Ljubelj — Na Ljubelju, kjer je bila med vojno podružnica zloglasnega taborišča Mauthausen, je bilo v soboto tradicionalno srečanje nekdanjih političnih zapornikov, internirancev in izgnancev. Za hip je v njihovih mislih in v mislih Številnih mladih, ki so s svojo prisotnostjo izrazili spoštovanje do prestanega trpljenja, oživelo gorje in ponižanje tlačenih. (H. J.) — Foto: F.Perdan lo XXXII. Številka 44 "•»vitelji: občinske konference SZD Kranj. Radovljica, Škofja Loka I "t* — Izdaja Časopisno podjetje Mmij - Glavni urednik Igor Slavec 4f»vorni urednik Andrej Zalar JtASILO SOCI CNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kranj, torek, 12. 6. 197S Cena: 4 din I.im i/haja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od janu arja 1960 trikrat tedensko, od januarji« 1964 kot poltednik ob Kredah in sobotah od julija 1974 pa oh torkih in petkih ZA GORENJSKO ^iarja vodja odprave, se zahvaljuje za enkraten sprejem na Trgu revolucije v Kra-« obenem sporoča predsedniku Titu. da je naloga na gori opravljena. O njej bo zgodovina! Dragi predsednik Tito, sporočamo vam, da smo na Eve res tu začrtali novo smer in osvojili vrh, so s sprejema v Kranju sporočili člani VII. jugoslovanske himalajske odprave, ki jih je predsednik Tito odlikoval z redom zasluge za narod z zlato zvezdo — Odpravi plaketa mesta Kranja — Spontana sprejema na Brniku in v Kranju organizirana v poldrugem dnevu — Velika zmaga malega naroda, vznikla iz množičnega planinstva in vseh dosedanjih izkušenj v Himalaji Množično na Kališ če i^dicionalni pohod na Ka-kjer je bil 18. junija 1942 r*»ovljen Kokrški odred, bo P^t trajal tri dni: petek, so-7 »n nedeljo, to je 15., 16. in ranija. Odhor za proslavo Jjr»e borce Kokrškega od-■5 aktiviste, planince, tajske, prebivalce Gorenj-Predvsem pa mladino, da k, Pohoda udeleže v čim številu. J?*rtava bo v soboto, 16. ju-P>»b 10. uri pri domu Kokr-v*1 odreda na Kališču. Za * ki se bodo pohoda udele-k petič — letošnji pohod \*esti po vrsti — so pri- |^nie spominske značke. (Vda se to: na Kališče se pride z več strani: iz ora, Baslja, Goric in ka, iz Loma pri Tržiču, okoliške krajevne skup-bodo organizirale poho- * »voje krajevne skupno- Nepozaben sprejem) himalajske odprave Bitko dobili hrabri vojaki Najsrečnejši trenutek: srečanje s svojci, prijatelji, znanci Brnik, Kranj — Ko so žarometi Jatovega letala v petek ob pol devetih zvečer zarezali v temo nad brniško vzletno pristajalno stezo, je brniško letališče vzkipelo. Vzklikanje se je prelivalo z zvoki kranjske pihalne godbe in doseglo vrhunec, ko so na tla domovine drug za drugim stopali člani VII. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave, zmagovalci Everesta. ki so na njegovem pobočju začrtali novo in doslej najtežjo ter najdaljšo smer po zahodnem grebenu, v zgodovino alpinizma in himalaizma pa zapisali dogodek brez primerjave. Tudi v daljnji deželi je delček Jugoslavije! Zahodni greben se že imenuje po naši domovini, v snegu pa so marsikje še opazne stopinje naših fantov, v ledenih stenah so še klini in vrvi, v teh krajih pa je ostal delček vsakega od teh hrabrih mož, pogumnih in ponosnih. Štirje od njih so stali na vrhu Everesta. Z njimi so bili vsi člani odprave in vsi mi doma, ki smo hrepeneli, da bi uspel veliki met našega alpinizma. Z odpravo in z nami je tudi vodja šerp Ang Pu. Kot prvi svetovljan je prišel dvakrat na streho sveta, a je ob vrnitvi omahnil v surovo naravo svoje domovine. Vendar bo ostal junak med osvajalci Himalaje in Everesta. Ko je VII. odprava pred tremi meseci odhajala na pot, ii je predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič dejal: Nadaljevanje na 16. str. »Vi ste hrabri fantje in edini osvajalci iz tuje države, ki vas bodo v Nepalu veseli!« Resnično je bilo tako in resnične so bili Jugoslovani gostje med prijatelji te dežele. Tako je tudi dejal veleposlanik Nepala pri nas. ko je v Ljubljani sprejel udeležence naše 4 ves t, stkana v skupnem trolisti in Ueh nedkanje podružmee taborišča Maut- darpasmo^SiS v*en na Ljubljenu so se v soboto zbrali poli-zaporniki, interniranci in izgnanci iz zadnje voine - V soboto dopoldne sos. h*elju kier je od 1943. d« 1945 tala podružnica zloglasnega n. >bu leti fc*»ega tahori&ča Mauthause tekdanji politični zaporniki r*nci in izgnanci, da hi o tfne na prestano gorje. ..*ije. ki je že pred dolgimi dkionalno, je tudi tokrat * medobčinske zveza zdru-rO*cev NOV Gorenjske skupaj X*o$ko zvezo. Udeležili so se ga nekdanji zapornik in v interni izgnane) vseh n celo iz tujine. ii mladih, k. um trpljenj« koncev Sloje v veliko pa rpljenj« tuje. čeprav ga 'ih ni doce doživeli-1^ kier je nekoč stala po-f£/E«uthausna. nas prisi-lWv mi«'* vrnemo v tisti Nfti« Je "a «WHmU de,al srečaniu Stane Vrhovi \ Ujtab vMmu niso P»*a 81 vojne le ognja in upanja v zmago na rodnoosvobodilnega boja in vse ga pravičnega sveta. Prav poli tični zaporniki, interniranci izgnanci so prinesli velik delež boju za svobodo. Tudi v taborišču so kljub mučenjem, ponižanjem in budnim okupatorjevim stražarjem našli stik s partizani. Ne le naši ljudje; tudi tujci, posebno Francosi iz St. Marie aux Minesa, s katerimi so Tržičani že dolga leta pobrateni, so se na vse mogoče načine borili za svetle ideale pravice, bratstva in svobode. Niti po vojni njihova zavest, stkana v skupnem trpljenju, ni zamrla. Znana je prisega internirancev iz taborišč v vsej Evropi, da bodo za vedno ohranili spomine na mednarodno solidarnost in bratstvo in da se bodo borili za ureditev novega sveta, svobodnega in pravičnega za vse. Ven- pa smo danes, žal, na gorje in obljube skoraj pozabili. Vojne divjajo na vseh koncih sveta, ljudje trpijo kot so trpeli pred slabimi štirimi desetletji. Tudi v taboriščih,« je sklenil svoje misli Stane Vrhove in dodal, da se bomo Jugoslovani vedno borili za svobodo in bratstvo vseh narodov sveta. H. Jelovčan Spet v domovini! Zmagoslavno je dvignil roke vodja odprave Tone Skarja ob izstopu iz letala. Dolžnost je opravljena! Zmoglo jo je veliko moštvo, je dejal. To je reč od zmage na olimpiadi, to je junaško dejanje. . . DOGOVORIMO SE 5. STRAN: SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 20. junija, bodo seje zborov kranjske občinske skupščine. Nekaj pomembnih zadev je na dnevnem redu. Delegati bodo obravnavali poročilo 0 delu izvršnega sveta in upravnih organov skupščine, razpravljali o izhodiščih za ureditev družbenega sistema informiranja in obrambnih pripravah v občini ter krajevnih skupnostih, obravnavali predlog družbenega dogovora o informiranju v kranjski občini in predloge odlokov o zaščitenih kmetijah..o delovanju, organizaciji in poslovanju konjaške službe Zivinorejskoveterinarskega zavoda, o razmerjih med etažnimi lastniki in o javnih pogrebnih svečanostih. Govora bo o varstvu zakonitosti in ustavi, sti, predlagana pa je tudi izvolitev dveh članov republiškega družbenopolitičnega zbora in imenovanje delavcev na dolžnostih v samoupravnih interesnih skupnosti. 1 J NASLOV 2.STRAN TOREK, 12 JUHHJA 1! 1> Malo državnih odlikovanj v Sloveniji V Sloveniji državnih odli koran/ še nismo dovolj do sledno uveljavili kot obliko pomem bnega družbenega priznanja in spodbude. Po datki kažejo, da je med do bitmki odlikovanj nesoraz merno mnogo političnih iti upravnih delavcev, manj pa odlikovancev v gospodar stvu, kmetje in obrtniki pa sploh zelo redko dobijo taka priznanja. V delovnih organizacijah so največkrat odli kovanci direktorji in vodilni delavci, medtem ko delavci v neposredni proizvodnji le redkokdaj dobijo priznanja. V osmih občinah, med dru gim tudi v Tržičiu lani niso podelili niti enega odlikovanja, medtem ko so v 9 občinah, kjer živi 26 odstotkov Slovencev, razdelili kar 5H odstotkov vseh odlikovanj. Le malo stanovanj Zadnja tri leta gradnja stanovanj v Jugoslaviji zaostaja za načrti. Do leta 1980 je predvideno, da bi zgradili H20.000 stanovanj, od leta 1976 do leta 1978 pa je bilo dokončanih 433.000 stanovanj, to je 53 odstotkov vseh načrtovanih. V prvih mesecih letošnjega leta pa je opaziti pospešeno gradnjo stanovanj. Banke brez denarja V prvih dveh letošnjih mesecih je likvidnost jugoslovanskih bank krepko padla. Zmanjšalo se je število sred stev na žiro računih, posebno težavno pa je na Hrvaškem. Od 41 bank v Jugoslaviji, ki ne zagotavljajo minimalne likvidnosti, jih je na Hrvaškem devet, potrebujejo pa več kot polovico denarja, potrebnega za zagotovitev minimalne likvidnosti 41 jugoslovanskih bank. Manjša poraba bencina Po podatkih Petrola se je ob omejitvah vožnje občutno zmanjšala poraba goriv. Pet-rol je maja prodal poprečno za 20 odstotkov manj goriva kot v lanskem maju. Ponekod so prodali le za 14 odstotkov manj goriva, ponekod pa celo za 35 odstotkov manj goriva. Najbolj se je znižala poraba na novogori-škem območju, kar tudi pomeni, da je cena našega bencina manj zanimiva za kupce iz one strani meje. Pšenica slabo uspeva V Vojvodini ocenjujejo, da bo zaradi suše znatno nižji pridelek predvsem pšenice, ki le težko prenaša pomanjkanje vlage. Pšenici je začelo primanjkovati vlage prav v času, ko se začne zrnje polniti, v zorenju in v rasti. Pridelek bo tako kar za 24 odstotkov manjši kot v rekordnem letu 1977. Jugoslavija naj bi zaradi suše uvozila letos okoli 200.000 ton pšenice, vendar naj bi premislili, kajti na zalogi imamo vsaj še 60.000 ton moke. Najdražji industrijski izdelki Maja so se najbolj podra žili industrijski izdelki in sicer za 2 odstotka, prai toliko pa tudi izdelki čivi/ske mdu s trije. Skupni indeks življenj skih stroškov maja se je po podatkih zveznega zavoda za statistiko poveča/ v pri merjavi s prejšnjim mesecem za 1.6 odstotka. ..................J Dan prosvetnih delavcev - V dr,,ran, Iskre na l ai boru h je bi/ , sabatu rsnka/ctni dan prosvetnih delavcev kranjske občine, na katerega je /mudi tcfjua izobraževalna skupnost povabila prosvetne delavce iz vcgojnoi arsti<■-nth M vzgajnaizobraievalnih organizacij. Zanimiva vsebina /<■ srečanju da/ Frane Šetinc, sekretar predsedstva centra/nemi komiteja Z K Slovenije, ki /<■ prosvetnim delavcem spregovoril o zunanji politiki Jugoslnvi/e'ogibanju he uvrščenih m na splošno o zadnjih političnih dogodkih v svetu '// 11 - Fofo-F. Perdan Borbena pot Gorenjskega odreda Kmalu po okupaciji Jugoslavije riti tudi na Slovenskem »a poka le partizanske puške. Iz majhnih. sprva neorganiziranih skupin so nastajale čete in večje enote. Glavno poveljstvo slovenskih čet je snovalo obsežnejše akcije, zato je bilo potrebno usklajeno in načrtno delovanje vseh partizanskih enot. Poveljstvo je osnovalo grupo odredov, ki naj hi povezoval«' te enote med seboj. Za spomenike bodo skrbele krajevne skupnosti Skofja Loka — Na letošnjih letnih konferencah združenja zveze borcev je bilo veliko besed izrečenih o prenašanju revolucionarnih tradicij na mladino — proslave bodo odslej pripravljali skupaj z mladino in krajani — in o vzdrževanju spominskih obeležij. Tako bodo krajevne skupnosti letos skupaj s krajevnimi organizacijami združenja zveze borcev prevzele skrb za spomenike. Posebna komisija pri občinskem odboru združenja zveze borcev je že obiskala vse spominske objekte, dopolnila njihove karakteristike in dokumentacijo. Pripravila bo posebne albume, ki jih bo podelila vsem krajevnim skupnostim, borčevskim organizacijam in občinski skupščini, torej vsem, ki bodo odgovorni za vzdrževanje. Krajevne skupnosti pa bodo na osnovi sporazuma lahko odrejale pokrovitelje posameznih spominskih obeležij — društva, organizacije združenega dela, lovske družine in druge. M. V. KAMNIK Prvo grupo odredov so sestavljali gorenjski partizani, ki so jim poveljevali komandant -lože Gregorčič-Gorenje, politični komisar Lojze Keho-Stefan in drugi borci. Ti so 1. aprila 1942. leta dobili nalogo, da čimprej ustanove Gorenjski. Koki ški in Koroški odred. Prva dva so ustanovili med 10. in 28. junijem istega leta. Gorenjski odred je povezal borce prvega Cankarjevega bataljona, ki so ga osnovali že .">. avgusta 1941. leta. pa partizane z Mežaklie. Pokljuke in •Jelovice. Tako ie bilo določeno tudi področje delovanja Gorenjskega odreda. Borci Gorenjskega in Kokrškega odreda so opravljali številne pomembne in težke naloge Ker so le-te postajale vedno zahtevnejše in obsežnejše, število borcev pa ie zelo naraslo, sta oba odreda ustanavljala nove bataljone. Najpomembnejša akcija prvega bataljona Gorenjskega odreda ie prav gotovo požig mostu na cesti in železnici v Mostah pri Žirovnici v noči med 21». in 30, junijem 1942. leta. Močna sovražnikova ofenziva no tei in drugih pari ižanskih akcijah kljub mnogim žrtvam v obeh odredih ni uničila partizanstva na Gorenjskem. Gorenjski odred je po reorganizaciji Kokrškega odreda kot edina partizanska enota vse od januarja 1943. leta pa do avgusta 1944. deloval po vsej Gorenjski. Zaradi rasti in organizacijskega spreminjanja partizanske vojske se je tudi Gorenjski odred stalno spreminjal. Maja in junija 194.'}. leta je imel kar devet bataljonov. Julija 1943. leta so iz delov teh enot ustanovili Gorenjsko-Prešernovo brigado, avgusta 1944. leta pa Kokrški odred, ki ie deloval na levem bregu Save. Gorenjski odred je vzgojil mnogo pomembnih osebnosti naše narodnoosvobodilne vojske. V sredo, I J, junija, oh 16.30 se bodo sestali delegati družbenopolitičnega zbora obcinsjke skuftčine in izvedli nadomestne volitve dveh delegatov v družl>enopolitični zbor skupščine SR Slovenije. V sredo. 13. junija, ob 17. uri se bodo sestali delegati občinske konference SZDL in razpravljali ter sprejeli poslovnik dela. finančni načrt in program dela ter izvolili člane predsedstva. KRANJ V četrtek. 7. junija, ie bila v Kranju 34. seja komiteja občinske konference ZKS Kranj. Na seji so člani komiteja kritično spregovorili o problematiki vpisa v srednje šole. o predlogu družbenega dogovora o informiranju v kranjski občini in o poteku javnih razprav o preobrazbi družlienoekonoinskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, -ik RADOVLJICA Za ponedeljek. II. junija, je bila sklicana redna seja izvršnega sveta skupščine občine Radovljica. Za sejo so predlagali naslednji dnevni red: poročilo o realizaciji proračunskih prihodkov in dohodkov za obdobje januar—maj 1979. informacijo o težavah pri oskrbi s premogom, poročilo o zaključkih s posveta o sanaciji blejskega jezera ter finančno zadeve. V četrtek. 14. junija, bo ob 19. uri v prostorih občinskega sindikalnega sveta Radovljica seja komisije za pripravo in sprejem samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih življenjskih in kulturnih pogojev pri zaposlovanju delavcev v občini Radovljica. Na seji bodo sprejeli program dela komisije in obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma I). S ŠK. LOKA V ponedeljek. J L uiinia. *u delegati temeljne lelesnokulUirm skupnosti med drugim i-.i/.prav I iuli o Ustanovit v j delovne organizacije »Spori m rokre.K na- \ ustanavIianm in o (lejaviHisli odlmrii za i/grad-II ji i rekreacijsko turističnega i entra Soriški planina - Si a 11 vrh Danes ,,b 7 mi ->«■ je začela neju izvršnega sveta N.i dnevnem udu je med drugim predlo« /aklničkov posvet« i kmetijski problematiki » občim m poiočiio n izvajanju prngraiuin * pad pokroviteljstvom Ljubljanske banki' peto srečanje težjih tnvulidiH renjske. Srečanja se je udeležilo blizu dvesto težjih invalidov i: vsrh t. gorenjskih občin, ki so posebno prisrčno zaploskali folklorni »kupim K'<; vankc. kvintetu bartov Zupan, učencem tržiške glasbene šole m članom M dinskega gledališča iz Tržiča. Pokrarnlja/i so sevetla tudi o svojih težami o uveljavljanju invalidov v združenem delu in delegatskem od/očan/u. hej pa še o vsebini letošnjega gesla dneva invalidov Preprečujmo invalid (H. J.) - Fato: F. Perdan Zaščita prebivalstvi Ob letošnjem sejmu opreme in sredstev civi zaščite je zvezni sekretariat za ljudsko obrai priredil v Kranju dvodnevni seminar o organizi-ranju radiološke, biološke in kmetijske zaščite Kranj — Strokovni seminarji so stalna spremljajoča aktivnost sejmov opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju. Letošnji seminar, ki ie bil 5. in 6. junija, udeležilo pa se ga ie okrog 760 delavcev iz 230 jugoslovanskih občin, so posvetili posebnemu področju aktivnosti civilne zaščite, organiziranju radiološke, biološke in kemijske zaščite v družbenopolitičnih skupnostih. Kot je v pogovoru ob koncu seminarja povedal svetnik za civilno zaščito v zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo Vlastimir Lakič. je to pomembno izobraževalno obliko obrambnega in zaSčitnega usposabljanja sestavljalo več predavani. Predavatelji, jugoslovanski strokovnjaki s področja civilne zaščite, so delavce iz temeljnih organizacij, krajevnih skupnosti, občin in republik, ki se ukvarjajo z vprašanji radiološke, biološke in kemijske zaščite, seznanili z organizacijo in pripravo RKB zaščite ter izdelavo ustreznih načrtov v vseh okoljih. Predavali so jim tudi u opremljanju in usposabljanju delovnih ljudi in občanov za osebno in kolektivno RBK zaščito, usposabljanju RBK enot civilne zaščite, nuklearni, biolo ški in kemijski kontroli ozemlja m nalogah enot civilne zaščite pri tem. pripravah s|»ecializiranih organizacij in služb /a naloge RKB zaščite ter vlogi komunalnih organizacij pri dekontaminaciji ljudi iu materialnih dobi in Ko je govoril " ti na prireditev, ki nudi tako teantj ne kot praktične oblike USpngaibl nia na tem področni, vendar pa v bodoče še bolj kot doslej *r. : m zagotavljati boljše možnosti za ni kup oziroma hitrejšo dobavo potre! ne opreme in sredstev civilne zi ščite.« ; , „ (Slovesnost na Komendski Dobravi Američani počastili spomin na padle tovariše partizanski bolnici na Komendski Dobravi -) tragičnem dogodku pred 35 leti je spregovoril hnde Vode-Sergej - Odslej 11. junija komenški krajevni praznik lomendska Dobrava - \ soho- I iuniia. s«> se pri spominskem ^irfiu na prostoru nekdanje parti-*4e bolnice na Komendski I)o-*i zbrali Številni Komenčani ter Niri padlih in počastili spomin na apfni dogodek pred 35 leti. 11. ju-« 1944 so Nemci napadli bolnico. Umsko mučili in ubili bolniško «bje - posebej vodjo bolnn-e ttineta Za.it a iz Mengša - m We. ki so se tedaj zdravili v taliri, ki io ie skrival težko prc-^Am gozd. Spominske slovesnosti * udeležile tudi enote civilne za-pNe in teritorialne obrambe ter čla »komenskega gasilskega društva, k. * pred tem v Komendi uspešno iz- vajo. . Spomin na tragični dogodek je *ida Nande Vpde-Sergej udeležil narodnoosvobodilne borbe in M^dnik kamniške občinske kon-socialistične zveze. Spiego-je o pomenu oborožene vstaje okupatorju na-Slovenskem. po-,a Gorenjskem, kjer je upor ttel na ozemlju/ki ni-bil temveč so ga Nemci vključili v tako imenovani Tretji raili. V nadaljevanju je dejal: »Tudi naš komendski predel je bil ž«- od vsega začetka zelo aktiven in vključen v odpor, zato tudi ni slučajno, da smo danes zbrani na t eni mestu in se spominjamo dogodkov pretekle dobe. še posebno pa tragičnih dogodkov pred 35 leti. Brezobzirnost nemškega nacizma, kar je prevzaprav tipično za vsak fašizem, tudi sedanji neofašistični, je bila prisotna tudi pri pokolu v tej bolnici. Nečloveško ravnanje z ranjenci in bolniškim osebjem, še posebno z zdravnikom, je proti vsem človeškim načelom in tudi mednarodnim dogovorom, ki so ga podpisale vse države. Marsikdo se sprašuje, zakaj je bila na tem mestu zgrajena partizanska bolnica, saj ie to skoraj v neposredni bližini sovražnih postojank in ni čudno, če je bila zaradi tega izdana. Komendski rajon, ki je segal od Cerkeli do Smarce in do Vodic, je bil izredno aktiven. Gibanje osvobodilne fronte se je hitro razširilo in zajelo večino prebivalstva. Se posebno v letih 1943 in 1944 so bili odbori osvobodilne fron- ie nesreča zelo pretresla. Se posebno ■ . ki sw„ bili tokrat ne ten itu t> w I m .(, ft . , ^ „ V je bilo žal, ker smo s tem "<\'"'sfi sn(minski slovesnoti na prostoru ^izgubili izredno priprav na 1 . ,j 24. junija. - V*ov, k. bo vn«J^ , * S^T, Meo sedmimi gorenjsk--na J» potoku. M«1 . t l970 podelile nm > občinami. «i *»« Hi,t jvistov, „ Wil zboru dn.gH trt hi »H . Železni ima ob 60-letnici KPJ in SKOJ poudarek na vlogi mladine v aktivistič-nem delu. V kamniški občini bo namreč letos še ena pomembna slovesnost. Ob 40-letnici pete konference SKOJ na Mali planini bo tam avgusta osrednja mladinska proslava t*. temj. Gorenjski ak vi C Effjnar? Soški občini t* ?e,eznlJk katerem se je obliko-« Jj zbor. na kau^re BJ.ecanja, ka ^ ^vsebina m ^nj" o ft »*• >eza ima se o^nes. „recanja akti--b- VTso vsakoletna srečan. Sov postala nekaj, kar n*j Vefeli in vsakič prm KamnI. 3 £ ^°^eoi> Te ^pravili prvo H 8^^*^ pokrajinskega od-i Jovno Mrdanje p> . ^ Q N nalno. d V k, naj b. posta t ran h Vsakoletni ^-/^Ve srečanje ' P°menl idelavfi. priznanje za " bili vk učeni' v narodno ki so bili vk j j() sinno Za- ohodilno _[J v aktivističnem 4W. ki so de Wv e •Janju v okviru osv { lvvolu- Atuirnih tradinj. ,r družbeno Nj na sedanjo «tr"kJUsr"dbuia /.biotičnih d*laVteVnolitičm zgodovini Kamničani so se na zbor aktivistov pripravljali že od decembra lani. Dokončni program je bil oblikovan pred mesecem dni. Tako je že znano, da bo slavnostni govornik na srečanju Albin Vengust, predsednik izvršnega sveta mesta Ljubljana. Zanimivo je seveda vprašanje, zakaj je bil za kraj srečanja izbran Rudnik. Predlagal ga je svet za ohranjevanje revolucionarnih tradicij pri socialistčni zvezi. Vasica z desetimi hišami na obronku gozdov blizu večjih središč je bila stičišče kurirskih se ie se.*tal Vojni komite, bila bolnišnica Triglav, v jsraievi opekarni je bila leta 1943 prva tiskarna na Gorenjskem. Partizanski Rudnik je dal veliko. 22 ljudi iz desetih hiš je šlo v partizane, vas so Nemci požgali. Na koncu vasi so bili bunkerji, ki so jih Nemci januarja 1945 napadli in med padlimi partizani ie bilo tudi okrožno vodstvo. Po spontani želji lanskega zbora aktivistov v Kranju bo na letošnjem srečanju podelila domicil zboru gorenjskih aktivistov tudi občina Ljubiiana-Siška. Tudi območje te občine ie bilo med vojno vključeno v pokrajinski odbor osvobodilne fronte za 'Gorenjsko, saj je okupator postavil mejo pri Šentvidu. M. VoliČjak poti. Tu blizu jt S raje v i te postavljeni v večini krajev m ^o predstavljali pravo ljudsko oblast sredi okupatorjevega ozemlja. Ko-mendska Dobrava ie bila \ telil času važno središče, kier >o bili dalj časa sedeži raznih odborov pa tudi vojaških enot. Takšno večanje osvobodilne borbe je zahtevalo tudi Večjo skrb za ranjence. To ie narekovalo gradnjo partizanskih bolnic, ki naj bi bile na zelo prikritem kraju, pa vendarle lažje dostopne. Ta kraj. kjer sedaj stojimo, je bil v t istem času zelo gosto zaraščen, skoraj neprehoden in bi ga po naključju ne mogli odkriti. Le izdajale« je lahko pokazal pot do teh zaklonišč.« Ob koncil je tovariš Vode poudaril pomen enotnosti in stalne pripravljenosti na vsesplošni odpor, ki sloni na izkušnjah narodnoosvobodilne vojne. Da so v Komendi na tem področju veliko naredili, je povedal pogled na enote civilne zaščite in splošnega ljudskega odpora ter komenškega gasilskega društva, ki so se zbrale na spominski slovesnosti. Komenčani so v soboto položili vence k vsem spominskim obeležjem narodnoosvobodilne borbe v krajevni skupnosti. Pohvaliti je treba zelo delavne mladince in mladinke, ki so lani uredili dostop do partizanske bolnice na Komendski Dobravi in opremili prostor z napisi. Letos so se krajani odločili, da bodo odslej 11. junija v spomin na tragični dogodek praznovali krajevni praznik. M. Volčiak Dom pri spomeniku v Dražgošah Spomenik v Dražgošah sleherni dan obišče veliko obiskovalcev. Lani so jih našteli več kot 15.000. Zato se vse bojj kaže potreba po objektu, ki bi jim nudil usluge. Na predlog občinskega in medobčinskega odbora /.druženja zveze borcev je bil lani na regijskem posvetu na Vodiški planini sprejet sklep, da se pri spomeniku postavi brunarica. Jelovica iz Škofje Loke, ki je pokrovitelj spomenika v Dražgošah — vsako leto nameni za vzdrževanje 50.000 dinarjev — je že začela z deli, ki bodo predvidoma končana 20. junija letos. Medtem se je sestal domicilni odbor Cankarjevega bataljona in predlagal, da bi se objekt imenoval Dom Cankarjevega bataljona. Tako ga bodo slovesno odprli in poimenovali 22. julija, na Dan vstaje slovenskega naroda. V domu bo Loški muzej uredil posebno sobo, v kateri bodo razstavljeni eksponati dražgoške bitke. Občinski odbor združenja zveze borcev se je obrnil na Iskro, ki naj bi prispevala zvočnike in ojačevalce, in na RTV Ljubljana, ki naj bi posnela pričevanja še Živečih borcev dražgoške bitke ter jih prevedla tudi na tuje jezike. Sredstva za gradnjo doma v višini 2,280.000 dinarjev so zbrale gorenjske občine, prostovoljne prispevke so dale nekatere škofjeloške organizacije združenega dela. Tako je Alples iz Železnikov prispeval pohištvo za opremo doma. M. V. Vkl j u č e vanj e sindikatov v krajevno skupnost Ziri — Na podlagi sklepa republiškega sveta za delovanje delavcev pri uveljavljanju delegatskega in komunalnega sistema potekajo od srede maja do srede junija v nekaterih krajevnih skupnostih razgovori o vključevanju zveze sindikatov v krajevno skupnost. Eden takih je bil tudi v torek, 5. junija, v Zireh. Bistveni sta bili dve ugotovitvi. V krajevnih skupnostih, ki imajo več temeljnih organizacij združenega dela, so torej gospodarsko močne, je oblik sodelovanja veliko. Zato ne gre, da bi oblikovali nove. Prav za Žiri je značilno tesno povezovanje krajevne skupnosti s temeljnimi organizacijami združenega dela, ki je dalo že veliko uspehov. Drugače pa je v krajevnih skupnostih, predvsem tistih v hribovitih predelih, ki nimajo temeljnih organizacij združenega dela, ljudje pa se vozijo na delo izven krajevne skupnosti. Tu je običajno manj razumevanja za potrebe krajanov. Zato bo vloga sindikatov predvsem v tem. da bodo tudi ti kraji deležni večje pozornosti temeljnih organizacij združenega dela. M. V. Ob praznovanju krajevnega prazniku Vodic, Bukovice in Sinkovegu turna so v l7tiku odkrili osrednji spomenik revolucije v teh krajih, ki ga je izdelal ki-par Peter Jovanovič — Foto: F. Perdan Praznik pod Šmarno goro Obelisk Petra Jovanoviča v Utiku pri Vodicah in spominsko obeležje v Vesci bosta trajno pričala o odporu v krajevnih skupnostih Bukovica-Šin-kov turn in Vodice, o uspešnem preboju Gorenjskega odreda iz obroča ter osvobojenem ozemlju na Selu Utik pri Vodicah — Krajevni skupnosti Bukovica-Šinkov turn in Vodice sta izbrali 13. junij za svoj praznik. Tega dne leta 1944 je Gorenjskemu odredu, ki je s pomembno vojaško in politično nalogo prišel na prag Ljubljane, ustvaril osvobojeno ozemlje, spodbudil ljudi teh krajev k odporu in vznemirjal okupatorje in njegove pomagače, uspel skoraj nemogoč preboj brez žrtve iz dvojnega sovražnikovega obroča. To je bil rezultat modre vojaške taktike vodstva odreda, ki se je umaknil v varno zavetje gozdov ob Savi. Pretekli teden je bil v teh vaseh med Kranjem in Ljubljano praznično. Vrstile so se športne prireditvi', najslovesnejše pa je bilo v soboto. 9. junija. Ob treh popoldne so na prireditvi ob družbenem domu v Utiku nad Vodicami, ki je bila obenem tudi proslavitev jubileja partije. 55. obletnice Društva kmečkih fantov in deklet in 35. obletnici preboja Gorenjskega odreda in osvobojenega ozemlja, odkrili lesen Jovanovičev obelisk, visok nad 7 metrov, ki bo osrednji spomenik revolucije v teh krajih. Odkrili so ga Meta Sršen, predstavnik Društva kmečkih fantov in deklet, ki je bilo pred vojno"" srž revolucionarnega in domoljubnega vrenja, Anton Kosec, predstavnik krajevne borčevske organizacije, in Lado Jež ter Vilma Vrtačnik. člana osnovne organizacije ZSMS. Ob spomeniku stoji tudi na skalo vzidano obeležje. Govornika sta bila predsednik krajevne konference SZDL Maks Znidar in sekretar komiteja ZKS Ljubljana-Siška Franc Hribar. V imenu krajanov je spomenik sprejel v varstvo predsednik sveta KS Ivo Jež. Sledilo je slavje in odkritje obeležja v Vesci, kjer se je iz obroča prebil Gorenjski odred, nato pa še odkritje spominske plošče par- tizanu Dušanu Otoničarju-Samu na Selu, kjer je bilo tudi partizansko slavje. Odkrila sta jih Ljubo Kržiš-nik in Štefan Urbane. Izjemni kulturni program so pripravili ob praznovanju. Sodelovala je vodiška pihalna godba, recitator j i, pionirski pevski zbor osnovnih šol Utik in Vodice, mladinski pevski zbor OS Vodice, mešani pevski zbor Jakob Aljaž iz Vodič, moški pevski zbor ZB NOV iz Ljubljane, igrale« Polde Bibič, skladatelj Janez Kuhar in KUD iz Pirnič. J. Košnjek Predsednik KK SZDL Maks Znidar je orisal revolucionarno gibanje v teh krajih in še posebej opozori/ na preboj Gorenjskega odreda in pomen Društva kmečkih fantov in de klet b) c) d) e) n Komisija za delovna razmerja pri Vzgojno varstvenem zavodu Skofja Loka razpisuje naslednja prosta dela in naloge a) 3 SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom 1 SERVIRKE hrane za nedoločen čas s polnim delovnim časom 1 PERICE likarice za nedoločen čas s polnim delovnim časom 1 KUHARICE za polni delovni čas — za nedoločen čas 2 KUHARSKI POMOČNICI 1 MEDICINSKE SESTRE pediatrične smeri za polni delovni čas za določen čas Pogoji: a) nekvalificirana delavka, ki ima smisel za delo in čistoč«), poskusna doba 1 mesec; b) nekvalificirana delavka, ki ima veselje do dela v kuhinji iti ima smisel za red in čistočo, poskusna doba 1 mesec; «) nekvalificirana delavka, poskusno delo 1 mesec; d) kvalificirana kuharica ali priučena kuharica, 5 let delovnih izkušenj, poskusna doba 1 mesec; e) polkvalifi« irana ali priučena kuharica, ki ima smisel za pripravo hrane in čistočo, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec; f) končana slednja medicinska šola pediatrične smeri, po dveh letih delovnih izkušeni mora opraviti strokovni izpit, poskusna doba 1 mesec. Prijave sprejema 15 dni po objavi razpisa Komisija za delovna razmerja pri Vzgojnovarstvenem zavodu Škofja Loka. Kandidati bodo o sprejemu obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. O L, A S 4. STRAN TOBtK, 12, JUMUA 197! Ponovile so se pomanjkljivosti prejšnjih let Kranj — Kaj je poka/al letošnji predvpis v srednje šole: pretirane želje po vpisu na ekonomsko in administrativno šolo tet gimnazijo in premalo zanimanja za gumarsko šolo. poklicne šole in tekstilno šolo! Ali so šolske zmogljivosti sploh pravilno naravnane na dejanske potrebe kranjskega in gorenjskega gospodarstva ter združenega dela'.' Kaj so napravili pedagoški delavci za usmeritev učencev na ustrezne srednje šole in odgovarjajoče poklic 'e? Ta in druga vprašanja so hila obravnavana na.zadnji seii komiteja OK ZKS Kranj v četrtek. 7. junija Odgovori nanje so bili jasni, nedvoumni in izredno kritični. Splošna ugotovitev komiteja je bila. da niti Zavod ž*a šolstvo, ne Izobraževalna skupnost in ne Zavod za zaposlovanje nišo zadovoljivo opravili svojih nalog, kar zadeva usmerjeno izobraževanje. Iz pregleda pred vpisa je razviden širok razkorak med željami učencev (staršev) ter zmogljivostmi posameznih šol in potreb združenega dela. Gimnazija. Ekonomska srednja šola. Administrativna šola ter rpravno-administrativna šola imajo močan presežek interesnem v za vpis nad svojimi zmogljivostmi (odkloniti bodo morali kar 155 kandida-tov), vse druge tehnične in poklicne šole pa imajo velik primanjkljaj učencev glede na svoje zmogljivosti. Prosta mesta so predvsem v Iskrini Poklicni šoli za poklice finomehanik. TK mehanik, orodjar (50 prostih mest), na Poklicni šoli v Kranju za iste poklice in še strugarje ter ključavničarje (70 prostih mest), v Mlekarskem šolskem centru prek 50 prostih mest, v Šolskem centru za blagovni promet prek 60 in v Izobraževalnem centru Sava prek 40 prostih mest za gumarje. Tehnična tekstilna šola in Poklicna tekstilna šola pa sta poseben primer, ki je potreben podrobne pozornosti, saj zmogljivosti (360 učencev) možnega vpisa verjetno močno presegajo »e samo želje mladine (prijavljenih je 146 učencev) po šolanju na teh šolah, temveč tudi najbolj optimistične potrebe združenega dela! Takoj se je pojavilo dvoje dodatnih vprašani: zakaj take šole ne ukinejo nekaterih smeri šolanja ali zmanjšajo svoje učne zmogljivosti, če zanje ni ne zanimanja in ne potreb in zakaj ne večamo zmogljivosti tam in za tiste poklice in smeri šolanja, za katere so potrebe in interes? Kajti naši mladini moramo omogočiti šolanje za take poklice, v katerih bodo lahko uresničili svoje želje in ambicije, v katerih bodo srečni in zadovoljni naši mladi ljudje in da bodo lahko našli delo doma. v Kranju. In še nekaj je treba povedati, da je vsak poklic, ki ne terja visokih fizičnih sposobnosti primeren tudi za ženske. Torej ni nujno, da dekleta po končani osemletki silijo izključno v administrativne poklice in v gimnazijo. (Za absolventke te slednje šole kažejo podatki, da le polovica teh deklet kasneje tudi dokonča neko višjo ali visoko šolo. oz, fakulteto, da pa druga polovica ostane brez pravega poklica! I Ko ie komite \ sa ta vprašanja na čenial in obravnaval, je ugotovil poleg drugih tudi veliko pomanjkljivost v prosvet ličnost i staršev ter v površnem odnosu nekaterega dela prosvetnih delavcev do zgodnjega pripravljanja (usmerjanja, vodenja in vzgajanja) mladega človeka za bodočo poklicno usmeritev, kot tudi do prosvetljevan ja staršev. Le-1 i prepogosto na silo uveljavljajo svojo voljo in silijo otroke na šole mimo želje in sposobnosti otroka in interesa skupnosti, samo da potešijo svojo bolestno ambicioznost ter »ugled« v sredini, v kateri živijo. Zato so pri takih »posiljenih« otrocih učni uspehi slabši, kot bi lahko bili. In še nekaj: taki otroci nehote zavezmajo kapacitete in onemogočajo šolanje tistim, ki bi z veseljem obiskovali šolo in se učili. Komite je mišljenja, da je v naši sredini nujno potrebno prevrednotiti poklicno delo, da je treba tehnične in še posebej deficitarne poklice bolje nagrajevati, da ie potrebno z ustrezno propagando preusmeriti žensko mladino za šolanje tudi na tehniških šolah, in ne nazadnje, da ie nujno potrebna politična akcija za večji družbeni ugled posameznih poklicev. Predvpis na srednje šole v kranjski občini pa na drugi strani kaže tudi siceršnji kaj kratkovidni odnos Kranja in občanov te občine do šolanja svojih otrok za potrebe kranjskega gospodarstva, kot da se ne zavedamo izrednega in življenjskega pomena kranjske industrije in njenega napredka za ves naš nadaljnji razvoj, za zaposlitev naslednje in kasnejših generacij, za naše sedanje in bodoče zadovoljstvo, blagostanje in srečo! Kako naj napredujemo brez strokovnjakov, brez tudi ženskih strokovnjakov, raziskovalcev, konstruktorjev, orodjarjev, ključavničarjev, elekt ličarjev, strugar je v. projektantov Administracija ne gradi in ne ustvarja! Ce pa naše šole in usmeritev šol tako razumemo, potem inla v tej usmeritvi svoje pravo in čvrsto me sto tudi gimnazija, vendar pravilno usmerjena gimnazija na zadovolji tev potreb združenega dela. Zato pri taki usmeritvi gimnazije združeno delo ne bi smelo stati ob strani, temveč se mora aktivno in dejavno vključiti v njeno preobrazbo. Da bi se kolikor največ mogoče odpravile težave letošnjega vpisa v srednje šole. komite naroča Zavodu za šolstvo. Izobraževalni skupnosti in Zavodu za zaposlovanje, da takoj preučijo, kje in na kakšen način je možno do začetka letošnjega šolskega leta odpreti nove oddelke na tistih šolah, za katere vladata tako splošni kot posamični interes, ter da pravočasno pripravijo predloge ustreznejših rešitev za vpis in predvpis na srednje šole v naslednjem šolskem letu 1980/81. Komite se tudi zaveda izrednega pomena urejene mreže srednjih šol na Gorenjskem, zato bo dal ustrezno pobudo za tak dogovor, ki naj bi se razširil tudi na Ljubljano, kjer sesamo na srednjih šolah šola prek 1000 naših'mladih ljudi. I. Slavec Kdo je odgovoren za škodo? Breme nesolidne gradnje padlo na delovno skupnost osnovne šole Kokrškega odreda v Krizah Tržič - Nekoliko čudno ie sicer v teh dolgotrajnih sušnih in vročih dneh pisati o poplavi, pa vendar je vprašaje, pred katerim se je znašel kolektiv osnovne šole Kokrškega odreda v Križah, vredno pozornosti. Ni novo. Z njim so se spoprijeli ob letošnjem prvem hudem deževnem nalivu, takorekoč povodnji, ko je voda zalila kletne prostore v nekaj let stari osnovni šoli. Poplavo, botrovala ji je nezadostna propustnost ponikovalnice, ki ob močnih nalivih ni sposobna »požreti« vse vode. so tedaj seveda odpravili, vendar pa podobna nevarnost grozi ob vsakem dolgotrajnem deževju. Škode je bilo precej, sanacijski program pa je ponujal le začasno rešitev. Trajna bi bila ureditev kanalizacije s priključkom na kolektor, kar pa je glede na skromen denar za te namene in zaradi etapnosti gradnje časovno še precej odmaknjeno. Škodo je kljub prošnjam, naslovljenim na različne konce, morala nositi šola sama, in to na račun program* redne dejavnosti, saj ima za tekoča vzdrževalna dela že itak malo denarja Zanimivo je. da ta primer niti ni osamljen. Pogosto se dogaja, da na novih družbenih objektih zaradi slabega projektiranja ali gradnje puščajo strehe, zamaka pri oknih, odtokih površinskih voda in podobno. Garancijska doba, ki jo daje izvajalec, ie ponavadi le dve leti, potem pa ie stavba prepuščena sama sebi oziroma upravljahu, ki mora hočešno-češ nositi breme graditeljevih napak. Prav s tem v zvezi te bilo na zasedanju zbora združenega dela skupščine občine Tržič postavljeno tudi delegatsko vprašanje. Delegati so opozorili, naj bi v prihodnje projektanti in graditelji svoje delo bolje opravljali. Veliko družbenih objektov se namreč gradi z denarjem vseh delovnih ljudi v občini, to ie s samoprispevkom. Je na ta način zbrani denar morda manj vreden? Odnos graditeljev večkrat kaže. kot da bi to bilo res. H. Jelovčan SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Vpis v šole Minule dni je poskočilo živo srebro v termometrih, hkrati Df je krepko narasla tudi temperatura pri vpisovanju v šole. Zbrane prijavnice osmošoUev so nam reč začele pretresati posebne komisije za vpis novincev V prvi razred srednjih šol. V teh komisijah so sodelovali tudi delavci strokovne službe skupnosti za zaposlovanje. Razgrnili so množico podatkov, ki jih o vsakem osmošolcu zberemo s svojo dejavnostjo poklicnega usmerjanja, zlasti od 5. do 8. razreda. . Primernost za izbrano šolo oziroma poklic se določa zlasti s temi podatki: - sorazmerno široka slika »čiste« interesne usmerjenost i - slika poklicne usmerjenosti oziroma poklicnih želia in namer - želie staršev in ovire pri izbiri poklica - približna ocena gmotnega in socialnega stanja družine ter družinskih razmer in posebnosti - ocena učitelja oziroma razrednika o prizadevnosti m nadarjenosti - morebitna ocena fizičnega in zdravstvenega stanja - zaključni šolski uspeli v >.. 6. razredu iz predmetov: slovenščina, fizika, kemija, biologija, matematika, tuj jezik, tehnična vzgoja in gospodinjstvo — rezultati psiholoških preizkušeni — izidi teamskih posvetovalnih razgovorov Razen tega so ostali člani sprejemnih komisij prispevali še druga mnenja in merila, ki prav tako vplivajo na odločitev za sprejem učenke in učenca. Mnenje delavcev skupnosti za zaposlovanje so dejansko le pripravljeni podatki, ki jih v primerjavi z vsemi ostali mi informacijami ovrednoti komisija za izvedbo vpisa komisija hkrati kot celota kolektivno odgovarja M svoje odločitve. Trenutno še ni znano kakšen je bil vpis oziroma sprejem na srednje šole. Ce upoštevamo še nekai rt čunalnških napak, pa lahko rečemo, da so na (imeni skem mesta v štiriletnih srednjih šolah skoraj raz deljena (okoli 91 odstotkov kapa. itn j« zasedenih). Mnogo prostora pa je še- na dveletnih in triletnih poklicnih šolah, saj so po podatkih Zgodnejšega vpisa zasedene le s 45 odstotki. Podatki so sicer od šole do šole dokaj različni in vseh značilnosti v tem sestavku ni mogoče razgrniti Omenimo naj, da so bila in so še najbolj »vroča tla« na šoli v Kranju, ki vzgaja upravno-adniinistrativne tehnike, ekonomske tehnike in administratorje. Naval ie bil tu tolikšen, da je močno presegel dovoljene kapa. i tete, zato se je na seznamu »za preusmerjali ie« znašlo veliko število razočaranih osmošohev Ti in ste-vilm drugi so prav te dni množično trkali na vrata skupno sti za zaposlovanje, ki se je trudila - in se bo v s. jeseni, da po najboljših močeh najde za vsakega po sameznika rešitev iz precepa med željami in možno Stmi izobraževanja. Vprašanja poklicne odločitve se še vedno pri mnogih izostrijo šele »pet minut pred dvanajsto«, nekateri pa jih želijo reševati skoraj na silo. ko je tudi (Kanu sta ura že mimo. Na Gorenjskem ie šolskih klopi \ vseh srednjih šolah občutno več kakor osmošolc ev. ki vanje sedajo. Osrednji problem, 0 katerem smo že večkrat pisali, je- v neusklajenosti med kadrovskimi ali i/, obraževalnimi potrebami ter med Usmerjenostjo mla dine. Kram Relčič Stari, utesnjeni prostim v samem mestnem jedru Škofje Loke že dolga nhm reč ustrezni za delo. -leseni bodo začeli z novogradnjo v zazidalnem nhniočm »Družbena obrt* na Grencu. — Fo/o: F. Perdan Našli pravo smer razvoja Obrtnik iz Škofje Loke uspešno sodeluje s samostojnimi obrtniki — V dogovoru s samoupravno stanovanjsko skupnostjo se bo usposobil za vzdrževanje stanovanjskih objektov — Preselite na območje Grenca, ki ga opredeljuje zazidalni načrt »Družbena obrt« Podjetje za gradbene obrtne storitve Obrtnik iz Škofje Loke opravlja uslužnosim dejavnosti s področja mizarstva, parketarstva, plastike, steklarstva, pečarstva in trgovine z materialom, ki ga uporablja pri svojem delu. Vključuje se torej v tako imenovana završna in obrtna dela v gradbeništvu. Za občane vse bolj privlačen postaja celotni servis pri manjših obnovitvenih delih, saj jim ni več treba tekati od obrtnika do obrtnika, temveč celotno izvedbo prevzame Obitnik. Razmišljajo tudi že o tem. da bi pod geslom »Naredi si sam« izposojali občanom delovne stroje in naprav. Obrtnik zaposluje 48 delavcev in 5 vajencev, ki so v letošnjem prvem tromesečju dosegli odlične poslovne rezultate. Celotni prihodek je v primerjavi z lanskim prvini tromeseč-jem večji za 46 odstotkov, dohodek za 64 odstotkov in čisti dohodek za 65 odstotkov. Ce so lani za poslovni sklad namenili 24.779,25 dinarjev, pa so letos kar 416.101,25 dinarjev. Skrivnost uspeha je predvsem v tem, da so bili v preteklih letih zimski meseci mrtva sezona, letos pa so veliko naredili tudi januarja in februarja. K uspehu je bistveno pripomogla tudi kooperacija s samostojnimi obrtniki, ki so jo začeli uvajati lani. Danes imajo že sklenjene pogodbe 0 poslovno tehničnem sodelovanju s 16 samostojnimi obrtniki. V začetku je bilo njihovo vključevanje boječe, danes pa se ie taka oblika sodelovanja pokazala kot zelo dobra za obe strani. Samostojni obrtniki imajo preskrbljeno delo in material. Obrtnik pa svoje usluge dopolnjuje s tistimi. : iih sam ne more nuditi. Vse boli :v povezuje tudi Z organizacijami' združenega dela. predvsem s škofjeloškimi. Danes odpade 70 odstotkov poslovno tehničnega sodelovanja na samostojne obrtnike in le 30 odstotkov na organizacije združenega dela. Vsekakor pa v Skofji Loki obstaja potreba po medsebojnem dopolnjevanju in vključevanju zmogljivosti na področju gradbeni štva in njegovih spremnih dejavnosti, zato ho treba doseči sporazum med • organizacijami združenep dela. Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti je na predlog občinskega izvršnega sveta na zadnjem zasedanju razpravljala o smernkah nadaljnjega razvoja v stanovam skem gospodarstvu in sprejela naslednje usmeritve: samoupravni stanovanjska skupnost je prost.' usklajanja in sporazumevanja n» področju stanovanjskega gospodar stva; sama ne ustanavlja posebnih operativnih strokovnih služb, pač p* bo te poverila delovni organizam' Obrtnik, ki bo na podlagi dogovor* skrbela za strokovna opravila pro gramiranja in vzdrževanja objekte1 stanovanjskega fonda, delovna organizacija Lokainvest pa bo za B* moupravno stanovanjsko skupno*' prevzela funkcijo investitorja, kar pomeni da bo skrbela za nove gradnje od njihove ideje do realizaciji To seveda zahteva od Obrtnika w stveno razširitev sedanjih dejavnosti in usposobitev za nove. Pomemben pogoj so novi poslovni prostor: Obrtnik je danes utesnjen v nepn mernih prostorih v starem delu mesta Škofi a Loka, kjer so delovni pogoji neprimerni, v neposredni bližim so stanovanja, tudi za požarno var nost ni mogoče dobro poskrbel: Zato je skupaj z delovno organizacijo Slikopleskarstvo naročil izdelavo zazidalnega načrta, za družbeno obrt, ki predvideva preselitev obeh na območje Grenca. kjer ie po urbanističnem načrtu mesta Škofi a Lo^a določena industrijska cona. Obe investiciji sta za letos v okviru občina predlagani kot prednostni in z grad njo bo Obrtnik predvidoma začel i* jeseni. M. Volčiak h S h k. S k, s s s I Dr le 3 Bled - OcdtoMfi zavod. sku/>sčma občine Radovljica, raziskovalna skupnost Slovenije m drugi S« 9* odločili, da razišče,o podnnje 00 blejskem jezeru, kjer naj bt se po mnenju strokovnjakov nahajala topla zdravi/na toda. hi /<> sicei pod hotelom Toplice že imajo I n, rezu/tati raziskovan/a so bdi us petni, zda, pa bodo vrtali napre/. kajti pričakujejo, da se V globinah nahajajo ie izviri tople rade. -Fotni F Perdan Seminar o dohodkovnih odnosih Skofja Loka - Občinski sindikalni svet je v začetku junija pripravil posvet predsednikov osnova:'" organizacij o uresničevanju stalršc* republiškega sveta zveze sindikatom o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu. Dogovorili so se. da bodo za uresničitev te pomembne nalotjf vse temeljne organizacije združenega dela sprejele akcijske programe. « katerih bodo določile tudi rokovnik in kai vse morajo strokovne sluti* pripraviti za obravnavo na zbonh delavcev in sindikalnih organizacij-ki naj hi se začeli jeseni. Strokovne službe naj bi torej že v poletnih mesecih pripravile vsa potrebna gradiva. Da bo njihovo delo lažje, bosu v torek, 12. junija, in v četrtek. 14. junija, na Trebiji dva seminarja, ki sta ju pripravila klub samouprav Ijalcev pri občinskem sindikalnem svetu in Delavska univerza iz škof* Loke. Za dva datuma so se odločiii-ker pričakujejo več kot 100 udeležencev. Seminar bo dal napotke, kako vkomponirati stališča sindikata v samoupravne akte. \. M S S \ ta S Vi v« {S KRANJ SEJA ZBORA 2ENEGA DELA ^CINE OBČINE VJ, sreda. 20. junija, v dvorani ike občinske skupščine \ ZBORA M H SKUPNOSTI PdClNE OBČINE •AJ, sreda, 20. junija, ' uri v dvorani i§ke občinske skupščine >EJA ŽBENOPOLITICNEGA RA SKUPŠČINE VE KRANJ, "20. junija, ob 15. uri rani kranjske Buke skupščine Dnevni red Vi kranjske občinske skupščine j* ai zaaedanjih. ki bodo v sredo. *tiji. najprej izvolili komisijo za u^*rij«> pooblastil, nato pa pregle-, 4pj(nik zadnjih sej. Nato bodo ob- *t»»li ^Vilo o lanskem delu izvršnega **ain upravnih organdv 'žilica za ureditev družbenemu si-informiranja obrambnih priprav in družbe-UmozaftVite "lani ter »tanje ob- DOGOVORIMO SE Še bližji ljudem [•»mm VHrnoitinin priprav T I No, Ijrvnih skupnostih NloK družbenega dogovoru o in-Siranju v občini Kranj ^javljanje samoupravnih druž-Vlcnomsk i h odnosov v stano-em . goapodarstvu kranjske <vake zadeve (soglasja k ime-/*l|jo sekretarjev samoupravnih i^ttnih skupnosti, imenovanje ?J*i komisije za odlikovanja in %gnja. sprememb«' v skupinah ^Ittov za zbor občin in zbor Širnega dela, in TOogi in vprašanja delegatov in %cij N_- Poročil > ustavljeno skrlvuo. prikaz i tivnost izvršnega sveta, or-i- - vidnega Sveta in upravnih orgat kranjske občine. Občinsko upravo sestavljajo sekretariat občinske skupščine, sekretariat izvršnega sveta, oddelek /a planiranje in analize, oddelek /a upravnopravne zadeve, oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, oddelek za finance, davčna uprava, oddelek za inšpekcijske službe, geodetska uprava.-oddelek za ljudsko obrambo, oddelek za notranje zadevo in oddelek za skupne služb* Sedanji izvršni svet kranjske občinske skupščine, izvoljen aprila lani, je do konca lanskega leta imel 34 sej. na katerih je obravnaval .'M>8 zadev. Glavna naloga izvršnega sveta je bila skrb za uresničitev svojega programa in programa zborov občinske skupščine, posebna pozornost pa je veljala tudi uresničevanju družbenega plana občine. Izvršni svet ie sproti spremljal gospodarska gibanja, opozarjal in priporočal glede gibanja porabe, glede zaostajanja nekaterih področij, kar velja še posebej za primarni in terciarni sektor gospodarstva, ocenjeval gibanje inve-st it i i m razmerje med izvozom in uresničevan m sprejetega letnega razvojnega plana. Pomembno je bilo analitično delo izvršnega sveta. Prav tako pa velja pohvaliti izvršni svet in njegove organe pori pripravi letošnje resoluciji) družbenega razvoja kranjske občine, ki je bila sprejeta 22. novembra lani. Izvršni svet je redno obravnaval programe samoupravnih interesnih skupnosti, kjer je veljala še posebna pozornost otroškemu varstvu, se vključeval v razpravo o usmerjenem izobraževanju in namenil precej sej obravnavi urbanističnih problemov. Ob tem pa si o izvršni svet stalno prizadeval, da postaja občinska uprava še bližja ljudem, njeno delo pa hitro in sodobni« Obilo dela je imel tudi z ukrepi .dstranjevan je posledic dveh naravnih nesreč, ki sta prizadeli kranjsko občino (potres, poplave), Glasovo stran za delegatsko odločanje po gradivu Indok službe pripravil Jože KOSNJEK Odgovornost za obveščanje Kžbeni sistem obveščanja v Sloveniji te- kiji % m v tih. informacijskih sistemih v organiza združenega dela in krajevnih skupno -vendar se mora sprotno prilagajati družbenim spremembam in potrebam kongresnih dokumentih so sistema infor- tn SFRJ in SRS Sine določbe o oblikovanju učinkovitejšega sistema infor 1 Z* QZDL CK ZKS, knjiga Edvarda Kardelja in gradivo kljunu družbenega informiranja zagotavljati delovnim X?f« občanom vključevanje v sistem planiranja, odločanja, ^J?** dogovarjanja in sporazumevanja. Družbeni sistem se mora graditi iz temeljev: temeljne organizacije *CJvne skupnosti ter se potem razvijati na ravni občine, Hrv "« federacije. Prav tako je družbeni sistem informirali ♦»vina družbenoekonomskega in družbenopolitičnega -socialističnega samoupravljanja ter njunega razvoja. f°nosroiev je treba se zagotoviti, da bo takšna vloga i« ostema informiranja dosežena. Predvsem bo treba .♦i notfoie za delovanje takšnega sistema, uresničevati '.«: i:..Ai in občanov, organizacij in skupnosti do SEfc""slovitih in pravocasnin pt»u«ia.w> ... ...... W ki ti sistem informiranja in samoupravno organizirati tovorne na tem področju, 'boljšati dostopnost podatkov VT*iTi " nost na vseh področjih in ravneh, preprečevati V "e inJz!orabe ter hkrati skrbeti za varnost in družbeno th^ulZi sistem informiranja sestavljajo evidenčna, stati-ntacijska analitska in informativna komponen-nrffaniziranost mora veljati v samoupravnih organi-S!u skupnostih, posebno vlogo pa imajo zato specializi-Vh Ihl&ne in pooblaščene organizacije. »,UW>Z\l uVtavnim položajem in vlogo občin v družbeno-* SI. samoupravnem sistemu morajo le-te zagotoviti S»em m ..Rivanje informacij. Postati morajo del odloča-edno P1*1? Upravljanja. Občine morajo zato graditi svoje ^planiranja £ ^ ne bodo samo pasivni posredovalci pro-{^acijake "l^o je treba zagotoviti zbiranje, obdelovanje in ^ov. Fr.a%. -.-_acjj v samoupravnih organizacijah in samo-l>njgvo "*fo„™"ih. Opredeljena mora biti tudi odgovornost Vfvnih *kuP'\t_v "H skupne potrebe, prav tako pa mora biti lISu ^janje Podaik°Jbr«tni odnos. Informacijski sistem se stavljen tudi obrj^ potrebam Biti ,^ajvj^ Vdajati vsem arutucn.... , ^beni sistem informiranja natančneje oblikuje položa LV,Djli služb (Zavod za statisitko, SDK), predvideva v dru* vlitićnih skupnostih sprejem ustreznih odlokov na osnovi a o družbenem sistemu informiranja, obravnava gradnio nih informacijskih sistemov, metodologijo in organizacij ter upravne rešitve. Pozornost velja izobraževanju in raz aJrii dejavnosti ter opremi. Vse to bo vseboval zakon o lenem sistemu informiranja v SR Sloveniji, prav tako dh tj družbeni dogovor o razvoju informatike in družbenega V»ii,a informiranja v ^zumi i dogovor o^ sjovenjji tvr ustrezni samoupravni Izvršnemu svetu je učinkovito pomagalo 10 komisij in dva sveta, katerih vloga je nepogrešljiva: Poročilo o lanskem delu so pripravili tudi upravni organi. Konec lanskega leta ie uprava združevala 2")'! delavcev. ^2 delavcev ima še vedno neustrezno strokovno izobrazbo, zato ie izobraževanje deležno vse podpore. Ob delu se izobražuje 1H delavcev. Ifl učencev* in študentov pa prejema stipendije upravnih organov. Preveč bi bilo naštvati podrobneje, kai vse so lani delali upravni or-'gani. Povedati velja, da je sekretariat občinske skupščine skrbel za ne-'moteno delo skupščine in njenih organov, pripravljal gradivo za seje in izvlečke. Sekretariat izvršnega sveta ie opravljal strokovne zadeve za izvršni svet. oddelek za družbeni plan in analize pa ie krbel za planske dokumente in opravil veliko delo pri pripravi sedanjega srednjeročnega plana, loteval pa se je tudi že priprave prihodnjega. Oddelek ie pristojen tudi za družbeno kontrolo cen. Oddelek za upravnopravne zadeve opravlja med drugim vlogo pravne službe in nadzoruje spoštovanje določb o upravnem postopku, analizira pa tudi splošne samoupravne akte organizacij in ustanov ter opozarja na pomanjkljivosti. Oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve so povzročile lani največ dela nedovoljene gradnje Še posebna skrb ie veljala vodnemu gospodarstvu in sodelovanju s komunalno interesno skupnostjo na vseh področjih. Oddelek za finance je bedel nad trošenjem denarja in pomagal pri razreševanju finančnih zadev, skrbel pa je tudi za obveščanje o gibanju splošne porabe. Davčna uprava pogreša večje sodelovanje z davčno inšpekcijo in drugimi družbenimi organi. Davčni prekrški so bili kaznovani, vendar je le-teh vedno manj. Oddelek za inšpekcijske službe deluje na posameznih področjih tudi v drugih gorenjskih občinah. Vendar vsi kadrovski in gmotni problemi v tej službi še niso razrešeni. Zboljšuie se sodelovanje z organi delavske kontrole v organizacijah združenega dela in z organi, ki bede nad varstvom okolja. Nujno bo ustanoviti medobčinski inšpekcijski organ. Veliko dela je lani opravil tudi oddelek za ljudsko obrambo. 25.000 strank se je na primer lani zglasilo na oddelku, delavci oddelka pa se pojavljajo in pomagajo v OZD. krajevnih skupnostih in interesnih skupnostih. Pomembno je bih) delo pri obrambnih načrtih in utrjevanju vseh komponent obrambe in zaščite. Oddelek za notranje zadeve ima prav tako široko delovno področje. Kar 239.671 zadev je bilo obravnavanih. Sprejetih ie bilo 92.188 strank, izdanih pa 59.544 rešitev. Število zadev narašča, zato kaže delo modernizirati. Geodetska uprava želi boljšo kadrovsko zasedbo in primernejše prostore, oddelek za skupne službe pa skrbi za nemoteno delo vseh organov skupščine. Delo oddelka je zelo raznoliko. Volitve in imenovanja Predsednik slovenske skupščine je razpisal nadomestne volitve za dva delegata družbenopolitičnega zbora republiške skupščine po razrešitvi-Staneta Markiča in Mare Zlehnik. Prvi je postal član predsedstva SRS. druga pa podpredsednica republiškega izvršnega sveta. Kandidata za nova člana sta Tilka Blaha, diplomirani politolog iz Ljubljane, in Peter Toš. diplomirani pravnik iz Ljubljane. , Delegati kranjske občinske skupščine bodo v sredo tudi razpravljali o soglasjih k imenovanju Olge Kutoša za sekretarja regionalne zdravstvene skupnosti. Branka Likarja za sekretarja izobraževalne skupnosti. Irene Jerman-Jore za sekretarja občinske skupnosti socialnega skrbstva in Amalije Kavčič za sekretarja občinske skupnosti socialnega varstva. Za člana komisije za odlikovanja * in priznanja je predlagana Štefka Jurievec. za skupino delegatov iz Kranja v zboru občin republiške skupščine Dora Rihar in Kram Stre-hovec ter namestniki Anton -Jereb. Miha Sajovic in Jure Tomašič. v skupino delegatov za zbor združenega dela republiške skupščine Igor Arnež. Kngelbert Ganter. Olga Mavric. Franc ka Ovsenik in -Jakob Zu-mer. v skupino delegatov za prosvetno in kulturno področje pa Mirjana Rudolf. Ljuba Bertonceli in Zdrav- Poskusi izigravanja 1'stavno sodišče Slovenije je z ugotovitvami, ki jih ima na področju varstva ustavnosti in zakonitosti, seznanilo republiško skupščino iti prek nje vse občinske skupščine Po sodbi sodišča se je zavest ljudi pri varovanju ustavnosti m zakonitosti okrepila. T« pa ne potnem, da so že premagani vsi odpori in poskusi I ebnobirokrat skib sil. ki jim je spoštovanje ustavnosti in zakonitosti ovira pri doseganju njihovih ciliev ,*se vedno želijo odločati namesto ali v imenu samouprav liania. pogosto pa pod krinko lažnih širših družbenih interesov. Pri nekaterih poslovodnih organih v organizacijah . združenega dela. v izvršilnih organih interesnih skupnosti in skupščin še m prodrlo spoznanje, da ic- skrb za ustavnost in zakonitost na temelju ustave in zakona o združenem delu del novih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Srž boja za ustavnost, zakonitost in samoupravne odnose je v temeljnih organizacijah združene- ga dela. krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in \ občinah kot temeljnih družhenopolit ičnih skupnostih. Skrb za ustavnost in zakoni tost ni le naloga državnih orga nov. Nanje se prepogosto izgovarjamo, čeprav imamo tudi sami pri tem pomembne dolžnosti. Ustav no sodišče skupščino Slovenije ponovno opozarja na obveznost in potrebo, da so vsi družbeni, samoupravni in državni organi dolžni sodelovati pri oblikovaniu družbene politike in varovati ustavnost ter zakonitost, listava in zakoni niso le okvirno napotilo, znotraj katerega lahko ravna vsak po svoje, v skladu s svojimi interesi. Posamezniki si Se vedno lastijo presojo, v kolikšni meri je treba upoštevati zakone. Ne prizadevajo pa si lete spreminjat i po samoupravni delegatski poti. Delovni ljudje in družbenopolitične organizacije morajo o takih primerih razpravljati. Prav tako pa kaže oblikovati celovitejše zakone, lasne m samostojne, brez sklicevanja na že sprejete zakone in površno povzete iz prejšnjih zakonov. Pra\ to pogosto povzroča različna tolmačenja in spod* bu ia h kršit vam. Obrambne priprave in družbena samozaščita Presenečenj ne sme biti Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter izvršni svet kranjske občinske skupščine sta obravnavala poročilo o obrambnih pripravah in družbeni samozaščiti kranjske občine v letu 1978 in dajeta poročilo v sprejem zborom občinske skupščine. Lanske pomanjkljivosti morajo biti letos odstranjene, to pa velja še posebej za posodabljanje obrambnih načrtov, usklajevanje priprav in načrtov med organizacijami in skupnostmi, za usposabljanje in preverjanje pripravljenosti, kjer imajo največjo vlogo vaje, za še boljšo opremljenost, za sodelovanje družbenopolitičnih organizacij pri usmerjanju mladih v vojaške šole, za usposabljanje delavcev, ki delajo na tem področju, za sistem obveščanja in zvez ter za prenos nekaterih mobilizacijskih nalog v krajevne skupnosti. Iz obširnega poročila povzemamo le najvažnejše ugotovitve. V odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je vključenih nad 1700 prebivalcev kranjske občine. Vendar v vseh OZD, TOZD in delovnih skupnostih teh odborov še ni. Cim prej jih je treba ustanoviti. Zboljšati je treba tudi političnovarnostne ocene. Tudi po pravni plati se položaj zboljšuie. čeprav je še premalo sporazumevanja o skupnih nalogah na tem področju med krajevnimi skupnostmi in združenim delom. Obrambne priprave in načrti še vedno dajejo več pozornosti pripravljenosti, manj pa ukrepom v primerih izrednih stanj. Zato bo letos izvršena no-velacija načrtov, kjer se mora premakniti prav na tem področju. Obramba in zaščita je del planiranja in ju je treba tudi gmotno vrednotiti. Premalo je praktičnega preverjanja znanja. Napredek je bil storjen pri civilni zaščiti. Premika se pri opremi, zakloniščih in zvezah. Tudi nabori so eden od dokazov naše usposobljenosti za obrambo. Kdaj zašepa telesna pripravljenost mladih, ponovno pa kaže preveriti vključitev nekaterih vojnih obveznikov in rezervnih starešin v priprave. Več mobilizacijskih nalog moramo prenesti v krajevne skupnosti ob Še boljši pozivni službi. Pozitivni premiki se kažejo tudi pri narodni zaščiti, čeprav je tu še srečati malomarni odnos, trdnejši pa postaja tudi sistem financiranja. Predlogi, dogovori, odloki • Predlog odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij — Osnutek odloka je bil sprejet 11. aprila letos. Razprava je trajala do 10. maja. potem pa je kmetijskozemljiška skupnost pripravila predlog odloka. Bistvenih spremenil) ni. Predlog, da bi se zaščitile tudi kmetije, manjše od treh hektarjev, ni povsem sprejemljiv, vendar kaže o njem vseeno razpravljati. Tako nai bi bilo v kranjski občini od 3500 kmetij zaščitenih 1306. • Predlog odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veteri-narskohigienske službe — Predlog odloka izhaja iz zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, skupščini pa nalaga sprejem odloka o veterinarskohigienski oziroma ko-njaški službi. Odlok terja hitro in pravočasno odstranjevanje poginulih živali in njihovih delov ter odpadkov, ki bi utegnili ogroziti okolico. Za ta dela je zadolžen Zivinorei-skoveterinarski zavod Gorenjske, ki je zato primerno opremljen in usposobljen. Občan je dolžan le sporočati, kje se nahajajo takšni odpadki. Družbeni dogovor ureja financiranje, skupščina pa je podpisnik v imenu lastnikov živali na svojem območju. • Osnutek odloka o splošnih pogojih o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki — Občinska skupščina na predlog samoupravne stanovanjske skupnosti z odlokom določi ta razmerja. Gre za okvirno določitev uporabe in vzdrževanja delov stavbe in zemljišča, konkretneje pa to določi pogodba med etažnimi lastniki. Pogodba ie nujen dokument za vknjižbo etažne lastnine pri z nljiškoknjižnem sodišču. • Osnutek odloka o javnih pogrebnih svečanostih - Osnutek odloka uresničuje zagotovilo druž- ko Šprajcaiv ' 1 bene skupnosti, da se bo poslovila od vsakega pokojnika. Javno pogrebno svečanost organizira upravljalec pokopališča, na njegovo zahtevo pa sodelujejo krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in organizacije, kjer se je pokojni udejstvoval. Novost je v tem, da je na čelu sprevoda vedno zastava SFRJ i žalnim trakom, v primerih smrti tujcev pa države, katere državljan je bil. Dopuščen je pogreb v družinskem krogu, pri katerem družbena skupnost ne sodeluje. Pri pokopu borcev, pripadnikov oboroženih sil in milice se upoštevajo tudi njihova pravila. O načinu pogreba (zemeljski ali žarni) odloča poslednja pokojnikova volja, njegovih svojcev ali naročnikov pogreba. Dopuščena ie poslovitev predstavnikov verskih skupnosti. Verski obred se na začetku pogrebnega sprevoda in ob grobu opravlja po poslovitvi družbene skupnosti. Krajevne skupnosti lahko namensko zbirajo sredstva za javne pogrebne svečanosti, predvidene pa so tudi sankcije za kršitelje. • Predlog družbenega dogovora o informiranju za delegatsko odločanje v občini Kranj — • Družbeni dogovor ima cilj zboljšati informiranje za delegatsko odločanje. Zagotavlja ustanovitev INDOK centra, ki bo zbiral, urejal in izdajal informacije, podpisniki dogovora pa so skupščine, izvršni svet. družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti. Informacije za delegatsko odločanje bodo prejemali vsi sodelujoči v odločanju. INDOK cen fer pa bo sodeloval z vsemi delava i na področju obveščanja. Sistem financiranja predvideva, da bo skupščina prispevala 50 odstotkov sredstev, interesne skupnosti 17 odstotkov, konferenci SZDL in ZKS ter sindikalni svet po 10 odstotkov. ZSMS 2 odstotka. ZB pa en odstotek. Predvidena ie sklenitev ustreznega samoupravnega sporazuma. . i O LAS 6.STRAN TOBEK. 12. JUNIJA 197J Mali ateljeji pod napušči in oboki 420 mladih je upodobilo znamenitosti Škofje Loke in utrip življenja in dela - Dvanajsto Malo Groharjevo slikarsko kolonijo je spremljala vrsta kulturnih prireditev - Ob koncu so na gradu odprli razstavo Skofja Loka — Starodavno mesto je spet napolnila mladostna razigranost. 1*0(1 napušči in oboki, na okoliških tratah so zrasli mali ateljeji. Mladi slikarji so postavili stojala ali potisnili risalni blok v naročje, prijeli za svinčnike in čopiče in barve so tekle na papir. Nasvet mentorja, radovedne oči mimoidočih in sonce, ki ie neusmiljeno žgalo. Nič m motilo mladih umetnikov. Kot že tolike pred njimi jih ie očaralo staro mesto z. veličastnim gradom. Delali so vso soboto v pozne popoldanske Skofja Loka jv bila v soboto velik naravni atelje. Mladi slikarji iz iseJi koncev Jugoslavije so ustvarili 350 upodobitev znamenitosti mesta, ki so razstavljene v galeriji na loši n gradu. 35 let Partizanskega pevskega zbora Pred petintric setimi leti, aprila 1944, je v mali vasici Planina v Kočevskem Rogu. v skuti partizanski bolnici, prvič zapel Partizanski pevski zbor. 17 partizanov, ki so se takrat zdravili v bolnici, je pod vodstvom Karola Pahorja stopilo v zbor in kmalu je ubrana partizanska pesem bodrila borce od bitke do bitke. Radovan Gobec, 70lctnik in že 27 let dirigent Partizanskega />evskegu zbora — Foto: F. Perdan od mitinga do mitinga. Vse u-bitelja. ki je s trdim in neprestani delom prehodil pot od prvih nadarjenih začetkov do lastnega usti jalnega načina izražanja. V veliko pomoč, kot pravi avtu razstave sam. mu je bila nesebična in vedno odprta paleta izkušeni demskega slikarja Vinka Tuška "uf Kranja, ki je znal iz zagnanega .nedeljskega slikarja« narediti slikana* samosvojim načinom izražanja in i^ virnim motivnim svetom. Razstava del Karla Kuharja odprta do 9. julija vsak dan od 16. jk njihov obstoj in delovanje. Plavogardistično delovanje » K nju in na Gorenjskem smo zasledili že v samem začetku našega deta > ga nato spremljali povsem taka v : ga v knjigi Po sledeh Črne roke :..•-»< zuje -J. Vidic, le da vodilnih organizatorjev Janka Soklrča, Franca >'-■ parja. brata Srakarja in drugih sreč. Kranja in zaradi pogostega menjanja stanovanja oziroma bivališča nismo mogli odstraniti. Janka M ška iz Kokrice pri Kranju, prav tak« pomembnega plavogardi> t iz i druščine, pa smo hoteli ,\ ti Do njega je bil dostop lažji. Kt prenočeval v centru Kranja, sm vtihotapili v njegovo stanovanje, ga počakamo in ob jutranji vrnitvi odpeljemo s seboj. Toda pri tej 8. 12.1943 smo bili izdani in v hiši nas napadli (izdala je že onu-nien. kurirka okrajnega vodstva). Pripre-] boju iz hiše je padel član okroih* komisije VOS. prvohorec Franc FV stotnik - Aljoša. doma iz Šentvid*' pri Ljubljani. SFNADAUVJK U. JUNIJA 1979 I -strokom, organ, kulturne skupnosti K b^PnOStl V bi centri za gledališko, elashJ, TS:,Kr.an' .'."!''''s"..............,„„,,....... • %/ t/ t LA/ i T strokovni organi kulturne skupnosti Kranj : bi centri za gledališko, glasbeno, knjižnično, kovno dejavnost in oblikovanje okolja ter za fol-hrno in plesnobaletno dejavnost prerasli v temeljne kulturne skupnosti [Kranj — Pred osmimi leti ie kul >■ skupnost občine Krn m usta-strokovni center za glodalica glasbeno, knjižnično in za ; • • -k-> galerijsko dejavnost. Hf» ie bilo t lici i osnovno izhodišče mtrov. ki naj bi zlasti sodelo-I n strokovno svetovali organom purne skupnosti o programski polki in strokovni usmerjenosti, podi kulturnim društvom in skupni pri njihovem delu ter dvigali •Jtumi nivo amaterske dejavnosti. 1*8 tega pa sodelovali tudi s kul turnimi institucijami pri načrtov.i-n i ii programov. Nekai let se centri nikakor niso uspeli organizirati in vključiti v delo tako. da bi postali gonilna sila kulturnih društev v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter strokovni svetovalci in usmerjevalci kulturne politike v občini. V zadnjih letih, nekako od 1975, leta, pa so bili opazni premiki zlasti v gledališkem cent rti. Centri so po sedanjem statutu strokovni organi kulturne skupnosti. o z,i uresničevanje program* 1(1 odgovorni skupščini kulturne skupnosti. K dolu In morali pritegnili vso strokovnjake / določenega področja, ki bi bili pripravljeni delan na terenu, hkrati pa se povezati tudi s poklicnimi kulturnimi ustanovami v kranjski občini, da bi se približale najširšemu krogu občanov. Ljubitelje pa pritegnili' k aktivnemu udejs-tvo-vanju v kulturi. Le na ta način bi namreč dvignili kvaliteto ljubitelj ske kult ure STR/IN GLAS NEKAJ SPREHODOV OKROG DOMŽAL ob bregovih Pšate, Bistrice in Rače Opisuje Črtomir Zoreč (20. zapis) *t let AKZ — Z jubilejnim koncertom i kinu Center je r sobot mtildeset let us/,ešnega dela Akademski komorni zbor i - Kr ' " *if išči leto rod; Materi Fabijan. /e tudi tokrat dokazal da h**' pit pevsko tehtiičrli plati, ampak tudi smelo usmerjen naprej /• 'rjalee norega, današnjega pri nas. Pel je skladbe Radnrnn,. s soboto zvečer Zbor, >>e samo naprej, kot po. Radovana Gobca. ' po pevsko '' frjofec novega, današnjega , P» Lipa rja. Jakoba Ježa. Danila Svare, daeobusa GaifasTt^Carla'orff*' 'rta Ta/čenča. Sama Vrcmšaku, Egiju Gašperšiča. Oskarja f)evu \f t Stevana Mokranjca. Matevža Fobija na m Todora Skalovskeer/Oh •f». Stevana Mokran/ea. Matevža Fubijunu in uspehov je zbor dan pred koncertom v Pn -/ c naslovom Deset let Akademskega komori foto: F. Perdan ' semov, hiši priprav',1 še nega zbora Kranj. (H. d J Po novem zakonu o kulturnih skupnostih naj bi bili centri osnova za oblikovanje temeljnih kulturnih skupnosti, ki bodo v svojih skupščinah po delegatskem načinu združevale izvajalce iz poklicne m ljubiteljske dejavnosti ter predstavnike uporabnikov. Dosedanji centri bi se nato preoblikovali v strokovne komisije, ki naj bi aktivno delovale pri usklajevanju programov kulturnih institucij in amaterskih skupin na posameznem področju kulturne dejavnosti in jim dajale strokovno pomoč, jih vsebinsko usmerjale in izobraževale. ' Do oblikovanja temeljnih kulturnih skupnosti naj bi se organiziranost centrov nekoliko spremenila. -Centri naj bi razen predsednika in strokovnega delavca imel še sedemčlanski svet. ki naj bi izdelal delovni program in finančni plan centra ter ga posredoval najprej svojemu /boru, nato pa še skupščini kulturne skupnost i. . 'Centri oziroma njihovi strokovni delavci naj bi po novem dejali v okviru institucije; gledališki eenter naj bi se vključil v delovno skupnost Prešernovega gledališča. glasbeni center v Glasbeno šolo. eenter za likovno dejavnost in oblikovanje okolja v Gorenjski muzej, knjižnični center pa naj bi se vključil v delovno skupnost Osrednje knjižnice. Razen tega naj bi ustanovili še peti center: center za folklorno in plesnobaletno dejavnost, ki bi začasno dedoval v okviru zveze ku urnih organizacij občine Kranj. H. Jelovčan Tudi to po! bom skušal k prejšnjim zapisom dodati kako novo be sedo in novo ilustracijo. Kajti kar vselej mi ostane nekaj gradiva, ki ga še nisem utegnil uporabiti. domaČi grasCaki Bržčas ie vsem bralcem znan nenavaden - skoraj bi rekli simpatičen - proces v teku prejšnjega stoletja: stare graščine so prehajale v lastništvo domačih ljudi, bogatašev seveda. Stari fevdalski gospodarji so se toliko stoletij lahko obdržali le zato. ker so imeli na razpolago toliko cehene delovne sile (t lačanov). In tako so hočeš nočeš pričeli razni tujeiodei svoje gradove prodajati — ni šlo drugače. Tako, za bežen primer vemo. da je preddvorski grad Turn kupila rodbina Crbančičeva (iz njenega rodu smo dobili prvo slovensko pisateljico — Josipino Turno grajsko), moravski Tustanj so si pri posest vov ali Pirnati, Volčji potok (iroh,ut, :adiWli /a,tn,ko( Vn,0/(.^ P<>tnka Soiaanov no Ho,,, -.pnKan,- H. Jelovčan 'Po gamsih ogroženi še kozorogi ^ ip dobesedno zdesetkala te ijaia ravno malo rio«..-. "T'° nas - Pt* petih letih bolezen končno pojVnjuje - Ukrepi za zaščito kozorogov tenj ko je leta 197.3 garjavost rM>\' izbruhnila v prostoru med ■ejo na področju lovske družine bliska gora in se razširila proti L*°du in jugu, zdaj že lahko reče-bolezen pojenjuje. Posebno v družinah, kjer so lovci na-^■o posebno močno zredčili trope, mani obolevanja, v neka- P*fejo mani obolevanja "r Pa je bolezen že izginila. No, M seveda -še ne morejo oddah--aj garjavost še vedno počasi rjfjje proti vzhodu po Karavankah. JF*9? pa na srečo neprimerno po-P*Jf, kot je sicer bilo pričakovati i W navaja strokovna literatura. I 'čeprav se garjavost gamsov I- Počasi umika, s tem se ni re-f.^p. da je bolezen že izginila iz |**ih lovišč*, pravi sekretar Zveze *kih družin Gorenjske inž. Bran-^aljot. »Decembra lani so zbo-famsi v Dragi na območju > družine Begunjsčica, zbo-- so tudi prvi gamsi v revir-■voda za gojitev divjadi Ko- •Jezen, ki se širi preko pr.šice, na-• v-toplokrvne živali, .še posebej [y zanio dovzetni kot kaže gamsi. Bolezen se je začela širiti tudi med najstarejšo kolonijo kozorogov na Ljubelju. »Zaradi razmeroma lahke dostopnosti terena in dokaj-šnje udomačenosti kozorogov, ki se praktično človeka ne boje v teh predelih, smo se lotili zdravljenja skupine okoli 60 kozorogov. Delavci Zavoda Kozorog iz Kamnika so s prostovoljnim delom postavili dve leseni obori, v kateri je zdaj večina kozorogov. Vse ulovljene kozoroge je bilo treba nekajkrat okopati v posebnem razkužilu. Za sedaj kaže da je tako zdravljenje uspešno, saj živali ne poginjajo več.« Ker pa se je še vedno bati. da bi bolezen, ki se sicer počasi umika, a vendarle sem in tja še ostaja, lahko znova načela trop kozorogov, se Zavod za gojitev divjadi v Kamniku pripravlja na gradnjo velike obore, v kateri naj bi kozorogi preživeli več let. Prostor, v katerem bi bile te lepe in ponosne živali varne pred boleznijo in uničenjem, bi moral seveda biti primerno* velik, vsaj nekaj hektarov, zato bi kajpak ograja ne ve- Delovna skupnost pri Športnem društvu Jesenice objavlja prosta dela oziroma naloge 1. VZDRŽEVALCA - strojnika - rolbista Pogoj: poklicna šola ustrezne stroke, pet let delovnih izkušeni, zaželen izpit za upravljača kompresorjev m črpal izpit za voznika B kategorije. v delo v dveh izmenah, trimesečno poskusno delo. > DVEH KURJAĆEV centralne kurjave -pomožnih vzdrževalcev Pogoji: osemletka in eno leto delovnih izkušeni pri podob nih delih. z delom pridobljena delovna zmožnost, delo v turnusu 12/24 ur. enomesečno poskusno delo. Za vsa nav-edena dela oziroma naloge se delo združuje za nedoločen čas M pogojem uspešno opravljenega poskusnega dela. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo do 25.6. 1979 na naslov: Športno društvo Jesenice, Leda rake. 4. a ravno malo denarja. Na ta način bi zavarovali pred unič. jem približno 40 živali, sem pa veda ni vštet prirast nekaj naslednjih let. Za sedaj še ni dokončno znan-, kdo bo vse prispeval h gradnji te velike obore, jasno pa je, da je Zavod za gojitev divjadi sam ne bo zmogel brez pomoči Lovske zveze Slovenije, pa morda še katerih institucij, ki jim je do ohranjanja narave; v ta namen je bil ustanovljen tudi sklad Toneta Prestorja. veterinarja, ki se je smrtno ponesrečil zaradi kozorogov. »Sedanja škoda, ki jo je garjavost povzročila na Gorenjskem, je težko ugotovljiva. Za nekatere lovske družine je bil pogin romarjev prav katastrofalen. Bolezen je namreč smrtna, če garjavost preseže dve tretjini kože. Samo v lovski družini Kranjska gora je v teh petih letih poginilo 230 gamsov, 120 garjavih pa je bilo odstreljenih, v lovski družini Jesenice je bilo odstreljenih 170 garjavih gamsov samo v zadnjih treh letih, okoli 100 v lovski družini Begunjsčica itd. V lovišču v Kranjski gori je zdaj na primer okoli 20 gamsov, lovska družina Jesenice ima zdaj od 70 do 80 gamsov, drugje pa je število teh rogarjev višje. Tako ima na primer lovska družina Stol še nedotaknjene trope, ker je bolezen po svojih zakonitostih to področje preskočila. Manj prizadeta so tudi področja, kjer družine niso zanemarjale gojitvenega odstrela ter so vzdrževale pravilen odnos po spolu in starosti te divjadi. V naravi je že tako: kjer je divjadi preveč, jih rada zredči bolezen.« Škodo zaradi pogina je sicer možno izraziti tudi V denarju, vendar pa je treba upoštevati tudi škodo, ki it nastala zaradi porušenega naravnega ravnotežja. Za sedaj še ni povsem jasno, kako se bo treba popravljanja škode lotiti - ali z novo naselitvijo gamsov ali na račun širjenja ostale divjadi, ki bi naselila izpraznjeni prostor. Zaledja gamsov sedaj praktično ni. saj so tudi področja na italijanski in avstrijski strani prav tako zdesetkana. Treba po ie poudariti, da so lovske organi/arije obeh obmejnih dežel vsa leta dosjei sodelovale z odborom za pieprečevan|e širjenja gainsie garjavost i pri Lovski zvezi Slovenije, tako da so bile akcije vseskozi skupno načrtovane m tudi izpeljane Vsekakor pa bo treba že v smernieah za gojitev diviadi na Gorenjskem že v jetošnieti zapisati določene nada'ine tik i obnoVO /desetkanih tropov to v loviščih ■ • 'M liul bansk, .t-g^-Souvm.i.Kolove( StaeMnsein.se bi lahko nadeval. ni več T" Vorčjega^Kok« \t(- tU(il kamen ni ostal na kam JHtjsnnh.la.stn.kov. Najbrž ne bo Grobnica pisatelja Jerneja AndnT in pokažem tako hudo-■ruarpbt v sliki. v Pa tudi podobo »tretje smrti« gradu Vplčjega pbfoka. Prvič je preminil stari grad navjsokem hribu (523 metrov) nad sedanjim, parkom. Potem so si gospodarjih sezidali nov grad v dolini (sredi sedanjega arbo-retuma) bilo je to v 17. stoletju. No. tudi ta grad je doživel svoj konec: dne 13. aprila 1944 je bil požgan, da bi mogel okupator koristiti za gestapovske in esesovske To je rse. kar je ostalo od tepeMa načrta: nadomestit, gradi? vVflfc tem potoku z gradivom Kosle, h^pripelMmmh Ljubljane ga nt svoje »šole< Po osvoboditvi je bilo treba nekdanjo ljubljansko Selenburgovo ulico razširiti. Napoti pa je bila prelepa gradbena umetnina — baročni Koslerjev dvorec. Dragoceno arhitektonsko umetnino kar tako podreti — bilo bi to skoro vandalsko. No, pa so arhitekti in drugi cenilci lepote, predložili načrt: hiša naj se le podre, toda skrbno. Vse kamne in druge stavbne elemente naj se oštevilči in prepelje v Volčji potok! Tu pa naj se v prihodnjih letih Koslerjev dvorec znova postavi na mesto prejšnjega gradiča! Kajti Koslerjeva vila bj po svojih plemenitih linijah prav pristojala v zelenje negovanega arboretuma. Rečent). storjeno: hiša v Lubljani je bila lepo zrušena, vsi oštevilčeni gradbeni elementi pa preseljeni v Volčji potok. No, potem pa se je ustavilo: ka menje — snegu, dežju, soncu izpostavljeno — je z leti postalo prava groblja in — »kamnolom«, iz katerega se je dal odpeljati marsikateri lep kamen ali okenski okvir. Ostal je le še majhen kup kamenja od nekdanje Koslerjeve vile, bodočega novega gradiča v Volčjem. To je bila tretja smrt ... In najbrž tudi konec sanjarjenj o kaki lepi stavbi, ki ne bi ka/ila zelenja in cvetja arboretuma. Ker že toliko pišem o minljivosti vsega posvetnega, bo kar prav, če ta zapis ilustriram »v stilu« — t. j. z grobnicami kolovških Staretov, pisatelja Andrejke, Souvanov iz Volčjega potoka in z gomilo kamenja ... let II •po /a iariev Cirobirj, v/ zovskcm pokopališč-,,. G LAS 12.STRAN TORcK, 12 JUNUA 1971 Svetovno prvenstvo v veslanju Bled '79 Božo Benedik: Bled bo živel s prvenstvom BLED — Do pričetka največje športne prireditve letos na Gorenjskem nas loči pičla dva meseca. Organizacijski odbor letošnjega svetovnega prvenstva v veslanju, ki bo od 28. avgusta do 9. septembra na Bledu, pod vodstvom predsednika Janeza Zemljariča dela s polno paro. Vsi se zavedajo, da mora to svetovno prvenstvo biti izredno organizirano. Zato ne mine tedna, da se v organizacijskem odboru nekaj ne bi spremenilo. Gonilna sila organizacijskega komiteja je dolgoletni veslaški delavec z Bleda podpredsednik Veslaške zveze Jugoslavije, sicer pa generalni sekretar OK svetovnega prvenstva. Božo Benedik. Kako se Bled pripravlja na to veliko veslaško prireditev? »Takoj, ko smo izvedeli, da smo dobili svetovno prvenstvo, smo zaceli s prvimi deli. Zaceli smo s širokimi akcijami, saj se zavedamo, da mora biti do prvenstva vse nared. Tu ne gre samo za tehnično izvedbo, temveč tudi za vse ostalo. Gostje, tekmovalci in novinarji se morajo y času prvenstva počutiti na Bledu kot bi bili doma. Sam Bled pa naj bi živel s prvenstvom. Zato tudi skrbne zgodnje priprave. Postoriti je bilo potrebno marsikaj in organizacijski odbor se je spustil tudi tako daleč, da je poskrbel tudi za tisto, kar mu ni bilo potrebno. Za samo prvenstvo smo nabavili /redno veliko spominkov. Tu so Kozarci, torbe, majice in kravate z emblemom prvenstva ter seveda obvezne značke. Tudi med trgovci je za prvenstvo izredno zanimanje. Imeli smo z njimi že nekaj sestankov in dogovorili nno se, da bomo najlepše urejeno trgovino o veslanju tudi nagradili. Cesta v Zako je na novo asfaltirana, obnavljajo pa tudi hiše in gospodarska poslopja.« Kaj pa objekti? »Veliko je stvari, ki bi se morale za sam kraj urediti tudi če ne bi bilo svetovnega prvenstva. Toda, sedaj se gradi in to je tudi nekaj. Začeli smo z izgradnjo sanitarij in objekta za masažo. Čeprav pri tem kasnimo, sem prepričan, da bo ta objekt do prvenstva nared. Zaupam delavcem Gradisa, ki so sprejeli to gradnjo. Drugače pa dela potekajo po načrtu. A obljubili so vsi, da bodo gotova do 15. avgusta. Težave so v tem, ker gradimo v času glavne turistične sezone. Z deli bo treba res pohiteti. Skrbi nas le, ker se pri nas rado kaj zatakne.« In finančna sredstva? »Primanjkuje nam še 250 milijonov dinarjev. Prvenstvo bo stalo nad staro milijardo in že sedaj se približujemo tej številki. Prvenstvo nas bo tako veljalo več kot milijardo. Pri zbiranju finančnih sredstev so nam veliko pomagale delovne organizacije, skupščina občine in vse ostale gorenjske občine. Vendar so vsa dela vsak dan dražje.« Koliko ljudi pričakujete med prvenstvom in kje bodo nameščeni? »Na Bled bo prišlo 1500 tekmovalcev, gostov, spremljajočega osebja in nad 250 predstavnikov tiska in TV. Problem je nastanitev. Upam, da bo hotel Lovec, ki ga sanirajo, gotov do prvenstva. Drugače imamo v zakupu vse hotelske zmogljivosti na Bledu. Nekatere ekipe bodo stanovale tudi v Bohinju, kjer je predviden tudi trening za veslače, v Radovljici in v Podvinu. Problem je z enoposteljnimi sobami. Teh je na Bledu malo. Posamezni gostje zahtevajo predvsem te sobe. Tu so Še predstavniki tiska in TV komentatorji. Tem moramo posvetiti vso skrb. Evro-vizijskega prenosa bo šestnajst ur. To je živa propaganda za Bled. Upam, da bo tudi tu vse v redu. Bojim se le, če bo slabo vreme. Tehnična plat je precej zahtevna stvar. Ce bo dež, bo 250 osebja moralo vložiti ogromne napore pri izvedbi prvenstva. Ni lahko v dežju vsak dan opravljati delo do šestnajst ur. Prepričan sem, da bo vse tako kot je treba, saj organizacijski komite pod vodstvom predsednika komiteja Janeza Zemljariča dela enotno. Pri tem nam pomaga tudi častni odbor, ki mu predseduje Ivan Maček. Najbolj veseli pa smo bili, ko je pokroviteljstvo nad svetovnim prvenstvom prevzel predsednik republike in predsednik Zveze komunistov maršal Još i p Broz Tito.« D. Hunier J Košarka Najboljši v kamniško- domžalski regiji Košarkarji šestih in nižjih razredov OS Komenda — Moste so v letošnjem šolskem letu dosegli zavidljiv uspeh. Zmagali so v tekmovanju osnovnih šol kamniškodom-žaiske regije. Tekmovanje je bilo organizirano v treh skupinah. V vsaki so tekmovale po 4 ekipe. Turnir 3. skupine je organiziral košarka- LOKOSTRELSTVO Oblak spet prvi REKA — Na Kantridi je bil močan lokostrelski mednarodni turnir fita star. Med vsemi našim: in tujimi tekmovalci je bil spet najboljši član kranjskega Exoterma Franci Oblak-Aci, ki je drugouvrščenega Varaždinca Matkovič ugnal le za en krog, vt Jar to ne zmanjšuje njegovega uspeha. Rezultati - 1. Oblak (Exoterm) 1218, 2. Matkovič (Varaždin) 1217, 3. Dornik (Gorica) 1197, 11. Fock 1100, Smolej 1095, 18. Carman 995, 21. Jančič (vsi Exoterm) 920. Danes je državna lokostrelska reprezentanca odpotovala na mednarodni fita star turnir v Rigo. Med našimi reprezentanti sta tudi člana kranjskega Exoterma Franci Oblak in Marko Podržaj. -dh ški klub Kamnik, na katerem so sodelovale ekipe vseh štirih šol kamniške občine. Brez poraza je zmagala OS Komenda — Moste pred OS Stranje. Obe prvopiasirani ekipi sta se uvrstili v polfinalno tekmovanje, ki je bilo izvedeno v dveh skupinah s po tremi ekipami. Polfinalni turnir ekip OŠ Slandrove brigade, OŠ Venclja Perka in OS Komenda — Moste je organiziralo šolsko športno društvo OS Komenda — Moste. V prvi tekmi je domača ekipa premagala OS Šlandrovih brigad z rezultatom 32:8 in nato še OS Venclja Perka 60:13. V sredo, 23. maja, pa so tako mlajši pionirji kot mlajše pionirke igrali za tretja in prva mesta v hali komunalnega centra v Domžalah. Za prvo mesto ml. pionirjev sta igrali ekipi Mengša in Komenda — Moste. Zmagala je ekipa OŠ Komenda — Moste z rezultatom 46:31. Ta uspeh ni naključen, je pa izredno po-, memben in vzpodbuden. OS Komenda — Moste še nima telovadnice, v kateri bi lahko igrali košarko na dva koša, zato je omenjen uspeh še toliko večji. Treninge redno obiskuje več kot 25 mlajših pionirjev. Za uspeh moramo pohvaliti vse igralce, ki so redno trenirali, saj je vsak od njih igral tudi na tekmah. Posebej je vseeno treba pohvaliti odlična košarkaša Florjana Ciba-Aka in Gorana Pavloviča, ki sta prikazala najboljšo igro med vsemi najmlajšimi košarkaši regije. J. K. KLONILE PRED ZADNJO OVIRO - Rukometašicom Preddvora ni uspela uvrstitev v drugo zvezno ligo. Potem ko so postale zmagovalke slovenske republiške lige - zahod, so se v superfinalu pomerile s prvouvrščeno ekipo vzhodne skupine - z rokometašicami ZRK Velenje. Preddvorčanke so oba krat izgubile: domu so po nervozni igri klonile pred rekordnim številom gle dalcev s 14:16, in v soboto v Velenju z razliko desetih golov — 12:22. Velenp čanke so tudi lani preprečile Preddvorčankam napredovanje v višjo ligo, potem ko so se naprej uvrstile rukometašice Drave iz Ptuja. — C. Zaplotnik Peti šahovski Vidmarjev memorial Redki BLED — Blejski del petega mednarodnega Vidmarjevega spominskega šahovskega turnirja je v svojo korist odločil argentinski velemojster Quinteros, ki je v šestih kolih zbral štiri točke in pol. Argentinec ima Se nedokončano partijo iz petega kola z našim mladim velemojstrom Marjanovi-čem. Ta partija je bila že dvakrat prekinjena, boljši položaj pa ima Marjanović. To partijo bo po položaju na šahovnici dobil Marjanović in bo tako Quinterosu zadal prvi poraz. Na čelu bodo tako štirje: Quin-teros, Larsen, Ribli in Timman. Vsi štirje imajo 4,5 točke in so vsi Se neporaženi. Vseh ostalih dvanajst šahistov pa ima v prvenstveno tabelo že vpisano niSlo ali pa tudi več. Od jugoslovanskih velemojstrov smo pričakvoali več kot so napravili. Ivkov je »šele« osmi. Gligorič deveti in Parma deseti. Ivkov in »Gliga« sta bila boljša kot Parma. Slovenski velemojster je kar dvakrat moral priznati premoč nasprotnikom. Še največ je pokazal naš najmlajši velemojster Zagrebčan Marjanovič. Igra vedno na zmago. To mu bo tudi prineslo, če bo premagal v prekinjeni partiji Quinterosa, de- remiji litev osmega mesta z Ivkovom in Gligori-čem. Slovenski mojster Jelen igra dobro in bo v Portorožu, tu so včeraj nadaljevali s sedmim kolom, s takim nadaljevanjem gotovo izpolnil prvi bal za mednarodnega mojstra. Barle, mednarodni mojster, je na tem prvem delu na Bledu pokazal bore malo. Igra bledo in preveč je v njegovi igri napak. Edino dobro partijo je odigral z Ivkovom. V četrtem kolu ga je premagal. Drugače pa je Barle kar štirikrat moral podpisati predajo. V zadnjem blejskem kolu, šestem, se niti ena od osmih partij ni končala z delitvijo točke. To še enkrat dokazuje, da udeleženci Vidmarjevega spominskega turnirja ne poznajo neborbenosti. Vsi od prvega do zadnjega igrajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi in se ne vdajajo kar tako in ne podpišejo zgodnjih remijev. Borbenost je bila na Bledu tista, ki je krasila vse udeležence. Vrstni red po šestih kolih - Quinteros 4,5 (1), Larsen, Ribli, Timman 4,5, Kuzmin, "Miles, Ceškovski 4, Ivkov. (»ligorić 3,5. Parma 2,5, Marjanović 2,5 (1), Jelen 2, Ma-rangunić 1,5, Qi Jingxuan, Barle 1. Petintrideseta kolesarska dirka po Jugoslaviji Kolesarska karavana v Kranju KRANJ - Ne sam«) Tržič in Bled, temveč tudi Kranj se.pripravlja na mednarodni športni dogodek. Medtem ko bo v Tržiču svetovno prvenstvo v motokrosu, na Bledu svetovno prvenstvo v veslanju, pa bo v Kranju na dan borca start zadnje etape jubilejne kolesarske mednarodne dirke IN. Jugoslaviji. Ze dan prej bodo Kranjčani pisano mednarodno karavano najboljših evropskih amaterskih kolesarjev poz Iravili na Vrši- Ropret dvakrat najboljši MARIBOR - Štajerska je bila konec tedna srediSče dogodkov v našem kolesarskem športu. V soboto je bil tradicionalni sedmi Talisov kriterij, drugi mariborski kriterij za veterane in šesto tekmovanje osnovnošolcev. Med člani je zmagal Kranjčan Bojan Ropret s 25 točkami, točko manj je osvojil Avstrijec Lienhart, tretji pa je bil rogovec ZanoSkar z 12 točkami. Fre-lih je osvojil peto mesto. Najzanimivejša pa je bila nedeljska dirka članov Okrog Pohorja, že dvanajsta po vrsti, v spomin na legendarni Pohorski bataljon. Na 155 kilometrov dolgi progi se je pomerilo 40 kolesarjev iz 16 jugoslovanskih klubov, nastopili pa sta še ekipi JLA in gostje iz Avstrije. Kazalo je že, da bo letošnjo dirko osvojil rogovec Polončič, saj je v cilj pripeljal prvi, vendar so ga sodniki kaznovali s 30 sekundami pribitka zaradi nedovoljenega jemanja vode iz kombija. Tako je bil najboljši spet Ropret, ki je enako kot Lienhart (Avstrija) prevozil progo v času 4:02,14. Tretji je bil spet savčan Cu-derman 4:02,90, medtem ko je Polončič s časom 4:02,44 osvojil četrto mesto. Med mlajšimi mladinci se je ponovno izkazal Kranjčan Marn, ki letos niza zmago za zmago, medtem ko so bili pri starejših mladincih najboljši tekmovalci ljubljanske Astre. H. J. Hokej na ledu Boris Svetlin novi trener JESENICE — Za jeseniške hokejiste ni počitka. 2e so začeli z letnimi kondicijski-mi treningi. Kaže, da je zadnja sezona, ko je bila Olimpija premočno prva, pozabljena. Delavna je tudi klubska uprava. Sklepajo dogovore o jesenski turneji, prijateljskih tekmah in turnirjih. Na zadnji seji upravnega odbora je bilo dogovorjeno, da bodo jeseniški hokejisti odšli 5. septembra na turnejo po Češkoslovaški, ki bo trajalo do 15. septembra. Več tekem bodo odigrali, med potjo domov pa načrtujejo še eno tekmo v Avstriji. Do turneje bodo vadili doma, saj bo jeseniški led nared do 15. avgusta. Med 20. in 22. septembrom bo tradicionalni železarski turnir, ki je bil običajno decembra. Pred začetkom državnega prvenstva načrtujejo tudi krajšo turnejo po Italiji. / Veliko volje kažejo igralci sami. Kritično so ocenili svoje delo in ustanovili osnovno organizacijo Zveze socialistične mladine. Od sestanka dalje je udeležba na treningih 100-odstotna. S prvim junijem je trenerske posle prevzel Boris Svetlin, nekdanji trener Kranjske gore. Le-to pa bo poslej vodil Ciril Kli-nar. Med drugimi težavami pa kaže Se posebej omeniti sredstva in dopuste za igralce. Železarna je odnos do tega problema zaostrila. Upajo, da bodo problematiko ugodno rešili. •J Rinit Rokomet Preddvorčanke Tržičani četrti drugt KRANJ - Preddvorčanke že drugo sezono niso uspele, da bi se uvrstile v višje tekmovanje kot je slovenska ženska rokometna liga. Ze lani so bile tik pred tem uspehom, a so klonile. Tudi to sezono ni bilo nič bolje, saj so bile Velenjčanke obakrat boljše. Tudi v drugem srečanju so premagale Preddvor. V molki ligi so Tržičani četrti. To je uspeh za mlado moštvo, ki je v tej ligi igralo dobro. Le v zadnjih kolih so bili premalo izkušeni, da bi se lahko borili z« prvo mesto. V borbi za tretje mesto so obakrat klonili v igri s Šoštanjem. Rokometalice Tržiča so šestnajste. Lahko jim zamerimo le to, da jih ni bilo na zadnje srečanje s Po-lano. Izidi - Pek)© : Šoštanj 25:26 (13:9), ženske - Velenje : Preddvor 22:12 (12:7), Polana : Peko 10:0 bb. -dh ču. Tu bo cilj dvanajste etape. Nato bodo kolesarji imeli odmor in se ob 14.30 s startom v Martuljku podali na devet inpet-deset kilometrov dolgo pot do Kranja, kjer bo na kolesarski stezi v Stražišču cilj. Ta bo približno ob I 5.48. uri. Na letošnji jubilejni dirki, ki se točkuje za svetovni pokal, bo nastopilo najmočnejše kolesarsko zastopstvo iz SZ, Poljske, Bolgarije, CSSR, Francije, Italije, Finske, Danske. Alžirije, Tunisa, Turčije in Jugoslavije. V teh dneh pričakujejo Se prijavo iz Španije ali Portugalske, Luxemburga, ZRN in Švice. Tako bodo v Skopju, kjer je start prve etape, zbrani res najboljši kole-sarji-amaterji Evrope in. drugih izvenev-ropskih držav. Kranjčani bodo vse te kolesarje v Stražišču pozdravili 3. julija ob 15.48. Na dan borca pa bo ob 10.30 pred hotelom Creina v Kranju start zadnje, trinajste etape, od Kranja do Zagreba. Dolžina te etape je 175 kilometrov. Organizacijski odbor ciljne etape v Kranju se skrbno pripravlja na to našo največjo kolesarsko prireditev v Jugoslaviji. Vse tehnične službe delajo po načrtu in tako kot jih je predvidel organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik KK Save in direktor tovarne Save Filip Majcen. Prepričani smo, da bodo tudi Kranjčani v Stražišču na cilju in dan pozneje na startu pred pozdravili to pisano mednarodno kolesarsko karavano. -dh Pozornost urejevanju proge TRŽIČ - Svetovno prvenstvo v Pod-Ijubelju v motokrosu je vse bližje. V nedeljo 24. junija, se bo na tej znani moto-kros progi v Podijubelju na peti dirki za svetovno prvenstvo do 125 cem zbrala vsa svetovna elita. Organizacijski odbor je p—čH s pravočasnimi pripravami na te prireditev, v teh dneh pa pospešeno pripravljajo progo v Podijubelju. Z udarniškimi deli so pri koncu. Tako bo steza, ki je težka, vendar poteka po skoraj idealnem terenu za motokroa, priprav, ljena pravočasno. Vsi člani AMD Trtic so poprijeli za delo. Kot smo že pisali je častni komite prevzel predsednik CK ZKS France Popit, v komiteju pa so Marjan Brecelj. član predsedstva SRS, Janez Bedina! generalni direktor Peka, Friderik Hrast, generalni direktor pokrovitelja IMOS Ljubljana, Branko Jerkič komandant TO SRS, Zdravko Krvina. sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, Martin Košir, sekretar za LO SRS, Milan Kučan, predsednik skupščine SRS, Milan Ogris, predsednik SO Tržič, in Drago Seliger. predsednik odbora za stike z družbenimi organizacijami in društvi pri RK SZDL. Franc Tavčar-Rok, komandant LJAO. Josip Tome, predsednik AMZJ. Slavko Zalokar. delegat zveznega zbora. Prijave v organizacijsko pisarno prihajajo vsak dan. Te dni so se prijavili tudi Jugoslovani. Za nas bodo vozili Drago Perdan, Rajko Cus in domačin Braako Mežnar. Ostala dva člana pa bodo določili pozneje. Doslej se je prijavilo že petintrideset tekmovalcev iz petnajstih držav. ( _t_l Cene vstopnic v predprodaji bodo za odrasle 30 in na dan prireditve 50 dinarjev, za otroke pa v predprodaji 10 dinarjev, na dan prireditve pa 20. Tudi kulturni program pred samim svetovnim prvenstvom bo pester. Nastopila bo godba na pihala iz Holič (CSSR) domači pihalni orkester ter domača folklorna skupina Karavanke Pričetek prve vožnje za svetovno prvenstvo bo ob 14. uri. .!h ATLETIKA Tekmovalo jih je tisoč JESENICE - Maja so bila v jeseniški občini številna športna tekmovanja, s katerimi so mladi počastili svoj praznik in rojstni dan maršala Tita. Organizatorja tekmovanj sta bila komisija za športno rekreacijo pri občinski konferenci ZSMS in ZTKO. Mladi so tekmovali v Stafetnem teku, košarki, malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, rokometu in trim akciji. Vsi na kolo za zdravo telo. Tekmovanj se je udeležilo nad 1000 mladih iz osnovnih in srednjih šol, TOZD in OZD, krajevnih skupnosti in JLA. Množično na Veliko Poljano KOKRICA - Športno društvo Kokrica je v sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Kranj, TKS Kranj in KS Trstenik priredilo tretji množični planinski TRIM pohod od Trstenika do Velike Poljane pod Storži-čem. Pokrovitelj letoSnje akcije je bilo Gozdno gospodarstvo Kranj, ki je, 2-3 urnim »bivanjem« na poti, udeležence pohoda nevsiljivo opozarjalo na pomen zdravega in čistega gozda in na dejanja, katera ne sodijo v planinski svet. Uspeli dosedanji prireditvi in lepo vreme sta privabila na Veliko Poljano nad 800 registriranih planincev, kar ponovno potrjuje, da si delovni ljudje in občani vedno bolj želijo stika z naravo in tovrstno obliko rekreacije. Na cilju je vsak prejel požirek toplega čaja in simbolično nagrado — značko pohoda. Iz knjige vtisov in vedrih obrazov udeležencev je bilo moč razbrati, da je bila tudi letos organizacija prireditve odlična. B. Vrlinšek Rezultati — štafetni tek pionirjev: 1. OS Karavanški kurirji Koroška Bela, 2. OŠ Žirovnica, 3. OŠ Prežihov Voranc; pionirii 1. OŠ Žirovnica, 2. OŠ Prežihov Voranc, 3 OŠ Tone Cufar; mladinke: 1. OO ZSMS Rateče - Podkoren, 2. OO ZSMS Trgovsko-proizvodna organizacija Golica; mladinci 1.00 ZSMS Žirovnica, 2. OO ZSMS ZlC. 3 OO ZSMS Strojne delavnice (Železarna): košarka pionirji: 1. OŠ Prežihov Voranc. 2. OŠ Kranjska gora, 3. OŠ Tone Cufar: pionirke: 1. OŠ 16. december Mojstrana, 2. Oš Žirovnica, 3. OŠ Prežihov Voranc; mali nogomet mladinci; 1. Center srednjih sol, 2-OO ZSMS TOZD Hoteli Kompas Kranjska gora, 3. mladinski odsek GD Hrušic« itd. Sodelovalo je rekordnih 26 moštev: mali nogomet pionirji: 1. OŠ Karavanski kurirji Koroška Bela, 2. OŠ Žirovnica, 3. Oš Ton* Cufar; odbojka mladinci: 1. OO ZSMS Ja-vornik - Koroška Bela. 2. OO ZSMS Sava 1. 3. OO ZSMS Žirovnica; mladinske: 1. OO ZSMS Gimnazija, 2. OO ZSMS Sava I, 3. OO ZSMS Zdravstvena šola; namizni tenis mladinci: 1. OO ZSMS ŽIC, 2. OO ZSMS ZlC II, 3. Mladinski odsek Gasilskega društva HruSica; rokomet pionirji: 1. OS Prežihov Voranc, 2 OŠ Tone Cufar, 3. Oš Tone Cufar II; pionirke: 1. OŠ Žirovnica. 2. Oš Karavanški kurirji Koroška Bela. 3. OŠ Prežihov Voranc Jesenice; kolesarska trim akcija pa je bila v Žirovnici, na Jesenicah, v Mojstrani in Kranjski gori, na njej pa je sodelovalo 240 mladih kolesarjev. J. Raba' Memorial Zvoneta Koflerja Gorska reševalna služba Mojstrana je v nedeljo, 3. junija na smučišču pod Luknjo v Vratih izvedla veleslalom za memorial znanega mojstranškega alpinista Zvoneta Koflerja. Nastopilo je 30 tekmovalcev, članov gorskih reševalnih služb iz Tržiča, Rateč, Kranjske gore in Mojstrane ter ekipa GRS Ketschach-Maunten iz sosednje Avstrije, ki se vsako leto udeleži tega tekmovanja. Rezultati - posamezno: 1. Franc R«D,5 (GRS Mojstrana) 2,06.81. 2. Stane Smid 2.10,75, 3. Poldi Durchner (GRS Ketschach - Maunten) 2.12,51, 4. Andrej Korene (GRS Kranjska gora) 2.14,40, S.Jože Mar-tinjak (GR8 Mojstrana) 2.16,66. ».Janez Brojan (GRS Mojstrana) 2.20.47. U"" Gressel (GRS Ketschach) 2.23,25. 8. Brand-statter (GRS Katschach) 2.28.44, O.Miro Smodiš (GRS Mojstrana) 2.28.44. 10. Jože Rozman (GRS Tržič) 2.29.09; ekipno: I. GRS Mojstrana (Rabič. Smid, Martinjak) 6.34,02. 2. GRS Ketschach Maunten {Uur-chner. Gressel. Brandstetter) 7.01,79. J. GRS Mojstrana II. (Brojan. Smodiš. Urbas) 7.16.26, 4. GRS Kranjska gora (Korene, Klofutar. Radon). 7.39.47. 5. GRS Tržič (Rozman, štamcar. Gros) Finale 23. junija v Kranju LJUBLJANA - Na kvalifikacijah za atletaki pokal Slovenije, ki so bile v Ljubljani, je sodelovalo tudi 20 kranjskih mladink in mladincev. Najboljši rezultat je dosegel član ljubljanske Olimpije Apostolovski, ki je preskočil 204 centimetre. Od Kranjčanov so se najbolj izkazali Rado Sajovic v skoku s palico (350 centimetrov), Boris Gsspirc v metu diska z 40,74 metra in Sandi Leben s 46,30 metra v metu kopja. Kva-lifikcijska tekmovanja so bila se v Celju, Novem mestu in Novi Gorici, finale pa bo 23. junija v Kranju. še nekaj uvrstitev Kranjčanov. Med mlajšimi mladinci je bil Andrej Rihtar-Sič v teku na 100 metrov tretji do peti, v skoku v daljino Iztok Omerza tretji, v skoku v višino Jože Švegelj peti. Janez Stro« pa osmi, v metu kopja Sandi Leben prvi, Igor Kveder in Tomaž Gralič pa peti in šesti. V metu diska je bil Gašplrc drugi. Leben tretji in Grasič četrti, v suvanju krogle pa je bil Gaipirc prav tako drugi. Kranjčani ao se dobro uvrstili tudi v skoku s palico, kjer je Rado Sajovic zmagal, nekaj Kranjčanov pa se je uvrstUo med prvih deMed mlajšimi mladinkami je 2iva Rant zmagala v skoku v višino. Anka Pavlin pa je bila tretja. Marija Peta v, j«? zmsgala v metu krogle, v metu diska pa je bil. druga. L.Ko,(,vSek V. ■ « • » * « 1 I I ti t * t t * ■ t ESREČE SOPOTNIK MRTEV \**tnice — V četctek. 7. junija, koii 23. ure na magistralni dhoiniki „a pedalih &2» Prav tako so P"P.^en u reSilo življenje. Pred kratki ^ em^kolo.je že mar-ka ter muro ^ ^ de iZT i• « trtrovmah tua'*v da dobro opremheno kolo za nočno K^^MS fv^it ^b^i ta daljša razda-mani kot živ- iva VOZni^' " . . H tffl avtomomum F"'"-' . . Ciopoda'-'*3 Pri malo večji hitrosti pa je ta FS.ri -"*ropazi M:rS*W-;:i razl(>g, da hi SdS malomarnosti vozili z kadar od|)ravl,am(1 „d doma otroka 52 STj-*Jde na n asih cestah namreč naraščajo. * kolesu. Smrt med Kranjem in .Jezerskim v Poto-čah pripetila prometna nezgoda Neznani voznik osebnega avtomobila lord taunus mariborske registracije je v ostrem ovinku zapeljal preveč na sredino ceste, tako da ie oplazil z levo stranjo osebni avtomobil zastava 750. ki ga ie iz nasprotne smeri pravilno po desni pripeljal Ludvik Čebuli (roj. 192(il i/. Kokre. Voznik po nesreči ni ustavil, pač pa ie odpeljal naprej, na cesti pa je ostalo nekaj drobcev laka. zunanje ogledalo in zadnja luč. Škode na Cebulievem avtomobilu ie za okoli «000 din. NEZGODA MILIČNIKA Jesenice - V nedeljo. 10. junija, ob 9.20 se je na magistralni cesti v bližini Žirovnice pripetila hujša prometna nezgoda. Miličnik Zdenko Perko (roj. 1958) iz Tržiča je med naseljema Moste in Potoki dohiteval osebni avtomobil Alojzija Perka iz Celja; prav ko ga je hm. irehi ti. ie voznik Golob zavil nekoliko v levo. ker se je izognil mrtvemu mačku na cesti. Zaradi tega je miličnik Perko z motornim kolesom trčil od zadaj v Golobov avtomobil in padel. S hudimi poškodbami, ima zlomljeno roko. ključnico in lopatico je bil prepeljan v jeseniško bolnišnico. L. M. Nezgoda v dvigalu Kranj — V petek, 8. junija, si je v stanovanjskem bloku v Ulici Gorenjskega odreda št. 10 poškodoval roko 3-letni Jožko Glob. Skupaj z mamo se je peljal z dvigalom, ko mu je padla iz rok žoga. Ko jo je skušal pobrati, mu ie roko potegnilo v odprtino med jaškom in dvigalom. Posredovati so morah pok gasilci, ki so razbili vrata dvigala, da so rešili otroka s poškodovano roko. Zdravi se v Kliničnem centru. Utonil v bazenu Kranj — V soboto, 9. iuniia. se je v letnem bazenu utopil Bojan Mar-kun, star 11 let s Sr. Bele. Bojan se je sicer kopal v polovici bazena, ki je določena za neplavalce, vendar pa se je preveč približal globljemu delu, kjer mu je verjetno zdrsnilo. Plavati ni znal in ker ga niso pravočasno opazili, je bila tudi vsa pomoč, potem ko so ga potegnili iz vode. zaman. Gorska nesreča V nedeljo, 10. junija, se je na Rati-tovcu smrtno ponesrečil Leon Sirec (roj. 1954) iz Železnikov. Sirec je plezal po slemenu Altenauerja. ko se mu je sprožila skala, za katero se je prijel. Omahnil je približno 20 metrov niže in se hudo udaril na glavo. Planinca Branko Zunič in Iztok Mo-horič sta se spustila do ponesrečenca, ki je zdrknil še po skalah kakih 50 metrov navzdol in ga prenesla do Prtovča. kjer mu je prvo pomoč nudila medicinska sestra. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v ljubljansko bolnico, vendar je že med prevozom umrl. Trava gorela Radovljica — Ob gozdni poti. ki vodi od kampa Sobec proti Lescam, je v soboto. 9. junija, gorela suha trava in grmičevje. Ogenj so pogasili prostovoljni gasilci. Se enkrat pa je zagorelo tudi v nedeljo, 10. junija, ker verjetno sobotni ogenj ni bil v podrasti do kraja pogašen. Domnevajo, da je ogenj nastal zaradi odvrženega cigaretnega ogorka. P! boko pretreseni sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil moj ljubeljeni mož, oče, sin in brat SLAVKO BLATARIČ dimnikarski mojster iz Radovljice r» ~rob dragega pokojnika bo v sredo, 13. junija ob 16. uri iz mrliške vežice Fogjev na pokopališče v Radovljici. 7a njim žalujejo: žena Mojca, sinova Dare in Tomaž, mama Jelka, sestre, bratje in drugo sorodstvo Radovljica, Županec, Ivanec, Zagreb, K), junija 1979 Počitnice bodo — toda ne za zmikavte (2) Ce torej še tako vestno zaklenemo svoj domek, še vedno ni tako gotovo, da ga med našo odsotnostjo ne bi mogel kdo nepovabljen obiskati. Sodobni vlomilci ne poznajo več klasičnib vitribov. pač pa sodobne kovinske priprave, ki gladko odprejo še tako imenitno ključavnico. Pozorni sostanovalci, ki bi morda neznanca na stopnišču pravočasno povprašali, kaj išče in koga želi. so včasih bolj pomembni pri varovanju premoŽenja kot pa trije zapahi. Vsak neznanec z nepoštenimi nameni bo namreč raje prej odkuril kot pa da bi potem, ko ie v zbudil pozornost, še kaj poskušal. Kadar odhajamo na počitnice, na žalost tako radi vlečemo s seboj kar pol svojega premoženja. Avtomobili so založeni z dragimi in mani dragimi, potrebnimi in nepotrebnimi stvari. Ker nima vsak avtomobil alarmne naprave, ki se sproži, če vanj vstopa kdo. ki ni lastnik, smo pač prepuščeni varovanju klasičnega avtomobilskega ključa. Le-tega je baje kaj lahko nadomestiti z »nepravim«. Nekateri so v tem pravi mojstri, tako da se na avtomobilu prav nič ne pozna. Nekaj takšnih skupin smo Že spoznali tudi na Gorenjskem, vendar pa doslej kriminalisti niso imeli srečne roke. da bi prav vse tudi že »spoznali«. Prejšnji mesec se je sicer ponudila izredna priložnost, vendar je na žalost splavala po vodi. V Bohinju so se trije lotili avtomobila inozemske registracije: dva sta stažila. tretji je poskušal vlamljati. Iz bližnje hiše so jih opazovali in ko je bilo očitno, da vlomilci hoče na silo v tuj avto. so jih prepodili. Na to, da imajo v hiši telefon in da je treba /.a vrtet i le številko 92. se v razburjenju niti niso spomnili. Tički so tako odleteli in prav verjetno je. da bodo s svojini početjem še kje poskušali — z večjim uspehom oškodovancem v žalost, kriminalistom v jezo Ce torej potujemo kam dlje, je nujno, da se tudi ustavljamo vsaj na parkirnin prostorih hotelov. Hotelske službe imajo sicer nalogo, da varujejo parkirni prostor in imovino gostov. ki nočujejo pri njih. Toda, če je za varovanje prostora zunaj hotela zadolžen recimo 1« nočni re-ceptor ie kaj malo verjetno, da bo avtomobil pred hotelom 'udi dobro čuvan. Le tam, kjer je tudi zunanji čuvaj ali še bolje, da je parkirni prostor zaprt, ie vsaj verjetnost večja, da se avtomobilu ne bo mogel približati kak nepovabljen. Vlomi v avtomobile na parkirnih prostorih pred hoteli pa tudi na Gorenjskem niso nič redkega, vsa i v prejšnjih sezonah je bilo tako. Tudi nekatere nevesele izkušnje i/, zimske sezone, ko so bliskoma izginjale smuči izpred hotelov v /gornjem koncu Gorenjske, se kaj lahko pripetijo tudi v poletnem času. Nezavarovane smuči na avtomobilu so prav takšna vaba kot na primer magnetofon ali fotografski aparat v zaklenjenem avtomobilu. Tudi prtljaga naložena v prtljažniku na avtomobilu utegne ponoči na parkirnem prostoru zanimati kakega »raziskovalca«. Je pa že bolje, da se potrudimo in snamemo s prtljažnika kovčke ali kar že imamo in shranimo pri sebi v hotelski sobi ali pa. če gre za večje predmete, kot so čolni ali kaj podobnega, v zaklenjeni ali varovani hotelski shrambi. ZEMLJA HREPENI PO MOCl - Zaskrbljujoči so podatki o suši, ki ie dober mesec pesti večji del Jugoslavije. Občasne plohe ne zaležejo. V zemlji zijajo razpoke. Kmetijski pridelki bodo zanesljivo veliko manjši, čeprav začne takoj deževati, saj je suša nastopila v najod/očilnej šem času za rast in rodnost poljščin. Najbolj kritično utegne biti pri pšenici, koruzi, sladkorni pesi. krompirju in drugih poljščinah. Letošnja suša pa tudi opozarja, da moramo bolje poskrbeti za namakanje in namakalne naprave, (jk) — Foto: F. Perdan Gostinska in trgovska DO Central Kranj n. sol. o. objavlja na podlagi sklepa IO DS TOZD Vino in v skladu z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih p.'oste delovne naloge in opravila VODENJE KOMERCIALNE SLUŽBE Pogoji: — višja strokovna izobrazba ustrezne smeri — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — poskusno delo 3 mesece ali — srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri — 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — poskusno delo 3 mesece Pismene prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 7 dneh po objavi na naslov: Central Kranj, M a istro g trg 11 — kadrovski oddelek. Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA o. o. Odbor za delovna razmerja Temeljne organizacije ROŽCA o. sub. o. Jesenice, Delavska 11 ponovno objavlja prosta dela in naloge za gostinsko delavko — natakarico s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: -- končana gostinska šola. — delo v dveh izmenah od 7.— 14.. oziroma od 13. do 20. ure. — ob nedeljah in praznikih prosto. Kandidati na i ponudbe z dokazilom o strokovnosti ter opisom dosedanjih del po"jejo na naslov: ABC POMURKA - Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA Jesenice - Temeljna organizacija ROZCA -Jesenice. Delavska 11 O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. O LAS 14.STRAN TOREK. 12. JUNIJA 1817«! PO HI SIVO novi program potrošniško posojilo do 50.000 din brezplačna dostava na področju Kranja in okolice za nakup se priporočamo! prodajalna KRANJ, Cesta JLA 6 (nebotičnik) (tel. 064-22-738) Triglav konfekcija Kranj vam nudi večjo izbiro ženskih letnih oblek in halj iz bombaža Vse izdelke dobite v naših prodajalnah v Kranju, Tržiču in Kamniku pOdjetje za vzdrževanje zgradb in gradbeni nadzor — p. o. RADOVLJICA Razpisna komisija na podlagi 9. in 22. člena Pravilnika 0 delovnih razmVJjtfiifefcS&^^ zbora delavcev razpisuje o žiro m n^BPwTT#ffl'« i st it ff rl n in naloge 1 INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE 2. FINANČNO ANALITIČNEGA KNJIGOVODJE Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati za opravljanje razpisanih oziroma objavljenih prostih del in nalog imeti: pod 1.: višjo ali visoko izobrazbo gradbene, ekonomske, pravne ali druge ustrezne družbene smeri, pet let delovnih izkušeni pri opravljanju del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, organizacijske sposobnosti, pravilen odnos do samoupravljanja ter morajo biti moralnopolitično neoporečni; pod 2.: srednjo izobrazbo ekonomske smeri, dve leti delovnih izkušenj v knjigovodstvu. r Delovni razmerji se sklepata za nedoločen čas, s tem da imenovanje za individualnega poslovodnega organa delovne organizacije velja za štiri leta mora kandidat za finančno-analitičnega knjigovodjo opraviti dvomesečno preizkusno delo. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v petnajstih dneh po objavi tega razpisa oziroma objave dostavijo delovni organizaciji s pripombo za razpisno komisijo, o izbiri pa bodo obveščeni v petnajstih dneh po seji zbora delavcev, na kateri bo sprejeta dokončna odločitev o izbiri kandidatov. /K Delovna organizacija AVTOKOVINAR Skofja Loka, Kidričeva c. 51 po sklepu delavskega sveta objavlja JAVNO LICITACIJO 1. za prodajo osebnega avtomobila PZ 125, leto izdelave 1978. Avtomobil je nevozen — karamboliran. Izklicna cena je 20.000 din 2. za prodajo tovornega avtomobila Zastava 750 TF leto izdelave 1973. vozen. Izklicna cena je 5000 din .Javna . licitacija bo v torek, 18. junija 1979, ob 8. uri na obratu servis vozil, Poljanska c. 9. O^j^tiftUjgBgii J(~ HH)/« n eno uro pred p r i člflBH^TCtratTje* "na"' ToTJ a n s k i cesti 9. Pravico udeležbe na javni licitaciji imajo pravne in fizične osebe. Interesenti morajo položiti 10-od-stotno varščino pred začetkom licitacije od izklicne cene vozila, za katero se imajo namen udeležiti. Iščemo sodelavce za delo na prireditvi v Savskem logu dne 16. junija 1979. Zglasite se v kadrovski službi CENTRAL Kranj, Maistrov trg 11. KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 c PROJEKTIRA PROIZVAJA INSTALIRA PRODAJA SERVISIRA Hitro in kvalitetno vam odpravimo vse okvare v garancijski in izvengarancijski dobi na izdelkih priznanih proizvajalcev: ISKRA Kranj, El Niš, RIZ Zagreb, RUDI ČAJEVEC, GRUNDIG, TIKI Ljubljana, ELIND Valjevo, CANDY, FEIN, RANZBURG in SEVER Subotica. Priporočamo se/ Komisija za kadrovska vprašanja pri Upravnih organih Skupščine občine Radovljica na podlagi ,33. člena Sporazuma o izobraževanju delavcev in podeljevanju štipendij razpisuje za šolsko leto 1979/1980 štipendijo za študij na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo — smer SLO. Kandidati naj prijave za štipendiranje s kratkim življenjepisom, zadnjim šolskim spričevalom, potrdilom o premoženjskem stanju in dohodkih njegove družine, potrdilom o vpisu ter priporočilom oziroma mnenjem družbenopolitičnih organizacij pošljejo Komisiji za kadrovska vprašanja pri Upravnih organih Skupščine občine Radovljica do 31/7-1979. Odbor za delovna razmerja pri delovni organizaciji Poliks Žiri objavlja naslednja prosta dela in naloge GLAVNEGA SKLADIŠČNIKA v obutveni enoti Za opravljanje teh del in nalog se zahteva: — SS izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušeni - NS izobrazba s tečajem za skladiščnika in 5 let delovnih izkušeni Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Prijave pošljite na naslov: Poliks Žiri, splošni sektor. LIP, lesna industrija n. sol. o. Bled TOZD lesna predelava n. sol. o. Podnart objavlja prosta dela in naloge 1 SKLADIŠČNIKA ŽAGANEGA LESA 2. SKLADIŠČNIKA SUROVIN IN IZDELKOV 3. SNAŽILKE Pogoji za zasedbo: 1. VK lesnoindustrijske stroke z 2 letoma delovnih izkušenj ali K lesnoindustrijske stroke s 5 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah „^ Tečaj za sklao^BPW»^-Izpit iz varstva pri delu Poskusno delo 2 meseca. 2. VK lesnoindustrijske stroke, 2 leti delovnih izkušenj ali K lesm* industrijske stroke s 5 leti delovnih izkušeni Poskusno delo 2 meseca. 3. Nepopolna osemletka, poskusno delo 1 mesec. ALPETOUR SOZDALPETOUR Skofja Loka TOZD Potniški promet na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 30. 5. 1979 ponovno objavlja naslednja dela in naloge: 1 5 VOZNIKOV AVTOBUSOV za DE Skofja Loka 2 5 VOZNIKOV AVTOBUSOV za DE Kranj 3 1 VOZNIKA AVTOBUSA za DE Radovljica 4. 2 SPREVODNIKOV za DE Skofja Loka 5. 1 SPREVODNIKA za DE Radovljica Pogoji za sprejem: 1-3 poklicna šola za voznike motornih vozil, 2 leti delovnih izkušen.. " kot poklicni voznik motornih vozil in izpit D kategorije. Poskusno delo 3 mesece. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas. i ... •• , Kandidati morajo imeti stalno bivališče pod 1. v bhžnji okolici Škofje L« > k e! pod 2. v bližnji okolici Kranja in pod 3. v Kropi. Podnart u ali Radovljici. i tL; in 1 leto delovnih izkušeni. Odslužen vojaški rok. SSES del,! 3 mesece m stalno blišče V Miinji okohe Skofie Loke, Radovljice. Krope ah Podnarta. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom n- jk-> i Hnka/ili sprejema kadrovski oddelek v Kra- Pismene ponudbe / f^^^ oddelek v Skofji Loki, Titov t^'4 b°ir5 d"«" po objavi.Kandidati bodo o izidu obveščeni v S« dneh po izteku prijavnegu roka. 4.-5.*: 15. STRAN PRODAM prodam komplet SPAL fl lorchov furniri s posteljnimi Bu ftifoi rnaci je od Ki rio 17 .ure 22-1 titi |4 H MH eno letu -tare KOKOSI -a IS. I hipi je J4d0 mesena -tare JARCKE. od-nesni« e. dobite pri Bidovcc M^'r.ia vas 7. Golnik 4573 am K KAVO po izbiri. Za .n-;i JO. ZJloVllica 4571 Rudam K KAVO s teletom. Spod--1 Brnik 37. Cerklje 4575 rmdani mladci KRAVO po teletu iBra {2. Zjj. Gorje 457fi rtadatu KRAVO po izbiri. Palov-Tržič 4577 PMani i PKASlCKK po 20 kg • Pivka I 1. Naklo 157* rVnrfam črnnMi TELEVIZOR asfor. star 4 leta. Cena 3000 di-Informaciie na tel. 11 -030 4579 PRAŠIČA. fil>kg težkega, prodam. Arezie 49. Duplje 4580 •m KRAVO, ki Im» četrtič tc-Jerala. Podbrezie 111 4581 KUHINJSKK ELK 2 JOGIJA 1*. Krani. 4582 OTROŠKI :t I C l rče I. 4583 NAMIZNI 7. Šenčur 4584 1 K KAVI iji SLAMO peiser - pubalnikom in vas 55. Sen rur 4585 k.»m opeke PRE BLOKOV. Saievi, zalaja CP Ulit*. Kranj. l'li<;i .VIono fy*dfja t. Stavek: TK Gorenjski Kranj. tisk: Združeno podjetji' ljudsku nrn\irn. Ljubljana. Kopi-:-*rjf\H 2. — Naslov uredništva in »prava litttM: Kranj. Moče Cijadojii I - Tekoči rurun pri SDK \ Kt;i-*m Hrvilfca SISOO-BOJI-.llSSH - 'IV. Mbai: fflavni urednik, <>dtf«>\ orni »retlnik in uprava 2.1.111, un-rini-■*» 21-4135. novinarji 21-HHO, malo-'«t4»ni in naročniški oddelek 3-311. — Nunifnitiii: let na .100 din, Mh-tna I50 din. rena /n I številko • kotpnrtnii I dinarje. — Oprošče-promet n«->ia davka po pristojnem mnenju IUI - I 72. J MENTE. jedilni kot in riici mladinskih brigad tel.'Ion 2:1-24.1 Prodam kombiniran VOZIČEK PiOtarieva K ran i Prodam nerjaveč Štedilnik Delavska Prodam KKZNICO \ erigo, Kredn i.i Prodam t<»i O RADNI H Zdravko, Trojarjcva •'!. Krani 4580 Prodam italijanski OBRAČALNIK in zgrahljaluik sonce 3. Mlakar. Bukovica 4. Vod H e 4587 Cgodno prodam dobro ohranjeno opremo za DNEVNO SOBO. Poljanska 48. Sk. Loka 4588 Prodam TELICO. 1 mesece brejo. Pavla Mezek. Gahrk 1 4589 Poceni prodam nova KLKTNA OKNA 120 81) 0 kosov. Starman. Godešič 18. .Šk. Loka 4590 Prodam 2 leti starega NEMŠKEGA OVČARJA, dobrega čuvaja. Bizjak Peter. Sp. Goric 14« 4591 Prodam gradbeno KONZOLNO DVIGALO na beru -niski pogon Ogled v soboto popoldne in v nedeljo. Bizjak Peter, Sp. Gorje 14« 4592 Prodani deset let starega KONJA, vajenega vseh kmečkih del. Črv Slavko. Prapetno 4.1, Slap ob Idriji . 4614 Ugodno prodam SOBNO in KUHINJSKO pohištvo. Informacije po telefonu 22-955 po 15. uri. KUPIM Kupim dobro ohranjen športni OTROŠKI VOZICKK za dvoička. Hubei Miro, Britof 202. Krani 4507 Kupim nov ali rabljen otroški SEDEŽ za ponv kolo Telefon 20-625, popoldne 4604 VOZILA Prodam CITROEN PALLAS. letnik 1977 z dodatno opremo. Informacije tel.: 22-515 Prodam SIMCO starejši letnik v voznem stanju, tudi podelili Naslo\ s oglasnem oddelku. Prodam PONV K X PRESS in vrtne klopi. Virni.-iše 00. Skofja Loka Prodani FORD 1.7 M. letnik 19fi9. Krantau Dobro polic II. Brezje 1443 Cgodno prodam avto 1 25 PZ v zelo dobrem stanju. Grafi 50. Cerklje Prodam neregistriran EIAT850. Telefon 064-62-410 4524 Cgodno prodam HONDO moto-kultivatoi F 24. 4.5 K M. KOSILNI CO, snežno FREZO in drugi', vse novo, brezhibno. Pogača 1' Jože, Bled. Ribno21 a 45*1 Cgodno prodam SPAČKA, letnik 1975 s prevoženimi 05.000 km. Registriran do januarja PIKO, Toinan Valentin. Posavec 33, Podnart 4503 Prodam PRIKOLICO za OSEBNI AVTO. Gasilska .15. Šenčur 4594 Poceni prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Kerič; Janeza Pu-haria 2. Krani 4595 Cgodno prodam osebni avlo ZASTAVA 750. letnik 1971. 50.1)00km.-Ogled vsak dan meri 17. in 20. uro. Perko. Žigama vas 29 459(5 Prodam KAMP PRIKOLICO brako. 4 avtogume 750 X 14 s platišči in motor JAWA 157 šport. Hvaleč. Koroška 12. Kranj 4597 Po ugodni ceni prodam malo rabljen TOMOS sprint in APN 4. Pivk. Bistrica 182. Tržič 4598 Prodam ZASTAVO 750. let. 1969. registrirano do aprila 1980. Vidmar-ieva 12. Krani 4599 Prodam R 12 TL. letnik 1974. dobro ohranjen. Ravnikar. Koširjeva 3, Šk. Loka (pod Zdravstvenim domom) 4600 Prodam ZASTAVO 125. let. 1975. Hartman. Hafnarievo naselje 91. Šk. Loka 4001 Prodam vlečno KLJCKO za kadeta, lato in VPLINJAC za ZASTAVO 1300 ali FIAT 125 Jevšek. Gode-šič 70. šk. Loka 4602 Prodam KOMBI zastava furgon .'540 k. letnik 1975. Zmiiiec 60 4603 OBLETNICA 12. jimiJH ie rninilo 2 leti. ko nas je mnog,, urv^od-C, , l z.-ipustil nas dragi sin. brat in stric '-<'om,!!aeiavteni iz TOZD orodjarna, sodelavcem iz prodajalne Sava ter SA-CO in Iskra, v***""1 • delavnice Sava. Lepa hvala tudi pevcem in gasilcem s Kokrice ter gospodu iz mehanične župniku za pogrebni obrtni. Se enkrat vsem iskrena hvala za izrečena sožalja in cvetje. Žalujoči: žena Vida s sinom in hčerkico Kokrica./>. junija 1979 . zahvala • ie do kratki bolezni za vedno zapustil naš dobri mož. oče. stari oče. v 81 k-tu starosti nas h i ^.^ ^ JANEZ GOLOB Jenkov ata iz Struževega žalujoči vsi njegov i! St ružovo. 8. junija 1D7D ZAPOSLITVE Spre imeni CCFNKO ženske FRIZERSKE stroke. Cilka Cemažar. Trnje 11. Železniki 1507 Iščemo PRODAJALCA lučk. Primerno za studenti ali upokoieiue Let no kopališee Krati i 1611 V Kraniu zamenjani št trisobno STANOVANJE. 74 kvadratnih metrov, za dvosobno, najraje- na Plani ni Oddati ponudi)«, pod Dogovor 401(1 OBVESTILA STANOVANJA Pošteno dekle išče SOBO v Kraniu ali okoli, i Oddati ponudbe pod Junij 4005 Samski moški išče SOBO v Kraniu ali okolici. Oddati ponudbe pod Nu ino — soba 1606 Oddam SOBO v središču Bleda Bled. Partizanska 5 A 1007 POSESTI Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, na kateri je lahko že začeta gradnja. Oddati ponudbe pod Stanovanjska hiša 4608 Prodam vseljivo STANOVANJE v starejši hiši blizu Krania. Oddati ponudbe v oglasni oddelek pod 20 milijonov ali Belec. Partizanska ") A. Bled 4609 Čistim talne obloge in oblazinjeno pohištvo. Gogala Marko. Kidričeva cesta 38, Krani, telelon (Sehiakl -1 22-059 3850 SERVIS za čiščenje tapisotna. iti sona s sodobnimi sredstvi in popolno garancijo izvršuje usluge po Gorenjski, tildi V družbenem sektorjih Za upajte nam' Kličite po telefonu 22-04.1 od 14. do 20. ure 4107 ROLETE in ZALCZIJE naročite po telefonu 004 23-288 vsak dan razen sobote in nedelje od 7. do 8. ure in od 20. do 21. ure 4013 OSTALO Izjavljam, da niso resnična deia nja. ki naj bi bila narejena pri Marin Hribernik iz Spodnjega Bitnia Liko zar Kari. Dorfarie 42. Zabnica 4012 $2 GORENJSKA OBLAČILA KRANJ TOZD KONFEKCIJA JESENICE Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisna komisija razpisuje prosto področje dela vodje TOZD Konfekcija Jesenice Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — tla imajo srednjo izobrazbo tekstilne stroke — konfekcijske smeri. — da imajo pet let praktičnih izkušenj na delovnih mestih, kjer so lahko dokazali svoje organizacijske sposobnosti. — da so moralno neoporečni in družbenopolitično aktivni. — da so izpričali svoj političen odnos do razvoja samoupravljanja« Kandidati naj prijave z dokazili o strokovnosti in dosedanjem delu pošljejo v 15 dneh po objavi v Gorenjska oblačila TOZD Konfekcijo Jesenice. Savska cesta l/h. Delovno razmerje se sklepa za 4-letno mandatno dobo s polnim delovnim časom. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izibiri v 8 dneh po sklepanju na delavskem svetu. KOMPAS KOMPAS Jugoslavija 64280 KRANJSKA GORA objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge: VODJE STREŽNIH OBRATOV hotela KOMPAS in hotela ALPINA za nedoločen čas — dve delovni mesti Pogoji: končana gostinska šola in izpit za VKV natakarja in pet let delovnih izkuSenj. Aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno dveh tujih jezikov. Kandidati naj svoje prošnje z dokazili o izobrazbi oziroma strokovnosti in delovnih izkuinjah pošljejo najpozneje do 25. 6. 1979 komisiji za delovna razmerja. Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n. sol. o. Kranj, C. JLA 2 TOZD Tovarna olja OLJARICA BRITOF objavlja ponovno na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge za nedoločen čas KV STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za opravljanje ključavničarsko vzdrževalnih del Poseben pogoj, dve leti delovnih izkušenj, delo je dvoizmensko Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti Splosno-kadrovskemu sektorju K2K Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh po objavi. Komisija za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli JOSIP BROZ-TITO Predoslje objavlja prosta dela in naloge UČITELJA slovenskega jezika P ali PRLT za določen čas (od 1.9. 1979 do 30. 6. 1980) VZGOJITELJICE v VVE pri šoli za določen čas (od 1.9. 1979 do marca 1980) Rok za prijavo ie 15 dni po ob HI v i Govorijo člani odprave ZVONE ANDREJČIČ: sovražni veter »Brez besed sem <>h tako svečanem spre ieniu na Brniku in v Kranju . Na gon k- bilo dosti naporno. Najhujše so bile tehnič-no težave, razen toga pa skoraj ni bilo rineva brc/, vetra m peklenskega mraza. Osvojitev vrha je velik uspeh, popolnoma nova smer pa uspeh se povečuje.«. ANDREJ ŠTREMFELJ: na vrhu ni časa za srečo V bazi je Vodja Tone oblikoval trojke, ki so napredovale od tabora do tabora, do tabora V na višini 8KK) metrov. Hodili smo brez kisika, pa še nositi je bilo treba. Nejc, Marko in jaz smo v trojki krenili proti vrhu. Vsak je imel s seboj še po dva ventila. Marku je eden odpovedal že ponoči, drugi pa kasneje. Moral se je vrniti. Tudi meni je prvi rezervni ventil kmalu odpovedal, drugi pa je držal do višine 8200 metrov. Zamenjal sem ga z Nej-čevo rezervo. Ostal nama je še en ventil. Brez te pripravite si brez moči. Ce deluje normalno, traja kisikova bomba 6 ur, sicer pa je prazna v eni uri. Spet je moj ventil začel odpovedovati, pa ga ie Nejc toliko časa slinil. da je zamrznil in - držal. Vzpenjala sva se. Med 8300 in 8400 metri je plezanja V. stopnje. Tri ure sva, grabila. Nejc je nekoliko ozebel. vendar sva vztrajala Vedela sva, da bova uspela. Ameriško stopnjo sva splezala v eni uri. Vrh! MARKO ŠTREMFELJ: najhuje seje bilo vrniti »Najhuje mi ie bilo. ko sem moral nazaj, čeprav sem se dobro počutil in ie bila osvojitev vrha samo še vprašanje časa. Odpovedal je ventil in premra/. je bilo, tla bi brez kisika nadaljeval. Kakšnih KM) metrov sem še plezal brez, vendar so tudi rokam in nogam grozile ozebline. Brez kisika, če bi šlo . . . Težko. Mogoče, če bi bilo manj mraza, vendar smo morali že v taboru 8100 metrov visoko spati s pomočjo kisika. Vzpon po naši smeri je zahteven. Veliko je težke plezanje, ki dosega V. stopnjo.« DR. EVGEN VAVKEN: prebavne motnje »Fantje so bili zdrav i. vendar je bilo vseeno dosti dela. Dosti sem ga imel tudi sam s seboj. Najbolj od vseh st> me gnjavile prebavni' motnje. Veliko stikov sem imel z ljudmi in dolgo nisem našel pravega zdravila. Po 40 dneh sem ga le našel. Bolezen ie bila mimo. Bile so -težave z višino. Prišel sem 5400 metrov visoko do baze. Prihaja pa tudi do psihičnih motenj. Alpinisti so dolgo od doma. od svojcev, svoje pa naredi tudi uspeh. Ogromna je bila naša pomoč domačinom. Zdravil je bilo dovoli in nekaj smo jih podarili okoliškim bolnicam v Nepalu.« STIPE BOŽIČ: Dalmatine c na vrhu »Belak. Ang Pu in jaz smo bili na vrhu. Sonce je sijalo, spodaj pa je bilo oblačno in pihalo je. Snemal sem. Kamera je delala in upam, da bodo posnetki v redu. Ang Pu? Vračali smo se in se srečali z ekipo, ki nam je šla na pomoč. Utrujen je bil Pu in v trenutku sreče, da je napora konec, je popustila njegova zbranost. Zdrsnil je in padel . . . Na vrhu sem bil najsrečnejši. Kot Dalmatincu mi morje veliko pomeni in zato sem ponosen, da sem bil tudi na Everestu!« TOMAŽ JAMNIK: izredne šerpe »Moja skrb je bil transport. Zatikalo se je pri tehničnih sredstvih (kamioni in podobno), grozilo pa je tudi zaostajanje za planom, vendar se je izkazalo, da je bil dvom nepotreben. Transport na gori je bil začuda dober. Ni bilo zastojev. Imeli smo izredno ekipo šerp, pa tudi pokojni Ang Pu ima velike zasluge. Serpe so resnično nosile! Prišel sem 7100 metrov visoko. Zveze z domovino so bile dobre. Dvakrat tedensko sem prejel pošto. Moštvo je bilo dobro. Bili smo kot podjetje, v katerem nikdar ne zmanjka dela. .1. Košniek Bitko dobili hrabri vojaki Nadaljevanje s 1. strani prejšnje odprave na Makalu. Mnogi člani everestovske odprave so bili tudi jedro moštva na Makaluju! Dolgo ne bomo pozabili petkovega sprejema himalaicev na Trgu revolucije v Kranju. Zaradi zamude letala ie skoraj 5000 ljudi dve uri vztra- jalo, da bi videlo junake. Prišli so srečni in presenečeni nad takšnim sprejemom, obenem pa skromni, kot so jih naučile stene. »Skoraj tri mesece in 7000 kilometrov odtod se je kovala nova zmaga socialistične samoupravne Jugoslavije. Bili smo z vami in želeli smo zmago in uspeh. Ob Priznanja najboljšim Kranj — Letošnji sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ki ga je od 4. do 9. junija priredil Gorenjski sejem v Kranju, je bil nadvse uspešen. Na tej prireditvi je sodelovalo 118 domačih in. tujih vroizvajaleev ter specializiranih trgovskih organizacij. Prek 4600 izdelkov so razstavili na 5200 kvadratnih metrih notranjih in 1600 metrih zunanjih površin. Tako kot število razstavljal-c ev se je znatno povečalo tudi število obiskovalcev, saj je bil vstop na >ejem prost. Ze v prvih dveh dneh prireditve je sejmišče obiskalo več občanov kot prejšnja leta vse dni. skupno pa so jih našteli prek 30 tisoč. Posebna komisija, ki jo je imenoval izvršni odbor sejma, ie tudi leto« pregledala razstavljene izdelke m jitll ocenila. Pri tem ie upoštevala, ali ie izdelek namenjen za civilno zaščito, ali ie nov oziroma izboljšan, ali je nadomestil izdelek iz uvoza, ali je funkcionalen, estetsko oblikovan in ekonomsko dostopen, pa če ima atest. Komisija ie izmed 29 prijav domačih razstavljale ev izbrala izdelke devetih delovnih organizacij, za katere lim »e Gorenjski sejem podelil medalje /a kvaliteto Priznanja so prejeli H P Kolinska za paket rezervne hrane, temeljna organizacija Atos zagrebškega Motitprodukta za kombinirane zakloniščnc ventilator-ske naprave-, podjetje za avtomatizacijo prometa i/ Ljubljane za kompletno zakloniščno opremo. Tehniški remontni zavod Hadžiči za pnev- matski ventil dovodnih kanalov zraka v zakloniščih, Iskra iz Kranja za ročno radijsko postajo, Sava iz Kranja za cisterno za pitno vodo, Ter-mopol iz Sovodnja za svetlobna zastirala vozil, tekstilna tovarna Prebold za zaščitna oblačila, s katerimi je moč delati ob visokih temperaturah in se približati ognju, pa beograjska Sutjeska za anestetični aparat. S. Saie t-"N Javna zahvala Predsednik Planinskega društva Kranj in predsednik organi-! zacijskega odbora za sprejem čla- * nov himalajske alpinistične odprave Franci Ekar se v imenu odbora najtopleje zahvaljuje vsem delovnim ljudjem in občanom kranjske občine, ki so tako spontano priredili veličasten sprejem alpinistom. Zahvala velja TKS Kranj, skupščini občine. . izvršnemu svetu in družbenopoli- * tičnim organizacijam ter posameznikom. Prireditev, kakršnih je bilo v Kranju doslej malo, je bila pripravljena v poldrugem j dnevu. Zahvala velja organom | milice obmejni militi Brnik, carini in sredstvom obveščanja. I enkrat hvala! -ik J našem občinskem prazniku bomo odpravi podelili plaketo mesta Kranja,« je na Trgu revolucije v Kranju dejal predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič. Dr. Miha Potočnik, predsednik Planinske zveze Slovenije: »Zapadna reber Everesta je naša. Odprava je pokazala, da delujejo naši ljudje skladno in pogumno. Šestindvajset let je minilo od osvojitve Everesta in nihče ni bil kos zapadnemu grebenu. To je uspelo ljudem majhne, vendar pogumne Jugoslavije. To ni bil slučaj ali zrno, ki ga je našla slepa kokoš. Leta in leta smo gradili našo planinsko organizacijo in uspeli. To je slavno in junaško dejanje, obenem pa vzpodbuda za naprej. Ang Pu je grenak list pelina, vendar vsako junaštvo terja žrtev .. .« Predsednik kranjskega izvršnega sveta Drago Stefe je članom odprave podelil spominska darila, nato pa jih je nagovoril predsednik slovenske ŽTKO Marjan Lenarčič. Alpinistom so čestitali najmlajši kranjski planinci, nato pa se je za sprejem zahvalil vodja odprave Tone Skarja: »Pričakovali smo bolj glasen sprejem, takšnega pa ne. Jugoslavija ima veliko gora, vendar je Triglav le eden. Tudi svet ima mnogo gora, vendar je Everest en sam, pa smo ga premagali. Pet smeri vodi na Everest, vendar je naša najtežja. Everest je bil krut in neodpustlji v. Vendar smo sli v bitko, ki jo je bilo treba dobiti. Dobili smo jo, ker smo in bomo hrabri vojaki. Delali smo eden za vse in vsak za vsakega. Zato se nam zdi, kot da bi vsi stopili na vrh. Bili smo enotni in uspešni, čeprav je gora kruto vračala. Zmaga lahko le takšna ekipa. Zato, ti dragi Tito, sporočamo, da smo na Everestu začrtali novo smer, osvojili vrh in srečno prispeli domov in s tem prispevali k ugledu Jugoslavije . . .« Besedilo: J. Košniek Slike: F. Perdan Nejc Zaplotnik iz Kanja, prvi od štirih Jugoslovanov, ki so stali na strehi sveta, z ženo in otroki, ki bodo. vsaj po puloverjih sodeč, hodi li po očetovih stopinjah. Ponosni so nanj in vsak dan so spraševali, kdaj se bo vrnil iz daljnih krajev, polnih nevarnosti, vetra, mraza m nadčloi 'eških n a porov! Uspešna obrambna vaja V kranjski krajevni skupnosti Čirče so minul soboto izvedli vajo »Zaščita 79« — Z njo so se uspešno vključili v aktivnosti ob letošnjem dnevu civilne zaščite in slovensko obrambno akcijo Nič nas ne sme presenetiti Kranj - Zaradi domneve, da krajevni skupnosti preti nevarnost zračnega napada in vdora diverzantske skupine, so minulo soboto ob 4. uri zjutraj začeli z mobilizacijo prehivaicev Čire. Po preverjanju prisotnosti pripadnikov enot civilne in narodne zaščite ter članov odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so občane seznanili z njihovimi dolžnostmi. Enota narodne zaščite je zavarovala vse pomembnejše objekte, enote civilne zaščite pa so se pripravile za morebitno reševanje. Ob 6. uri in 55 minut je sirena res naznanila napad iz zraka. Občani so pohiteli v zaklonišča. Ob sedmi uri je krajevno skupnost preletelo sovražnikovo letalo in odvrglo bombe. Po znaku za konec napada je izvidnik enote za radiološko, biološko in kemijsko zaščito pregledal napadeno področje, ali je nanj napadalec odvrgel razen klasičnih borbenih sredstev tudi druga. Ker ga je napadel le z rušilnimi sredstvi, je takoj steklo reševanje prebivalstva iz ruševin in gašenje požarov. Manjši požar je lahko pogasila enota civilne zaščite iz krajevne skupnosti, za gašenje večjega pa so priskočili na pomoč gasilci industrijskega gasilskega društva Sava iz Kranja z vozilom za gašenje težjih požarov. Tudi reševanje ranjencev izpod ruševin ni bilo enostavno. Pri tem je enoti civilne zaščite iz krajevne skupnosti pomagala tehnična enota gradbenega podjetja Gradbinec s svojo mehanizacijo, ki je na gradbišču v Cirčah. Ekipe za prvo medicinsko pomoč so ranjence odnesle na varno mesto. Težje poškodovane občane sta nato odpeljala reševalna avtomobila v kranjski zdravstveni dom. Za uspešen potek reševanja so potrebne tudi dobre in hitre zveze. Radijske zveze so zagotovili člani kranjskega radiokluba, kurirske pa pionirji iz krajevne skupnosti. Pri iskanju diverzantske skupine in obveščanju o njenem gibanju so z oboroženimi pripadniki narodne zaščite uspešno sodelovali tudi mnogi krajani. Akcijo v Cirčah so sklenili ob 7. uri in 45 minut z zborom udeležencev vaje. Pripadnike civilne in narodne zaščite iz krajevnih skupnosti Čirče in Voklo, delavce delovnih organizacij Gradbinec, KZK - Mlekarna, Mlekarski šolski center, Mer- kur, Zvezda. Sava in Zdravstveni dom, člane radio kluba, pionirje in druge krajane je zatem pozdravil in se jim zahvalili za udeležbo predsednik krajevne konference Socialistične zveze Čirče Ciril Sitar. 0 pomenu take in podobnih akcij, ki v mnogo-čem prispevajo k boljšemu sodelovanju krajevne skupnosti z delovnimi organizacijami na njenem področju ter preraščanju ljudske obrambe in družbene samozaščite v vseliudsko gibanje, je spregovoril namestnik sekretarja osnovne organizacije Zveze komunistov Čirče Jože Bohinc. Potek vaje pa je na koncu analizira, Viktor Balažič. S. Saie DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 r.lBANJK OSTAJA K NOT NO - (\ prav ImkIo o članstvu Kampučije in KjA» ta v nihanju neuvrščenih razpravljali , vrhunskom VI srečanju \ Havani pravkar konrano zasedanje koonimaii>->.kcKa biroja v Colonihu potrdilo enotnost Kihanja m razblinilo upanje tistih, ki ženio Kihanje razdvojiti. .Število (•lani, -povečalo na f>4. Coloniho je pokazal v Kihanju prevladujoča želja po trdnoM in enotnosti in da lahko demokratični di ali>K razreši nasprotja. NKMIRNA TlJRfUA - V Tu. izbruhnili nemiri. V zadnjih neredih lo šest mrtvih, več pa ranjenih. Nema -posledica nesporazumov med vlad» premiera Kcevita in opozicijo, ki ju vodi Oe- Militi SPRKJKM VRI TITI' - Preds«* I republike iti Zveze komunistov Ju* -vije-Josip Broz - Tito j« na Brionih>pte-jel člana predsedstva SFRJ Petru s holira. Petar Stamhnlir odhaja na uradni in prijateljski obisk v Gvajanu na Jana ko m v Kostariku. SLABA VOLILNA l'DKLKZBA - V devetih državah Kvropske pmpttaraL skupnosti so volili poslan« e skupnega >< i ropskejta parlamenta«. Prvi podatki udeležbi niso razveseljivi, saj se «• uoaiva odzvalo le •>"> odstotkov vohhev Najshth sa udeležba je bila v Veliki Britaniji lota brili .10 odstotkov I. naiholjša pa v Italiji -85 odstotki. -ŠK BO VROt'K - Vrenienoslov, i ,„ obetajo padavin, čeprav je Ironta ttsofcp-Ka zračnega pritiska slabša SV vedno napovedujejo vroče in sončno vreme t uW časnimi nevihtami, dnevne temperature pa bodo doseule .in stopinj. J. Košniek i. ~ , .', ,,,, ,/,. s/// požar in rešiti ran/ene prebivalce iz Enote civilne zaščite so pohitele pogasio //i/-«" ruševin