St. 4 wm platana v utoihi tosta carcitt cm la prt*1 Izhaja — tev7.e-n$i ponede!^ Frančiška AsKl o'5t' v# rZv*. HjfeltH, a a — aročnioa maša as mesec ItU L 32.— in cei > leto L 60.—. — Telefon i:redalitvi ln upravi V Trstu, v {ttrtak 5. Januarja 1923 Posamezna številka 20 stotlnk letnik 5CLV1I DINOS Posamezne Sievllke v Trstu la o'.coHcl po 20 stotlnk. — Oglasi se računajn v S«^»kosti ene kolone (72 m-rt). — OjlisI tr^ov-ie.* in obrtnikov mm p.i l") ;-ot, osmrtnice, zahvale, poslanice in vaMU po L i.—, o^Usi de.ia.ni i aivoiov mm, po L 2. — Mali oglasi po 2) stot. bss; la. naj ua ij pa r, 2. — O*!«; r.flroCnJfa ln rekis nacije set>o5lIfii o j itorjv' Edinosti, v Trstu, tjU :j \ Fnmčiška Asiškega Stev. 20» L naaar jpjc. — Taeroa areJuI&va in uprave l:ov Pasivna volilna pravica uiitellev Čim je bil razglašen zakon, na podlagi katerega se bodo vršile predstojeće občinske volitve, zakon, kateri ućiteiiem zanika pravico, da bi bili izvoljeni v občinske za-stope, se je polastila vsega učiteljstva v naši deželi živa agitacija, ki je stremila za tem, da bi v tem oziru ostalo pri starem, to je, da bi učitelji lahko prišli v občinske zastope. Umevna je ta agitacija in učitelj-stvo pri tem ni zastopalo samo svojih stanovskih interesov, ampak, zvesto si svojih sporočil, tudi interese občin in naroda. To velja toliko za nase kolikor za italijansko učiteljstvo. Italijansko učiteljstvo je tudi napravilo vlogo na Osrednji urad za nov- pokrajine v Rimu, nij bi se v tem oziru. z novim zakonom kaj ukrenilo glede učiteljev. Vloge je podpiral poslanec Btlucagiia, ki je te dni, kakor posnemamo po v-Piccolo della Sera- od 3. t. m., dobil od senatorja Salate jako ljubeznivo pismo z dolgimi razlaganji, na koncu katerega pa stoji odločen ne. Zakaj ekscelenca Salata noće dati učiteljem pasivne volilne pravice? On, ki tako izborno pozna razmere nase dežele in dobro ve, kakšen velik faktor je uči-teljstvo posebno v malih krajih naše pokrajine! Imamo kraje, kjer je učitelj edini izobraženec in kjer bi bilo pred vsem v interesu naših izmozganih občin, da pridejo taki možje v občinski zastop. Ekscelenca Salata je dobro vedel, da akcija učiteljstva nima namena zastopati v prvi vrsti stanovskih interesov, ampak, da hoče pomagati svojim občinam. Zakaj torej ta odločni ne? S tem, da bi se v naši pokrajini dala učiteljem pasivna volilna pravica, bi se dalo učiteijstvu moralno zadoščenje in obenem prilika, da se dejansko udeleži javnega življenja, kar jc navsezadnje iako inteligentnemu stanu potreba in dolžnost. Na ta način bi se dali mnogim obcinaia izvrstni svetovalci in župani. Pred vsem nam Jugoslovenom bi se dala s tem možnost, da vsaj pri upravljanju občin deloma prebolimo strašno pomanjkanje inteligence, ki je gotovo tudi v prvi vrsti uspeh Sala tove politike. Ali se je mogoče sen. Salata bal, da bi trpela šoia, če bi učitelj včasih sedel tudi v občinskem domu? Mi Jugosloveni vemo, kako so šole na srcu senatorju Salati; tudi italijansko učiteljstvo mu v tem oziru začenja že peti »sla-vospeve«. Na vsak način, Salata ni hotel. Čas bi bil že, da enkrat konča to stanje, da en sam človek odloča v vprašanjih, ki so za cele pokrajine življenske važnosti. Dogaja se sicer marsikaj, toda v srednjem veku vendar nismo več. Senator Salata je imel s svojim »ne* ja- sen cilj pred očmi Ni mu šlo za jto, — o tem smo trdno prepričani — da bi uČitelj-stvo prisilil, naj posveti vse svoje moči edino le šoli. Vestnost našega učiteljstva v tem oziru je znana. Ako so naše ljudske šole na tako dobrem glasu, ne gre za to niti v najmanjši meri zasluga senatorju Salati in njegovemu osrednjemu uradu, temveč našemu vrlemu učiteijstvu, ki se zaveda važnosti svojega položaja in dolžnosti svojega poklica. Tisti »ne* senatorja Salate pomeni nekaj drugega. Učiteljem tudi ni vzel oasivne volilne pravice radi tega, ker bi bil s tem hotel dati učiteijstvu moralno zaušnico in ga ponižati pred ljudstvom, temveč predvsem radi tega, ker je hotel oropati naše ljudstvo najdragocenejše pomoči, ki mu je neobhodno potrebna posebno sedaj v dobi prehoda izpod ene vladavine pod drugo. S tem svojim korakom je senator Salata jasno dokazal, da jo maha in da jo hoče mahati po tisti poti, ki bi pripeljala do kitajskega zida med našim ljudstvom in njegovim ra-zumništvom. Ako je obenem mahnil po pravicah italijanskih učiteljev, je to le spretna pretveza, ki že po zaslugi razmer ne more škodovati italijanskemu delu naše dežele. /Učiteljki list« od 16. decembra 1921. je objavil o tej zadevi daljši članek, v katerem pravi med drugim: »Izven dvoma je, da bi učiteljevo delo na javnem forumu ne bilo škodljivo ljudstvu. Učitelj je že po svojem poklicu zdrava osebnost v javnosti, težko pristopen korupciji in sovražnik nepoštenosti. Tak človek bi bil živa postavka tudi v delokrogu občinske samouprave ter bi s svojim nravnim zdravjem in smislom za duh napredka koristil naj-širjim slojem. Če tedaj vlada izloči uč«-telja iz javnega življenja, ve dobro, zaka« to dela. Ne le da mu stiska itak ozki kro<* pravic, da ga skuša s špansko steno ločiti od ljudstva, marveč hoče paralizirati tudi njegov zdravi vpliv v javnosti, da bo gnilobi lažje delo.* Podpisujemo z obema rokama te besede in s tem je označeno tudi naše stalisče glede tega vprašanja. Ako se do sedaj z njim nismo bavili, je to pripisovati naši obzirnosti do prizadetih samih. Hoteli smo prepustiti vprašanje uradnemu glasilu »Zveze slovanskih učiteljskih društev v T rs tu k, da bi tako ostalo v okviru čisto stanovskih zadev, zavedajoč se, da bi vsaka politična primes upravičenim zahtevam učiteljstva spričo znanega razpoloženja odločujočih činiteljev morda utegnila biti na kvar. _ industrijo Belotti poslal predsednikom borz v Rimu, Napolju, Milanu, Turinu, Genovi in Firenzi sledečo brzojavko: Obveščen sem, da so borzni agenti sklenili, da zapustijo borzo, ker vlada ni ugodila njihovim zahtevam. Pozivam Vas, da poskrbite, da se bodo predpisi zakona spošto- (3141) in Radovljica (3887), Perutnine izkazujejo največ okr. glav. Murska Sobota (149.200), Ptuj (122.142) in Maribor (105.974 in panjev največ Murska Sobota (4932), Ljubljanska okolica (4927) in Maribor (4245). Nemčija dobavi Jugoslaviji lokomotive BELGRAD, 4. Ministrstvo saobračaja je sklenilo z Nemčijo pogodbo glede dobave lokomotiv in železniških vozov na račun vojne odškodnine. Po tej pogodbi ima Nemčija dobaviti okoli 1000 lokomotiv za brze in tovorne vlake, dalje okoli 5000 tovornih vozov, zaprtih in odprtiii ter več cistern za petrolej. Pogajanja z železničarji BELGRAD, 4. Minister saobračaja Andrija Stanič je vodil pogajanja z delegati žeiezničarskih organizacij. V vladnih krogih pričakujejo, da se pogajanja ugodno končajo. V glavnem se priznava opravičenost zahtev železničarjev glede izboljšanja njih gmotnega stanja. Stanje Narodne banke BELGRAD, 4. Po zadnjem izkazu se jc množina bankov za svoto 22,451 narjev. Istočasno podlaga za 20,175.728.84 na 405,144.455.24 ®J .. ■ - ^ a glasijo za bankrotirane. Določbe za zavode, katerim je bil dovoljen pristali, da se nemškega blaga. začasno ustavi prevažanje Francija Prihajanje zavezniških delegatov v Cannes vali. Naj pride poVkaZ'da^bTTe" nTTrgu ma^^aL^rn^R^^0^010^1 T Ca,nnCS napravil red; kakorkoli, predvsem pa, ako Damolia o«. ) sPren,s vu Kom. predvsem pa se pojavi iz osebnih namenov, se mora udušiti. Opozarjam vas, da se morajo povzročitelji nereda izključiti iz borze na nedoločen čas v smislu čl. i. zakona od 20. marca 1913. št. 272., in to brez kvari za nadaljnje kazni in morebitne nove korake. Zanašam se, da se bodo borzni agenti zavedali svoje kočljive naloge in da ne bodo delali novih iežkoč, ko sta se v deže'o že povrnila mir in redno delo. Prosim potrdilo prejema. Minister Belotii.c: Ta okrožnica le v zvezi z včerajšnjo sejo ministrskega sveta, na kateri se je ponovno sklenilo, da se vlada ne bo vtikala v vprašanja, ki proizhajajo od privatnih kupčij. Kdor je kupil za konec decembra akcije Italijanske eskomptne banke, jih Jugoslavija Nova ministra za vojna in vnanje posle. — Spalajkovič poslanik v Panzu BELGRAD, 4. Na predvčerajšnji seji ministrskega sveta je poročal ministrska predsednik Pašič, da je za vojnega ministra izbran general Miloš Vašič, komandant l. armije v Novem Sadu. Ministrski svet je bil soglasen glede njegovega imenovanja. Dalje je Pašič izjavil, da obdrži posle ministrskega predsedstva, dočim odlaga vodstvo zunanjega ministrstva. Za \ njega ministra je predlagan minister razooloženju dr. Momčilo Ninčič. zuna- na državniki poveličevali politiko za prvenstvo na Jadranskem morju. Nihče pa m nastopil tako odločno kakor markiz Della Torretta. Po njegovem delu je postala Albanija pravi itaSjanski protektorat in je Italija tam zavzela prvo mesto. Italija je vsilila Mali ententi dogovor, sklenjen v Benetkah in pripravlja z Grčijo drzen manever, ki je vezan z velikim rizikom. Italija gotovo računa z zagatami nasledstve-nih držav, ki so zelo realne, predvsem v kolikor gre za državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, iz katerih zagat pa se ne smejo izvajati napačni sklepi. Na dan, ko bodo Slovani razumeli, da je njihov izhod na Jadranu ogrožen, morda še bolj nego je bil 1. 1914., bi se lahko dvignili in bi se ..... rj -- -i io ^ > bii i 1V14., cu se lanKO avignin m oi se Na isti seji je Pasic naznanil, Eskouiptna banka- ostati zaprla precej časa, kar bi zelo škodovalo banki sami, njenim upnikom in italijanskemu kreditu. Vsled tega mora vlada misliti sedaj na nove odredbe, ki bi bolje odgovarjale sedanjemu bančnemu položaju. Dočim je moratorij v Italiji imel to dobro posledico, da je zadržal likvidacijo »Eskomptne banket, je položaj njenih podružnic v inozemstvu zelo kočljiv in nevaren, ker v inozemstvu ni bil proglašen moratorij in se radi tega posamezne podružnice ne morejo sklicevati nanj. Vsled tega je proglasila podružnica v Braziliji bankrot. V težkem položaju se nahaja tudi podružnica v New Yorku, kajti tudi v Ze-dinjenih državah ne velja moratorij. Ameriška obiastva so urade newyorške podružnice dala uradno zasesti in sledila je prisilna likvidacija. Ravno tako je težak položaj podružnic v Franciji, toda upa se, da bo italijanska vlada izposlovala od francoske vlade kake prehodne naredbe, s katerimi bi se likvidacija odvrnila. Vprašanje likvidacije na borzah se je v zadnjih dveh dneh tudi še bolj zamotalo. Včeraj so bili pri državnem podtajniku Bevionu zastopniki italijanskih borz in so predlagali vladi, naj izda nov odlok, s katerim bi se likvidacija odložila do 31. januarja. Ta predlog so utemeljevali, češ da je velika nevarnost, da bi delnice »Eskomptne bankec, ki so bile prodane, sploh ne bile dvignjene. Na drugi strani pa javlja agencija »Štefani«, da je minister za 'šibeniških dogodkih, kateri se tičejo "samo interesov in časti Italije. Poudariti se mora, da so ti incidenti in nameni, ki jih ponavlja Pašič, taki, da nas morajo prei>ri-čati o potrebi dosege §vseh jamstev, preden se izprazni tretja cona in preden se opuste tako neobhodno potrebni varnostni ukrepi, kakor je prisotnost vojnih ladij v Šibeniku in Splitu.« List zaključuje z zahtevo, da naj italijanske vojne ladje ostanejo v jugoslovenski Dalmaciji dokler belgrajska vlada ne da zadoščenja in dokler se ne odloči na drugačno postopanje nego doslej. Vojna med fašisti in komunisti RIM, 4. Vkljub strogim vladnim nared-bam se spopadi med fašisti in komunisti množijo s strahovito naglico. Novoletna vojna se je začela v Bolonji, kjer so lašisti vdrli v dvorano, kjer se je vršila neka komunistična prireditev, in vrgli bombo. Zdi se na splošno, da so dosegli spopadi najhujšo obliko v Romanji, katere mesta pozorišče krvavih pobojev. Medtem ne zaostajajo mnogo tudi druga mesta. V Benetkah je prišlo včeraj do precej resnih spopadov. Tokrat pa so baje obiastva izvršila svojo dolžnost. Velik požar v tvornici »Fiat« TURIN, 4. Včeraj je izbruhnil v zalogi bencina tvornice »Fiat« požar. Požar se je naglo razširil in sledila je močna eksplozija. Mnogo delavcev je bilo pri eksploziji vrženih na tla in ob zid. Škode je za okoli en miljon lir. Prevažanje nemi Vj živine v Italijo ustavljeno RIM, 4, Z ozirom na vest, da je Nemčija zakasnila z izročevanjein živine Italiji, naznanja nemško poslaništvo, da se je sklenilo ustaviti prevažanje blaga, ker se je ugotovila pri blagu nalezljiva bolezen. Tudi Francija in Belgija sta z ozirom na to Ne poznajo nas! Bilo je pred kakimi tridesetimi leti, ko jc dr. Gustav Grcgorin odprl v Trstu svojo odvetniško pisarno. Italijanski javnosti — a tudi javna glasila so izražala tako mnenje — ni hotelo v glavo, kako da bi mogel slovenski odvetnik živeti in izhajati tu v Trstu. Ugibali so sem in tja. Niso sicer trdili, da tu ni Slovencev, ali po njihovem mnenju so bili to po veliki večihi neizobražena masa in j berači; a kar je imovitnikov, vendar ne bodo poverjali zastopstva svojih koristi kakemu slovenskemu odvetniku, ne bodo hoteli, da bi jih odvetnik zastopal v jeziku, ki tu ni priznan. Tako so ugibali in so slednjič prišli do zaključka, da bo dr. Gregorin panslavisttčen emisar, da ga bodo vzdrževali — ruski rublji! In prosimo: trko neslanost so pisala celo tudi javna glasila. Pozneje so jih seveda poučila dejstva, da je naš živelj v mestu in v zaledju tako zaveden in gospodarski tako jak, da lahko da zadosti dela tudi več slovenskim odvetnikom. In dogajalo se je potem še nekaj hujšega, da je namreč tudi marsikak italijanski meščan iskal pravne pomoči pri — »paslavističnih emisarjih^;. In ti slovenski odvetniki so, oprti na voljo ljudstva, korak za korakom uveljavljali naš jezik na sodnijah in drugih oblastih. V začetku so sicer nasprotniki hrupeli, češ, da ljudstvo noče slovenskega uradovanja; ko pa so videli, da našega ljudstva niso poznali in da je resnica drugačna, kakor so si jo oni predstavljali, so se začeli vdajati in so laški odvetniki mirno podpisovali tudi slo-\cnske zapisnike. — Nekoč je bil piscc teh vrstic v n.-ki laški družbi. Razgovor se je zasukal na petje — italijansko in drugih narodov. J g tu je nekdo menil, da si niti ne mor-- misliti, da bi imeli Slovenci svojo glasbeno umetnost, ker si ne more predstavljati blagoglasnega petja v tem j surovem jeziku«. Ni hotel slišati, da je v zmoti. Razumljivo je to, ker nI poznal našega jezika in ni imel niti pojma o mehki duši in kulturnem delovanju našega naroda ravno na polju glasbe, ker se mu niti sanjalo ni, k&ko ta narod ljubi petje in kako je zavzet za pesem, kako ga spravlja pesem v vsem njegovem življenju od zibelke do groba, kako mu je tolažnica v teških časih in glasnica njegovih čustev v dneh veselja. To bi bilo par priprostih primerov. Nikdar nas niso poznali In tudi danes ne poznajo duševnosti in kulturo našega naroda. Le neutemeljene predsodke imajo o nas. Na podlagi teh sodijo o nas. Seveda — krivo I Stran Tt »EDINOST« V Trstu, rine 5. januarja iV22. plačno. Po obavi potrebnih formalrtet pri kve-sturi in železnici bo vlak odšel tekom prihodnjega tedna. Točni dan odhoda bo javljen v «Edincsti». Selitveni urad. Plačevanje naročnine za telefon. Višja direkcija pošte in brzojava v Trstu objavlja: Od 1. januarja 1922, dalcj se obroki naročnine za telefon ne inkasirajo več na domu naročnika, temveč jih mora naročnik plačali pri prisio,.nih telefonskih uradili. Naročnina se plačuje v ?tirih obrokih, ki dospejo 1, januarja« 1. aprila, I. januarja 1922. dalje sc obroki naročnine za ročnik do 15. odnosnega mescca nc plača obroka, se mu prekine zveza. — Trst, 3. januarja 1922. — Komisar Pascoli. Zahvala. Vodstvo slovenske zasebne šole v Trstu se toplo zahvaljuje .Marijini Družbi v Trstu za oblekcc, s katerimi so bili obdarovani o božiču učenci naše šole. Bog povrni. Vodstvo, Boiičnica gojencev Kttmarjevc glasbene šole v Skednju se bo vršila na dan sv. Treh kraljev 6. t. m. ob 4 in pol popoldne v veliki dvorani Gospodarskega društva^ v Skednju. Spored:' 1. P. Zilcher («Iz mladih dni- in «ZIati časi-) Seja Krajevne posvetovalne komisije, Za v soboto 7. t. m. ob 11, uri prcdpoldne je napovedana seja K. p. k. Seja se bo vršila v dvorani štev, 26 na Generalnem civilnem komisariatu. Dnevni red: 1. poročilo predsednika in predsednikov odborov;; 2. mnenje o podaJišanju suspenzije rokov preskripcije (odredbi G. k. od 2, lebr. 1919, in 8. aprila 1919.) za nadaljnji dve leti in o raztegmtvi te ugodnosti iudi na podružnice inozemskih ustanov v novih pokrajinah. (Odlok sc ima vsak čas objaviti); 3. mnenje o raztegnili zakona o zavarovanju proti neprostovoljni brezposelnosti na nove pokrajine; 4. mnenje o naći i u za odlok o bolnišniških stroških; 5. mnenje o raztegni t vi zakona o javni varnosti na nove pokrajine; 6. mnenje o načrtu za odlok o utežih in merah; 7. sklep za poštni urad v prosti Kiki; S. sklep, da se mora vprašati K. p. k.t predan se spremeni sedanje slanje splošnih skladišč; 9. dnevni red Lazzarini o oživitvi industrije in gospodarstva v Julijski Krajini; 10. sklep za ustanovitev posebnega odbora za agrarne zadeve; lt. dnevni red Muralti o brezposelnosti; 12. notranja ureditev K_ p. k. in njenih odborov. Kako izhajala oLavoraiorjs«. Med obema tržaškima Lavoratorama^ se je vnelo te dni hudo prerekanje. Komunistični Lavora tor C= je v nekem svo*em člančiču obdolžil tukajinjo Zvezo pomorščakov, da podpira z denarjem pomorščakov -Lavoratorc Socialista Knjmi-nisiični list trdi, da je Zveza pomorščakov nakazala v nekoliko dnevih socialističnemu glasilu 10.(KX) 1«" in naglasa, da so bili pomorščaki pro-ti takemu gospodarstvu, ki je v vsakem oziru protizakonito. Dalje je trdil komr.nistični »Lavcratorcda je bil kapitan Bifli proti temu in da se je vdal !c vsled priii.-ka glavnega tajnika Zveze Giulicttija, ki je s svoje strani dovolil podporo socialističnemu Lavoratorjur vsled posredovanja poslanca Barutom;*. Tukajšnja Zveza pomorščakov se je čutila prizadeto ter je poslala obema proleterskima listoma daljšo izjavo, v kateri precej hudomušno zavrača omenjene trditve kot lažnjive. La-voratore Socialista^ pa je objavil včeraj s svoje strani dolg članek pod naslovom Tn kdo plača komunistični - Lavoratorc ?= List pravi, da sc je pred par rec^eci ustanovilo založništvo La-voratore Socialista.= Tedaj se je list obrnil do vseh proletarskih organizacij in tudi do Zveze pomorščakov s prošnjo, mi kupijo delnice. Ker pa pripravljalni odbor ni aohil po več mesecih nikakega odgovora, se je o!>rnil do poslanca Baratona, naj posreduje pri osrednji Zvtzi v Genovi. Kmalu na to je tukajšnja Zveza pomorščakov obveetila omenjeni pripravljalni odbor, da je osrednja zveza pripravljena kupiti za 5000 lir delnic. O svojem gospodarskem položaju pa pravi Lavoralcre Socialista^ bledeče: «Lavoratore Socialista- ima vsak mesec primankljaia okoli 25,000 lir. Kako se krije ta primankijaj. Na načm, ki deia čast naši stranki in našim tovarišem. Posebni pokrajinski shod socialistične zveze je uradno naložil vsakemu članu stranice, da mora prispevati 15 lir na mesec-a «Lavoratore Socialista^ pravi —---------------- - c da se zbere na ta način 15.000 lir na me^ec. j vije bo prevzel prof. ar. Giorgto Kav&sins. 5>o-Ostalo prispevajo deloma prostovoljni daro- delovali bodo znameniti italijanski in možem-valci in deloma založništvo milanskega < Avan- i ski učenjaki. Članarina v udruženju ^Biar.dole^ in < pelorale^. Toda pozneje je videl, da ni ta «kšeft= za njegovo osebo. Zato je prišel pred dvema mesecema v naše mesto in se lotil drugega posla, ki mu je toliko nesel, da je lahko zahajal v najfinejše restavracije in se oblačil v najmodernejša oblačila. Do te stopnje mu je pripomogla sleparija. Bilo je 22. novembra L L Tedaj se je prikazal pri blagajni Italijan, kreditne banke gospod — ravno ta gospod, ki je prodajal svoj čas kostanj —, ki se je izdal za Alojzija Fioria, in zahteval, naj se mu izplača potom nakaznice (za 10. tisoč lir). 10 tisoč lir. Blagajniku se je zdela nakaznica ponarejena. Zato je rekel Fio-riju. naj počaka par dni, da se bo prepričal, kaj; je pravzaprav z nakaznico. Fioria je vzel to obvestilo v blagohotno naznanje in je odšel. Toda nazaj ga ni bilo več. Zakaj? Zato, ker je dobro vedel, da je nakaznica ponarejena in da lahko pride radi tega v navzkrižje s policijo. Kakor že rečeno: nakaznica je bila ponarejena. O tem je izvedela tudi policija in aretirala pred včerajšnjim gospoda, ki se ne piše Fioria temveč Ivan Danetti. Danettija, pri ka- priznanj'e vrlim prirediteljem, in vsa časti "Omladini da je ona storila prvi korak k pre-pjjrodu družabnega življenja v Gorici. -Omla-j dina> si pridobiva vedno večjih simpatij ini ugleda, ima že lepo število-članov, ki vztrajno! in marljivo više svoje plodonosno, a težavno I delo na polju prosvete. POZOR AMERIKANCI! Proda se posestvo obstoječe iz dveh enonaastropnih hiš, (v cui se nahaja siaroznana, dobroidoČa gostilna) gospodarskega poslopja, njiv in dveh vrtov, od katerih eden jc urejen za gostilno. Gostilna se nahaja tik farne cerkve v večjem kraju ob železnici. Ponudbe ped Ugodna lika - na upravništvo lista. 2241 priJika i Za aaše deco. Vatovčevi 50 L, Angel 5 L, C. 4 lire. — Denar hrani upravništvo. M. Borzna parocila, Tečaifc Trst, dne 4. januarja 1922. a) Dvogovor; Samotno dete; Veselo potovanje. b) V večernji zarji; Vodomet; Na ledu. c) Koračnica; Ob kolovratu; Ples snežink, d) Pesem; Valcer; Koračnica, ?. Dr. H. Riemann ( O žični* in <• Otroško veselje-}; a) Zadovoljnosi; Kljubovanje; Mali ljudje; Veseli otroci; Slovesna koračnica; Slovo, b) ciklus etud: Nevihta; Pastirski ples; Božična pesem; Božični zvonovi. c) Uspavanka; Pogumni jahač; Sankanje; Na saneh; Na vrtiljaku. 3. J. Pcnibaur sen. ( Mojemu otroku^. Klavirski albuma in iz Božične sonate- a) Velika sreča; Božična noč; Otožnost; Kmečki ples, b) 'Schcrzo eoerglco. c) Božične sonate il. stavek (Božični večerj in 111. stavek (Veselje ob Božičnem drevesu. — Odmor. 4. Čajkovskv (-Otroški album;, Letni] joča v ulic časi=> in dr.}: a) Ob kaminu; Nokturno«, b) Lajnarjcva pesem; V cerkvi; Kmet s harmoniko; Polka; Zinioko jutro; Čarovnica v gozdu; Bazični vaicer; Romanca, 5. Anton Dvofak: Kmečka balada. Plesi: Lento grazio*»o; Presto. Med posameznimi točkami se recitirajo pesmi iz zbirk Karla Široka, Florjana Golarja in sen Franca Bevka. Cene: Vstopnina 3 L. — Sedeži I, vrste z vstopnino 5 L. Sedeži II, vrste z vstopnino 4 L, Mladinsko drušivo «Prosvela» pri Sv. Magd. bo imelo danes v četrtek ob 20. uri v prostorih Gospodarskega društva na Kolon-kovcu svoj redni sestanek. Ker se bo na tem sestanku razpravljalo o proslavi obletnice društva in o vprašanju občnega zbora so člani naprošeni, da se sestanka polnoštevflno udeležijo. Odbor. Jutri ob 4. vri pop, sc vrši božiČnica v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv, Jakobu, Sodelujejo gojenci otroškega vrtca pri Sv. Jakobu m mandelinistična skupina t Viktor Parma-, Zvečer ob —12 vrši se pa v isti dvorani ples. Pri plesu bo svirala isto- Mar. tako mandolinistična skupina ^Viktor Parmas a vodil bo ples gosp. Josip Bizjak. Cisti dohodek jc namenjen za otroški vrtec pri Sv. Jakobu in za to se pričakuje, da bo polnoštevilna udeležba rojakov dokazala, da hoče skrbeti za. gori toliko prepotrebni otroški vrtec. Kulturna ustanova Scienza ed Artc» v Trstu namerava izdajati v letu 1922. revijo dalje, ' Archivio di Scienza ed Arte. -> Direkcijo . ____ arlin tvrk Mf>AirVOI fMVkt flp fiJordirt RflVfio prepozno?- Ručanje valov jc bilo tako silno, da je bilo le s težavo mogoče čuti kapitinova povelja. Myn-hctr Stroooi pa je medtem ležal na krovu, kričal, vpil in se otresaval ves Jtmeden Od obrežja je začel veli lahek v« klical Filip in razprostrl roke. «Res ie, toda bojim se, da prepozno. Pospravite vse'potrebno v čolne in obnašajte se, mor- IHBflBfiinHillll veters jc za- narji, pametno. Če sc veter ojači, je še nekaj upanja, da rešimo ladjo. Vse moštvo sc je že nahajalo v čolnih, na ladji so ostali le še ^tyn!icer Kicots, pomagači in Mynheer Stroom. Spet gremo proti toku,= je rekel Filip. Da; mogoče vendar rešimo ladjo.s je odvrnil kapitan. Ce traja v^ter Še deset minut, pa smo na varnem.^ Toda veter je ponehal in ladja, ki je že plula proč od nevarne obale je spet zašla v tokov je; toda zatem se je veter tako zelo ojačil, da je kapitanu vzklilo upanje, odpoklical je moštvo iz čelnov, Mynheerja Strooma so pobrali in ga odvedli v kajuto in še prej koi v eni uri jc bila jadernica izven vsake nevarnosti, »Potegnimo čolne na krov« je rekel kapitan, «predno pa se odpravimo k počitku se skupno zahvalimo Bogu, ki nam je poslal rešitev.^ Tekom noči je * šilinga preplul dvajset morskih milj in drsel v južni siueri, Prdi jutru pa je spet napočilo brezvetrije. Mynheer Kloots je ostal dobro uro na krovu in se pomenkoval s Hillcbrantom o nevarnosti, ki itn je pretila preT*n]o noč in o Mynheer Stroomu in o njegovi trdesrčnosti, ko sta oba začuli divji krik, ki sc je razlegel iz kajute. »Ko j spet poireni to? Je li mož že ves efe pamet? Saj bo uničit vso kajutola V iein hipu je priletel superkargov Siuga. -Mvnhcer Kloots, hitre, hitro — pomagajte bo — umrl bo mojemu gospodu — po njem medved — medved —!-> •Medved? Medved Ivan, kajn se je začudil kapitan, *J;val je vendar tako krotka kot pes. Moram pogledat.^ Toda ni še napravil kapitan par korakov, ko je planil iz kajute prestrašeni superkargo, oblečen v samo srajco, »Moj Bog! Moj Bog! AH naj se dam živega snesti?= je zakričal in tekel k sprednjemu delu krova, kjer je poskusil splezati po jaderniku, Mynheer Kloots je začudeno zrl za skakajočim superkargom, nato pa je pohitel v kajuto. kjer je bilo res vse navskriž. Vsi predmeti »o bili prevrnjeni, škatije z lasuljami stlačene, na po tleh ležečih lasuljah so se nahajali kosi razbitih loncev medu, ki ga je medvedek lizal z veliko slastjo. Ko je bila namreč ladja zasidrana v Miznem pristanišču, si je Mynheer Stroom pre skrbel od Hotentotov več posod medu, ki ga fe a«1o ljubil in ga dal slugi spravit? v kajuti. Ko jc to fritro alufa sobico urejeval je prišel medvedek čisto slučajno mimo in zavohal sladko jed. Medvedje so kot znano še strastneftt ljubitelji t« slalčice kot je bil Mynheer Stroom in zato poskusijo vse, da bi jo dobili v usta. Tudi nai Ivan je sledil svojemu nagonu, in šel za svojim nosom, ki mu jc kazal pot v kajuto, ko mu fe prestrašeni sluga vrata pred gobčkom zapri Ivan pa si je izsilil dostop v sobo. Razmetal fe ikatlje z lasuljami in pokazal pretečemu dugi vrsto belih zob, ki jih je spremljalo grozeče renčanje. JndrJtn^ka banka . * , Cosuiicii .••••*■ • • . 274 Dalniatia ■ . 200 Gcrolimich . * • , , ........ . J500 Libcra Trlesiina , . , • . 4nl Uoy61 Tuje valuta »a tržaškem treu; ogrske Uroke..... ....... 3.35 4,— nvstrijsko-nemške krone ..... —.40. — —.45 Češkoslovaške krouc . * • • . . . 3620. — 37— dinnrji . . • . . . . . • . . . * <> i.— — 35.— le j i ..••«.*«« « » . . . . 1(3-—. — 17.75 marke ......•• * • * • * • 12.35 — 13.35 dolarji ....... francoski franki . . . • • . • . 23.— — 23.25 .....18?5 50 — 189.— ! Švicarski franki . . . . • . . * • 457,— — 460.—! angleški fncii papirnati . . . . ■ ■ 'i •— — 98 50 angleški funti, zlati . ..... lil — na— napolccni...... .... *»8.50 89.50 mi Kili S POSOjll! registrovana zadruga z omejenim iiraduje v svoji lastni nika Torrebianca štev. poroškum, hiši 19, i. rt. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlogt za čekovni promet, ter Jih obrestuje po SOBICO s hrano ali brez te oddam. Via Colo-gna 23, vrata 10. 23 večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrcsina mera po dogovoru. Uradne ure za stranke aa 9 (io J 3. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telet. 25-U7. aa^B——E Z&SeEESEme STARO ŽELEZO, baker, med, svinec kupujem v vsaki množini, Mieheucich, Via S. Fran- j 10. 24] cesco TRINADSTROPNA hiša s Siirimi sobami, dvema kuhinjama in skladiščem 120 m- se proda za L 16,000. Naslov j*ri npravništvu, 25 IZKUŠENA babica sprejema noseče dom. Via Chiozza 50, pritličje. tudi Srebrne krone kupujem in plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo plačati. (10J.v Via Pondares št. 6, h HIŠO, v bližini postaje Podbrdo in star mlin, vodna moč za uporabo električne sile prodam. Cena po dogovoru. Tomaž Mihclač, Podbrdo ob Bačt. 21 IZVEŽBAN brivski pomočnik išče službe za takoj. Lovrenc Marinič, Sv. Martin, Kojsko v Bdrih. 22 UGLAŠEVANJE glasovirjev, vsakovrstne po-i prave in lekcije v vijolini. Tunini, Via Foscolo št- 6, vrata 13. 2365 NOVE POSTELJE L 95.—. vzmeti L 55.—. volnene žimnice L 90.—, iz merske trave 45.— nočne omarice, umivalniki, chiffo-niers, oca are in pohištvo za poplno sobo po izredno nizkih cenah. Foaderia 3. ZALOGA POHIŠTVA v via Udine 25. Nov dohod spafeih seb iz mahogonovega, bukovega, jesenove^a in pušpanovega lesa, jedilnih sob, popolnih kuhinj, umerikanskega pohištva xa pisarne in stolić za gostilno. 16 Srsfcne Krone In zsato plačujem po ntilufšjiit cenah ALOJZIJ POVH Trst, Piazza GariD&ld! št l (prej Barriera) GOSPODIČNA absolventinja slov. dvoruzred-ne trgovske Solc v Ljubljani, z enoletno prakso, zmožna slovenščine, nemščine, deloma italijanščine in srbohrvaščine v govom zlatičillč, in pisavi, knjigovodstva, dopisovanja ter slo-' venske stenografije, iSčc primernega mesta pri kaićem zavodu ali večjem podjetju. Ponudbe pod Nastopa na upravništvo. 18 lisičje, diliurjeve, vidrine, jaz-bečeve ter zajčeve 2LATO in »rebrne krorse pi^rn ve« !cot dru£ kupci Albert Pevb. Marziai 46 {v bliiini drvenega trgaj. _ STEKLENE ŠIPE vsake vrste in mere. Prodaja j plaČUjC pO najvišjih Ceiiall. debelo in drobne. Postrežba na dom, št. 3 (Hotel 61 na deoeio in Cene zmerne. Piazza Oberdan Europa) telefon 44-23. D. W!NDSPACH, 55 Battisti (Stadion) Trst, Via št. 10, II. Cesar e nadstr. NOVE POSTELJE iz irde£a lesa L i 00.—, vzmeti 55.—, '/imnice 40.—, umivalniki^ nočne omarice, criffcniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12- L desno. KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15. II. 50 BIOGLOBIN, najboljše krepilno sredstvo za slabokrvne ženske in otroke. Letošnje prvovrstno ribje olje se dobiva v lekarni v II. Bistrici. 62 . Večja trgovina s poljščinami išče <13) :: AGRONOHA s: M končal visoke šole ter opravitalKa, ki je povoljno končal poljedelsko šolo, vešč poleg slovenskega tudi laškega jezika. — Ponudbe na pisarno dr. T u m 4 v Gorici. Trst, Mm Grumula it 2. Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, maršale in tropinovke. Vina za tranzit nasproti trgovini, Hangar molo Vcnezia. cu Telefon 24-95. Brzo]av : Raccco [ p IT—rmuHir*^"*1^1^™ PRI SV. JAKOBU Via Olusepp« Caprln 5 dobite v {evljarnici forcessin najtrpežncj?e v OBUVALO ZA MOŠKE, ŽENSKE IN DEČKE. Specijaliteta otroškega obuvala. Cmi« posebno zmerno. Postreltoa točna. .............. BANKA , . sprejema vloge no hranilne Knjižice, žiro in druge vlose pod nalMeW wgo]L i Spili s»enit Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji - .-»«-..1™« IMIIBHIII I mmi Celje, DuMR, Kotor, Kran], m-m s liana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, u I tulit tilnik Tnifnr. Zaoreb. Trst, Wlen. I Poslovne zoezezfteml veUlml Kroji®tu-In Inozemstva =