Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na rtom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stoini trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne.
£itev. SOS.
V Ljubljani, v ponedeljek 14. septembra 1891.
Letnik XIX.
Zmaga fraz.
(Izviren dopis.)
Na Češkem prirejajo mladočeški posianci shode, ne mine jedna nedelja, da bi ne bilo vsaj nekoliko shodov, in vsi shodi se končajo po volji gg. prire-jalcev: mladočeški poslanci odnašajo si v žepih adrese zaupanja.
To bi bilo vse hv»le vredno in prav, le ko bi si bili mladočeški poslanci adrese res zaslužili in ko bi shodi pričali o zdravi politični sodbi volilcev. A po tem ni ne duha ne sluha, zakaj, ako more v svoj žep vtakniti adreso zaupanja tudi poslanec, ki se, kakor dr. Kramar, izrazi o češkem državnem pravu, potem res o politični zrelosti njegovih volilcev ni mogoče govoriti. To je konstatiral že tudi tisek Cehom sovražen, in da tega ni storil na ta način, s katerim bi se češkemu narodu laskal, tega ni treba niti omenjati.
Na Češkem se politični shodi sicer množijo, a ; ob jednem množijo se tudi zmešnjave. Zato, ker i mladočeški poslanci, ki se ne morejo pobahati z nobenimi uspehi svoje politike, puščajo politični po- j ložaj na strani in ga ne opisujejo na podlagi resnice. To je sicer jako — premetena metoda, pa češkemu narodu to ne bo koristilo, ampak le škodovalo. Bil je itak dozdaj slabo politično odgajan, sedanja politična vzgoja pa je še hujša in slabejša od prejšnje.
Velika napaka je, da se staročeški volilci ne udeležujejo shodov, od mladočeških poslancev prirejenih. Njihova dolžnost je, da bi se jih udeležili in izpregovorili na njih odkritosrčno, odločno, kakor možje, ki znajo braniti svoje prepričanje tudi v dobi, ko so nad njimi njihovi nasprotniki zmagali. 1 Ce se bodo zmirom tako obnašali, nikoli si ne bodo priborili veljave in zmage.
Noben prijatelj češkega naroda ne more Staro-čehom odpustiti, da so v dobi svoje moči za svojo organizacijo tako malo skrbeli. Zato so bili tudi uničeni, kajti hranili so k&l svojega pogina že v lastnem telesu. Ali tudi premagana vojska more
zopet zmagati nad nasprotniki, ako ne postane pobita in klaverna. Žal, staročeška stranka na nov vzmah svojih močij niti ne misli, in tako izgublja tudi tiste, ki so jej bili do zdaj zvesti in udani.
Ni davno, ker je imela staročeška stranka shod, in na tem shodu se je pokazalo, da v staročeški stranki vlada žalostno razdrtje, katero vsako delo čisto izključuje. Ob jednem je na tem shodu staročeška stranka sklenila, da bode tudi v prihodnje tako postopala, kakor do zdaj. To pomeni, da ne bode svojih kandidatov postavila, ako bi iz tega ali onega uzroka volitve bile potrebne. Iz tega sklepa je pač jasno, da je staročeška stranka priznala svojo lastno slaboto in malodušnost.
Mladočeška stranka je razumela svojo nalogo čisto drugače. Ustanovila je v ugodni dobi veliko vrsto političnih društev in klubov, kateri so jej ravno tako močna zaslomba, kakor njeno razširjeno časnikarstvo. Ali bi staročeška stranka ne storila dobro, ko bi ta vzgled posnemala in delovala za s voj o organizacijo ravno tako? Saj ni sramotno, učiti se od nasprotnikov; če bodo, kakor dozdaj, prepustili vse Mladočehom, nastane na Češkem resnični Babilon. Blizu smo mu itak že danes.
Pisalo se je in govorilo veliko tudi o organizaciji katoliške narodne stranke. Da je bila za njo doba ugodna, je jasno. Ali ona ni minula še danes. Naopak: ona je ugodnejša, kakor prej, ker pri sedanji malodušnosti staročeške stranke ni upanja, da mladočeška stranka razpade tako zgodaj, in ker tudi odlični pristaši staročeške stranke začenjajo poudarjati, da se ustanovi nova stranka kot strauka čisto konservativna.
Ali pustijo katoliški Čehi tudi to ugodno in prilično dobo brez dela miniti ? Ali bodo tudi za-naprej zmiraj upali, da jim vse pade v krilo, kakor zrelo jabolko z drevesa?
Ako hočejo sezidati jezove zoper deroče valove fraz, morajo to storiti z dejanjem ! Sicer se razmnožijo fraze tako, da jih ne bodo mogli izruvati iz češkega naroda niti dolgo vrsto let! Svečdn.
Vera iu politika.
Govoril dr. Š u $ t e r š i č na shodu v Škofji Loki.
(Dalje.)
Katero gospodarstvo je bolje? Katero gospodarstvo bode bolje uspevalo ? Tisto, pri katerem gospodar in delavec složno skupaj delujeta — ali tisto, pri katerem si gospodar in delavec odločno nasprotujeta? Katero gospodarstvo je bolje, katero je bolje vrejeno ?
Na to vprašanje mi niti odgovarjati treba ni, ker je odgovor sam od sebe razumljiv. Ne le da bode krščansko gospodarstvo samo na sebi uspevalo, marveč krščansko gospodarstvo doseglo bode višji smoter, da se bode gospodarju in podložnim v tem gospodarstvu duševno in gmotno dobro godilo, da bodejo gospodar in delavci dosegli svojo srečo.
Vse je, kakor smo videli, v zasebnem gospodarstvu, odvisno od osebe gospodarja, od tega, če je gospodar dober ali slab, to je, krščanskega ali nekrščanskega mišljenja.
Ravno tako v državi.
Ce so tisti, ki izvršujejo gospodstvo v državi, ki so torej uprav gospodarji države, to je člani javnih zastopov in uradniki dobri, tedaj krščanski možje, možje, za katere so nauki krščanske nravnosti prva in najvišja zapoved, po kateri se v vsakem slučaju ravnajo, potem je država ravno tako dobro vrejena, kakor hiša krščanskega gospodarja, potem se v državi gospodujočim in podložnim ravno tako dobro godi, kakor krščanskemu gospodarju in njega podložnim.
Poglejmo le navadnega uradnika, ki je krščanskega mišljenja. Tak uradnik se zaveda svoje dolžnosti, da mora svojo oblast izvrševati le ljudstvu na korist. Veselje je, pri takem uradniku opraviti imeti. Ako stopite k njemu, bode vam na vaš prijazeu pozdrav prijazno odzdravil. Razložili mu bodete svojo zadevo in on vas bode prijazno in pazljivo poslušal. Pojasnil vam bode potem celo stvar in ako bode sprevidel, da imate prav, vam bode rad in hitro pomagal. Ce pa stvar ne bi spadala v njegov delo-
< LISTEK,
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
Doktor se je bdi, da ne bi kazal slabosti, zatorej nadaljuje:
»Darov, ki ste jih vsprejeli od neba, ne smete zavreči. Nalog vaš je za navadnega človeka, za vsakdanji pogum preustrašljiv, preogromen; a iskreno rodoljubje vaše vam bo dalo moči, da premagate tudi svojo ponižnost."
B Peter Hadfield, Peter, vnukFion-ov! Vimenu te deželice, katere velik k6s gledate s tega stolpa, rotim vas, da se žrtvujete. Ves zatiran rod dviguje k vam proseče roke; matere in otroci jokajo, možje zapuščajo opustošena nabrežja, gladovanje in kuga mord prebivalce; starčki umirajo na pragih svojih kdč, a Angleži se rogajo naši bšdi; ime .Irska" naj bi izginilo na veke."
„ Peter, naše zaloge so polne, orožja imamo dovolj; vojaki le žele, da jim zapdje trombe glas. Recite le besedico in naše gore se bodo venčale s
plameni, „Erin go bragh" bo odmeval od gore do gore in zeleno zastavo z zlato liro odvila bode svoboda! Usoda naše dežele je v vaših rokah; nebo vas je izvolilo, ljudstvo vas pričakuje. Peter, pri spominu vašega ubogega očeta, pri ' pogledu teh razvalin, pri vaši ljubezni do tlačenega rodu, prisegamo vsi, do zadnjega zdihljeja boriti se zoper neusmiljenega tlačitelja, zdrobiti verige nesramne suž-nosti!"
Pri teh besedah se dvigne Irvinghton po koncu, navdušenje mu je sijalo raz obraza, oči so mu blestele. V hipu vstaneta tudi Peter in Firebrand.
„Boj Angležem, smrt tlačiteljem!" zakliče učenjak. Ona dva sta ponovila besede in prisega je bila storjena.
nPeter Hadfield," de nato doktor, „v imenu združene južne Irske, v imenu .sinov noči' imenujem te ,kralja noči' in ti prisegam pokorščino!"
„In jaz prisegam, da vas bodem osvdtil, ali pa umrl!" odgovori vzburjen Peter.
»Dobro, sin, dobro, moj kralj!" hvali ga doktor. „Predno bo preteklo osem dnij, prisegli bodo pred teboj vsi glavarji vstaje; predno bo preteklo mesec dnij, bežali bodo pred nami Angleži! In sedaj," pristavi mirnejše, „ vrnimo se; osem dnij
imamo časa, da poiščemo tvoje sorodnike, ter one, ki se ne morejo vojskovati, spravimo v varen kraj."
Te male besede zadele so srce mladega Irca kakor ojster meč; spomnil se je svoje neveste, svoje obljube, da pride po njo, da jo popelje v Ameriko. Zdaj je bilo prepozno, — saj ni bil več sam svoj.
Ne da bi odgovoril, povesil je glavo in stopali so navzdol po stopnjicah; spodaj jih je čakal čuvaj.
„Ali ste prišli do kamena?" vpraša čuvaj.
»Da," odgovori doktor, „a smo tako trudni, da danes takoj odrinemo." Rekši, mu potisne pričakovani dar v roko.
»Bog vas ohrani, Milost I" zahvali se čuvaj. Drugikrat pokazal vam bom staro cipreso, pod katero —"
»Da, moj dragi," hiti doktor, „drugi tedeu, ako bo vreme lepo!"
Dve uri pozneje bili so zopet v Corku, Točaj podli Irvinghtonu brzojavko, glasila se je: »Hvala na pozornosti! Pravočasno došlo. Osebo odposlal v Prettyhouse. Kmalu bodem se vrnil v Bolyboy, kjer vas bodem pričakoval. — Pinacle."
»Vse gre dobro!" vsklikne doktor, ko je vstopil v svojo sobo.

krog, vas bode prijazno podučil, kam da se obrnite,
da dosežete zaželjeno pomoč. .
Pri nekrščanskea uradniku se vam bode vse drugače godilo. Tak uradnik opravlja svoj posel le radi tega, da dobiva svojo plačo, vse drugo ga nič ne briga. Zanj velja načelo: Kolikor mogoče veliko plačo dobivati in kolikor mogoče malo delati. Ce imate pri takem uradnikn opraviti, spoznali bodete koj razloček. Na vaš prijazni pozdrav bode zakričal: »Kaj pa hočete že zopet!" — akoravno vas morebiti še nikdar preje \idel ni. Vi mu bodete razlagali svojo zadevo, a njemu se bode to predolgočasno zdelo, vi mu bodete prepočasi govorili in zato bode renčal nad vami: »Hitro, hitro, jaz nemam časa. Mislite, da imam samo z vami opraviti I" Cim dalje bodete govorili, tem nemirnejši bode postajal, slednjič strgala se bode nit njegove potrpežljivosti in jel bode kričati: »Ali bode že jedenkrat konec ali ne!" Gorje pa vam, če se drznete odgovoriti mu, da je za to plačan, da vas posluša in vam pomaga. Potem vam bode kmalu pomagal I Poklical bode uradnega slugo in mu dal nalog, da naj vas posadi pred vrata, če pa se bode ponižal, kaj storiti za vas, storil bode to le nerad in počasno, kajti z vašo nadležnostjo kalite mu mir in kratite ure počitka.
Da je itak razloček mej posameznimi uradniki mogoč, se je že marsikdo prepričal.
To je sicer malenkostno. A pomislite slučaj, če so člani javnih zastopov, če so načelniki najvažnejših uradov, če so vsi oni, ki izvršujejo gospodstvo y državi, taki ali enaki ljudje, kakor zadnje popisani uradnik ali preje označeni nekrščanski gospodar! Vsi ti delajo potem le za lastno korist, dajejo se voditi le po svoji sebičnosti. V javnih zastopih delajo postave, ki so le gospodujočim stanovom na korist, ljudstvu pa morebiti naravnost v kvar. Davek odmerjajo tako, da se kolikor mogoče obremeni ljudstvo, gospodujoči stanovi pa kolikor mogoče raz-bremene. Povsodi gledajo na to, da sami kolikor mogoče zaslužijo, da imajo sami vsega obilno. Ce pa pri tem ljudstvo mora s potom svojega obraza in trdimi žulji služiti svoj kruh, to take gospodujoče nič ne briga, to jim je ravno tako malo mar, kakor sebičnemu gospodarju blagostanje njegovih delavcev. In kakor nekrščanski gospodar izkorišča svoje delavce kakor stroje ali kakor živino za svoje sebične namene, tako izkoriščajo taki gospodujoči ljudstvo za se. Ce pa včasih kaj za ljudstvo stord, store to tudi le iz sebičnosti, vedoč, da ljudstvo njim ne bode moglo nič več dajati, kadar samo nič več imelo ne bode.
Skrbe tedaj k večjemu tako za ljudstvo, kakor gospodar za svojo kravo, — če je ne krmi, mu pa mleka ne da!
Bes, žalostne so take razmere in očitno 5 , ua je taka država, v kateri so gospodarji neLsčanskega mišljenja, v slabih rokah.	(Dalje sl<5di.)
Politični pregiecL
V Ljubljani, 14. septembra. Notranje detel«.
JJeželnobrambeno ministerstvo je odločilo, da se bode jednoletnim prostovoljcem, do-vršivšim višjo obrtno šolo, dovolilo, da svojo vojaško
Cez jedno uro prišla sta v to njih skupno sobo tudi Peter in Firebrand. Amerikanec je bil vesel, Peter pa molčeč in zamišljen. Našla sta učenjaka, čitajočega v raznih listinah.
»Zelo se bojim," začne doktor glasno govoriti, kajti videl je v sosedno sobo vstopiti neznanega častnika, — »da nas bodo nemiri v deželi zelo ovirali v naših študijah o bazaltih; kajti tu Čitam slabe novice."
Na to pomigne Firebrandu: »Poslušajte! Tu javlja časopis nesrečo, da je bil v jutru na peščenem otoku najden mrtev človek, kateri je imel ubito črepinjo. Po listnici, ki jo je imel pri sebi, in v kateri so se našle nekatere, žal, nerazumljive opazke, spoznali so ga kot zasledovalca Boba Harding-a, ki je bil nedavno iz Dublina sem poslan."
»Ubogi človek!" dč pomilovalno učenjak, »bil je žrtva svojega poklica!" — Nato začne pogovor o bazaltih in naznani slušateljema, da se bo drugi dan vrnil v Bantry, da nadaljuje tam svoja preiskovanja.
V tem trenotju zapusti častnik sosedno sobo ter stopa proti obednici.	(Dalje sl«5di.)
dolžnost odslažiio v železniškem in brzojavnem polkn, da se privadijo brzojavni službi.
Mladočehi. Vodja kmetske stranke Sfasny v »Selških Listih" neprestano obira Mladočehe. Sedaj se je spravil nad njih glavno glasilo. On trdi, da »Narodni Listy", odkar so bile volitve, neso besedice Sinili za kmete. Nič druzega ne pišejo, kakor obirajo Staročehe, kakor bi s tem bilo češkemu narodu že pomagano, če se Staročehi nničijo. SCasnyju se dozdeva, da Mladočehi hočejo kmetski stan uničiti.
Moravsko. Moravski Nemci na vse načine skušajo pridobiti češke stariše, da bi otroke pošiljali v nemške šole. Tako »Tagesbote" v Brnu priporoča, da naj otroke pošiljajo v nemške šole, ker občina zanje bolj skrbi, nego za češke. S tem je nemški liberalni list nehotč priznal, da nemški mestni zastop zanemarja svoje dolžnosti do čeških šol. Mestni zastop v Brnu pa tudi zares zanemarja češke šole. Z vso silo se brani za češke šole zgraditi primerna poslopja, kakor se je prej branil osnovati te šole.
JPlener, vodja levice, je v Hebu poročal svojim volilcem. Njegovo poročilo ni bilo posebno veselo. Priznal je, da nemški liberalci nimajo v višjih krogih pravega zaupanja in zatorej tudi ni pričakovati, da bi se razmere kmalu po njih željah zasukale. Ker liberalci nimajo sami večine, je Plener dal razumeti, da bi jim ugajala celo zveza z Mladočehi. Hvalil je mladočeško stranko, da ima več omikanih mSž, od katerih je pričakovati kaj boljšega, nego ^pogorelo politiko fundamentalnih člankov. Koncem je vodja zjedinjene levice še povedal, da so Nemci za spravo na Češkem, da pa za spremembo volilnega reda ne bodo drugače glasovali, ako se poprej ne vsprejmejo narodne karije. Posebno se Plenerju zdi potrebna razdelitev okrajev po narodnostih. Govoril je tudi o socijalnih zadevah, obetal poštenim producentom varstvo proti sleparski konkurenci. Sploh pa eeli govor ni imel pravega jedra, temveč je bil sestavljen iz samih že davno obrabljenih fraz.
Vitanje drzar«.
Dardanelsko vprašanje. Duhovi se zaradi dogovora mej Rusijo in Turčijo in zastran vožnje skozi Dardanele še neso pomirili. »Hamburger Cor-respodent" misli, da Rusi v kratkem napadejo Carigrad in ga najbrž tudi vzamejo. V Carigradu izhajajoči »Levant Herald" priznava, da je Rusija v dar-danelskem vprašanju že precej dosegla. Dosedaj je za ruske vojne ladije bilo treba sultanovega dovoljenja, da so smele skozi Dardanele, ali sedaj bode pa prehod dovoljevala vojaška oblast sama. Angleški listi pa nekoliko mirneje pišejo in celo zatrjujejo, da stvar nema take važnosti, da torej ni povoda za kake diplomatične korake. V Londonu so se preverili, da bi jih ne podpirala nobena evropska država, i zaradi tega so pa obrnili plašč po vetru. »Daily News" hočejo vedeti, da se mej Turčijo in Rusijo ! ni sklenila nobena nova pogodba, temveč se je le z notami nekaj dogovorilo. Dardanelskega poveljnika tudi neso popolnoma odstavili in najbrž še ostane na svojem mestu. Skozi Dardanele so pa vozile orožje ne le ruske ladije, temveč tudi angleške, francoske in nemške v Srbijo in Rumunijo. Vjednakem smislu pišejo tudi »Times".
Bolgarija in Turčija, Dne 4. t. m. je sultan vsprejel bolgarskega ministra vnanjih zadev, Grekova, ki že dalje časa biva v Carigradu. Sultan je bolgarskemu ministru podelil dragoceno tobačnico. Mnogo se ugiblje, zakaj je sultan vsprejel Grekova. Mej drugim se govori, da Grekov hoče v Carigradu izposlovati, da bi Turčija poslala v Sofijo kakega višjega uradnika za svojega zastopnika, nego je sedaj. Rusi)i ni prav, da je sultan vsprejel bolgarskega državnika. Nelidov pa se sedaj najbrž ne bode pritožil, ker ni bil ničesar opravil, ko je sultan vsprejel Načevica.
Turčija. Novejša poročila potrjujejo, da seje res v Carigradu snovala neka zarota proti sultanu. Odstavili so tudi šejk-ul-islama in več dvornih uradnikov. Bivšega vezirja strogo stražijo, celo evropski diplomatje ne smejo govoriti ž njim. Zavrnili so italijanskega in angleškega veleposlanika, ko sta hotela k njemu. Jasno pa baje še ni, če so odstavljeni ministri zares kaj v zvezi z zaroto. Sultan baje ministrom zaradi tega ni več zaupal, ker so mu dolgo prikrivali yemenski ustanek. Zatorej je pa rad Verjel, kar mu je kdo povedal proti njim.
Kreta. Sultan je pomilostil vse Krečane, ki so zaradi poslednjega ustanka bili obsojeni v pregnanstvo, in devet krščanskih kristijanov, ki so zaradi tega zločina bili obsojeni v večletno ječo.
Izvirni dopisi.
Iz Škofje Loke, 12. septembra. O Loki se v zadnjem času v »Narodu" marsikaj neslanega bere. Naši zavedni olikanci pa te neslane čenče slastno prebirajo in — plačujejo! Dober tek!
Pri nas se pridno zida. Gospod Guzelj dela nove ječe in iz dosedanjih hlevov gostilnične prostore v svoji veliki hiši ob cesti v Poljane. To hišo bo vso priredil za urade, kateri so bodo o novem letu preselili iz grada v mesto. To bo gotovo všeč
gospodom uradnikom kakor tudi Ijodem, kateri imajo pri sodniji in davkariji opraviti.
Kakor je znano, so čč. gg. uršulinke' kupile loški grad od gosp. Jr Baumgartnerja, kateri je po mojem mnenju naredil prav dobro kupčijo. V tistem času je čenčal »Slov. Narod", da po samostanih zidajo in graščine kupujejo. »Slov. Naroda" povem svoje subjektivno mnenje: jaz 1» dolgo premišljal, predno bi to graščino prevzel breiplačno.
Grad je v starih časih imel velikanska posestva v poljanski in selški dolini. G. Ko Mar pravi, da so frizinški škofje dobivali lepe dohodke od loške graščine. Takrat pač ni bilo težavno imeti dieset pa-tronatov. A pozneje so vse gozde prodalidruzega ni ostalo, kakor grad in vrt s slabim nizki«, zidom in na tem kupu zidovja brez posebne vrednosti, brez dohodkov je ostalo deset patronatov z vsemi mogočimi stroški. Razumo se, da se čč.. gg. uršulinke hočejo na vsak način patronatov znebiti, a čadom se bom čudil, če se bo kaj odškodnine od njih tirjalo. Pravično bi bilo;. odškodnino razdeliti na vse tiste, kateri imajo kaj graščinskega posestva, ali naj jo plača g. Baumgartnsr.
Cč. gg. uršulinke so bile menda po okoliščinah prisiljene, grad kupiti. Prostora jim je primanjkovalo ; iz zdravstvenih ozirov je bilo razširjenje neobhodno potrebno; mogoče bi bilo tudi^. d* bi dobile na grad posestnika, čigar sosedščina bi' škodovala astavu. Za samostan ima grad nekoliko vrednosti, za koga druzega bi je ne imel. Odslej bodo pač morale utihniti pritožbe, da je v loškem samostanu pretesno in nezdravo. Bolj zračnega in> zdravega kraja si ne moremo lahko misliti, kakor je ta. Ves samostanski vrt obsega sedaj blizo T oral. Go-jenke imajo torej priliko vživati sveži gorenjski zrak in se morejo zadostno sprehoditi.
Poprave pri gradu in vrtu je prevzela kranjska stavbena družba. Zid med samostanskim' in grajskim vrtom je znižala, pri grajskem vrtu pa zvik-šala, deloma novega naredila. Ob koncu vnanje šole dela hišo za stopnice. Vhod v grad bo blizo sedanjega glavnega vhoda.
Vse vredeno in popravljeno pa ne bo kmalo. Bog daj čč. gg. uršulinkam še mnogo dobrotnikov, ker brez tuje pomoči stroškov ne bodo mnogle. Stariši pa naj pridno pošiljajo deklice v samostan, ki je na tako dobrem glasu. Floreat, crescat!
Iz Podjunske deline na Koroškem, 9>. septembra. (Podružnični shod.) Velikega pomena za slovensko - narodno stvar na Koroškem jo naša šolska družba sv. Cirila in Metoda. Družba se pri nas sicer ne more še ponašati s sijajnimi vnanjimi uspehi,
—	ona pri nas ne vzdržuje šol, otroških vrtcev, itd.
—	a zato so uspehi na drugi strani tem večji. Zbog tužnih naših odnošajev družbi doslej ni bilo mogoče,, ustanavljati slovenske šole ali inače vplivati na raz-vitek narodnega šolstva. Pa tem lepše se je dosegel drugi namen: da se budi ter oživlja zanimanje za katoliško narodno šolstvo. Zlasti po podružničnih) shodih se naš ljud probuja, podučuje in mika v narodnem oziru, začnč zavedati narodnih svojih dolžnostij. Veselo je torej videti, da se taki shodi napravljajo pogostoma, — primeroma veliko pridneje, nego po drugih slovenskih pokrajinah I —. in kar je najvažnejše: da so ti shodi večjidel prav dobro obiskani.
Sad pogostih podružničnih shodov je tudi, da zanimanje za družbo med našim ljudstvom vedno raste, — in vkljub našim žalostnim razmeram štejemo na Koroškem že 15 podružnic z nad 2000 udi.--
Zadnjo nedeljo dne 6. t. m. imela je podružnica za S t. Kancijan in okolico svoj drugi letni shod v gostilni g. župana Jan. Messnerja p. d. pri »Kebru" na V e s i e 1 a h. — Akoravno je ves dopoldan deževalo, in vkljub slabim potom zbralo se je več gg. duhovnikov in nad 200 slovenskih rojakov ter rojakinj iz št. vidske, št. kancijanke in sosednih far. Slavnostni prostor je bil jako okusno in lepo okrašen in ograjen z zelenjem in cvetlicami, mnogimi banderi v cesarskih, slovenskih in koroških bojah. Govorniški oder so krasili napisi, cvetlice pa. cesarska podoba.
Podružnični prvomestnik g. J. S i 1 a n otvoiil je zborovanje s kratkim pa jedrnatim nagovorom, v katerem je srčno pozdravljal došle rodoljube. — V izvrstnem, poljudnem govoru podal je č. g. M. Ra i u n navzočim kratek zgodovinski obris borb, katere bo slovanski rodovi tekom stoletij bojevati svojimi sovražniki in zgubljali kos za kosom svoje lepe zemlje. Nav^l je tudi vzroke sedanjih borb med
posameznimi narodnostmi. Poglavitni uzrok tej borbi v naših krajih je vladohlepnost liberalnih Nemcev, ki na vsak način skušajo razprostirati svoje mreže po slovenskem ozemlju. S pozivom, naj se vsi Slovenci zavedajo svoje narodnosti, naj se potegujejo za svoje pravice, — končal je govornik.
Drugi govornik, g. R. je poudarjal namen in potrebo ljudskih šol in njih lastnosti. Da ljudske šole ustrezajo našim potrebam, morajo biti katoliške in narodne, t. j. slovenske; kajti le v takih šolah se more doseči postavni učni smoter.
Prečast. gosp. komendator M. Šef vi cel j poživljal je v prelepem govoru navzoče, naj skrbe zato, da bodo v občinske in ljudske zastope voljeni le' taki možjl, ki se bodo ob vsaki priliki potegovali za potrebe in zahteve slovenske narodnosti, zlasti za katolike in slovenske šole. — V nadaljšem govoru kazal je na veliki pomln in potrebo sadje-ieje in pod&l v poljudnem govoru glavne poteze nauka, kako naj se sadna drevesca sadi pa vzdržujejo.
Med tem govorom začel je pa nagajati dež. Lilo je „kakor iz škafa" in umakniti morali smo se v notranje prostore, kjer je še visokočast. gosp. Št. Bayer v prepričevalnem govoru zbrane kmete pod-učeval o veliki potrebi in koristi slovenskih posojilnic.
Vkljub dežju razvila se je kmalu živahna prosta zabava. Nastopilo je še več govornikov, pele so se domače pesmi in v veselem društvu ostali smo do pozne ure.	R—n.
Deželna učiteljska konferencija.
V Ljubljani dni 3. septembra.
(Dalje.)
Po končanih razpravah oficijelnega vsporeda deželne konferencije prišli so na vrsto posamični nasveti gg. delegatov, keterim je tudi odbor dal svojo pritrditev.
I.	G. Stiasnj je razkladal koristi pokončne (strme) pisave in se sklicuje na zdravniške izpo-vedbe in na svoje poskuse. Zanimajočim se za to stvar priporoča dr. Schubertovo navodilo in njegov spis: »Ueber Steilschriftversuche in den Schuleu". Glavna stvar in za zdravje mladine najvažneje je pri tej pisavi ta, da učenec pravilno sedi in svojega telesa ne ključi.
Gg. Žumer in Jerše želita, naj bi referent na šolski tabli, ki je bila v dvorani pripravljena, praktično nekoliko pokazal metodiko, a poročevalec to ne smatra za potrebo, ker koristi te pisave se vidijo le med naukom pri otrocih.
Tudi g. prof. Leveč je istega mnenja in noče poročevalca nadlegovati s prošnjo. Potem se soglasno vsprejme resolucija: Strma pisava je dobra in koristna, torej jo je šolam priporočati.
II.	G. Ribnikar: Z ozirom na veliko število učiteljev v vsakem okraju, izmed katerih marsikdo oboli ali se drugam preseli, vsled česar pouk prestane, je silno potrebno, da se za vsak okraj nastavi namestovalni učitelj za začasno izpraznjena mesta in eventuelno za oskrbovanje ekskurednega pouka. — Vsprejeto.
III.	G. Ribnikar: Pisma, ki se tičejo osobe učiteljeve, naj višja šolska oblastva direktno v zaprtem kuvertu dostavljajo. Ze okrajne učiteljske konferencije so se za to večkrat oglasile. Ugled učiteljev trpi, ako se prej po šolski občini razglasi, kaj se je učitelju dopisalo. — Vsprejeto.
IV.	G. Kavčič: Deželni šolski svet je naprositi, da izposluje učiteljem pravico do predujemov, ka-koršno imajo vsi državni uradniki in celo c. kr. nižji služabniki. Bolezni, smrt v družini, preme-ščenje in drugi dogodjaji učitelje večkrat spravijo v silne denarne zadrege, iz katerih se ne pomaga drugače, kakor da si za drag denar posojila poišče.
G. prof. Leveč podpira predlog ter jemlje v spomin, da so mestni učitelji imeli to pravico, ko je mestna uprava neposredno iz svoje blagajnice dajala plačo učiteljem. Zdaj dobivajo plačo iz deželnega šolskega zaklada in vsled pogodbe z mestom ostala je ljubljanskim učiteljem pravica do predujemov. Podere naj se torej stena, ki loči učitelje iz mesta in z dežele, ter naj bodo vsi jednakih pravic deležni. — Vsprejeto.
V.	G. Kavčič: Deželna konferenoija skleni, da «e primernim potom izposlujejo znižani tarifi za učitelje, kakoršni veljajo za državne uradnike, ako
vozijo po državnih železnicah. — Vsprejeto.
VI.	G. dr. Romih: Deželna učiteljska konferencija izreka nujno potrebo za ustanovitev višje
slovenske dekliške šole v Ljubljani. Predlog je bil s 37 podpisi podkrepljen in brez debate z živahnim odobravanjem vsprejet.	,
VII.	G. Škrbinec: Gledl na skromno plačo in v mnogih slučajih prav revno stanje učiteljev sklene naj konferencija, na merodajnem mestu prositi, da se vsem učiteljem prizna prosto stanovanje ali primerna odškodnina. — Vsprejeto.
VIII.	G. Senekovič: Deželni šolski svit naj objavlja vse šolske zakone in odredbe dvojezično v priročni izdavi ia sicer vse še zdaj veljavne v posebni knjigi, kar bode pa izdano novih zakonov, ukazov in razpisov, naj se od časa do časa v zvezkih jednake oblike priobčujejo. To izdavo kupovati bili bi primorani krajni šolski sviti za-se in za šolska voditeljstva. Šolskim organom je treba zbirko zakonov pri rokah imeti. Zadnji po »Landes Lehrer-Verein"-u 1. 1876. na svetlo dani zakonik je zastarel in pošel. Deželnega zakonika nimajo ne učitelji, ne krajni šolski sviti. Mnogo šolskih odredb ni lahko najti. Na Štajerskem se dobivajo šolski zakoni v posebni izdavi, ki šteje že 22 zvezkov. Zalogo imata Leitner in Lubensky. Na Kranjskem naj zalaga to delo deželni šolski svit. — Vsprejeto.
IX.	G. Papler: Vsem učiteljem in učiteljicam naj se v pokojnino vštevajo vsa službena leta od dni, ko nastopijo dejanjsko slnžbo z zrelostnim spričevalom. Debate se udeležita Škrbinec in Letnar, ki pravi, da učiteljem ne bode več potuha dana, ker provizorični imajo samo 360 gld., dokler ne dostanejo drugega izpita. Vsak se bode poganjal za višjo plačo. — Vsprejeto.	(Dalje slždi.)
Dnevne novice.
,V Ljubljani, 14. septembra.
(Osebne vesti.) V Kamnik sta se pripeljala sekcijski načelnik v notranjem ministerstvu baron Brei8ky in sekcijski načelnik v vojnem ministerstvu generalni major pl. Hermana ter ostaneta tam več dni.
(Prečast. gosp. Janez Rozman), mestni župnik in knezoškofijski duhovni svetovalec pri sv. Jakobu v Ljubljani, praznuje danes tridesetletnico svojega blagonosnega delovanja v ljubljanskem mestu. Ob tej priliki so ga na vse zgodaj veselo iznenadili nekateri njegovi čestilci s prošnjo, naj jim dovoli, da mu strežejo pri sv. maši ob uri; preprosili so ga tudi, da je namesto tihe daroval slovesno 8v. mašo, pri kateri je bilo mnogo pobožnega ljudstva. Po sv. maši se je gosp. župnik ginjenim srcem zahvalil za izražena mu voščila, katerim se pridružimo i mi, kličoč iz srca: Na mnoga leta I
(Po celjskih slavnostih.) Vrla »Sildsteirische Post" je v zadnji številki objavila zanimiv članek, kateremu povzamemo naslednje: Ko je dni 30. avgusta presvetli cesar vsprejel v Celju načelnike ta-mošnjih c. kr. uradov, vprašal je okrajnega glavarja dr. Wagnerja o narodnosti prebivalstva v celjskem okrajnem glavarstvu. Dr. Wagner je na to odgovoril, da je prebivalstvo po deželi slovensko, mesto Celje in trgi pa so čisto nemški, iz-vzemši Mozirje in nekaj drugih. C. kr. statistična osrednja komisija pa v zadnjem krajevnem reparto-riju izkaže v celjskem okrajnem glavarstvu brez mesta celjskega 120.320 Slovencev in le 3197 Nem-eev. Uradna statistika izkaže dalje v trgih, in sicer: V Šentjurju 419 Slovencev, 6 Nemcev; v Vojniku 462 Slovencev, 129 Nemcev; v Žalcu 547 Slovencev, 40 Nemcev; na Vranskem 630 Slovencev, 52 Nemcev; v Braslovčah 311 Slovencev, 2 Nemca; v Konjicah 564 Slovencev, 449 Nemcev; v Vitanju 365 Slovencev, 178 Nemcev; v Šmariji 370 Slovencev, 7 Nemcev; v Gor. Gradu 779 Slovencev, 8 Nemcev; v Laškem Trgu 330 Slovencev, 356 Nemcev; čisto slovenski so trgi: Mozirje, Rečica, Luče in Ljubno; v vseh štirinajstih trgih političnega okraja eeljskega je po uradnem izkazu 6757 Slovencev in 1227 Nemcev. V Celju je 4655 Nemcev in 1577 Slovencev. Te številke glasno pričajo, da se besede gosp. okrajnega glavarja ne strinjajo z resničnimi razmerami. — Ko se je dni 30. avgusta zvečer presvetli cesar peljal po mestu in si ogledaval razsvetljavo, slišali so se tudi slovenski »živio". Okrajni glavar dr. Wagner je pri tej priliki v vozu vstal in zaklical: »Ne ,živio', temveč ,hoch' kličite!" — C. kr. komisar Tax je imel nalog, narediti red pred občinsko hišo celjske okolice, kjer so pili slovenski pevci. Določeno je bilo, da tu postojl trije vozovi, jeden za cesarja, dva za spremstvo. Prišlo pa je 1
šest kočij, da je le malo prostora ostalo za pevca in občinstvo. Neka odlična družina iz Maribora je prosila g. komisarja, da bi jej odkazal prostor, kjer bi mogla slišati Nedvedovo »Avstrija moja"; gosp. uradnik pa je odgovoril: »Na, ein sonderbarer Ge-schmack!" — Med onimi, ki so skušali s krikom preprečiti slovensko petje, je bil tudi trgovec H u m-mer, ki pa živi večinoma od slovenskih kupcev. — V mestnem parku je ob cesarjevem prihodu hčerka nekega odvetnika klicala »živio". Neka celjska dama jo zgrabi za ramo, rekoč: »Entweder sei stili, oder schrei' ,hoch'!" — Povodom vojaških vaj v Schwarzenau-u je cesar vsprejel tudi župane z dežele in rekel, da jih ni še nikjer videl toliko zbranih. V Celju pa je bil zabranjen županom prihod pred presvetlega cesarja, da bi mu izrazili svojo udanost.
(Najden denar.) Naprošeni smo naznaniti, da je dni 14. avgusta v pisarni pivarne bratov Koslerjev v Ljubljani nekdo pozabil večjo svoto denarja. Kdor je bil tako pozabljiv, naj se oglasi v imenovani pisarni.
(Deželna razstava v Goriški) v spomin 125-letnice goriške kmetijske družbe, je bila v soboto opoldne slovesno otvorjena. Deželni glavar in predsednik grof Franc C or o ni ni je govoril slavnostni govor v obeh deželnih jezikih. Tržaški cesarski namestnik vitez Ri na Idi ni je v imenu poljedelskega ministra izrazil obžalovanje, da se ta ne more osebno udeležiti odprtja, in zahvalo v imenu vlade ter proglasil razstavo odprto. Goriški župan in zastopnik deželnega odbora sta pozdravila cesarskega namestnika in se zahvalila predsedniku razstave, ki je jako zanimiva.
(Iz Ljutomera) ae nam poroča: Te dni, ko se po mestih šole začenjajo, se po trgih in vaseh še-le sklepajo. Kakor že dve poprejšnji leti, izdalo je tudi letos okrajno učiteljsko društvo v Ljutomeru o sklepu šolskega leta tiskano »Letno poročilo narodnih šol v ljutomerskem glavarstvu o šolskem letu 1890/91". To poročilo, poprej le za ljutomerski okraj, se je letos raztegnilo na celo ljutomersko glavarstvo in obsega v I. delu na 24 straneh kratke prav primerne sestavke, v II. delu pa imenik vseh šolskih oblastev in vseh otrok izvzemši imenik šole sv. Petra pri Radgoni, odkoder ga niso poslali. Sestavki tega poročila so prav primerni za tukajšnje prebivalstvo in tudi koristni za otroke, če jih bodo v počitnicah pazljivo prečitali. Na prvem mestu je nadaljevanje sestavka: »Zemljepisne črtice ljutomerskega glavarstva", v katerem g. prof. ivan Kryl razpravlja podnebje, zemljo, rastline, živali in gospodarske razmere. Potem sledijo »Zgodovinske črtice narodne šole pri sv. Jurju ob Ščavnici"od učitelja Iv. Strelca, dalje jako priličen sestavek: „A n t o n Krem pel j", v katerem g. Simon Cvahta večjidel po Rajčevem življenjepisu opisuje življenje slavnega malonedeljskega župnika in učenega zgodovinarja Antona Kremplja. Hvalevreden je tudi spis: »Črtice o čebelah" od g. Tomaža Pušenjaka, katero bode menda g. nadučitelj nadaljeval. Zadnji sestavek je: »Pravljica o kralju Atili", katero je priobčil kapeljski učitelj g. A. Vogrinec. Naj slavno učiteljsko društvo tudi zanaprej na to pazi, da bode vselej le primerne spise sprejemalo v svoje poročilo. O razredbi šolske mladine pa sem že lani omenil, da bi bilo primerniše, to le v obliki tabele razkazati, kajti celi imenik vseh otrok nima toliko haska, kolikor znašajo tiskarski stroški. Imena so letos tudi pravilniše pisana, kakor v prejšnjih poročilih.
(Kranjska trgovska in obrtniška zbornica) naznanja: Vsled vprašanja neke trgovske in obrtniške zbornice, če je poveritev podpisov tuzemskih tvrdk na pooblastilih za svoje zastopnike v Rumuniji predpisana po rumunskem trgovinskem zakonu, oziroma, če zadostuje, da take tvrdkine podpise potrdi pristojna trgovska in obrtniška zbornica, ali če je še drugih poveritev treba, naznanja visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo tudi trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da morajo vsled člena 5. v 1.1884 izdanega, še sedaj veljavnega rumunskega specijal-nega zakona o krošujarstvu, pooblastilih zastopnikov, opravnikih itd. »opravniki, trgovski zastopniki in druge osebe, ki v kupčijskih zadevah posredujejo mej tovarnarji, obrtniki in trgovci, pismeno naznaniti pri rumunski trgovski zbornici, ali če te ni, pri dotičnem občinskem oblastvu one hiše, katere zastopajo, in morajo ob jednem tudi predložiti pooblastila onih hiš, vsled katerih jih smejo zastopati
Trst*. — Tomšič z rodbino iz Voloske. Laniš.
v dotičnem kraju." Ker niti navedeni zakon, niti rumunski trgovinski zakon iz leta 1887 nič ne določuje o obliki teh pooblastil, merodajoe so za po-veritev tvrdkiuih podpisov dotične splošne določbe.
Mikiša, župnik, iz
Umrli no:
9. septembra. Marija Mraraor, gostija, 80 let, Kravja dolina 11, marasmus senilis.
10.	septembra. Ana Vidic, uradnikova hči, 49 let, Flor-janske ulice 15, vsled raka.
11.	septembra. Pavlina Novak, čuvajeva hči, 8 mesecev, Cesta na južno železnico 1, božjast.
11. septembra.
Pri MMiču. Herzog, Westen, Brauchbar, Thomel, Skodler, SchloBser, Winterholler, Muller, trgovoi; de Majo, potovalec, z Dunaja. — Honigman s sinovi; Rancinger z rodbino, iz Kočevja. — Lakič, zasebnik, in Kovač, trgovec, iz Zagreba. — Mandel, zasebnik, s soprogo, iz Trsta. — Poli, potovalec, iz Inomosta. —' Klein, trgovec, iz Prage. — Nosan, trgovec, iz Ribnice. — Schiister, trgovec, iz K rakova. — dr. Volčič, sod. pristav, iz Žužemberka. — Mark in HorVfitz iz Vratislave. — Baron Ende, polkovnik v pok., s soprogo, iz Gorice. — Sima, tovarnar, z Brda.
Pri Slonu: Fried, tovarnar; Klerr, Reiss, Grunvrald, Graf, trgovoi, z Dunaja. — UrbanSič, trgovee, iz Gradca. —-Goldsehmied, trgovee, iz Trsta. — Leopoldsberger, duhovnik, iz Linea. — dr. Temnikar, odvetnik, s soprogo, iz Slov. Gradca. — Hasz, potovalec, il Budimpešte. — Krall, poročnik, iz Celja. — Friedrich, zasebnik, iz Draždan. — Holasek, trgovec, iz Maribora. — Petacovič, in Kneževič, trgovec, iz Užic. — Broz, trgoveo, iz Zagorice.
Pri avstrijskem caru: Vesel, trgovski pomočnik, iz
Raznoterosti.
—	Električne železnice. Sedaj je že Da svetu 325 električnih železnic v dolgosti 2000 angleških milj. Te železnice imajo 7000 motorjev.
—	Kitajski kupci. Kitajski kupci presegajo skoro vse drugo po zvijači. Imajo vse sposobnosti, da opeharijo kupovalca. Kitajski trgovec ne ogleda le blaga, ki ga kupuje, temveč tudi natančno ogleda osobo prodajalčevo. Hitro dobro preuči njegov značaj in preudari. ali ima opraviti s pametnim ali neumnim človekom. Zanimivo je slišati, kako skušajo drug druzega prevariti pri kupčiji. Za jeden sam groš je navadno silen prepir. Po dolgem trgovanju se večkrat pokaže, da je kupec res prodajalca z raznimi lažmi prevaril, da mu je blago prodal mnogo ceneje, nego mu je navadua cena. Prodajalec pa vendar ni na škodi, kajti pri vagi je pa on kupca opeharil. Posebno kar se tiče vage, gode se ua Kitajskem velike sleparije. Vsak kupec ima ipo več vag, pa nobena ni pravična. Tako sleparije so ua Kitajskem lahko mogoče, ker postavno uteži neso vrejeni. Ker se različno blago prodaje na različno mero in vago, je zmešnjava tem večja in ni čudno, da se gode vedno goljufije.
(1359) 12-2
v LJUBLJANI, Kongresni trg št. 2,
priporoča svojo
tetegrrami.
Bistrica, 14. septembra. Rumunski vojni minister Lahovary se je pripeljal popoldne pozdravit avstrijskega cesarja, bil od cesarja vsprejet in povabljen k obedu.
Trst, 18. septembra. Italijanski poštni parnik „Taormina" je ob predgorju Sunij trčil ob grški parnik „Thessalia". Parnik „Taormina" se je v kratkih minutah potopil. Od 49 mornarjev se jih je rešilo 31 in kapitan Ferrarini. Utonilo je tudi več potnikov.
Budimpešta, 13. septembra. Pri delih ob Železnih Vratih je predvčeraj zletela v zrak ameriška vrtalna ladija. Dva človeka, ki sta bila v ladiji, je raztrgalo, v kosce, dva moža na bregu sta bila mrtva, več oseb ranjenih.
Carigrad, 14. septembra. Z merodajne strani se zagotavlja: Poročilo, da je Kiamil predložil šejk-ul-islamu prošnjo s 40 podpisi, da se sultan odstrani, kakor tudi poročilo, da je v sultanovi palači nenadoma ugasnila plinova razsvetljava, in da je vsled tega zvr-šila se ministerska prememba, je popolnoma izmišljeno. Sploh ni bilo nobene zarote, niti strahu zarote.
broširanih ali trdo vezanih, ki so v rabi na tukajšnjih in vnanjih šolskih zavodih, posebej še one za c. kr. višjo in o. kr. nižjo gimnazijo, c. kr. višjo realko, in za tukajšnjo o. kr. moško in žensko učiteljsko pripravnico, zasebne, meščanske in ljudske šole po najnižji ceni.	e-i
Na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih, in sicer: na I. in II. mestni petrazredni deški ljudski šoli, u» mestni nemški deški ljudski šoli, ua mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu, na dekliški šoli v uršulinskem samostanu in na mestni nemški dekliški šoli
se začne šolsko leto 1891/93
v ])etek IS. dan septembra 1891. 1.
Vpisovanje bivših in vspreiemauje novih učencev in učenk se bode vršilo 16. dne septembra, in sicer:
Za I. petrazfcduo deško IjudsKo šolo v šolskem poslopji v Poljskih ulicah ; za II. petrazredno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji na Cojzovi cesti ; za nemško deško ljudsko šolo v Mahrovi h• ši na C^saria Josipa trgu št. 12 (pri tleh na levo); za dekliško šolo pri sv. Jakobu v redutnein poslopii; za uršn-linsko šolo v v uršulinskem .samostanu : za nemško dekl ško šolo v Špitalskih. ulicah ?t. 10 (kres'ja) v II. nadstropji.
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski,
7. dan septembra 1891.	(1361) 2-2
Vremensko sporočilo
^HSHSHSESHSESt
m Uradne in trgovske
Predpislednji mesec. I Velika loterija I Pred
praške razstave. —
€•< 1 srn -<*- ■ »i » «1«» R» i 4 B^
zrakomera
▼ mm
toplomera po Celzija
opazovanja
megla oblačno
s firmo priporoča
SAT. TISKARNA
v Ljubljani.
|fill»PJJ) WW
priporoča
J. C. Mayer
7. u. zjut. ?4.14 i 114 brezv. megla 13 2. n. pop. 74 09 217 zm. vzh. jasno 0.1 9. u. zveč. 7416 | 14 3 sl. vzh. srednja temperatura obeh dni 15 6°, in 15 8°, oziroma za l-2° 15° in nad normalom.
Srečka po I gld. |
Srečka po I gld
1> u n a j s k a b o z a.

Dn6 14. septembra.
Papirna renta 5%, lo% davka ....	91	gld. 15	kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	91	„	—	,
Zlata renta 4%, davka prosta.....109	„	80	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102	„	10	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1009	„	—	„
Kred tne akcije, 160 gld........279	„	25	.,
London, 10 funtov stri........1)7	„	15
Napoleondor (20 fr.)................9	„	28	„
Cesarski cekini....................5	„	58	„
Nemških mark 100 ....... . .	57	„	52'/,,,
Dni 12. septembra.
Ogerska zlata renta 4%.......103	gld,
Ogerska papirna renta 5%......100	„
4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . .	134	„
5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	140	.
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....180	„
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	97	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/, >	100	„
Kreditne srečke, 100 gld.......185	„ —
St. Genois sre.-ke, 40 gld.......60	„ —
30 kr.
55 „ 50 „ 50 „
40
Ljubljanske srečke, 20 gld.......20	gld. 75	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	50	„
Rudolfove srečke, )0 gld.......20	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld........59 „	—•	...
Windischgraezove srečke, 20 gld..........49	.	—
Akeije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	153	„	50	„.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2745	„	—	,,
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	103	„	25	„
Papirni rubelj....................1	„	25'/i„
Laških lir 100 ................46 „	95	„
tmenjarnična delniška družba na ^naju,
jlllJJAlVVAl It Wollzeile števJ
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursrtem listu navedeoi vrednostni papirji, sredice, valute in devize.
Razna naročila izvrSč se nnjtočnejc. "»8
Za nalaganje glavnic priporočamo: A-% gališke propinaoijske zadolžnioe. 4l/i "/o zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4'/,% komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
§®«,®®@ goldinarjev
se dobi z jedno
ogersko hipotečno promeso
il IV, (Sfflrt. in r»0 lev. kolek.
wm Žrebanje že dnč 15. septembra! ■■