OYENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld.. za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Se trt leta 3 gld., za jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vaprejema"upravuištvo lin ekspedlcija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenišklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 83. V Ljubljani, v četrtek 11. aprila 1895. Letnik XXIII. VABILO k občnemu zboru iKatoL polit, društva za Dolesjsko' ki se bo vršil 17. tm, v sredo po Veliki noči, eb 10. uri popol. v* hiši rokodelskih pomočnikov v lavem Mestu. Dnevni red : 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajaikovo. 4. Slučajni nasveti. 5. Volitev odbora. Dolenjci, udeležite se z b o r a v kar E«jvečj-em številu! Odbor kat«II. polit, društva za Dolenjsko. Kdo bo zmagal? Danes obhajamo spomin poetavljenja sv. Reš-njega Telesa, ki je najzgovornejše znamenje božje ljubezni. — Zato zasluži naš Odrešitelj hvaležoost, žal, da mu jo mnogi odrekajo. Gotovo je vsakemu znana sekta framasonov. Sami pravijo, da so — družba, ki hoče človeka pripeljati do čiste človečnosti. Mnogi se res vlovč v te limanice in žrtvujejo za ložine namene svoj vpliv in premoženje. (Loža ljubi le visoke in bogate gospode.) Mi jo pa poznamo kot najpo- gubnejŠo družbo, ki se je zarotila zoper eerkev in prestol. Manj znano je, da je framasonstvo verska družba, ki skazuje božjo čast satanu in ima popol noma razvito obredoslovje, časti satana, sovraži pravega Boga, v katerega pa veruje, sovraži posebno Jezusa v najsvetejšem zakramentu. Framasonstvo je družba, ki naravnost pripravlja pot antikristu. I. 14. julija 1889 je izdal prvi „rudeči papež" Albert Pike, ki je stoloval v Charlestonu, dogma-tično bullo framasonov, ki določuje njihovo vero. Taiilu se je posrečilo na pariški razstavi dobiti bullo. Priobčil jo je tudi Adolf Eicoui v knjigi: „0 ženskih ložah". Od 77 provincij palladistov, kakor se posebej imenujejo častilci satanovi, ki so podložne rudečemu papežu, ni nobena rekla besedice, da bi bila bulla napačna in podvržena. Vsebina pa je: »Ljudstvu moramo reči, da molimo Boga brez vraž; Vam, ki ste posvečeni, pravimo, da se mora vera framasonstva čista ohraniti v češčenju Luciferja. V razjasnjenje povemo, da so popolnoma posvečeni v skrivnosti še le bratje 30 vrste, vitezi kadoši, kateri zavihtijo pri »poevečenju" bodalo proti nebu s kletvijo: „nekam Adonai" — maščevanje Gospodu. — Lucifer ni satan v peklu, ki hoče škodovati človeku in ga po-gubifci, kakor ga slika sveto pismo in duhovniki. On je Bog svitlobe, nasprotnik svetopisemskemu Bogu Adonai. V divjem sovraštvu je Adonai praznoverni množici zmešal pojme o svetem. Pamet je hotel uničiti {!?) Zavaroval se je z dogmami in imenoval prevzetnost, če noče pamet brez dokaza (?!) verjeti. Čednost je imenoval greh, noč dan (!). Adonai in njegovi duhovniki so oblatiliLuciferja in njegova nebesa. Lucifer je Bog dobrega in svitlobe; Adonai je tudi Bog, pa Bog teme; zato je med njima večen boj. »Prava, filozofična je vera v Luciferja." Nauk o Luciferju so imeli framasoni že v prvih časih. Voltaire imenuje svoje prijatelje: »Drage brate v satanu", časniki lože so opevali njegovo slavo. Znan je posebno Josue Carducci, čigar pesem se poje po vseh laških ložah. To nam tudi razjas-nuje, kako je mogel v pretečenem letu Crispi Boga na pomoč klicati, ne da bi se posebno zameril fra-masonom. »Tribuna", jedno glavnih ložinih glasil, pravi: „Ce je Bog, katerega Crispi kliče na pomoč, Bog Mazinijev, dobro: drugače naj se varuje." To vero imajo palladisti ali »trikotne lože" (A je znamenje satanovo), ki vladajo z največjim absolutizmom druge . • . brate, ki so pri sprejemu slepo pokorščino prisegli svojim višjim. Tako je lahko razumljivo, da šteje satanova črna vojska do 30 milijonov mož. Satan se zopet baha: »Similis ero Altis-simo" — jednak bom Najvišjemu. Kakor so poročali v zadnjih letih časopisi, se tudi prikazuje satan sam v velikem tempeljnu framasonov v Charlestonu vsak petek popoludne ob treh, kjer spodbada svoje verne k divjemu sovraštvu zoper cerkev in Kristusa. Framasoni tega do sedaj niso preklicali. Naj bo to tako ali drugače, gotovo je, da časte po božje satana. Njih prvi papež Albert Pike (j 1891) —drugi je bil Makey in tretji znani Adriano Lemi, ki sto-luje v najlepši rimski palači Borgese — jim je po-popolnoma določil obred pri satanoslužju. Navadni framasoni imajo tempeljne, kjer se shajajo in altar, kjer prejemajo svoje »zakramente", sklepajo zakone in opravljajo mrtvaška opravila. Pogosto se zgodi, da nastopi »veliki duhovnik" v ro-ketu in v štoli spremljan od služabnikov, ki pokadi baphomet ali palladij (t. j. podoba Luciferja z rogmi. rivcem, ž. prsi in kozlovskimi nogami ; original je v LISTEK Hermes in Haron. (Sestanek v podzemlju. — Spisal I. H-h-c.) (Dalje). Nagajivec se nato vzdigne, vzame plašč ter se napoti na nasprotno obrežje. Prišel je komaj do strugine srede, ko zopet začne. »Haron" pravi, »poglej vendar, kako lahkim potom ti uhajajo duše in ž njimi tvoj lep zaslužek! Stopivši na obrežje, pobere veslo, katero je brodnik prej vrgel strani, se nanje opre ter postavi pred negibno sedečega starca. Strese ga za rame meneč: »Nemara pa si okamenel, kakor svoječasuo Nioba, ko sta ji Apolon in Artemida postreljala vse sine in hčere". — A starec se ne odzove, marveč nemo občepi sključen v dve gubi. Nakrat pa se tudi Hermes uresuobi. Oblak, ki je poprej temnil njegovo lice, mu zopet leže na obraz. „Da, da prav imaš, Haron! Zelo žalostna je najina usoda. Dočim drugi trdno spijo, midva slabo dremava". Ob teh besedah padete starčevi roki obnemogli raz obraz, obrvi z dolgimi trepalnicami se vzdignejo in očesi se razširite, kakor bi jima treba zreti kak nepričakovan predmet. Ustnice se odprete in skozi goste odprtino krijoče brke začuje Hermes od veli- / /V-? kega strmenja zategnjene besede: »Ali spi oče ljudij in bogov, spi tudi mogočni Zen?" »Vsi", odgovori kratko vprašanec. Haron pa tega ne more verovati. Kako bi si pa tudi razložil, da spi on, ki drži s svojo močno roko nebo in zemljo? 2e to, da je v podzemlju zdaj vse neizrecno prazno in pusto, da ni videti ni žive duše več, že to mu nikakor noče v glavo. Sicer pa od onega časa, odkar je prenehal njegov zaslužek ter se začela ta puščoba, sploh ne more nič več prav misliti. Neka motna tema zagrinja njegovega duha. Zaprl se je bil v svojo kočico in tu je dremal in spal. Kolikorkrat se je probudil, tolikokrat je stopil na prag in pogledal, ali kdo nanj čaka. Ko se je pa preveril, da ni ne duha ne sltiha o nobenem živečem bitju, je žalosten zatvoril zapah in zopet zadremal. Pa kako naj zdaj veruje, da spi tudi mogočni Zen, da spi celo bolj trdno? Ne, to ni mogoče! V znamenje, da takih rečij ne more spojiti v duhu, neverno odmaje z glavo. »Pravim ti", potrjuje iznova Hermes, »vsi spijo, vsi od Zena do Gauimeda". Nato starec obupno tleskne z rokama, in iz grla se mu izvije hripav glas: .Ali je že dolgo tega?" »Ko so duše jenjale prihajati semkaj, tedaj so tudi ljudje prenehali žrtvovati bogovom. Ne pravim ^--) hekatombe, tudi posamične žrtve, bodisi krvave, bodisi nekrvave, vse, vse je prenehalo, kakor bi odrezal. Tedaj ste se vselili na Olimpu dolgočasnost in pustost. Le pomisli, kako željno smo bogovi srkali prijetno vonjavo, ki se je z oltarjev vzdigo-vala proti nebesom. Zal, da je takrat izostala za vselej! Nihče ni več moleč razprostiral rok proti nebu ter prosil naše pomoči. Čemerno smo se potikali po olimpiških prostorih in zaspano podremovali po kotih. Zen ni več stresal svoje egide, Apolonu so zarjavele pušice v tulici in Martu se je skrhala bojevita sulica. Nekega dne pa nas skliče Zen k veliki pojedini. Bila je prav žalostna ta pojedina. Ne ambro-zija ne nektar nič ni nobenemu ugajalo. Vladala je tišina, katere ni motilo ne petje muz ne sviranje Apolonovo, ki je sicer vedno oslajalo take pojedine. Nikdo ni črhnil besedice. Vzdigne se Zen. Oh, Haron, da bi ti bil takrat videl Zeno! Njegovi ambrozični kodri, s katerimi je nekdaj stresal Olimp, so razmršeni viseli ob tilniku nizdolu in njegovi obrvi, katere so nekdaj mogočno se dvigajoč izražale njegova povelja, kojim se je klanjal vsakdo, so se še ravno komaj odpirale. Na tem licu, iz katerega je nekdaj sevalo veličastvo in moč, smo brali onemoglost in potrtost. Trpko obsodi nehvaležnost človeštva, ki se zdaj posmehuje starim bogovom. Na vse zadnje nam svetuje, da je Charlestonu) odtod tudi ime Palladisti. 2e framasoui pod 30. vrsto imajo nekako mašo, katero opravljajo pogosto tudi ženske. Ta maša je nesramno posHe-manje naše sv. daritve. Drugo maso ima sekta Od Fellows, ki so tudi po celem svetu razširjeni. Pri njih maši (missa Adonaicida) se z bodalom predere prava črna posvečena hostija, če te ni, v ta namen posebno pripravljena .črna hostija". Največjo stopinjo človeške zlobnosti pa nahajamo pri Palladistih, ki so duša framasonstva. Albert Pike je določil 7 zakramentov, quorum IV. luxuria; za škapulirje jim je dal hudičeve talismane, ustanovil samostane za ženske, ki so se posvetile satanu. Določil je tudi razne hudičeve molitvice, litanije, kjer se kličejo najbolj znani hudiči in največji njegovi častilci, kot svetniki Palladije itd. Imajo tri maše : prokletstva, solnčna in bela. Zadnja je skoraj popolnoma posneta po sv. daritvi, le da je vse obrneno ua satana in se kliče Luciter mesto Boga. Res, Lucifer je lahko zadovoljen s svojimi častilci. Človek bi ne verjel, da je to mogoče, pa je vendar res. To je črna garda satanova, njegovi ljubljenci, ki delajo z vsemi zmožnostmi za njegovo kraljestvo. Satanova rudeča garda je že veliko večja in vsaj za sedaj ravno tako nevarna in ta je soci-jalizem. Oče modernega socijalizma Proudhon je izgovoril besede: »Bog je zlo." Socijalizem si je postavil v nalogo, preobrniti ves obstoječi red. Že ta misel je gotovo od hudobnega duha.. Komur je znana zagrizenost in divje sovraštvo socijalnih demokratov proti cerkvi, bo temu gotovo pritrdil. Precej razsvitljuje to razmero bivši protestantski pastor, ki piše o socijalistih v demokratičnem listu: Pravica pred vsem: „Ne bojte se hudiča, ker nobenemu ne stori nič hudega. Hudič je večen revolucijonar, vedno dvomeči, raziskajoči duh, mogočni stvarnik novega življenja. Mi socijalisti dobro poznamo hudiča. Socijalizem je iznajdba hudičeva, on pripravlja svoj dar za vse, ki mu hočejo služiti. Satan je duh prostega raziskovanja, ki bo stri staro zgravbo vere, v katero je imel Luther zaupanje. Luther se je prav dobro razumel s hudičem, pa le na skrivnem. Luther je mnogo učil po hudičevem na-vdihnjenju. — Hudiču bolj zaupamo, kakor Bogu, ker nam hitreje pomaga." Bes hudiču zaupajo, hudiča časte, za božjo ljubezen ne marajo. Satan si hoče na zemlji osnovati mogočno kraljestvo, kjer naj mu bi služili vsi narodi : similis ero Altissimo — jednak bom Najvišjemu. Časi protikristovi se bližajo. Politični pregled. V L j u bij an i, 11. aprila. Rimska, kurija in židovski liberalci. Neizmeren strah je vsled poraza liberalcev pri dunajskih mestnih volitvah prevzel židovsko-liberalno časopisje. Jedino upanje jim je sedaj še — rimska kurija, od katere pričakujejo, da bo obsodila te preklicane antisemite ter jim pokazala, kako silno pregrešno je da so pri volitvah glasovali proti židovsko-libe- najbolje, če se kar stegnemo tukaj po blazinjakih in udarno neizprosni usodi, ki ne prizanaša nobenemu, tndi bogovom ne. Kakor je pravil, tako smo storili. Zlekniti smo svoje ude, in kmalu je trden spanec legel na otrpla očesa." Hermes preneha in se zatopi v misli. Po kratkem odmoru globoko vzdihne in zopet začne: „Oh, da ne morem spati, kakor spijo drugi! Da moram ravno jaz imeti usodo, ki mi ne privošči počitka! Dokler smo mi vladali, nisem nikdar imel božjega miru. Vedno sem si moral natikati peruti ter tekati in letati semtertje. Pa še zdaj ga nimam toliko za-željenega miru. Oh, da ne morem spati! Malo podremam, potem pa se zopet zdramim in pogledam po svetu. Haron, ne moreš si misliti, kako se je svet izpre-menil!"-- Pri zadnjih besedah pa je reklo: „rsk", in Haron je ležal vznak v čolnu. Ker je priletel preveč na obod, se je čoln na drugi strani vzdignil in Haron se je prevrnil t strugo in nanj deli raipa-lega čolna. .Hermes! Hermes! podaj mi roko!" zakliče starec. In Hermes stopi dol, izkopa starca izpod desek, prime ga pod ramena in ga vzdigne na obrežje. Potem vtakne svojo desnico pod njegovo pazduho, io oba stopata proti Haronovi koči. (Konec sledi.) ralnim kandidatom. Ker ima pa „N. Fr. Presse" za nekaj časa dovolj kropiv za svoje laži iz Rima, prevzel je to nalogo „N. W. Tagblatt", ki ve natančno poročati iz Rima, da je .baje" stališče državnega tajnika Rampolle zelo omajeno, ker se „neki" preveč poteza za antisemite, .najbrže" da bode moral tudi z Dunaja papežev nuncij Agliardi, ker tudi vojske ne napove krščanskim socijalistom. Poleg tega objavlja .Tagblatt" z Rima poročilo, po katerem bo papež podal navodila vsem krščansko-socijalnim društvom ; ta se bodo morala pismeno zavezati, da se škofom popolno podvržejo, da prenehajo napadati katoličane, ki niso z njimi jednakih mislij glede so-cijalnega gibanja, da vlade ne napadajo, da se ska-žejo kot zvesto udane cesarju ter da pri agitaciji proti židom se izogibljejo vsake sile in vsakega izgreda. To poročilo že samo kaže, koliko je na njem resnice. Zanimivo je le to, da židovsko-liberalni listi hočejo najboljše poučeni biti o okrožnicah papeža Leona XIII. Švedsko. Vlada zahteva tri do štiri milijone izrednega kredita za nove topove, popravo monitorjev in utrjenega pristanišča v Tonsberzu. Dalje se zahteva četrt milijona kron za brezdimni smodnik in vojaško obleko. Neki list dostavlja temu poročilu, da so te vojne priprave z ozirom na prepir in nejedinost z Norvegijo velikega pomena. Španija. Po poročilih, ki s Kube dohajajo v Madrid, so vladni oddelki v mnogih krajih otepli vstaše ter usmrtili nekatere vstaške poveljnike. Stvar pa je gotovo ta, da vstaši po svoji navadi v manjših trumah napadajo kraljeve oddelke in jih tako hočejo razdeliti in oslabiti, ter se umikajo v svoja skrivališča. Španjcem gre trda in rešitve pričakujejo le od Martinez Camposa, ki jutri pride v Puertorico in na to v Havani prevzame vrhovno poveljmštvo. Spanjska vlada kupuje dvajset manjših ladij s topovi, da straži obrežje v nevarnejših krajih. V angleški zbornici je včeraj vlada predložila načrt zakona, ki določa strožjo kontrolo pri prodaji upijanljivih pijač. Vlada hoče omejiti, deloma prepovedati prodajo takih pijač. To pravico prepušča vlada lokalnim oblastvom, ako zahteva vsaj desetina občinskih volilcev. Ce dve tretjini volilcev zahteva prepoved kake licence, mora jo oblastvo izvršiti. Lto velja tudi glede prodaje upijanljivih pijač ob nedeljah. Za Irsko ta zakon ne bode imel veljave, ker hoče vlada Ircem prepustiti samodoločbo. Vladni zastopnik Harcourt je naglašal, da bode ta zakon omejil veliko socijalno zlo. Clarve in Gdrschen sta govorila proti predlogi, češ, da bode pospešela skrivno pijančevanje. Načrt zakona je obveljal v prvem branju. Cndno je, da vlada izjema Irsko, kjer je udomačeno najhujše pijančevanje. Dnevne novice. V Ljubljani, 11. aprila. (Vesela novica.) Radostnim srcem naznanjamo novico, da je družbi sv. Mohorja se letos nabralo, kolikor je zdaj znati, krog 71 tisoč udov. To je zopet sprelep napredek proti lanskemu letu; posebno nas veseli, da smo tudi na Koroškem zdatno napredovali. Za krasni vspeh se poleg božjega blagoslova zahvaljujemo dobrosrčnemu, za pouk dovzetnemu slovenskemu ljudstvu, pa njega gorečim gg. duhovnikom in zlasti gg. poverjenikom. Ganilo nas je slišati, kako so mnogi gospodje nedeljo za nedeljo z leče, o priložnostih pa tudi osebno gorko priporočevali družbo in vabili k pristopu, a marsikateri izmej njih so celo iz svojega žepa založili udnino takim udom, kateri so bili volje pristopiti, pa niso imeli s čim plačati. To je zlasti letos tem večjega pomena za Mohorjevo družbo, ker ljudje zavoljo obilnega snega in žametov v goratih krajih dostikrat niti v cerkev niso mogli, še manj pa na trg, da bi bilo kaj skupila — in denarja za udnino, ki jo bodo pozneje povrnili gg. posojevalcem. Ko ne bi bili naši poverjeniki tako požrtvovalni in vneti rodoljubje, naša družba bi davno ne Štela toliko udov, da se z njih Številom Slovenci res proslavljamo pred vsem unanjim svetom. Bodi za to vnovič hvala Bogu, zahvala vsem družbenim podpornikom in udom! Odbor. (Umiranje nog.) Starčki, katerim so danes prevzv. knezoškof umivali noge in jih pogostili v svoji palači, bili so letos ti-le: Pečnik Anton, Brezovica, 87 let. Torsija Janez, Ig, 84 let. Kramar Matija, Vrhnika, 78 let. Frigelj Peter, Železniki, 76 let. Gorjup Jože, Ljubljana, 74 let. Kopač Janez, Preska, 74 let. Urbinc Janez, Ljubljana, 71 let. Habič Matevž, Dob, 70 let. Gradišar Ježe, Ljubljana, 70 let. Dachs Janez, Ljubljana, 68 let. Merzlikar Gregor, Polhovgradec, 66 let. Snoj Stanislaj, Ljubljana, 64 let. Skupaj štejejo 881 let. (Državna podpora.) Po zakonu z dne 5. aprila t. 1. se pooblašča vlada, da razdeli 160.000 gld. revnim pokrajinam za živež, semena in krmo. Vse dotične prošnje so kolkovine proste. (Osebne vesti.) Deželni odbor kranjski je dr. Alfreda pl. Valento imenoval sekundarjem na porodniškem oddelku deželne bolnice. — Računski olicijal Anton C os ta je imenovan revidentom, azistent M. Roschnik oficijalom in praktikant H. Czernj azistentom pri računskem oddelku deželne vlade za Kranjsko. (Narodni nasprotniki Rajfajzenovih posojilnic.) Z ozirom na „Narodove" napade na Rajf. posojilnice dobili smo iz dežele tele vrstice: Naši domači nasprotniki na vse načine ovirajo organizacijo kmet-skega ljudstva. V svojih glasilih, zbirališčih itd. na vse možne in nemožne načine opisujejo škodljivi (!) vpliv novih posojilnic in že obetajo grozoviti denarni polom teh zadrug. Pri vsem tem natolcevanju jih vodi le brezmejna skrb za našega kmeta (kdo se ne smeje ?)! Da, da, boje se, pa le zato se boje za kmeta, ker se jim izvija iz rok, ker se hoče or-ganizovati in nič več njim hlapčevati. Rajfajznove posojilnice pa gotovo niso na tako slabih nogah, sicer bi se ne množile tako kakor se recimo na Nižje Avstrijskem. Tam je bilo koncem 1. 1888 16 Rajfajzenovih posojilnic, a že 1. 1894 jih je poslovalo 268 in poročilo deželnega odbora pravi, da z velikim vspehom omejujejo oderuštvo, zabranju-jejo razprodajo domačij, ki pomagajo rade v sili. Čuti ni, da bi bilo kaj izgube, ker dolžniki radi plačujejo obresti in pri posojilnicah se snujejo lahko tudi druge zadruge. In tako kakor na Nižje Avstrijskem bode tudi pri nas navzlic vsem javnim in zakotnim nasprotovanjem naše narodne stranke, ki je sprejela baje gospodarski program krščansko-soci-jalne stranke za svoj program! ? (Umivanje nog) v mariborski stolnici mora letos izostati radi bolezni prevzvišenega gospoda knezo-škofa. Vendar so se odločili 12 starčki, katerih skupna starost znaša 958 let, in bodo obdarovani z navadnimi darili. (Narodni dom v Celju.) Poroča se, da se je 8. t. m. blagoslovil temelj Narodnemu domu. V začetku te slovesnosti imel je č. g. opat Ogradi tej svečanosti jako primeren govor. Govornik pojasnjeval je, koliko zamorejo storiti združene moči, katerih nasledki se posebno pri tem zidanju kažejo. Izražal je nadalje željo, da postane Narodni dom dika celjskega mesta ter da vsestransko ustreza svojim blagodejnim namenom. Slednjič spodbujal je navzoče, naj ostanejo stanovitni pri delu. Za tem vršilo se je slovesno blagoslovljenje temelja z navadnimi obredi. Koncem slavnosti pozdravil je še ravnatelj posojilnice, dr. J. Sernec, navzoče. Z glasnimi .živio"-klici končala se je prelepa slavnost, katera bo ondotnim prebivalcem še dolgo ostala v spominu. (Iz Novega Mesta:) Dne 9. apr. po noči ob Vil je bil tukaj hud potres v treh sunkih. Sel je od severovzhoda proti jugozapadu; spremljalo ga je votlo podzemeljsko bobnenje. Do 2. ure po noči se je potres še nekaterekrati ponovil, a ne tako silno. Popoludne ob 21/* se je zopet lahno treslo. (Iz celovške škofije.) Razpisana je mestna župnija sv. Zija v Celovcu do dne 14. maja t. 1. — Misijon v Volšberku se je vršil ob zelo mnogobrojni udeležbi prav izdatno. — Starčki, katerim umivajo knezoškof na veliki četrtek v celovški stolnici noge, imajo vkup 975 let. Najstarejši ima 85, najmlajši 63 let. (Koroške novice.) Električno razsvetljavo misli nek podjetnik vpeljati v Beljaku, ugovarja pa ta-mošnji mestni odbor, katerega veže pogodba s tovarno za plin. — Nov vodovod dobč v Beljaku. — Domači umetnik gosp. Peter M a r k o v i <5, slikar v Rožekn je pod vodstvom gosp. prof. Pazdereka v Beljaku res izborno naslikal uzornega duhovnika-rodoljuba Lovro S e r a j n i k a, velezasluženega starosto koroške slovenske duhovščine, prošta itd. v Tinjah. Sliko je izpostavil v Beljaku in Celovcu, kjer jo je vse občudovalo. Gosp. Markovič je samouk in le želeti bi bilo, da bi našel kakega mec4na, da bi zamogel se izučiti tudi na kaki akademiji. — Letošnja zima je napravila zelo veliko škode po vrtovih in polju, kjer so miši ukončale zimsko žito. Tudi divjačina je precej trpela in samo v gozdih nadvojvode Ferdinanda je poginilo okoli 200 jelenov. (Domača umetnost) G. Kregar, pasar v Ljubljani je izdelal te dni dva bogato iuzelirana in z dragulji okrašena keliha, jednega za Bučko, drugega za neko božjepotno cerkev ua Štajerskem. (V tukajšnjo deželno bolnico) je bilo meseca sušca sprejetih 490 bolnikov, s preostalimi je bilo 287 ozdravljenih, 85 zboljšauih, 31 izpuščenih kot neozdravljivih in 23 oseb je umrlo. (Iz Notranjskega) dne 10. aprila. Cas prinese slučaj, da mora človek tudi vkljub dobri volji biti nevoljen. V tem položaju sem tudi jaz, ko na lastne oči vidim, še več pa slišim, koliko škodo ima poleg druzih krajev tudi naša notranjska sadjereja, pro-vzročeno od zajca prošlo zimo. Povod imel sem že zdavuo o tem pisati, a čakal sem sposobnejšega peresa, toda vse molči. Kaj je temu povod? Mogoče »uredniški koš", če pa to ne, je pa to, da slednji škodo pokriva, češ, čemu s tem na dan, saj je kmet sam kriv te škode; svetni „inteligenciu je pa ložje molčati nego po lastnih zobeh se biti. Vsega svetu tudi jaz povedati ne morem, omenjam le to, da je škoda v našem delu kranjske ogromna. Čuje se, da znaša nekaterih posestnikov nad 100 gl., popolno prost pa nobeden ni, če je imel le par repov. Prizadeti so goličavi kraji bolj od druzih, v krajih s „kraško burjo" trpelo je tudi obraščeno drevje; videl sem več dreves tri metre nad zemljo obeljene. Vprašanje, s koliko svoto se bode ta škoda plačala, je lahko rešiti z besedo —■ nič —. Dreves ni nikdo v vreče oblačil, postava pa to za naš kraj zahteva?! Sploh se bode tudi za odškodnino malo kdo oglasil, še celo naš g. poslanec Arko bode k škodi v svoji pravilno vrejeni in ograjeni drevesnici molčal. Prav! Kaj nam tedaj preostaja? Toliko časa vpiti, da se lovski zakon primerno za kmeta vredi. (Iz Prage,) 7. aprila. Hud udarec je zopet zadel češkega veterana dr. Riegerja. Umrla je namreč soproga njegovemu sinu Rohusu, profesorju na vseučilišču. Pokojnica je bila rojena Cevinkova, sestra vodje Cervinke, koji je imel za ženo Riegerjevo hčer. — Med vseučiliščnimi profesorji je pokosila smrt dr. Vladimirja Tomso. Leta 1859 se je udeležil laške vojne kot polkovni zdravnik. Za tem je postal profesor na Dunaju in od leta 1865 do 1883 je deloval v Kyjevu. Odtod se je preselil v Prago. Njegove zasluge so priznali Busi z več redovi in povišanjem v plemeniti stan. Naj počivata v miru. — Mesto Všerube se pogrezuje v zemljo. Sezidano je baje nad starimi rudnik-'. — Budejevicam je dal slovo socijalist Bartoš, preselivši se v Budimpešto. Ko se je hotela te dni za njim podati njegova žena in je svoje reči spravljala, se je naglo nekaj razletelo. Banjena žena se je izgovarjala, a zdravnik je dognal, da so rane provzročile železne črepinje. Lepa zapuščina. — Stavka tesarjev na narodopisnem razstavišču je že končana ali se vsaj za končano smatra. Bazven 20 delavcev so se vsi zopet dela poprijeli. Ako bodo ob razstavi ljudje začeli štrajkati, bode slaba. — Bogatini hočejo imeti svoje zabave. Ker ni več prostora za konjsko dirko tukaj, poiskali so si potrebni prostor v Karlovih Varih. Troški so pro-račuujeni na 150.000 gld. Svetovno znano mesto je pač pripravno za dobičkarje. (Dar.) Vč. g. J. Br . . c, veseleč se zmage dunajskih kristijauov, je daroval: Katol. delavskemu društvu 2 kroni, katol. društvu za delavke 2 kroni in dijaški kuhinji 2 kroni. Bog plačaj vrlemu dobrotniku 1 (Iz Brna,) 7. aprila. Volitev v Nitri na Slovaškem daje časopisom veliko tvarine. No, tega je tudi vredna ! Kapelan Borbuš je zdaj razpisal sto cekinov onemu, ki bo dokazal, da je pri volitvi ljudi podpihoval. Mož je bil zaprt radi tega, ker ni hotel 150 volilcev zapustiti. Ako se hoče mažarizem ohraniti po takih potih, bilo bi potreba za vse volilne okraje kakih 600.000 vojakov, ta „špas" bi pa veljal malenkost 20 milijonov. — Ko se je pripeljal presvitli cesar v Brno h krstu svojega pravnuka, čakal ga je kleče deček s pismom v roci. Cesar je pismo iz njegovih rok vzel in spravil. Sila ga je k temu prignala. Tako je ravnal cesar, kako pa ravnajo mnogokrat gospodje tovarnarji s svojimi zdela-nimi in sestradanimi delavci? (Mučenci za vero.) V pretočenem letu je bilo umorjenih ali mučenih radi sv. vere tri in osemdeset misijonarjev (med temi 24 francozov.) — Pri- bližno jednako jih umrje vsako leto za sv. vero. Koliko framasonov ali anglešuih misses je umrlo pri razširjanju svoje vere ? (Mrtvega) so našli dne 2. t. m. na gmajni za Malim Globocim 20letnega Igu. Sadarja. Pogrešali so ga že od 26. februvarija. Dne 25. februvarija je bil na semnju v Rodohovivasi z očetom, ki se je opil ter prenočil v Marinčivasi. Sin pa se vrne proti domu in, ker je bil tudi vinjen, skoraj gotovo zaide in zmrzne. (Anarhist lteclini), ki je ubil generalnega prok-matorja v Milanu, obsojen v dosmrtno ječo. Ko se je proglasila obsodba, je zaklical: „Živel anarhizem!" in ž njim je klical tudi del občinstva. Badi tega je izpraznila policija dvorano. Društva. (Rudeči križ.) Dne 1. t. m. vršil se je redni občni zbor gospejnega pomočnega družtva rudečega križa za Kranjsko, katerega je otvorila predsednica, gospa Colestma SchiflVr. K zboru prišel je tudi vojaški društveni svetovalec gospod c. in kr. štabni nadzornik Leopold Picker. O društvenem delovanju v preteklem 28. društvenem letu 1894 poročal je društveni tajnik g. Alojzij Merlak. Društvo deluje skupno z tukajšnim deželnim pomočnim društvom na to, da se bode v vojnem času otvorila bolnišna postaja za bolne iu ranjene vojake v Ljubljani. V to svrho pripravilo je društvo več potrebnih stvarij. Dalje je društvo izreklo, dajati hrano bolnim in ranjenim vojakom; kongregacija usmiljenih sester v Ljubljani pa bo skrbela za bolniško postrežbo. Društvo je štelo v minolem letu 3 častne in 166 rednih udov. Prejemki znašali so 2034 gld. 97 kr. — med tem so darila kranjske hranilnice z 300 gld., kranjskega deželnega zbora 50 gld, gospe Kosler-Souvanove 12 gld., dalje premoženje prejšne podružnice Bled-Radovljica 328 gld. 10 kr. Izdatki znašali so 1081 gld. 1 kr., med tem prispevek centralnemu zakladu 76 gld., za obvezila 161 gld. 76 kr., za podpore invalidom in njinih vdov 689 gld. 30 kr. in za upravne troške 153 gld, 45 kr. Koncem leta 1894 znašalo je premoženje 23.833 gld. 81 kr., vrednost magacinskega materijala pa 1609 gld. 15 kr. Društvo ima 5 podružnic in sicer v Krškem, Kamniku, Logatcu, Kočevju in Novem Mestu. Prve tri izkazale so stanje društvenikov in premoženja. Podružnica v Krškem ima 13 udov in 330 gld. premoženja, v Kamniku 24 udov in 77 gld. kr. 10 kr. premoženja in v Logatcu 84 udov in 211 gld. 65 kr. premoženja. Prispevke so dopo-slale podružnice v Krškem 15 gld., v Logatcu 32 gld. in Novem Mestu 25 gld. Delovanje podružnic je bilo pohvalno, sosebno taistih v Kamniku in Logatcu. Občni zbor odobril je tudi premembo pravil, katera se bodejo ob enem z letnim poročilom dru-štvenikom poslala. Pri premembi pravil oziralo se je posebno na podružnice, ker bodo odslej taiste morale tudi zastopane biti v odboru in pri občnem zboru gospejnega deželnega društva kakor tudi pri družbi-nem zboru na Dunaju. Konečno se je vsem podpornikom društvenih interesov najgorkejša zahvala izrekla.__ Narodno gospodarstvo. Zemljiščni-davčni kataster. (Spisal državni poslanec Pr. Povše.) (Dalje.) VI. Kakor sem že omenil, imela bo centralna komisija nalog pregledati in presojati v predlogih deželnih komisij in po § 21. bo centralna komisija imela pravico o slučajih dvomljivih podatkov in predlogov naročiti še novih nadaljnih pozvedb od dotičnih deželnih komisij. Ali bo pa centralni komisiji v to prevažno in težavno, odgovornosti polno delovanje zadostoval čas treh mesecev, je pač zelo dvomljivo. Omenjati mi preostaje še zaradi glavne svote zemljiščnega davka. Ta se je 1. 1881 za dobo 15 let odmeril na 37 '/» milijonov goldinarjev, torej velja le še letos ta svota, potem mora državni zbor skleniti za dobo nadaljnih 15 let vsakoletno skupno svoto zemljiščnega davka, katerega morajo zemljiščni posestniki vseh dežel prevzeti. Dokler ni dognana revizija, pa ni mogoče tega določiti. Revizija zemljiščno-davčnega katastra mora imeti za svoj smoter, da oskrbi finančni državni upravi resnično, dejanjskim prihodninskim razmeram zemljišč odgovarjajočo podlago, na kateri se ima davčno breme pravično in dejanskim prihodkom iz dotičnih zemljišč primeren davek odmeriti. Na podlagi revizije konečno izračunena glavna svota zemljišnega čistega prihodka ima se, ne oziraje se na skupno zemljišno davčno svoto iz nastav- kov za vsaki bonitetni razred posameznih kultur v klasifikacijskih okrajih določenih čistega prinosa sestaviti iu sešteti, skupna zemljišno davčna svota pa naj se ločeno od tega v drž. zboru z ozirom na dejanske, dandanes vladajoče žalostne razmere, kakeršne vladajo v kmetijstvu 6ploh — odmeri. Da imajo č. čitatelji nek pregled, kako se je pred 15 leti odmeril oziroma uravnal zemljišni davek po celi državi, oziroma po deželah in okrajih, podajemo sledeče številke — tabele, ki zamorejo podati kmetovalcu jasen pregled o tem. Vsled uravnave zemljiščnega katastra v 1. 1881. odmeril se je čisti katastralni prihodek na posamezne kulture in v posameznih deželah tako-le : I Kultura: Njive. 1. Cela država ima 18,483.985 oralov, za te čisti katastralni prinos 102 432.000 gld. (torej na oral 5 gld. 54 kr. čistega prinosa). 2. K r au j s k a : ima 256.112 orala, za te čisti katastralni prinos 1,240.949 gld. (torej na oral 4 gld. 85 kr. čistega prinosa). 3. Štajersko: ima 735.316 oralov, za te čisti katastralni prinos 4,446.075 gld. (na oral 6 gld. 05 kr. čistega prinost) 4. Koroško: ima 245.991 oralov, za te Čisti katastralni prinos 1,356.323 gld. (na oral 5 gld. 51 kr. čistega prinosa). 5. Primorsko: ima 176.609 oralov, za te čisti katastralni prinos 1,111.087 gld. (na oral 6 gld. 29 kr. čistega prinosa). 6. Tirolsko: ima 245 543 oralov, za te čisti katastralni prinos 1,651.555 gld. (na oral 6 gld. 73 kr. čistega prinosa). 7. Češko: ima 4,562.223 oralov, za te čisti katastralni prinos 33,914.738 gld. (na oral 7 gld. 43 kr. čistega prinosa). 8. M o r a t 8 k o : ima 2,115.741 oralov, za te čisti katastralni prinos 18,403.597 gld. (na oral 8 gld. 70 kr. čistega prinosa). 9. Galicija: ima 6,609.521 oralov, za te čisti katastralni prinos 16 838.479 gld. (na oral 2 gld. 55 kr. čistega prinosa). 10. Dalmacija: ima 238.000 oralov, za te čisti katastralni prinos 497 320 gld. (na oral 2 gld. 09 kr. čistega prinosa). II. Kultura: Travniki. 1. Cela država: ima 5,349.025 oralov, od teh čisti katastralni prinos 26,000.670 gld. (na oral 4 gld. 86 kr. 2. Kranjska: ima 297.499 oralov, od teh čisti katastralni prinos 750.435 gld. (na oral 2 gld. 52 kr.). 3. Štajersko: ima 463.935 oralov, od teh čisti katastralni prinos 2,907.649 gld. (na oral 6 gld. 27 kr.). 4. Koroško: ima 182.685 oralov, od teh čisti katastralni prinos 829.891 gld. (na oral 4 gld. 54 kr.). 5. Primorsko: ima 173.342 oralov, od teh čisti katastralni prinos 563.667 gld. (na oral 3 gld. 25 kr.). (Dalje sledi.) Telegrami. Trst, 10. aprila. Trgovinski minister ogledal si je danes poštno in brzojavno poslopje, več tovarn, skladišča in brodarnico „Stabilimento technico Triestino" ter izrazil popolno zadovoljnost. Trst, 11. aprila. Vesti italijanskih liberalnih listov iz Albone, ki poročajo o izgredih hrvatske stranke v Kršanu, so popolno neosnovane. Neresnično je, kar se poroča o izzivajočih agitacijah ondotne duhovščine. Hrvatski rodoljubi in vzlasti duhovni izvršujejo postavnim potom samo svoje državljanske pravice in dolžnosti. Tapoloza, 10. aprila. Danes dopoludne pričela se je volitev poslanca, katere se volilci jako obilno udeležujejo. Do ure oddalo se je za liberalnega kandidata državnega tajnika Vorosa 162 in za kandidata neodvisne revolucijsko stranke Košuta 124 glasov. Volilni izid bode šele pozno zvečer naznanjen. Tapoloza, 10. aprila. Pri današnji volitvi za državni zbor glasovalo je 911 gla- NaJboIJe priporočena za preskrbljenje vseh ▼ kurznem lista zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera TVien, I. Bezlrk, sov za liberalnega kandidata Vords-a in 1034 za Košut-a. Najbrže da bo Košut izvoljen. Tapoloza, 11. aprila. Pri včerajšnji volitvi za ogersko zbornico jo bil izvoljen Košat s 1103 glasovi proti 963 glasovom, katere je dobil liberalni kandidat. Vsled Košutove izvolitve je stališče vlade zelo omajano. Najbrže da bode kmalu zbornica razpuščena in da bodo razpisano nove volitve. Budimpešta, 11. aprila. Iz raznih krajev se poroča, da je povodenj zelo resna. V Zemunu je voda po ulicah poldrugi meter visoka. Dunav, Sava, Drina so se zopet dvignile. Več krajev je v vodi, sela ob Tisi so v nevarnosti. V Szegedinu je velika nevarnost. Ker se je podrl jez, je pod Čongro 20.000 oralov njiv in travnikov pod vodo. Povsod se trudijo, da bi ustavili povodenj. G-radeo, 11. aprila. Zjutraj se je podalo 36 oseb na pot v Friedrichsruhe čestitat Bismarcku. Z Gor. Štajerskega se jim jih je mnogo pridružilo. Košioe, 10. aprila. Škof dr. Jurij Schop-per je danes ob 8. uri umrl. Bruselj, 10. aprila. Senat je sprejel predlogo o statutu za občinske volitve s 56 proti 18 glasovi. Madrid, 10. aprila. Kakor se poroča iz Kube, umrl je znani mulatski vodja Qui-llereno. London, 10. aprila. Spodnja zbornica izvolila je vladnega kandidata Gully-ja s 285 proti 274 glasovi za govornika spodnje zbornice. Parnellei glasovali so z večino. Potem, ko se je Grully zahvalil, čestital mu je Harcourt; Barfour zatrjeval je Gully-ju, da ga bode podpirala tudi opozicija. Na to preložilo se je zborovanje do 22. t. m. Simonoseki, 10. aprila. Li - Hung-Tschang je popolnoma ozdravel ter se je danes osebno vdeležil pogajanj o miru. Shanghai, 10. aprila. Japonci so zaplenili parnik Jihsang, ki je hranil 220.000 pa-tronov, katere jo neka nemška tvrdka v Shanghai-u naložila. Lastnik ladije ni vedel, kako blago da ima. Umrli so: 9. aprila. Katarina Novak, kuharica, 64 let, Pred škofijo št. 8, polyneuritis V otroški bolnišnici: 9. aprila. Rndolf Komat, krojačev sin, 7 mesecev, jetika. Tujci. 9. aprila. Pri Slonu : Schusehny, Seitniger, Upring, Heumavr z Dunaja. — Krall, Marchesotti, Mazzueatto, Butterweck in pl. Pelzl iz Trsta. — Grof Schaffergotsoh iz Sežane. — Cittriiner, vitez Podlewsky iz Beljaka. — Csillagh iz Požege. — Zimmer iz Londona. — Boneelj iz Železnikov. — Kessler iz Krškega. — Grofinja Sermage iz Hofrain-a. — Miklavčie od Sv. Križa. — Zupan iz Št. Petra. — Seunik iz Pakraca. Pri Maliču: Hoch, Putzkailer, Winzl, Klug, Pekarek, Černolatac, Grabler, Mertens, Lowy z Dunaja. — Castellani iz Bregenca. — Boggat iz Brna. — Hellmann iz Iglave. — Arko iz Ribnice. — Voglei iz Maribora. — Morell iz Sigmunds-kron a. — Dorschell iz Gradca. Pri Juinem kolodvoru: Šare iz Šlezije. — Kunstek z Dolenjskega. — Setina iz Gradca. — Gregorig, Goljevšžek iz Gorice. — Dubrovič iz Novega Grada. — Kraunicky iz ČaBlave. Pri avstrijskem earu: Kalan iz Trbovelj. — Pehani iz Žužemberka. Tržne cene v Ljubljani dne 10. anrila. gl-1 kr. gl.lkr. Pšenica, m. st. . , 7 20 Špeh povojen, kgr. . — 64 Rež, „ . . . 6 — Surovo maslo, „ . — 90 Ječmen, „ . . . 6 50 Jajce, jedno . . . _ 2 Oves, „ . . . Ajda, „ . . . 6 30 Mleko, liter . . . _ 10 6 65 Goveje meso, kgr. _ 64 Proso, „ . . . 7 50 Telečje — 64 Koruza, „ . . . 8 — Svinjsko „ — 68 Krompir, „ . . . Leča, hktl. . . 3 20 Koštrunovo „ „ . _ 44 12 _ Piščanec . . . . _ 75 Grah...... 10 _ _ 25 Fižol, ., . . . Maslo, kgr. . . 11 _ Seno, 100 kgr. . . 2 14 _ 94 Slama, 100 „. . 1 96 Mast, „ . , ; Špeh svež, „ . . _ 66 Drva trda, 4 kub. m. 8 56 „ mehka. 4 „ „ 6 — Vremen*ko sporočilo. Cas opazovanja 10 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. a. iveč Stanje zrnkomora t ram 742'8 741-8 740'9 toplomera po Celzija Veter 1;2 16-0 9 0 si. svzh. si. jvzh. Vreme jasno it n Srednja temperatura 8-7 . za 0-3° pod normalom §5 -g s* 6 S o-oo Poslano. 235 3 1 V p o j a s n i 1 o taistemu tukajšnjemu konkurentu, ki po zašlih osebah me ob-rekuje in preti z javnostjo, da je moje pristno bavarsko črno pivo „Lopatar" (Spatenbriiu) naravnost od pivovarnarja Gabrijela Sedlmayer-ja (Brauerei zum Spaten) v Monakovem, kateri edini je tudi vari, naročeno in dobljeno bilo, in ne po ovirni poti z dunajske zaloge. Vabim torej slavno p. n. občinstvo še v bodoče na pristnega Sedlmayerjevega „L o p a t a r j a" vrček po 12 kr., na Koslerjevega marcnerja po 10 kr., kakor tudi na pristna vina liter po 24 in 32 kr., starega dolenjca po 40 kr., sladkega prosekarja po 48 kr., refoško, zeleniko in teranoa po 56 kr. ter ekstralinega marsalca po 80 kr. Velespoštovanjem Kranjska vinarna v Ljubljani, Slonove ulice 52. f mm ? iijlffi. Pri železniškem postajališču v Št. Vidu pri Zati-čini, tik okrajne ceste, odda se novozidana hiša z vsemi potrebnimi prostori takoj v najem. Odda se lahko tudi zraven ležeča njiva. — Več se zve pri Antonu Krašovic-u, posestniku v Št. Vidu na Dolenjskem. 228 3—2 zadnja cena K. Mlklaiic v Ljubljani, Špitalske ulice št. 5 222 2 naznaja, da je ravnokar prejel mnogo novega blaga za letna oblačila. Posebno priporoča prav lepo suh no (štof) in oajg za moške obleke itd. 160 10-9 Dobil je tudi posebno lepo in trpežno volnato blago za ženska oblačila. Prav lep oajg gladek in na kitice izdelan, dalje krasne svilnate rute najnovejše baže za velikonočne praznike. zadnja oena Ravnokar je izšla skladba: 231 3—1 Domu in ljubezni. Besede E. G a n g I - o v e. Za moški zbor in tenor -solo uglasbil Anton Nedvčd. Dobiva se pri skladatelju, Knežji dvoreo, II. nadstr. Cena: Partitura s 4 glasovi a 60 kr., posamezni glasovi a 5 kr. Vsako pomnoževanje je po postavi zabranjeno. :3000000000000c00c0000cxxxx200c Solnčniki krasne novosti v največji zalogi in najrazličnejše cene priporoča 232 7-2 L. Mikusch, tovarna soln^-nikov in dežnikov v Ljubljani, Mestni trg it. 15. iooocoooooooooooocooooooooc_ Hišnika išče podpisano vodstvo. Slovenskega jezika v govoru in pisavi zmožni prositelj biti mora trezen doslužen vojak, krojaškega ali pa čevljarskega rokodelstva, katerega žena je dobra perica. Prednost ima tisti, kateri nima otrok. Mezda znaša 10 gld. na mesec. Stanovanje prosto, istotako svečava ter kuhinjska in sobna kurjava. Kurjava za pranje životnega perila učencev proti določenem plačilu, mora si hišnik sam kupovati. Čas za zglašenje je do 4. maja, nastop službe pa do 17. maja t. I. določen. Vodstvo deželne kranjske vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Rudolfovem, dnž 7. aprila 1895. 223 2—2 Razprodaja knjig raznoterega obsežka. mej temi ,,Arohlv ftir Helmatskunde Kralns" mesto 16 gld., samo 1 gld. 50 kr.; Letopisi „Matice" po 15 kr. itd. Razprodaja je v Soteskinlh ulicah št. 10, II. nadstropje, 2. vrata. 209 6-5 £ m Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Sirup iz planinskih zelišč tudi ii, ilnčsi in imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld. Dobiva se pri 565 24 Ubaldu pl. Tmkoczy-ju, lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. S K Vizitniče priporoča 11. mmn—mi Krčmar, kateri bi prevzel poleg železnične postaje na dolenjski ležečo restavracijo na račun, se išče. Več pove upravništvo »Slovenca". 224 progi 3-2 Dunajska borza. Dn6 U. aprila. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 55 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 , 65 „ Avstrijska zlata renta 4 %......123 „ 60 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 , 35 , Ogerska zlata renta .......123 „ 60 „ Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 99 „ 40 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1103 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............404 „ 60 „ London vista...........122 „ 30 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 „ 67'„„ 20 mark............11 , 93 , 20 frankov (napoleondor)............9 „ 68 „ Italijanski bankovci........46 „ — „ C. kr. cekini......................5 73 „ Dne 10. aprila. državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4 % kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zcm.-kred.bankc4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . južne železnice 5% . dolenjskih železnic 4% 152 gld. — kr. 164 50 197 — 99 50 152 — 132 50 108 75 111 25 99 25 99 90 223 50 175 60 133 70 98 n 50 kr. Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 50 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 150 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........71 St. Gen6is srečke, 40 gld. ...... 72 Waldsteinove srečke, 20 gld......55 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 170 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000gl. st.v. 3655 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 580 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 111 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . — Montanska družba avstr. plan.....85 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 165 Papirnih rubljev 100........131 50 75 75 50 50 80 50 Saknp ln prodaja | vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. f Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju g najmanjšega dobitka K a 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjamična delniška družba „11 ERCIJ B« VfolIzeilB it. 10 Dunaj, RariahiMrasse 74 B. <1* Pojasnila Ufc v vseh gospodarskih in Dnančnihjttvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.