večer mu je pa postalo dolgčas, še zlasti, če ni bilo blizu nobenega tovariša, s katerim bi nekoliko pokraimljaila. No, Žani si je znal pomagati. N aera vil si je telefon. V kotu svoje sobe je postavil električno bateriio in napel čez strehe v sobo svojega sošolea Poldeta, ki je stanoval daleč v dro-
gane, dočim ne bi mi mogli računati na pomijožitev našega industrijelnega izvoza v Nemčijo,! Lahko je torej izprevideti, da bi imelo združenje carinskih območij neugodne posledice za našo industrijo, kot tudi za vseskupno naše narodno gospodarstvo, ne da bi imela Nemčija znatnega dobička od tega. Kajti od nje, nasproti našemu več nego šestkratno večjemu izvozu je šla le 1 desetina v Avstro-lOgrsko, 9 desetin pa v druge dežele.
Italijanski parlament*
Seja dne 29. junija. Poslanec Carniani zatrjuje, da znašajo laški vojni stroški že 10 milijard lir. Socialistični poslanec Treves svari, da bi postala I-talija italijanska kolonija, Italija potrebuje trg Srednje Evrope. Naj Italija vporabi pravi trenotek, da zavlada med narodi zopet sporazum in mir. K à t o lisk os oc i a 1 n i posl al ii e c Miglioli Izjavlja., da zametuje vojsko, čeprav je sedaj poslanec minister, ki se pripoznava istemu verskemu mišljenju, kakor on. Načelna nasprotja v sedanjem ministrstvu izključujejo možnost, da bi se lahko opravilo veliko delo.
Dne 1. julijad ZakJaidni minister Carcano je obširno poročal o finančnem položaju. Državni izredni izdatki so znašali v poteklem letu 7800 milijonov lir, od katerih odpada 7022 milijonov ne vojno, 384 na, mornariško, 224 na zakladno in 171 na ostala ministrstva. Za armado in mornarico je poleg rednih treba še 619 milijonov izrednih izdatkov na mesec. Podpore rodbinam mobilizirancev znašajo na mesec 60 milijonov. Z vojnimi posojili, oziroma državnimi zakladnici, se je v državi dobilo 3400, oziroma 1800 milijonov, s krediti v inozemstvu pa 2400 milijonov. Poskrbljeno je, da bo Italija imela sredstva za nadaljevanje vojne do slavnega miru, obenem pa tudi, Ma gospodarski narodni organizem ne izkrvavi. Delavstvo podpira država s tem, da mu daje dela v kakih 1000 delavnicah za orožje in municijo. Poskrbeti je treba, za razvoj trgovinskega brodovja in za izdatne zveze s kolonijami ter izpopolnitev industrije in zboljšanje kmetijstva, 'Ministrov govor je zbornica živahno odobravala.
Kava,
Državni zakonik je objavil ininisterijalÀio naredbo o uravnavi prometa s kavo. Obstoječe zaloge kave se zapre, pravica razpolaganja ž njimi se, podeli posebni centrali in kava se podredi oskrbstvu porabe. Namen vsej tej uravnavi je, z ene strani, da se prebivalstvu zagotovi vživanje tega, aprovfizacijs-kega predmeta, z druge strani pa, da se cene tega blaga, ki je bil zadnje čase močno izpostavljen špekulaciji, drže čim nižje in da se Stabilizirajo. V izvedbo potrebnih odredb se je ustanovila na Dunaju centrala za kavo, legitimirana po ministrstvu za notranje stvari (Dunaja I., Elisabetstrasse 1). To podjetje bojdi koristonosno in ni proračun jen d za dobiček. Njegova naloga je nakupovanje in prodajanje kave, izključivši trgovino na drobno, komisijska trgovina, izvrševanje vseh kupčij v zvezi s tem in izvajanje vseh odredb, ki so potrebbe za preskrbova-nje prebivalstva s tem živilom. Temeljna glavnica te družbe iznaša 1,500.000 K. Vsi društfvfeniki so pritegnjeni iz veletrgovine po poklicu in predstavljajo tri najznameniteja veletržišča s kavo v Avstriji: Trst, Dunaj, Prago. Njihove temeljne vloge se bodo obrestovale le po šest od sto. Prodajne cene mora ctruž-
gi ulici, žico. Na obeh koncih je pritrdil dva majhna govorilna lijaka, v katera se govori in objesil zraven dve mu šl j asti poslušali. Tako je bil telefon gotov! Vsaka beseda se je razumela, sajmo glasu govornika ni bilo mogoče spoznati.
Žaneta ni bilo zopet 10 dni y šolo. Cim bolj je rasla njegova, lenoba, tem več dela je imel telefon. — Nekega dne se naenkrat oglasi v sltanovanju Poldeta profesor fizike, g. Pelc. da mu izroči neko naročilo. Ko zagleda telefon, se mu obraz posveti. Mož je .bil zelo vzradoščen nad spretnostjo in iznajdljivostjo svoiega učenca,
„Kam ie pa napeljan ta, telefon?“ vpraša Poldeta
..K Žanetu, k Janezu Žontaj“, odgovori Polde.
Profesor nastavi mušliasto poslušalo na svojo liho in posluša. Žane je ravno igral vesel valček. — Profesorju šine. zvita misel v glavo. Nastavi govorilni lijak na. svoje ustnice in spregovori :
„Dober dan.“
„Bog daj“, se oglasi Žane prav poredno iz svoje sobe, Žani ni niti sanjal, da. stoji pri telefonu na drugem koncu v stanovanju tovariša Poldeta profesor Pelc in ne Polde, Kmalu nato se vname med Ža-netom in profesorjem sledeči razgovor:
..No, kako je kaj?“ vpraša profesor.
„Imenitno“, odvrne Žane. „Študentovsko življenje je zares imenitno in veselo, posebno če se človek nič ne uči.“
„Ali te še slava boli?“
„Kakšna glava pa? še svoj živ dan me nikdar ni bolela.“
„Ali te ne boli vrat?“
ba določiti nh podlagi kupnih cen, a more jih povišati, kolikor je potrebno zai pokritje režije, obrestova-nje glavnice in drugih stroškov. Na svojem poslovanju je centrala navezana na navtodila državne uprar ve in je pod državnim, nadzorstvom, kj je bodo Izvajali komisarji, imenovani po vladi. Pobližje razmerje družbe napram državni upravi je uravnano po eni strani po reverzu družbe, na' drugi po naredbi, ki jo je družba dobila od ministrstva za notranje reči. Centrali se odkaže valorizacijska kava, nakupljena še za razmerno nizke cene, in sicer po teli cenah, tako, da bo centrala mogla vso kavo, stavljeno v promet, prodajati po cenali, sedaj veljavnih v trgovini na drobno. Centrala je obvezana, da to valorizacijsko kavo da žgano v promet po 8 K za 1 kg na drobno. Dobiček iz diference med najkupno in prodajno ceno mora družba porabljati v to, da bo drugo kavo, nakupljeno po višjih cenah, mogla oddajati po 8 K v promet. Po zapori in 'pri trgovanju bo centrali omogočeno, da bo tudi kavo, lei se nahaja v rokah trgovine, mogla; pritegniti v službo preskrbovatija. Vrhu tega se morajo vsi uvozi iz carinskega inozemstva od dneva razglasitve naredbe dalje ponuditi centrali. S tem se odda večja množina kave v promet po o-menjeni ceni, a, v bodoče bo naloga, centrale, da nakupuje drugo kavo in da jo — porubivši dobiček iz valorizacijske kave — oddaja po isti ceni 8 K za 1 kg. .Pozneje pa se določi enotna cena za vso kiavo, stavljeno v promet. Kava, ki je centrali na razpolago. se odda v promet potom trgovine na ta način, da jo bo centrala odkazovala zvezam veletržcev na Dunaju, v Pragi in v Trstu, Zveze razdele te množine med svoje člane, ki bodo potem preskrbovali prodajale»' na ftrobno.- V! interesu čim varčne je porabe obstoječih zalog se uvedejo kavne karte. Za vsako glavo sedaj skromno določena kirnte se pozneje zviša, Čim bodo razmere to dopuščale.
Rusko bojišče.
Na ruskem bojišču je položaj zdaj kratko povedano sledeč: V Bukovini smo zasedli Karpate in branimo Rusom prehod na Sedmograško, v prostoru med vzhodnogališkimi Karpati in Dnjestrom smo izpraznili Kolomejo; pred Stanislavom pa se vrše srditi boji. Ob Strypì se dobro držimo, y Voliniji smo v ofenzivi in prodiramo proti Lucku.
Nova smer ruskega napadanja.
Kolonie ja in Stanislav.
Ker se Rusom prodirali je proti Lvovu ni posrečilo in ker so bili tudi v Bukovini ustavljeni, so pričeli dne 27. in 28. junija z veliko silo prodirati proti Kolomeji hi Stanislavu in sicer iz prostora Kuty— Snyatin—Horodenka— Černeliča, Cela napadalna črta je v tem prostoru dolga 40 km in sega od Dnjestra do mesta Kuty. Rusi imajo na tem prostoru na razpolago najmanj 200.000 mož, Radi prevelike premoči so se morale naše čete d,ne 28, in 29. junija na zahodni in južnozahodni strani Kolomeje umakniti. Severno od Kolomeje so se naše čete v prostoru od Dnjestra in do mesta Gornji Tyn hrabro ustavljale ruskim navalom in so posebno naskakujočim ruskim konjeniškim četam prizadjale ogromne izgube. Celi ruski oddelki so bili popolnoma pomjanfclrani v tla. Sovražni sunek med Dnjestrom in Gornjim Tynom je naperjen proti mestu Stanislav, a še dosedaj ni uspel. Ruski načrt' je jasen:	Našo vzhodnogaMško armado hočejo Rusi
„To pa to, boli me, ampak samo zato, ker pač uiimam nobene pijače» Te lepo prosim, pojdi in hitro mi poskrbi dva vrčka pive. Strašno me žeja, ven pa ne smem, da me profesor ne zasači.“
„Kaj pa delaš cel ljubi dan?“
„Kaj delam? Muziciram. , (Dvanajst valčkov že znam na pamet, jutri imajo komiji ples; to bo plesa in muzike! Oh, pa pijače! Že sedaj me skomina!“ „Ali greš jutri v šolo?“
„Ne vem, kaj pa imajo jutri?“
„Fiziko.“
„Kaj, fiziko? Potem ne grem na noten način! Profesor Pelc mi že več časa leži v želodcu. Ta pa ta! Za žlajfarja bi že bil, pa ne za profesorja fizike. Ta dolgočasni patron me ne bo videl do Velike noči v Šoli.“
..Kaj boš pa jutri počel?“
..Spal pa igral na gosli.“
„Servus, dobro se imej! Adijo, Žani!“
„Adijo, pozdravi mi stare preroke v šoli.“ Profesor je odstopil od telefona in ustnice mu je raztegnil grenek nasmeh. Polde je pa; pobledel kot kreda in M se bil od strahu kmalu v tla, vdrl, Komaj jo čakal, da bi profesor izginil, da bi naznanil Žanetu, s kom je govoril in ga. opozorilj na neprijetne posledice tega razgovora. Ampak do tega ni prišlo. Profesor Pelc je vzel v roke klobuk, prijel Poldeta za roko in rekel: „Pojdite z mano!“ Poldeta je oblil kurji pot in žalostnih korakov jo je ubiral za profesorjem. Ko sta prišla do stanovanja mladega veseljaka, pusti profesor Poldeta na hodniku pred vratmi, sam pa stopi v sobo. Polde je poslušal zunaj sledeči pogovor :
potisniti na Karpate iu naše središče ob Strypi, glavni varuh Lvova, bi se moralo umakniti pred pretečo obkolitvijo. Ali se jim bo ta načrt posrečil, je drugo vprašanje.
Naši izpraznili Kolomejo.
Ker so Rusi dne 28. in 29. junija (i km južno-vzhodno od Kolomeje pri Pistynu našo črto nekoliko vpognili ter ob enem tudi na južnozahodni in zahodni strani prodrli dalje naprej, so naši mesto Kolome-ja izpraznili. Izpraznitev se je izvršila v polnem redu. Zvečer dne 29. ju-nija so Rusi Kolom e jo zasedli.
Ogromen napad ruske konjenice.
20 km vzhodno od Stanislava, pri kraju Tlu-mac, so Rusi dne 80. junija vprizorili velikanski konjeniški napad. Na, fronti, široki 3 km, so drveli celi ruski konjeniški polki proti naši dobrozavarovani infanterai in artileriji. Bil je velikanski klobčič samih konj in kozakov vi šestih napadalnih vrstah. Ta ruski napad, ki pa se je ponesrečil v osredotočenem ognju naše infan ter! je, artilerije in strojnih pušk, je bil eden največjih konjeniških napadov svetovnih vojsk.
Pretirana ruska poročila o naših izgubah.
Rusko uradno poročilo z dne 27. junija trdi, da smo v času od 4. do 27. junija na ruskem bojišču izgubili 194.041 vjetnikov, 219 topov in 644 strojnih pušk. Iz Dunaja se po tiskovnem vojnem uradu poroča, da so ruska poročila o naših izgubah pretirana. Na: vjetnikih, mrtvih in ranjenih smo izgubili k večjemu 12 do 20 odstotkov naše armade na, ruski fronti. Ce bà izgubili okrog 200.000 mož, kakor trdijo Rusi, bi v Voliniji in ob Dnjestru ne imeli ne enega moža več. ,Tudi glede topov in strojnih pušk so ruska poročila pretirana. Izgubili smo samo 36 topov novejšega kova, a še te smo poprej razstrelili ali drugače uničili. Le število vzidanih topov je nekoliko večje. Število vplenjenih strojnih pušk (v ruskem poročilu) pa niti približno ne odgovarja resnici. Na naši strani, kakor se zatrjuje v poročilu iz vojnega tiskovnega stana,, ni nobenega povoda, da bi se skušalo naše izgube pred javnostjo zatajiti.
Rusi o naših izgubah.
Naš vojni tiskovni stan objavlja rusko uradno poročilo z dne 27. junija, katero pravi, da se je število vjetnikov, ki jih je vjelaj Brusilova armada, v času cd 4. do 23. junija * zvtišalo na 4031 častnikov, med temi generali in vojaški zdravniki, 194.041 vojakov, 219 topov, 644 strojnih pušk, 196 metačev bomb, 146 artilerijskih vozov in 38 žairkometov.
Italijansko bojišče.
«v
Italijani našo soško fronto srdito napadajo, posebno v prostoru pri Selcah. Naši so vse italijanske napade na celi fronti odbili. Med Brento in Adižo se v novih postojankah severno od črte Arsiero-'Asiago dobro držimo.
Nova Cadornova ofenziva?
„Secolo“ piše, da v italijanskem generalnem
Profesor: „Ali vas boli glava?“
Žani : „Pa kajco ! Razbija mi tako po glavi, kakor da bi vozili v glavi voz sena,“
Profesor: „Ali vas tudi vrat boli?“
Žani:	„Oh, nikjar ne sprašujte,i gospod prole-
sor. Saj komaj govorim od bolečin. Tako me peče in gara, kakor bi mi kdo s krtačo drgnil po grlu,“ Profesor: „Ali vas žeja?“
Žani: „Strašno! Zdravnik pravi, da imam na1-brže mrzlico, odtod taka žeja.“
Profesor: „Ali bi radi pivo pili?“
Žani: „Bog me obvaruj, ne spravim niti kapljice doli, tako mi pivo mrzi. Moj želodec je čisto že proč, rajši bi požrl kozarec petTolej,a, kot eno samo kapljico pive.“
Profesor: „Ali vam ni nekoliko dolgčas samemu tu v sobi?“
Žani: „Zares, silno dolgočasno, če mora človek ves ljubi božji dan mirno sedeti in premišljevati to žalostno trpljenje, 'Pa kaj bolečine, te bi se še prenesle: najhujše je to, da ne morem v šolo in da ne morem ničesar študirati. Posebno se mi toži po mojem najljubšem predmetu, po fiziki. O. da bi mogel vsaj k vašim uram hoditi!“
Profesor: „Ali ne igrate tudi gosli?“
Žani: „O kaj še; že pol leta ne več. Ce samo mislim nanje, me že začno ušesa boleti Ce je človek tako bolan, kakor sem jaz, ga mine vse veselje do muziciranja.“
Poldetu pred vratmi je postajalo kar vroče, ko je slišal, kako je Žani vedno bolj lagal m vedno še boli lezel v močnik, Vsak trenotek je pričakoval, da se bo vsula nevihta • nad Žanetom. Pa le ni še. Profesor je za nekoliko časa utihnil, notero pa zopet iz-pregovoril :
„Hm, hm, tako, tako. — Ali je pa to vse res, kar mi sedaj pripovedujete ?“
štabu upajo, da bodo Avstrijci kmalu vrženi čez mejo. Odslej mora italijanska armada obračati večjo pozornost na postojanke v Ortlerskem gorovju in v Dolomitih, kjer Cađoraa namerava pričeti z ofenzivo.
Samo 5 km nazaj.
O skrajšanju naše fronte med Brento in Adižo* krožijo različne vesti, ki pa niti blizu ne odgovarjajo resnici. Od verodostojne strani se zatrjuje, da so se naši umaknili na cel li črti samo za pet k m in so se ustalili na ugodnejših postojankah na črti	Brenta—se verno od Asiaga—Arsiero—Pozina—
Adiža.
Brez topov in vjetnikov.
Švicarski listi poročajo, ida so naši umikanje s svojih prednjih postojank na črti Brenta—Adiža tako spretno izvedli in sicer večinoma po noči, da latlija-ni tega niti oparili niso. !Težke topove je sicer bilo težko spraviti z visokih gor, a vse je šlo tako gladko, da Italijani pri našem umikaniju niso vjeli niti enega moža in niso vplenili niti enega našega topa. Nepristranski vojni strokovnjakSi pišejo, da so Avstrijci izvršili z premeteno izvršenim umikanjem mojstrsko delo, a Italijani so doživeli veliko blamažo, ker avstrijskega umikanja niti opazili niso,
Viktor Emanuel v Asiagu.
'Mestece Asiago, katero so naše čete zapustile, šo Italijani zopet zasedli. Dne 28. junija je kralj Viktor Emanuel dospel v mesto, ki je skoro do cela porušeno.
Novi boji na Doberdobu.
Na Doberdobski gorski planoti so se dne 29. junija razvili novi hudi boji. Posebno srdito so Italijani napadali v noči od 29. na 30. junija naše postojanke pri Sv. Martinu. Naši so Italijane^ krepko odbili Edino vzhodno od Selc smo izpraznili nekaj naših jarkov.
Novi vpoklici v Italiji.
Italijanska vlada je poklicala do dne 10, julija pod orožje sledeče letnike: Tretji poziv letnikov 1882 in 1883, k naknadnemu prebiranju letnike 1882 do 1885 in 1895, letnike 1886 do 1894 ter končno letnike 1889 do 1894 iz južno-italijanskjth pokrajin.
Nemčija in Italija.
Berolinski „Lokalanzeiger“ je izvedel od posebne strani, da so prizadevanja one struje v Italiji, ki dela za odpoved trgovinske pogodbe z Nemčijo, pod pritiskom paiiiške gospodarske konference, dobila trdna tla. Vsled tega, osobito pa radi pritiska Anglije in Francije, ni izključeno, da bo Italija v kratkem odpovedala to in druge, še z Nemčijo obstoječe pogodbe.
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišču in sicer na delu 'fronte, k,jer stojijo Angleži, se je pričela angleško-francoska
„Gospod profesor“, odvrne Žani, kakor da bi bil nekoliko užaljen, „zelo me boli, da dvomite nad resničnostjo mojih besed. Nikoli vam nisem dal povoda k vaši nezaupnosti. Jaz, da bi vas varal in pa goljufal, ki vas tako globoko cenim in spoštujem?“ Sedaj je pa bila mera polna,
„Vi nesramni lažnik, hinavec, slepar, vi Pavliha", je kričal profesor, kakor da bi grmelo; .„ravno pred pol ure ste čisto drugače govorili. Jaz dobro poznam vašo sleparijo in pa vaše goslanje, vašo lenobo in vaše norce. Stene imajo ušesa in vaše delo, vaš telefon, vas je izdal. Lonec gre do studenca, dokler ne poči. Le pazite, vi bodete še spoznali profesorja Pelca, ki naj bi postal po vašem prepričanju žlajfar, pa ne profesor. Jutri bodete zvedeli nadaljno od gospoda ravnatelja.. Med tem časom vam bode pa vaš tovariš tu zunaj posvetil v vašo glavo.“
Po teh besedah je odprl profesor vrata, potegnil Poldeta v sobo in hitel ves razjarjen iz študentske sobe.
Žani je pa prijel Poldeta za ovratnik in kričal jezno: „Stotavžent mačkov, povej mi, kako je to mogoče, da me je ta lisjak vjel?“
Polde se je komaj oddahnil in začel Žanetu pojasnjevati ves dogodek.
„O kralj vseh oslov“, je zatulil Žane, „ali si mu moral povedati, da je to telefon? Rekel bi mu, da je to past za podgane, strelovod, aparat za briti, pa tfi ta lisjak ne vtaknil svojega nosu v telefon in jaz bi ne padel v to strašno smolo.“
Prihodnji dan je dobil Žane v šoli od gospoda gimnazijskega ravnatelja povabilo, da bo presedel 24 ur zapora in premišljeval pretekle, sedanje in prihodnje čase. Žane jih je tudi presedel. Ali telefon mu ie pomagat Od tiste zgodbe s telefonom je Žane ozdravljen od znane študentovske čednosti — lenobe.
oienziva, katera se je že več mescev pripravljala. Pri Verdunu se vršijo srditi boji za utrdbo Thiau-mont.
Angleška ofenziva se začela.
Iz Pariza je prejel1 rimski list „Secolo“ brzojavko, da so Angleži že začeli z ofenzivo ter da bodo zabranili, da Nemčija ne bo mogla poslati niti e-nega moža z angleško-fraiicoskega bojišča na nemš-korusko bojišče.
Politične vesti.
Uprava na Rusko-Poljskem. Za civilnega ad-latusa generalnega upravitelja po avstrijskih četali zasedenega ozemlja Rusko-Poljske je imenovan sek-cijski načelnik v naučnem ministrstvu' dr. Jurij vit. Madeyski, bivši mnogoletni poljski poslanec v Galiciji»
Železnica na Lovčen. Avstrijska vojna upirava je iz Kotora zgradila žično železnico na Lovčen, Zgradba je bila jako težavna. Sedaj pa spravi a-jo vse, kar je treba za avstrijsko vojaštvo, po tej železnici v Crnogoro.
Bolgarija In orientska železnica. Bolgarski finančni minister Tončev je izjavil v sobranju, da bi n ai Bolgarija nakupila oni Idei orientske železnice, ki teče po novem bolgarskem ozemlju. Gre se za progo, ki je dolga 150 km in sicer od postaje Mustaiapaša do Dedeagača..
Casement obsojen na smrt. Kakor smo že svoj
čas poročali, je bil irski narodni voditelj Casement v trenotku. ko je stopil na irska tla iz ladje, na kateri je vozil municijo in orožje za Irce, da bi jih pomagal osvobodit iz angleškega jarma, prijet ir odpeljan v londonski zapor in proti njemu je bila dvignjena obtožba zaradi veleizdajstva. Kakor se poroča iz Londona, je vojaško sodišče v Londonu obsodilo dne 29. junija Casejnenta, duševinega voditelja ubogega in zasužnjenega katoliškega irskega naroda, na smrt. Sir Roger Casement je bil rojen leta 1864 nU Irskem. Po dovršenih visokošolskih študijah je stopil v angleško konzularno službo in bil imenovan za konzula v mestu Laurenzo Marquez v portugalski naselbini v južno-vzhodni Afriki. Bil je nato konzul v Kongi. v Santosu, v Haitiju, v Pari in od leta 1909 do 1. Ì91S generalni konzul v mestu Rio de Janeiro v Braziliji, kjer je stopil v pokoj. Leta 1911 je bil povzdignjen v plemenitaški stan. Koj ob izbruhu svetotvhe vojske je zapustil Anglijo in se podal v Berolin. V Berolinu je spisal brošuro : „Hudodelstvo proti Irski in katero bi mogla'popraviti vojska..“ Ni mu delalo nobenih težav spisati to brošurico, kajti zgodovina irskega naroda je nepretrgana vrsta dokazov, kako tlači Anglija plemeniti in katoliški cerkvi vdani irski narod že skozi več stoletij in smelo se trdi, da v Evropi ni naroda, ki bi bil v pravem pomenu besede tako zasužnjen, kakor je irski narod. Katoliški Irci nimajo nobenega lastnega zemljišča, vsa irska zemlja je razdeljena med anglikanske barone in plemenitaše in na tej zemlji so Irci samo najemniki zemljišč, od katerih morajo odrajjtovati svojim gospodarjem najboljše pridelke. Casement je dokazal v izdani brošnrici, kako potrebna bi bila ožja zveza med Nemčijo, Ameriko in Irsko, da bi se Irska otresla britskega jarma. Casement je qiož plemenitega srca;, kakor je plemenit ves irski narod. Iz ljubezni do zatiranega naroda in ker je smatral, da je trenotek, ko je zapletena kramarska Anglija v svetovno vojsko, za vspešno vstajo Ircev najugodnejši, je opremil lajdjo z najpotrebnejšo municijo in z orožjem, z njo odplul profi Irski in se izkrcal pri Dublinu na irska tla. Angleži so pa bili po vohunih o njegovi nameri dobro poučeni in so ga takoj prijeli. Casement je mož velike in vitke postave, zagorelega obraza, črnih las, dolge, črne brade in bistrih oči, iz katerih se bere odločnost, pa tudi bolest vsled zatiranja njegovih rojakov. Ali bo na. smrt obsojeni Casement od. vrhovnega angleškega vojaškega sodišča pomiioščen ali ne, se trenotno ne more ničesar reči, vendar je upanje, da utegne biti pomiioščen iz političnega ozira in da Ircev v sedanjem položaju Anglije Še bolj ne razburijo.
Niroiivanls samo piiideljkove
„Straže**- Kdor hoče imeti „Stražo1, samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči posebej. Naročnina se pošlje po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo Pondeljkove Straže“ v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je ROV ali star naročnik, da ne bo pomot Sama Pon-deljkova Straža stane za celo leto K 3*20 y za pol leta K 1*60 ; za čelrt leta SO vin«
Tedenske novlee,
Maša-zadušnica v Artstettemi. V Artstettenu se je v sredo, dne 28, junija, povodom obletnice smrti nadvojvode' Frano Ferdin^iida in njegove soproge I vršila mašarzadušnica, katero je služil dekan Anton Dobner. V grobišču so se vršile slovesne molitve, ka-
terim so prisostovali tudi otroci rajnih. Tudi na Dunaju, v Sarajevu in v drugih mestih so se brale sv. maše-zadušnice za nesrečno dvojico,
Posvečevanje novomašnikov. Včeraj, dne 2. julija, se je v mariborski stolnici vršilo posvečevanje novomašnikov. Posvečenih je bilo pet iz I V. in pet iz ITI. letnika.
Matura na mariborski gimnaziji. Na mariborski gimnaziji so te dni napravili maturo sledeči os-mošolci:	Franc Bartušek, Valdemar Ogrizek. Vinc.
Živko, dijakinja Marjeta Schifko in Ferdin Dienstleder.
Šolsko nadzorstvo na Primorskem. Za nadzornika nemškega, pouka na slovenskih šolah je določen šolski nadzornik dr, Knauer. Nadzornik slovenskih šol pri tržaškem namestništvu. 'Mjatejčič, je zaprosil za pokoj.
, Leonova družba. Za leto 1916 bodo člani razen lista" „Cas“ prejeli še naslednje knjige: 1. Dr, M. 0-peka: Rimski verzi; 2, Zbrani spisi P. S, gkrabca;
B.	Dr, A. Ušeničnik: Knjiga o življenju. 4. Leposlovna knjižnica. Knjige se že tiskajo: izšle bodo koncem novembra. Knjige bodo prejeli samo tisti člani, ki bodo pravočasno plačali članarino. Vse člane, ki j še niso plačali članarine za leto 1916, prosimo, da jo v kratkem pošljejo.
A j' Oddaja zvonov. V Solnograjdu so dne 27 junija pričeli pri tamošnji stolnici 'in drugih cerkvah snemati zvonove, ki se morajo oddati vojaški upravi Zvonove so v zvonikih razbili in jih tako vrgli na tla V cerkvah lavantinske škofije se bo moralo oddati dve tretjini teže vsel? zvonov. Kedaj se bo pričelo z oddajo, še ni določeno. V baziliki Matere Milosti v Mariboru se bo moral oddati največji zvon, ju ima približno ravno tri četrtine teže vseh tamošnuh zvonov. Bakreno streho na baziliki nadomestujejo sedaj s pločevinasto.
Spremembe‘v seznamu sodniških izvedencev.
Iz seznama sodnijskih izvedencev za cenitev gospodarskih in gozdarskih posestev je izbrisan gozdarski komisar v Mariboru Anton pl. Zhulfer, iz seznama za sodniiske cenitve za industrijska podjetja pa Viljem Rakuš v Celju in Adolf Bayer v 'Mariboru.
Privatisti nimajo pravice enoletnih prostovoljcev. Naučno ministrstvo naznanja, da imajo le tisti dijaki gimnazij, realk ali učiteljišč pravico enoletnih prostovoljcev, > Iki so redno obiskovali šest razredov gimnazije, realke, ali dva razreda učiteljišča, in da privatisti nimajo pravice enoletnih prostovoljcev.
Princ Henrik bavarski ranjen. Na bojišču je bil ranjen v glavo in v levo roko bavarski princ Henrik, Rani nista nevarni.
Srečke avstrijskega Rdečega križa. D utba Podečega križa namerava izdati nove srečke, ker hoče naenkrat pridobiti veliko premoženje, ki ga potrebuje. V sedanji svetovni vojski so se izčrpala vsa nabrana sredstva; ako hoče izpolnje vati svojo velikansko nalogo, kateri se hoče posvetiti baš po mirovnem sklepu, je nujno potrebno, da si zagotovi nov vir dohodkov. Najvišje priznanje zasluži dejstvo, da je Rdeči križ v svetovni vojski na občudovanja vreden način in brez prenehanja izpolnjevsl svoje naloge, za kar mu je zagotovljena vroča zahvala ranjenih, bolnih vojakov ter vsega prebivalstva. Družba in pred vsem njeni dobrotniki, ki so ji pomagali od leta 1880 do leta 1914 nabirati vojni sklad, niso mogli naprej vedeti, da bo vojska v takem obsega in tako dolgo divjala. Potrebna je bila nadaljnja izdatna denarna pomoč, ki jo je prebivalstvo naklanjalo dozdaj s povoljnim uspehom. Rdeči križ si je pa svest, da z mirovnim sklepom njegovo delovanje še ne bo zaključeno, in se torej ne more zadovoljiti le s počasnimi prostovoljnimi prispevki. Rdeči križ hoče v zmislu svojih določil z vso močjo gojiti ljudsko zdravje, kar bo po vojski gotovo važneje, kakor kdaj poprej. Cena za eno srečko znaša 80 kron, vrednost pa 40 kron. Srečke se lahko naročajo od konca junija do 10 julija.
Gospodarske movie©«
Klanje telet zopet omejeno. Kakor izvemo, je vlada izdala odredbo, po kateri se klanje telet zopet omeji. Teleta se smejo prodati mesarjem ali zaklati le tedaj, ako politična oblast (okrajni živinozdravnik) da tozadevno dovoljenje. To dovoljenje se dobi, ako tele ni zdravo in ako primanjkuje prostora ali krme. Pri občinskih uradih se (dobijo potrebne tiskovine, ki se morajo izpolniti in vposlati na okrajno glavarstvo, nakar šele pride odgovor.
Oddaja zabele. Mariborsko okrajno glavarstvo io pozvalo občine, naj zberejo brez pritiska, čisto prostovoljno, pri občanih odvišno zabelo in mast m naj jo pošljejo okrajnemu glavarstvu za preskrbo prebivalstva in sicer po dnevnih cenah. Nekaterima smatrajo to za nekako rekviriranje* kar pa seveda ni res. 'Oddaja zabele je popolnoma prostovoljna in se sedaj nikogar ne more k temu siliti.
Laneno seme zaseženo. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa, da so zasežene vse zaloge
lanu starega pridelka iu ki ne pridejo v poštev kot lan za seme.
Skrbite za pozno sočivje. Vdove in grede, ki se po zgodnji- zelenjadi izpraznijo, je treba takoj zopet obsejati s poznimi vrtnimi sadeži. Kdor hoče o tem podrobnih pojasnil (glede semena in sadik), naj se obrne na posredovalni urad za zelenjavo in krompir pri c. kr, namestniji, Gradec, Burgring štev 4, in Burggasse Št. 1, III. nađstr.
Prva tovarna za galico na Hrvaškem. 1' Koprivnici so zgradili te dni prvo tovarno za izdelovanje bakrene galice na Hrvlaškem, v kateri se bo izdelovalo vsak dan po 10 ton. V to svrlio potrebno množino bakra bo dobivala tovarna od ogrskega poljedelskega ministrstva.
Letošnja žetev v Srbiji. Po poročilih iz Belgrado se pričakuje letos srednjedobra žetev. Tudi sena se bo letos, izvzemši okrožje Novipazar, precej veliko nakosilo. Ker je bil v spomladi, ko je bilo sadno drevje v iiailepšem cvetu, skoro po vsej Srbiji mraz. bo letos v Srbiji le zelo malo sadja. Orehov ne bo prav nič, sliv pa zelo malo.
Ogromne množine poskritega žita na Ogrskem. Ogrska vlada je poslala v razne kraje na Ogrskem večje število tajnih policajev, kateri so našli v treh dneh čez 10.000 meterskilr stotov poskritega žita, ki jr bilo namenjeno za Špekulacijške namene. Poskrito žitu so našli večinoma pri židovskih žitnih trgovcih skrito pod slamo in v tajnih skladiščih.
Kanal med Blatnim jezerom in Dravo. Veliki župan nad,županije (komitata) Zala na Ogrskem, kateremu je poverjena regulacija. Blatnega jezera, je predložil vladi načrte in predlog, da se zgradi kar nal, ki bi vezal Blatno jezero z Dravo ob izlivu reke Mure pri Degrado. Na ta način bi bjila omogočena ulovba, tudi s parniki ob Blatnem jezeru, po Dravi in 'Muri, kar bi bilo za trgovski promet med Ogrsko in Štajersko velike važnosti. Ogrska vlada bo skoro gotovo odobrila načrt velikega župana, zlasti še iz vzroka,, ker poplavlja, Blatno jezero skoro vsako leto bližnjo okolico in povzroča veliko škode. Dolžina novega kanala bi znašala 45 km.
Dražba občinskih lovov. Lovska pravica spodaj navedenih občin se bode za dobo od dne 1. julija 1916 do dne 30. junija 1922 na javni dražbi za ali nad izklicno ceno oddala v zakup. Vsaki dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti izklicni ceni e-nakomeren znesek v gotovini, hranilniških ali Rajf-eisenskih vložnih knjižicah kot varščino, Največ ponujajoči mora, takoj po dokončani dražbi piagati dražbe n e stroške, enoletni zakupnini enakomerno varščino in enoletno zakupnino^, v roke dražbo vodečemu uradnemu zastopniku. Ne jamči se za pravilnost navedenih površinskih izmer, K temu se izrečno pripomni, da se bo pri dražbi dosežena zakupnina, če bi so vsi od končnoveljavne rešitve o tekočih prizivih ali v smislu nadaljnih določb lovskega zakona občinsko lovišče povečalo ali zmanjšalo, zvišala ali znižala po razmeri površinske izmere, prirastka ali odpadka. Drugi dražbeni pogoji se morejo vsak dan pregledati pri mar ib. glavarstvu med poslovnimi urami. Dražba se vrši pri*okrajnem glavarstvu v sobi štev. 6, prvo nadstropje, dne 8. julija 1916, ob M2, uri dopoldne, in sicer po naslednjem redu : 1, Selnica ob Muri 895 ha 100 K; 2. Pesniški dvotr 903 ha 100 K:	Ztimnica
406 ha 50 K.
Razne novice.
Lundy. Angleéka, vlada je ta otok leta 1834 prodala bogatemu zasebniku, ki je hotel zadnje dni preživeti v samoti. Otok je ostal last naslednikov tega čudaka in šteje danes kakih 200 prebivalcev. Na otoku ni ne krčme in ne cerkve. Ljudje se bavijo s kmetijstvom, in ne plačajo nikakih davkov. Ce se hočeta dva poročiti, se morata peljati čez morje na Angleško. Tudi na otoku Bair'dsey v Irskem kanalu ni ne davkov in ne davkarije. Otok ima 60 prebivalcev, ki so vsi ribiči in si izvolijo vsako leto kralja. Otok ima tak noted, da je mnogo tisoč AngležeV že testarnentarič-nn določilo, da hočejo biti tam pokopani.
Dopisi.
Maribor. Izjave za kavine karte se morajo najpozneje jutri, torek, do 11. ure dopoldne v pisarni, kjer se izdajejo krušne karte, oddati. Izjave, ki se bodo pozneje oddale, se pri prvi izdaji kavinih kart ne bodo vpoštevale. Dne 8. julija ali naslednji dan se morajo oddati tudi novi hišni seznami, Ako hoče hišni gospodar sam izpolniti nov hišni seznam, naj si pride takoj (po tiskovine v pisarno v telovadnici mestno dekliške šote (mestna hranilnica), kdor pa želi, da bi se mu hišni seznam izpolnil v pisarni, naj to takoj paznani.
Maribor. Hotel „Nadvojvoda Ivan“ v Gosposki ulici je dosedanji lastnik Zwetti prodal gostilničarju: na južnem kolodvoru, Mihaelu Fellinger. ki je prevzel hotel s 1. julijem.
Št. Jakob v Slov. gor. Višja oblast je potrdila sklep štajerskega deželnega zbora, oziroma odbora, da se naša občina razdeli v dva cfela,. Po končani u-reditvi se bosta novi občini imenovali:	„Gornji Ja-
kobski dol“ in „Spodnji Jakobski dol.“' Končna ureditev se izvrši še le po vojski.
Št. Ilj v Slov. gor. Žebotovo družino v Selnici ob Muri bi skoro zadela huda nesreča. Na Petrovo popoldne je prihrumelo od severozahoda hudo nem-je. Treščilo je v hišo. K sreči je bil strel mrtev, tako da se ni vnelo. Hišna gospodinja je ravno trenutek poprej zapirala okno, pri kateri je švignila sire-la v hišo. Ko se odstrani iz sobe, je strela udarila, zdrobila šipo, po sobi močno razdrla opravo, raztrgala okvir pri 'oknu in napravila 12 lukenj v zid. Soba je bila, polna smrdljivega dima. Razini strahu ni bilo rosoline n es re ceffTucBPjgjgai le močno klestila in sicer po cèlli župniji.' LepaJntna polja so posebno v Ceršaku in Selnici močne^pomandran a v tla, vinogradi pa do polovic»: unii^niji
Celje. Po daljši bolezni jè unirla Marija Kus, soproga tukajšnjega tovarnarja za izdelovanje sojda-vode Mihaela Kus. — Narednik 87. pešpolka Karol Šeligo, rodom Celjan, je bil odlikovan z železnim zaslužnim križcem na traku brabrostne kolajne.
Dobrna. Dne 27. junija je na Dobrni umrl le*a 1828 rojen Franc Orosel. Dolgo let je vodil znano gostilno Orosel na Dobrni. Kakih 10 let pa je živet kot prevžitkar. Bil je izvanrejdno delaven in sarben gospodar in večkrat župan ter cerkveni ključar. Posebno pa moramo omeniti njegovo globoko vernost in pobožnost, Dokler je bil še zdrav, je bil vsak dan pri sv. maši. Dal mu Bog večni mir!
Šoštanj. Tukajšnje Bralno društvo je naklonilo avstrijskemu Rdečemu križu 75 K, polovico čistega dobička pri igri; „Skrivnostna zaroka", katero so nani vprizorila v maju vrla dekleta naše Dekliške Zveze.
Neurje. Na Petrovo j|roti večeru je toča rtepralla ogromno škode v župrmaii Sv. Ilj, Sv. Jakob, Karija Snežna in;'Sv. 'juryAvt Stey. gor.: V sredo, 'ne 28. junija, pai je neurje »močo uničilo polivke pri-elke in vinograde med GrmiSgm in Središčem,, Žu-ani naj takoj zahtevajo eenite^. škode.
Divje svinje na Slovenskem Štajerskem vi io smo poročali o divjih svinjah, ki so se priklatile v Galicijo in Gornjo Ponikvo pri Žalcu. Sedaj nam pa poročajo iz Rajhenburga., da se klatijo v tamošnjih krajih divji prašiči in šicer na posestvih planinske in kozjanske grajščine. Dne 2. junija je naš dopisnik videl na nekem travniku tri divje svinje ruvati korenine in žito in sicer ob !/a9, uri na večer. Ljudje se pritožujejo, da delajo divje svinje na polju ogromno škodo.
Angleške vojne brke,’ Zaradi uvedbe splošne vojaške dolžnosti je postalo na Angleškem aktualno vprašanje, kako naj se nosijo brke v vojnem času. Po mnenju nekega strokovnjaka v. .„Daily Mail“ ni priporočljivo, „Ida bi se že itak zelo skrčena osebna svobodia angleških državljanov skr če v a ta, še bolje z zahtevo, da bi vojaki morali hoditi obriti. Na drugi strani pa bi različen način noše brk in brade zelo motil zlasti celotni vtisk pri paradah. Zato priporoča „Daily Mail“ vsem vojakom in častnikom angleške vojske, ki se ne brijejo popolnoma,, naslednji enotni način noše brk: „Prave vojaške brke so tako kratke kot vojaško povelje. Naj so podobne ščetki za, snaže-nie zob ali obrvi m ali ctpema doiminama ali pa tudi čisto tankima enakomernima črtama, v ostalem pa se je treba izogibati vseh drugačnih fantastičnih oblik in pretiravanj.“
Raj davkoplačevalcev. V današnjih časih trdih davkov se človek pač nehote vprašuje, če je kje na svetu kak idiličen kraj, kjer ne poznajo ne davčnega urada, ne davčnega eksekutorja, Tak kraj je otok
ZAHVALA.
Za mnogoštevilne izraze sočutja in za obilno spremstvo pri. pogrebu našega ljubljenega očeta
Jožefa Gartner
vsem udeležencem naj iskrenejša zah va la! Še posebej izrekamo našo zahvalo domačemu preč. gosp župniku Antonu Kocbek za duhovno tolažbo, preč. g, župniku v Puščavi Gašperju Zernko m praganljivo nagrobnico, velč g. kaplanu Konradu Šeško v Hočah za njegovo vdeležbo pri pogrebu, kakor tudi sla vnemu učiteljstvu pri Sv. Križu
Priporočamo blagega očeta v molitev in spomin!
Sv. Križ nad Mariborom, dne 1. julija 1916.
Žalujoča rodbina
430	Gartner.