ritratft. IM* OPRAVA M Oti Hfi* /U iiiMnni Uto: II. SS2S35S Maribor, sreda 10. avgusta 1921. Številka: 179. Docent dr. I. Matko: Pomen zdravstvenega tedna v Mariboru. ATii-fi. 'društvo »Janušič« II. kafere-ga člani so Rečani in Priniorci njim na čelu afrs. jur. G j. Rožič in cand. med. Ž. Prebeg-, so prenesli svojo krasno m 'bogato zdravstveno razstavo iz Celja V Maribor, kjer prirejajo _ ravnokar •zdravstveni teden s pomočjo ^ našega 'domačega zdravniškega _ društva in naših domačih g. medicin cev kot g Pušenjaka, Poharja, .Lipnjaka etc. Pozdraviti, se mora ta ideja naših mladih pijOnirjev akademikov, ker se I V boju za svoje »idejalo in cilje« niso ustrašili ne truda, ne žrtev in ev. fi-namoijelnih polomov, ki bi bili vsekakor pri nas mogoči in so navadno s takimi in enakimi prireditvami spojeni. Skrb za narod povzdiga našega naroda na višjo stopnjo v soc. higijeničnem oziru žene te mlade sile in krepi njih meč! .Lux ex oriente ... se mora reči v tem .oziru; prinašajo nam luč iz orijenta jma ono polje, ki rabi v prvi vrsti prid-jinega in nesebičnega delavca! VsSkemu izaned nas jo znano, ka J ko malone znanje našega naroda glede •Jngij©ničnih zahtev. G. okrajni glavar dr. S. Lajnšič je v svojem otvoritvenem 'govoru v nedeljo dopoldne v krat-ilkih potezah orisal nedostatke, ki .vladajo pri nas v tem oziru. ■ [Videl je 11. pr. pred kratkim v neki po-•jhorski koči tri male bolne iti blede o-•itroke zaprte v temni in- zaduhli čum-;JHati, mesto da bi se jih pustilo na. pro-jStem in bi jih blagodejni solneni žarki ■krepili in zdravili. Omenil je, kako so črne koze nekje v neposredni bližini ;mesta Maribora pobrale vse .člane se (idmoglave rodbine! ker se niso dali ce Ipiti proti kozam. Spomin jal nas je, ka-jfco je hiral ih umiral narod v Framu ob priliki paralegarjeve epidemije in •skrival a voj e bolnike in mrliče, mesto da, bi se obrnil v teh težkih urah na •oblasti za pomoč. Vsakdo izmed nas ve, Jkako vihti z novsmiljeno močjo kruti ;srj> alkoholizma okoli nas, kako padajo Tpod njegovim vdarcem mlade, veliko-.krat najboljše moči nai*oda v prerani jgrob. Alkoholizem in tuberkuloza ’ sta »pesem, katere začetek se zapoje ob zi-'Jbeli novorojenčka iu ki. so konča ob ferelu odprte gomile. Kitico v tej pesmi tvorijo posledice spolnili in drugih lOTiih bolezpij, ki so z vehemenco ši-med našim narodom. Zabeležki iravnikoviu bolnice-bi nam lahko posili primerna fakta, pred katerimi bi ‘»strmeli! — ,, Pozdraviti se mora zaradi tega dru- S»lux ex oriente«, ker je ministrstvo rodnega zdravlja v Beogradu poava-zdravnike, da naj prireja jo na deželi i p mestu popularna predavanja, in vzdi-Ufnejo svoj glas v blagor naroda. Ideja, ikatero je bržčas nas sooijolog min. na-|Zelnik g. dr. Štampar izprožil, .je plemenita in vpoštevanja vredna; žalibog jge odziv neznaten I Glede skrbi za na-iSodno zdravje, bi pač morali posnemati tetaše južne brate Srbe, ki so so žfe.dav-‘ao oprijeli z vso vnemo to ideje. Še dahneš mi je živo v spominu pogovor z ne-jkdanjim min. ‘načelnikom Nikoličem, iir katerem mi je z navdušenjem pravil, Skaj je vse storila mala Srbija pred voj-|ioo v tem oziru za svoj narod.. Cela. vr-,sta majhnih popularnih broSuric tozadevnih diči njihove biblioteke! In kje (tono mi, ki vedno naglasa,mo svojo kul-ro in nje višino. Par borih brošuric amoj nekatere med njifni kot prof. lalokarja im doc. dr. Robide vLjnblja-so temeljita, globoko zasnovama, (vsega spoštovanja vredna dela. Žali-pog, da so ta dela premalo znana . in araašipeoa. Na drugi strani pa Rešitev tekočih vladnih poslov. LDU Beograd, 8. avgusta. Včc- tata na regenta in na ministra Drasko-raj je bila v poslopju konstituante mi- vica. Nato so je govorilo o raznih tc-nistrska seja, na kateri so je dovolil iz- skočili vprašanjih. Pri tej priliki je^bil voz ječmena. Ivoz ostale živinske krme odobren in podpisan ukaz o npokojenju pa še ni dovoljen.• Izmed kreditev, ki načelnika ministrstva za agrarno reso bali predloženi kabinetu v odobre- formo Raverta. Za načelnika splošno-nje, je bil odobren kredit’ 1 in pol mili- ga oddeliva ministrstva za agrarno re-jona dinarjev za čisSenje in varovanje formo je imenovan načelnik v ministr-zimskega pristanišča v Pančevu in stvu za promet Leovac. Za novega na-Maješaniji, nadalje so bili odobreni čelni ka oddelka za kolonizacijo v mi-nekateri. krediti vojnemu ministrstvu, nistrstvu za agramo reformo pa je Pri razpravi o notranjih »razmerah dr- imenovan tajnik obrtne zbornice Miro-žave je referiral minister za notranjo slav Stojadinovič. Seja. je končala ob stvari Pribičevič o preiskavi radi aten- 20. uri. Parlamentarni odsek za zunanje posle. LDU ograd- S. avgusta. Iz dobro poučenih krogov se doznava, da bodo nekateri poslanci večine sedaj ponovno sprožili vprašanje o ustanovitvi stalnega parlamentarnega odseka za politilio. Ta odsek bo odločal v plenumu • o imenovan ju 110vib diplomatskih zastopnikov in uradnikov v inozemstvu tej’ v zunanjem ministrstvu. Doznava se, da je vprašanje ustanovitve zunanje posle. Ta odsek bo .imel raz-. zunanjega, odseka ena izmed točk no-pravljati po vzoru podobnih odsekov vega vladnega, programa, za katerega v parlamentarnih zapadnih državah o udojst-vifev delujejo sedaj delegati de-vseh važnejših vprašanjih naše zuna-■ mokratskega in radikalnega kluba, nje politike; Zunanji minister ali nje- Nekateri poslanci menijo, naj bi se se-gov namestnik pa bi odseku referiral stavil ta odsek samo iz večinskih po-0 eventualnih važnih vprašanjih zuna- slancev, dočjm. so drugi za to, da naj nje politiko, tako da bi imel potem par- so volijo delegati v ta odsek po pro-larnent neposreden vpliv na zunanjo porcu, r; j,j - Kraljevi namestnik v Kamniku. LDU Kamnik, S. avgusta. Na ob 19. uri pred ljudsko šolo svečan slavnostnem obedu, katerega so se U- sprejem. Pričakovala, ga jo celokupna deležili župan mesta Kamnika, zastop- Selška mladina, občinski zaštop, Požarniki uradov in duhovščine,' je imel go- na hramba in mnogobrojno ljudstvo, spod namestnik Ivan Hribar nagovor, • Ob njegovem prihodu v trg je zapela v katerem je ‘izrazil svoje veselje nad šolska mladina »Bože pravde«. Nato ga našim narodnim ujedinjenjem. Kon- je pozdravil podžupan Likozar s kru-cem svojega navdušenega govora je hom in soljo.. Po .raznih, drugih govo-nspil prvobopitelju jugoslovansko ide- rili in sprejemih je priredil g. minister je, kralju Petru. Na govor gospoda na- z gospo soprogo po 19. uri na svojem mestnika je odgovoril kamniški župan posestvn večerjo, na katero je povabil Karba. Takoj po obedu se:je odpeljal vse ugledne vaščane k. Cerkelj, Berili-gospod minister v Cerklje, kjer je bil ka in Velesovega. , •' ,'t : ;1 Kraljevi namestnik v Kranju. LDU Kranj, 9. avgusta. Danes ob pol S., uri zjutraj so jc odpeljal gosp. minister Hribar iz Cerkel j v Kranj. Na potu -so ga v Velesovem kakor tudi v Visokem pozdravili predstavniki občin. Gospod nameslnik je dospel v Kranj ob tri četrt na 9. Uro. Mesto jo bi Jo okrašeno z zastavami in z zelenjem ih .cvetjem'. Preti lepo Okrašeno mestno hišo so ga pričakovali občinski zastopniki, razna .narodna društva gobrojno občinstvo. Prva jo nagovorila g. ministra gdč. Rakovčeva v imenu kranjskega ženstva in mu poklonila krasen šopek. Nato so mu je predstavil in ga pozdravil v imenu uradništva o-krajni glavar Žnideršič. Za njim jo jaiel daljši pozdravni govor g. župan Pirc. Po nagovorih se jc g. namestnik spremljan od ženstva v 'narodnih, uo-žah med burnimi ovacijami podal v poslopje okrajnega glavarstva, kjer je in ženstvo v narodnih nošah, pevski ob 9. uri pričel sprejemati dčputacije. zbor Čitalnice, požarne hrambe in mno- Poslanik Simons v Sarajevu. LDU Sarajevo, 8. avgusta! Sino- naše narodno osvobojenje. Poslanik' Siti je priredil pokrajinski namestnik moms' se je prisrčno zahvalil in izrazil dr. Gjurgjevič V Edižih intimno večer- upanje, da bo te prisrčnost med obema jo na- čast francoskem uposlaniku Cie- narmloand trajala vedno. Francosko-mentu Simonsu. Pozdravil ga je spo- ju psi o venski komite v Sarajevu pa je aidnjajoč se naklonjenosti in ljubezni, ki jo je francoski narod, že tolikokrat pokazal našemu. narodu kakor tudi velikih zaslug francoskega naroda za . »v' ' ' : ' 1 (• - ’ .Komunistične interpelacije, LDU Beograd, S. avgusta. Ker so bili komunistični mandati razveljavljeni na S. rednem sestanku narodne skupščine dne 4. t. m., je poslalo prodsodništvo narodne skupščine vsem priredil popoldne intimen sestanek na čast francoskemu poslaniku v prostoru častniškega doma liani Dickensom da prouči, kako. «0 izvršujejo določila pogodbe, ki se nanašajo na varstvo verskih manjšin, Dickenson je prepotoval vso srednjo Evropo. Danes je poseitil v Beogradu predsedništvo parlamenta. Popoldne ministrsitvom dopis, 'naj ministri ne j® odpotoval v. spremstvu g.. Janjiča v odgovarjajo več na interpelacije komu- Sremske Karlovice, da obiSce tamkaj nističnih poslancev,'ker so njih’ man- Patriarha Dimitnja, • dati razveljavljeni. ' ’ , ,t .. J Grška vojna proti Turčiji. uiuittm .. vttunvv.iin A16 n e, 7* avgusta. Ministr- illiam Dickenson Beogiadtt. predsednik Gunna" is im vojni md- , LDU B e o g r a d, S. avgusta. V Be* nister st-a dosipela, v Pireos. ’ ograd je dospel tajnik lige cerkev in referent zveze narodov za verske zade-ye, član. angleškega jiarlamenta ježi lase! Tendeneijoziteta je najmaiiji poklicana, da tvori podlago popular-, n im. sipisom v prid nai^odnega zdravja, Dobri spisi spadajo v roke naroda, s slabimi v koš! • •-'* Kar se tiče načina razširjenja svete, se moramo ozirati na vsak način na tozadevne institucijo frejikjh' .naših sosedov. Izkušnje teh’ narodov morajo naan biti'merodajne in podlaga za naše po-četno delovanje. Nil&jer ni botf emo-trenost na mestu kot na tem polju, kjer šematiziranje in 6lepo kcpirainje samo škoduje. Veliki narodi so zgodaj sprevideli, da bazira moč in sila vsakega naroda na ljudskem zdravju im da se mora zaradi tega vsakega, posameznika ščititi. Zgodnjo spoznanje se je prerito pri njih, da ne zgubi držarvar z obolenjem niosameznika. samo gotov; kvantom energije in žive sile, ampaJk tla tvori, vsak bolnik podlago noviln' okužbam. S tem je bila da^ia emeruiea narodom, da zastavijo lofitato tam, kjer, je potreba. Vsaka okužba pa je izključena, ce se poema bistvo bolezni jn, se .disciplinira bolnika. N. pr. vsak nesnažen tuberkulozeu človek je nevarnost, za okolico; discipliniran bolnik, ki še zaveda svoje bolezni v praveiii. poatier nu besede, pa zamore mirnim potoinzfl -vzeanati tudi naprej mesto v cjovefiki družbi. Te in-slične izkušnje so diktirale velikim narodom način prosveife, ki ima nalogo podučita narod o epiije-mijoiogiji okužb, razširjenju. iu pcissledicah za posam^snika in 'celofan V to svrho so se n. pr. ustauiovile različne ženske lige s programom‘po-( brjaldja^uberkuloze. Žena je v prvi vrsti poklicana., dč- .poseže v ta .'hoji 0pai je steber rodbine; ona'ni samo mati o-j trok, . ampak -tudi njih vzgojiteljica, učiteljica, in usmiljena sestra, ki .bedi1 i ob postelji bolamega otrolca in ga čuva.: Ženam se 'je poverila ta naloga, da. Se orgaaiizimjo in riizširjajo prosveto. V: to svrho je. ustanovila ga. Mllfi’.Cfoapal; veliko žensko, ligo na Francoskem, ga J dr. Sommer v Švici. Gospa Altschuil,' soproga znamenitega zdi-avnika, na Češkem, kjer .predseduje danes tej. ligf hči, sedanjega predsednika ga, Allibe Masaryk. Delo, katerega izvršuje/če' škoslova»ška tuberkulozna liga v tejn oziru, je ogromno ih žanje najlepše sadove, kakor sem se zamogel sain prepričati na lastne oči,. Interesantno je, da je bila najmočnejša tozadevna, liga v Moskvi, tor a j med Slov-ami! -\ Plemenito bi bilo, da bi tudi nase Slovenke prevzele tal«) nalogo in tvorilo ligo. Morda, še najde v Mariboru žena, ki bi razvila, tozadeven prapor} Na drugi strani, imamo lige znanstvenikov etc., ki prirejajo vsako leto kongrese in konference, kjer aa vr|€> predavanja, izmenjaje mnenj in podaja, novih smernic. Tuberkulozna liga.' šteje danes 22 narodov in je imela mfr* seca aprila konferenco v Ženuovi, kjer je n. pr. Češkoslovaško zastopala ga, Alice M.asaryk. Tuberkulozna..liga izdaja vsako leto poročilo o svojem delovanju in poda ob enem nove smernice za boj proti tuberkulozi. Ob priliki takih in enakih kongresov se vrše navadno zdravstvene razstave, ki so vsakemu brezplačnv dostopne. Tuberkulozni -potovalki muzej v Ne\vyorku je n. pr.-dnevno 25.000 do 50.000 ljudi obiskalo. V drugih državah ' ob-, stoje potovalni muzeji, ki se razstavlja,jo v različnih krajih'. Tak muzej nafa zahtevano jamščino tisočih dolarjev na deset tisoč. V slučaju, da se imenovane svote ne deponira pri sodišču do desete ure zjutraj, prejme policija nalog, da Hirama Loafa ponovno aretira. UM. Miller, klcrlc. Ashbol Phelps, sodnik'. Četrto pismo. E. Luc& 5, 31. 32. Kansas City, Md. avgusta a, 16Sx. Ubogi, padli brat! Z tresočim srcem ti sporočam, da je ravnokar sklenilo predsedstvo trinity-jeve cerkve> Tebe — doslej prominent-nega člana — izgnati ra občine. O, brat, kaj ei napravil! O, o, o! Prokletemu Belcebubu, tako imenujemo tukaj al-'Ikiohol, si se udal (z dušo, telesom in iivseon) in nas pobožne si ukanil s Tvojo jjajnavščino« tVendar tpa^ah, ubogi brat, Slatne v higijeničnem oziru, deloma ker je v njih in v svojih stanovanjih nakopičen in stisnjen, deloma, ker je vsled slabe predizobrazbe premalo o takih in enakih stvareh podučen. Spominjam le, da je Maribor s pretežno večino delavskega prebivalstva brez primernega javnega kopališča. Naša javnost, njej na čelu naš g. župan Grčar, je poklicana, da to vprašanje vzame^ resno v pretres in ga reši v blagor, našega delavca, ki rabi vode in mila! Malo dobre volje je treba; vode imamo dovolj, in stvar se bo in se mora rešiti! Z žalostjo prekorakam vsaki dan dravski most in vidim, kako se pretaka mimo nas deroča Drava, ne da bi jo toza devno izkoristili! Da ustrežemo delavcu in gremo ne posredno v njegovo sredino, so dovolili naši železničarji, da so vrše predavanja gotovih tem direktno v delavnici Koroškega kolodvora. Pričakujemo, da se izpelje ta plemenita misel in obstane kladivo in obmolkne ambos za eno uro v blagor našega delavca. Hvalevredno je, da so nam gosipodje železničarji s tem in s prepustitvijo^ asila v svrlio predavanj olajšali naše delo in nas približali oilju in namenu, katerega smo si stavili na čelo zdravstvenega tedna. Delavec, pred-staviteij narodne sile in energije, je naša skrb in ta je potreben pred vsem naše pomoči! Upoštevajoč dejstvo, da je pri nas vzgoja dojenčka vsled nevednosti jako zanemarjena in da se v tem oziru dan na dan v izobilju greši, smo povabili v Maribor g. dr. Ambrožiča, našega izvr. strokovnega zdravnika iz Dunaja. •— Predaval bo dvakrat in sicer v petek in v soboto. V petek predava »O zaščiti dojenčkovega zdravja v poletju«. V soboto ima posvetovalno uro za matere in sloboden razgovor z njimi. Vsaka rvnti zamore prinesti svojega dojenčka in staviti g. dr. Ambrožiču vprašanja, na katera bo radevolje odgovarjal. Da se zopet zbližamo z delavskimi sloji.se vrši prvo predavanje v petek ob pol 4 por :'! lam v asilu kolonije in v soboto nato posvetovalna ura ob 5. uri pop, istotam; za mesto pa predava g. dr. Ambrožič v petek’ zvečer ob 6. uri v Narodnem domu. Posvetovalna ura za mesto bo v soboto ob 4. uri popoldan istotam. Stom sem obrazložil'namen zdravstvenega tedna, ki je druga prireditev v omenjenem štilu v Sloveniji. V Celju se je izvrstno obnesel; da bi le Maribor sledil osrčju naše ožje domovine. Vsak najmanjši uspeh' bo spodbuda našim pogumnim pijonirjem - akademikom za nadaljno živi jonsko pot in prireja nje zdravstvenih tednov v Jugoslaviji; nam predavateljem pa v spodbudo, da prenesemo svoje predavanje v bodoče med ljudstvo na deželi! smiliš se mi. Raditega, brat, Te preprosim, odstqpi od te poti, opusti hudobca, da, ti od satana obseden brat, in polij to brozgo v pasje korito. Vrži se k tlom, izpuli si lase, bij se na prsi, daruj Tvoj denar cerkvi, delaj v prahu pokoro — in glej, po letih s« bodeš dvignil iz blata greha jjopet očiščen in srečen bodeš, ah, sedaj nič več brat moj. Gospod Loaf! Predsedniku občine vrnite zlati cerkveni ključ in blagajno. Aleok M. Tumeye, M. D., škof. 6. V eni najelegantnejših sob prvega hotela Kansas City sta sedela Rev. Mo-ston in sotovariš, ne manj e pobožni misijonar profesor Crowley. »Poznate me, Bill Crookey,« je rekel prvi žalostno, »poznate me kot naj-znamernitejšega sleparja sveta in veste tudi, da se name lahko zanese. Vsako podjetje izvršim srečno. Vendar pa pričenja — prav imate — biti sedanja afera dolgočasna, in ako ne bi bil jutri dvajseti avgust, torej dan glavne obravnave, tedaj ne bi nič odlašal, da se izgubim od tod.« »Hold on!« mu je vpadel Rili v besedo, ravno o tej točki sam se hotel pogovoriti z vami. Na Vašo čast, ali ni nevarnosti, da se prikažete pri glavni obravnavi javno1?« , »Jdite k rablju z vašo žensko plaš-ljivosifao! Niti najtfianje, pravim. Bill Crookey, fljr^virr .•'fara; niti najimao^e,« Iz seje občinskega s sveta. V pondeljek ob 18. uri se je vrSila prva seja občinskega sveta, ki je trajala pozno v noč. Po prečitanju zapisnika o zadnji seji prejšnjega občinskega sosveta je poročal župan g. Grčar, da je bila mestna blagajna pri prevzetju v redu. Nato je obrazložil opravilnik o dolžnostih oziroma delokrogu župana in mestnega in občinskega sveta. Zatem se je konstatiralo 13 odsekov, ki vse v njihov delokrog spadajoče zadeve najprej dobro preuče in stavijo nato občinskemu svetu konkretne predloge in sicer; 1. finančni in gospodar, odsek (7 članov); 2. pravni odsek (3 Člani); 3. personalni in disci-plinarni odsek (7 članov); 4. obrtni in industrijski odsek (4 člani); 5. kulturni odsek (3 člani); 6. socijalni odsek (7 članov); 7. zdravstveni in higijenični odsek (3 člani); 8. odsek za stanovanjske zadeve (7 Članov); 9. odsek za stavbe in mestno električno podjetje (7 Članov); 10. odsek za klavnico (7 Članov); 11. odsek za pogrebni zavod in pokopališče (3 člani); 12. odsek za likvidacijo mestnega gospodarskega urada (7 Članov); 13. odsek za plinarno in vodovod (3 člani.) %.. JDS ni določila nobenega člana ter sestoje odseki samo iz zastopnikov JSDS, NSS in SLS. Ker svojčas od prejšnjega mestnega sosveta imenovani odsek za pregled mestne hranilnice sploh ni posloval, se je na predlog JDS izvolil v to svrho popolnoma nov odsek, sestoječ iz 3 članov. Nato se je vršila debata o predlogu JSDS, kateri je predlagal, da se prekrsti Gosposko ulico v Glavno ulico, češ, da je »Gosposka* znak hlapčevstva in spomin nekdanje »gosposke* vlade v Mariboru. Ta.prekrstitev naj bi bila nekak simbol demokratičnega duha v novem občinskem svetu. Po dolgotrajni suhoparni debati, pri kateri tudi ni manj* kalo napadov na JDS, se j« predlog od* kazal tozadevnemu ods,eku, da ga prouči. Temu je sledila debata o predlogu JSDS, da se ustanovi mestna knjižnica na ta način, da se združi vse v mestu se nahajajoče knjižnice. Predlog se je od-kazal kulturnemu odseku. Nato je predlagala JSDS, da se zgradi v mestni plinarni kopel za delavcc in da se jim nabavi na mestne stroške delavska obleka. Predlog je bil soglasno sprejet in oddan tozadevnemu odseku v natančnejše pro-učenje, na kar se je prešlo k drugi točki dnevnega reda: zadevi mestnega gledališča. Iz poročil sedanjega upravnika gledališča g. Bratine in iz poročila mestnega električnega podjetja je razvidno, da je sedanja razsvetljava nezadostna in proti vsem varstvenim predpisom, ker napeljava ni dovolj osigurana in obstoja nevarnost požara. Zato je nujno potrebno, da se, ali popravi, ali pa uvede popol-noma nova razsvetljava. Glasom tozadev- ..r...,n y~n nega proračuna bi stalo popravilo okroglo 300.000 K, a nova napeljava 450.000 K« Ker pa bi popravilo stalo itak ogromno vsoto, a bi s tem zadeva še ne bila rešena in bi bila nadaljna popravila na dnevnem redu, je občinski svet po dolgotrajni debati sklenil, da se v to svrho dovoli 500.000 K in da se z delom takoj prične, ker bi se v nasprotnem slučaju zavlekla sezona najmanj za dva meseca. Istočasno pa se naprosi pri vladi za podporo in nujno rešitev mariborskega gledališča. Potem se je vršila debata o osebnih zadevah, (plača .župana itd.) od katere pa je bila javnost izključena. Ze prva seja je pokazala, kak duh vlada v občinski dvorani. Značilno je, da klerikalci kaj radi koketirajo s soc. demokrati. Besede župana ob priliki zaprisege, pustiti strankarstvo zunaj, pa so ostale le prazna fraza. »Well, res da sem tako hraber kot vi, vseeno bi pa imel to mesto raje za Missisipijem.«> _ *>)&*+■■.■$ »Ne vem, kaj mislite!« »Se še spominjate trika pri draguljarju na Wasliingtonovi avenui?« »Blazen ste ali neumen, mogoče oboje. Vi veste; da sem osleparil moža • mislim da mu je ime Silberberg ali Silberthal, kaj? Aha! Blazen ste, aiko mislite, da je imel kedo moje novcani-ce za ponarejene; tudi finančni sitraž-nik v Washingtonu bi prisegel, da so prave. Iz tega sledi točaj, da je mr. Silberherz bankovec že zdavnaj oddal in ako me kje vidi, se bode spomnil kot na prokleto poštenega značajneža. Neumni ste, ako mislite, da me bode ta srebrni draguljar kje srečal, kajti kot trgovec, don’t you sce, kot businex-man je izven vsakega verskega gibanja, toraj ga ni dobiti ne pri temperen-čnikih in tudi ne pri anititemperenčni-kih.« . . Bill Croo(key je vihal brke ter se zadovoljno smejal. »Zelo točno, stari lopov, zelo točno in uvidevam, da sem vkljub profesorskemu naslovu precejšen del neumnejši od vas.« »Prokleto prav imate. Sedaj pa držite vaš blagoslovljeni kljun, zakaj podam vam instrukoije.« , »G® ahead! Kar lopnite, 'Jim Hum-pkrey, poslušam tako pozorno, da jene Že (Bričenjlajo .ušesa boleti« , Zanimivosti. Samomor bančne uradnice. V soboto (krog 10 ure dopoldan se je vrgla.' mlada in simpatična bančna uradnica' Branka Bidanova v Zagrebu pred sitroj sišaškega vlaka, ko je ravno prevozil' savski most. Koipališkim gostom, ki so opazili mlado dekle v kopalnem kostu< mu na železniškem nasipu, se je zdelo* to sumljivo, zato so nekateri pohiteli’ k njej, toda bilo je že prepozno. Ugle-dali so grozen prizor: mlado, razvito dekle, lepe zunanjosti, raspuščenih in gostih las s — zdrobljenim prsnim ko-' šem in vso krvavo. Težka železniška/ kolesa so ji zdrobila prša ter jo vrgla' na stran. O samomoru je bila takoj’ obveščena redarstvena centrala v Pe-' trinjski ulici, ki je poslala na lice me-] Sta zdravstveno redarstveno komisiji' Od prisotnih kopaliških gositov je izpovedala Micika Borata, kako je videla!, nesrečnico pred dohodom lokomotive brzo bežati na nasip. Svedokinja Da-rinka Demarchi se je vozila z Branka V tramvaju št. 3., ko fta dospeli do Sa-j ve pa sta vzeli skupno kabino v mest-j nem>, kopališču. Franka jo je med temi ves čas »umljivo izpraševala, kdaj pri-* de prvi vlak. Veo clruglk gospa j« povedalo, da se jim je zdela Brarukq zelo vznemirjena, česar pa poprej mj bila njena navada. Truplo saimomoril-j ke so odipeljali v prosekturo bolnic^ milosrdnih sester. Obvestili pa bo q njeni tragični smrti tudi njene rodiite-« lje, ki se nahajajo v VelikOm Trgovi^ šfcu. Kaj je gnalo lepo mlado dekle ^ sinrt se doslej še ni moglo ugotoviti, o' Dnevna kronika. . ■' ■ t . ' ''"•'•v Maribor, 9. avgusla. — Najvažnejše socijalno vprašanje} Doslej smo poznali že mnogo socijalnih vprašanj, ki bi jih bilo treba rešitj, naj4 važnejšega pa žal nismo poznali, s tein so nas seznanili komaj sinoči pri prvi »Dobro torej. Bill Crookey, vi ne nastopite pri sodišču.« »Ne?« -..-■■■■i .t ;J »Ne. Važnejši apravelč imate. 'Jazr irk stara baba se predstaviva sodniku, inj obema natvezam, da je profesor Cro\Vi ley radi nujnega slučaja moral nemu-i doma odpotovati. Mogoče si izmislim še kaj drugega. Pazite! Medtem ko je starina pri sodnjku, vlomite vi v klet, vzemite plen in potujte takoj v gtJ Loraiis. Poznat G tam tatmeki pajnd »Pri-kravjih možganih«! »Kako ga ne bi poznali« v »Dobro, tam me pričakujte. PriliocTJ nje jutro sem pri vas in potem potuješ va proti severu, v Newyork ali Fila^ delfijo.c ^ s Zakaj ne greste takoj z menoj!« v »Norec ste, Bill Cro6key. Veste pači da moram poprej oskubiti to kokoš. Po! zaključku obravnave — izid mi je poJ polnoma egalen! — si pustim najraje izplačali naših šestdeset dolarjev prič-nine, pozneje napravim moj že zdavnaj pripravljen coup pri Narodni banki —i ah, hočete li vedeti kaj podrobnejšega! o tem?! Pr%v rad! Dobro! Škof Tume-i ye ima pri imenovani banki deponira-i nih petdesettisoč dolarjev, kakor mi j« san« povedal. Večinoma je to cerkveni denar. Posrečilo so mi je, de. sem si! pridobil zaupanje prečastitega in da2 mi je njegov bianco-podtpis — v p obožuj svvleve, kakor misli or? moj^gak Maribor, I0.~avguŠ!«T92Uv Mi »eji novega občinskega sveta mariborskega socijalni demokrati, ki so predlagali kot prvo, da se spremeni dosedanja Gosposka ulica v Glavno ulico, češ, da pomeni »gosposka* simbol tla-Cenja proletarstva. Dobro so začeli naši modri rdeči mestni očetje Jrelevati soci-jalna vprašanja, sedaj smo prepričani, da nam zasije kmalu »zlati vek\ Ali bi ue bilo bolj socijalno, za denar, katerega bi se porabilo za nesmiselno naročanje novih uličnih tablic, kupiti kakemu mestnemu revežu obleko za zimo? ' — »Straža* hujska svoje okoliške pristaše na poboj »Sokolov*. Glasilo črnih komunistov, včerajšnja »Straža*, prinaša med dhevnimi noticami tudi poročilo, da so klerikalni in zajedničarski ^okoličani Splita sklenili, da ne bodo več (Pustili splitskih meščanov v svoje vasi ter pristavlja, da bi bilo dobro, če bi tudi [njeni pristaši po naših okoliških vaseh ^agnaii Sokole, posebno jezdece, kadar ^e prikažejo. Klerikalci, torej »zaščitniki* Pristovih naukov, mesto da bi učili ljubezen, oznanjajo evangelij nasilja in poboja ! Ce bodo odslej kje Sokoli res napadeni, naj se ne kliče v odgovor ubogega zapeljanega ljudstva, ampak »Strajne »bašibozuke*', ki ga zapeljujejo. I — Naša doslednost. Prejeli smo: Ker grem večkrat v »Grajsko klet*, zahtevam tam tudi vedno plačilne listke C. M. družbe ali Jugoslovenske Matice. Ko pa po večkratnem zahtevanju teh tam nisem dobil, sem zaprosil g. ravnatelja »Grajske kleti*, da si naj plačilni natakarji priskrbijo narodne plačilne listke. A ker je bil pri tej moji prošnji navzoč tudi plačilni natakar, je ta posegel vmes ter rekel: »A kaj, vsaj te samo »ta* zahtev^.* Ali ni to skrajna nesramnost, ne fcamo od natakarja, ampak tudi nedoslednost od naših slovenskih Mariborčanov ? Ako imate desetake za vino, imejte še Vinarje za narodne plačilne listke! Dolžnost vsakega Jugoslovena je, da vsikdar in povsod zahteva samo narodne plačilne listke. ■—et - Klerikalni bankirji v Mariboru. Najpriljubljenejša psovka pri »Straži*'je bankir. V zadnjih Številkah pa jo je bolj redko najti. Temu smo se čudili. Sedaj pa*nam je ta sprememba »StraŽinih* na-fcorov že jasna. V »Uradnem listu* smo Etamreč čitali, da sta voljena v vodstvo bove klerikalne Zadružne banke v Mariboru glavna gospodarja »Straže* gg. dr. Verstovšek in dr. Jerovšek. Torej: Bog živi bankirje! V — G. poverjenik Skoberne se je faudil v pondeljek v Mariboru ter kon-teriral z županom Grčarjem in drugimi merodajnimi osebami o rešitvi gledališkega vprašanja. Da ne nastopijo iste beprilike, kakor v zadnji sezoni, hoče Vlada postaviti mari&orsko gledališče na Jsdrav in trden temelj. Zato se bo deloma podržavilo in poseben državni kuratorij bo nadzoroval in kontroliral Vse poslovanje. Podrobno poročilo pri-besemo jutri. /• — Vendar enkrat, smo vzkliknili Včeraj, ko smo videli, da je cenzorjev Svinčnik končno vendarle pobelil hujskaški konte hujskaškega uvodnika v »Straži* v katerem pere komuniste ter Uapada vlado in državo, hujska proti imnenju pa. pripravljen za krasno ponarejen ček. Ako bom imel srečo, dvignem jutri na listino desettisoč *dolar-(jev, kajti brez odpovedi se ne da dvigniti več. Ko jih imam enkrat v žetpu, tedaj sem v desetih nrah pri vas. TJpran 'da tudi pri stari Elizabeti ne bodete tnašli maaije. Toda — ločiti se morava. Ste me razumeli? »Bodite mirni, Jim Hump]rrey, vse Bern urnel. Kakor resnično živim, ne manjka mi še mnogo, da bodem ravno-tateo pesimistično raapoložen ikaikor tvi.« v i »Še enkrat, Bill Crookey, idijot stel tPesimiatiSno se pravi. Vendar, da konicam — zapiSite si za ušesa naslednje: Takoj po vašem prihodu v St. Luis jspremenite vašo zunanjost in si nadenite ime Ulysres Dyer. To je ime nekega spoštovanega novinarja tam ne- mov. Nenadoma pa se ie zgrudil na tla. Tožil je, da ne more ganiti niti rok niti nog. Najbrž ga je zadela kap. Rešilni oddelek ga je prepeljal v tukajšnjo bolnico. — Kaznovana prevzetnica. V začetku meseca julija je bil 28-letni E. Cox zaposlen kot navadni delavec pri stroju v nekem hotelu v Ameriki. Imel je na uro samo 40 centimov. Zaljubil pa se je v neko uslužbenko dotičnega hotela ter jo kratkomalo zasnubil. Ona pa je na njegovo vprašanje navihala nos, češ, da je berač, ki si je moral še za srajco izposoditi denar. Par dni te tem se je uljudno poslovil od deklice in hotelirja ter odpotoval v Californi-jo. Po svojem stricu je namreč podedoval 5 milijonov dolarjev ter odšel, da prevzame dedščino. Da prevzetno dekle sedaj »boli srce«, je pač umevno. Milijoni bi marsikateri »dišali«. — Med plavanjem so mu odpadle noge. Ta »čudež« se je zgodil tam nekje v Ameriki. V jezeru Ely se je vodilo pet mladih fantov. Čoln se je prevrnil in vsi so popadali v vodo. Ker niso bili daleč od obrežja, so vsi priplavali na obrežje. Pri tem pa je eden iz- teftUi o&fl.aogi. iMJe, nam- reč — lesene. Vkljub temu pa je sam priplaval do obrežja. . -:v Zdravstveni teden. Zdravstvena razstava. (O priliki zdravstvenega tedna v Mariboru.) V nedeljo, 7. avgusta se je vršila v sokolski telovadnici tukajšne realke svečana otvoritev zdravstvene razstave in zdravstvenega tedna sploh. Pozdravni govor protektorja zdravstvenega tedna in šefa zdravstvene oblasti za Maribor in okolico, gospoda glavarja Dr. Lajnšiča, je napravil na poslušalce globok vtis o velikanskem pomenu podobnih akcij, ki so bili.dosedaj pri nas popolnoma neznane. Misel, seznanjati preprosto ljudstvo 'z opasnostimi, ki mu pretijo od strani zavratnih in žal zelo razširjenih bolezni, sušice (tuberkuloze), spolriih bolezni, alkoholizma in dr., poučevati ga s poljudnimi predavanji s pomočjo filmov, diapozitivov in različnih slik, ta misel se je rodila pri naši nadebudni akademski omladini, ki je . bila in je spremljiva za vse, kar naj koristi in kar bodi v prospeh našemu narodu, osobito delavskim slojem, priprostemu ljudstvu. Kakor je že naglašal g. dr. Lajnšič, se je vojeval velikanski boj proti tem ljudskim boleznim, a brez velikega vsneha, tupatam popolnoma brezuspešen. Pokazal je primere, kjer so zahtevale nedolgo tega črne kozs velikanske žrtve v mariborski okolici (Radvanje) in to le vsled tega, ker se ondotno prebivalstvo ni pokorilo zdravniškim predpisom. Pokazal nam je še mnogo primerov izza svoje prakse in sklep vsega tega je, da je naše ljudstvo še premalo poučeno, premalo ali sploh ne Seznanjeno s svojimi na jvečjimi sovražniki, sovražniki ljudskega zdravja. To nalogo so prevzeli ftaši mladi pijonirji na zdravstvenem polju, akademiki medičinci in nemedicinci. Inicijativo tej akciji je dal jugoslovenski akademski klub »Janušič* iz Reke-Sušaka, čigar podružnica se nahaja v Zagrebu, klub, ki šteje že več vspehov na polju ljudske vzgoje in res narodnega dela. S pomočjo zdravstvenih odsekov v Zagrebu in Ljubljani, s pomočjo mestne občine, ki je stavila mestni kino na razpolago in s sodelovanjem tukajš-nega zdravniškega društva, je priredilo društvo razstavo, skromno sicer, toda zato nikakor ne manj poučno. Obiskovalec je pri odhodu gotovo odnesel s seboj čut, da je tu boj potreben bolj ko vse drugo, da se ga je veliko preveč zanemarjalo in da se je treba v bodoče trdno poprijeti resnega dela na polju narodne prosvete. Po gospodu glavarju je povzel besedo g. docent dr. Matko. Pokazal nam Je v kratkih besedah pomen te akcije za nas, poudarjal opetovano njeno neizmerno važnost za nižje ljudske plasti, delavske, sloje, ki so tem boleznim še najbolj izpostavljeni. Poročal je o delovanju ženskih društev v Ameriki, Franciji, Švici, Rusiji in drugih krajih in pripomnil končno, da bi bilo jako priporočljivo, da se ustanovi tudi pri nas podobno društvo z istimi cilji. K temu bi pripomnil, da imamo že pri nas društvo, ki bije že dolgo boj proti alkoholizmu in nenravnosti »Sveto vojsk* s sedežem v Ljubljani. Letošnji občni zbor je pokazal, da bi društvo lahko doseglo lepe vspehe, ako bi se ea podpiralo, tako gmotno kakor moralno. Društvo bi se pač moralo nekoliko preu-strojiti, spopolniti in razširiti program. Zensko društvo obstoji tudi že, treba je je le resne volje in vztrajnosti od strani merodajnih faktorjev-zdravnikov, • pedagogov, duhovnikov in dr. in organizacija je gotova. V kratkih besedah se je nato zahvalil član »Janušiča* občinstvu. Mimogrede povedano je bila udeležba srednja in glede važnosti te zdravstvene akcije gotovo prepičla. Pričakoval sem boljše udeležbe. Nato si je udeleženo občinstvo ogledalo razstavo, ki se nahaja v dveh sobanah In v hodniku in ki‘nudi poleg zanimivih statističnih pregledov in citatov tudi veliko število stenskih slik, voščenih preparatov, plakatov, diapozitiv in mnogobrojno tozadevno poljudno-tnanstveoo literaturo y slovenskem, srbohrvatskem in nemškem jeziku. Razstavljene knjige in brošure so obiskovalcem za zmtrao ceno naprodaj. , | Obisk razstave, ki je odprta vsa^ dan od 9. do 13. ter od 16. do 20. ure; moremo v občinstvu v lastnem interesu le toplo priporočati, ravnotako tudi po-Ijudno-znanstvena predavanja, ki se vrša dnevno po razporedu na lepakih. Vstopnina k razstavi in k vsem predavanjem je prosta, pobirajo se le prostovoljni prispevki, ki bodo služili v razširjanje zdravstvene propagande med narodom. -an Spored za torek. Opozarjamo naše občinstvo na pre* davanje g. dr. Mariniča, sekundarija g. docenta dr. Matka, ki se vrši danes, v torek zvečer ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma. G. dr. Marinič bo v poljudnih besedah obrazložil posledice alkohola za posameznika, za potomce, za človeško družbo itd. Od gospoda predavatelja pričakujemo, da bo na njemu običajen način očrtal snov in jo podal v taki obliki, da bo vsakdo res imel korist od predavanja. Danes, v torek, zvečer ob 21. uri predava gospod primarij dr. Robič poslednjič o spolnih boleznih za ženske v mestnem kinu. Ker je to zadnje predavanje o tem velevažnem predmetu, so se predavatelji ozirali tudi na želje, izražene z raznih strani in določili, da se vrši to predavanje za moške in ženske^ skupno. Ker je to predmet, ki mora zanimati vsakogar, zlasti pa žene in predvsem matere s hčerami, se pričakuje zlasti od ženskega spola polnoštevilnega odziva. Zena, tukaj se razpravlja o Tvoji blagobiti, pridi, sliši irt uči se za svoje življenje, za ohranitev zdravja! Spored za sredo. \ V sredo ob 18. uri se vrši v mestnem kino izredno važno in zanimivo predavanje g. docenta dr. J. Matka o drugfi zavratni morilki človeštva, o tuberkulozi. Ob 21. uri pa predava v mestnem kinu o alkoholizmu znani strokovnjak in voditelj protialkoholnega gibanja g. prof. dr. F. Kovačič. Dopolnitev programa Zdravstvenega tedna. Torek, 9. avgusta: Ob 11. uri 6 spolnih boleznih. Predava g. primarij dr. H. Robič v delavnici južne železnice. Koroški kolodoor. Četrtek, 11. avgusta: Ob 11. uri O tuberkulozi. Predava g. docent dr. J.‘ Matko v delavnici južne železnice. Koroški kolodvor. Petek, 12. avgusta: Zaščita go-jenčkovega zdravja v poletju.. Predava g. dr. Mat. Ambrožič, strokovni zdravnik iz Dunaja. Predavanje se vrši ob pol 16,1 uri v otroškem azilu v koloniji; ob 18. uri v Narodnem domu za mesto. Sobota, 13. avgusta. Posvetovalna ura za matere. Prosti razgovori z materami. Dr. M. Ambrožič. Vrši se ob 14. uri v otroškem azilu v koloniji. Ob' 16. uri v Nar. domu z a mesto. Sokolstvo. o V Središče bode vozil v nedeljo,5 dne 14. t. m. posebni vlak. Odhod iz Maribora ob 5. uri, odhod iz Središča ob 22’40 uri. Vožnja je polovična proti izkazu* legitimaciie. Legitimacije se. dobe v, raznih trgovinah (ge. Zlata Brišnik, g. Franjo Majer itd.) Vsak I*-1 letnik naj si pravočasno nabavi legiti-j macijo. Izkaznica velja tudi za redne potniške vlake v dneh 13. in 14. t. m. v Središče in nazaj. Zdravo! Predsedstvo M. S. Z. Šport. : Za 11. t. m. je sklenjena med*; narodna tekma 1. SSK Maribor kontra Wiener Soortklub. - ^ : I. SSK „Maribor# : SK »Celje* 7:1 (3:0). Malo vigranega nasprotnika] je »Maribor* gladko premagal. Sodnik1 g. Nemec. Občinstva zelo malo. : VVIener Sportklub je premagal-dvakrat ljubljansko »Ilirijo". Prvi dan zj 2:0, drugi dan z 3:1. V četrtek 11. t! m. igra ob 18. uri proti I. SSK »Mari-j bor". Ker nudi Wiener Sportklub iz-J vanredno dovršeno igro, je boj sicer n«-* enak, vendar «e lahko računa z skraj4 nim naporom »Maribora*, da v kolikor( je mogoče, častao odreže. Mariborsko] občinstvo se že sedaj opozarja, da to zadnji letošnji nastop Wiener Sport-j kluba v Jugoslaviji t« ie,, annogobroiai obisk. v avrirvna j. Gospodarstvo. ’>jr Tuji kapital in mi. ' J!;? iiakor se zanimajo Američani in 'Aiigleži za razvoj in plasiranje kapitalizma v Jugoslaviji, tako se sedaj oglašajo tudi Danci, Holandci, Belgijci in Nemci; zahtevajoč pojasnil o naših prilikah in potrebah, o naši. industriji in o naših financijelnih sredstvih. — ’ Nam je. sicer drago da skuša inozemski močnejši kapitalizem stopiti z nami v stik, zastopali smo tudi od prevrata /fcem mnenje, da nam je potreben ter da ga ne moremo in ne smemo odklanjati od našega gospodarskega življenja. Mi ga nujno potrebujemo in brez njega ne moremo realizirati naših teženj in nalog, ki nas čakajo. Sredstva, s katerimi razpolagamo sami, so nezadostna in ko bi se zanašali le nanje, bi samo ovirali razvoj in napredek naše industrije. Eudokopi, vodne sile, itd., vse te naprave zahtevajo ogromne vsote denarja in tega ml sami ne zamoremo, (vsaj v doglednem času ne. Toda ne le pri večjih podjetjih, temveč tudi pri malih mora sodelovati tuji kapital, da okrepi kapaciteto naših denarnih zavodov in našega pzivatnega kapitala. Naglašamo pa, da nam je potrebno le sodelovanje tujega kapitala. Nikakor pa ne smemo dovoliti, da bi tujec odločeval in nas izrabljal. Treba je, da »mo trdno na. straži za naše interese mmi. Posebno moramo biti pozorni, kadar imamo opraviti z nemškim kapitalom, kateri ima poleg poslovnih tiidi že druge tendence. Toda, kakor lahko ^ustanavljamo, tako nam je' težko obdržati poedine tvomice in industrijska ^podjetja in to vsled tega, ker nam je treba dobrega vodstva in ker nam manjkajo sposobni jn praktični strokovnjaki. I kapital i sit rokovno , osob je smemo sprejemati samo do gotove mene. Prvo in drugo mora ostati vedno le [v manjšini, uživati z nami rezulate medsebojnega truda in sodelovanja, opustiti pa vsako misel na. hegemonijo -in izrabljanje. Na temelju tega se torno sporazumeli z vsakim in tudi z nemškim kapitalom. Treba nam je biti ravnodušnim in neizprosnim za svoje -lastne interese.. , Tm TA BOR* Maribor, 10. avgusta 1921; g Veliki semenj v Ljubljani od 3. _ '&o 12. septembra 1921. Trgovski, industrijski in obrtni krogi Slovenije hočejo b tem semnjem stike, ki so se izza osnove naše države tako ojačili z dru-jyimi deli naše kraljevine, kar najbolj {poglobiti, nuditi čim hitrejši, čim po (polnejši in čim udobnejši vpogled v produkcijo Slovenije in dati kar haj-^ boljšo priliko za sklepanje kupčij. Ali 'Slovenija noče samo prodajati v druge Bele države, temveč tudi od njih kupovati. Zato Ljubljanski semenj ni omejen na proizvode Slovenije, ampak bodo na njem izloženi vzorci proizvodov iz cele države Naša težnja mora biti, Ha se čimbolj spoznajo vsi deli države WO0d eeboj, da si prodajajo drag dru-igemu in kupujejo drug od drugega, {Ljubljana pa je radi svojofobkrajno lege proti zapadni Evropi in radi* bližine ttttdrja tudi za blago inozemskega izvoli«, ki ga ne izdelujemo v državi in ga treba importirati, jako ugodno sejrnsko Jnesto.^ Zategadelj je, četudi je Ljubljanski semenj namenjen v prvi vrsti sa blago, ki se proizvaja v naši državi, OS njem dana tudi priložnost za skle-jpanje kupčij tudi z inozemskim blagom, ki bodo njega vzorci izloženi ali y posebnih zgradbah ali pa. v trgovinskem oddelku semnja. Ljubljanski ve-Mki semenj bo na prostoru, obsegajočem okroglo 25.000 m2 nudil blago vsake vrste v veliki iaberi, tako posebno (poljedeljske stroje, poljedeljsko in obrtniško orodje vsake vrste, usnje vsake vrste, čevlje in druge usnjarske izdelke, les in raznovrstne izdelke iz njega, (pohištvo, hišno in kubinjsk^opravo in posodo, šivalne stroje, .papir, kartonaž-izdelke, elektrotehnične priprave, pl juge, obrane, okove,, ključavnice, koše, srpej sekire, motike, lopate, pile in drugo železniško blago, raznovrstno kovinsko blago, stroje za obdelovanja železa in lesa, razno galanterijsko blago, mami faktu mo blago, obleko, slarn-“ klobuka peri^,' čipke, milo, sveoe, voščila .in čistila, barve in druge kemične izdelke, steklo, itd. itd. Z raznimi umetniškimi, zabavnimi in drugimi prireditvami se posefcnikom semnja naredi bivanje v Ljubljani kolikor mogoče prijetno. Posetniki bodo s po-setom semnja lahko združili tudi izlete v letoviščne :in gorske kraje Slovenije, ki slove po svoji veliki krasoti. Vsa pojasnila daje urad »Ljubljanskega velikega semnja«! v Ljubljani. Na naročila preskrbi tudi stanovanje v hotelu ali zasebno. Sejmski znak in legitimacija, ki se dobe proti predplačilu Din. 25,—- pri sejmskih zastopnikih v vseh večjih mestih naše države in neposredno pri sej inskem uradu v Ljubljani, upravičujeta do prostega prostora v vse sejmske prostore in polovične voznine v Ljubljano in za povratek. g Poučno potovanje slovenskih kme tovalcev v Srbijo se vrši otl 10. do 18. septembra. Manj premožni in revni dobe od države podpore po 2000 do 3000 K. Ker je število izletnikov omejeno na 60 do 80 udeležnikov, se ne bo moglo vse prijave upoštevati. g Definitivno saniranje južne železnice. Končna pogajanja glede definitivnega saniranji* južne železnice se bodo vršila •koncem avgusta ali v začetku^ septembra. Pogajanja se bodo udeležili tudi francoski in italijanski člani upravnega sveta južne železnice. g Padanje avstrijske valute. Vsako upanje na saniranje avstrijskih financ je splavalo po vodi in borze to čisto hladno registrirajo. V Curihu stoji Dunaj na 0.65, v Zagrebu je bil zadnji tečaj na 16.20. StrokoMii krogi sienijo, da avstrijska krona tudi pri tem nizkem tečaju ne bo ostala in bo padala se dalje. Na zboljšanje tečaja avstrij-^Jce valute ni več upanja. Katastrofa jc neizogibna. Ostane samo še vpraša nje, kaj bo potem. Na to vprašanje pa danes še nikdo ne more odgovoriti. g Razdelitev nemškega železniškega materijalar Medzavezniška komisija za razdelitev nemškega železniškega ma terijala je priznala Poljski 2070 lokomotiv in 85.000 vagonov. r Italijanski kapital v Galiciji. V zadnjem času je italijanski kapital stopil tudi na gališka, tla. Društvo. »Peitro-li d Italia«, ki se je doslej barvilo z vrtanjem v Albaniji, je kupilo petrolejska polja v zapadni Galiciji in jih ho začelo v kratkem času izkoriščati. g Norveško - ruska trgovska pogodba, V Stockholmu se vrše te dni trgovska pogajanja med Norveško in Rusijo. Pogodba je .razen nekaterih natančnejših določb že dovržena. g Nazadovanje izvoza na Japonskem. Glasom uradne statistike je izvoz na Japonskem v prvem polletju nazadoval povprečno za 50 odstotkov. Izvoz je znašal 574,817.000 jen, uvoz na ■^7,818.000 jen. g Uvoz premoga v Italiji. V drugi polovici junija t. l/se je uvoz premoga v Italiji nekoliko 'povišal. V drugi polovici junija je znašal uvoz 274.000 ton, v prvi. polovici junija pa 217.000 ton. 124.000 ton se #a’ je porabilo v državnih podjetjih, ostalo pa odpade na indu strijo. Največ premoga se je uvažalo iz Amerike, na katero odpade 160.000 ton, na West falsko pride 98.600 ton. a na Šlezijo nekaj več kot 800 ton. Francija je dobavila okoli 7.200 ton, Belgija približno 5.600 ton in Anglija 1100 ton. Skupno je Italije v prvem polletju u-važala. 3,400,00Q ton premoga. g Ameriško-poljska trgovslca zbornica se je osnovala te dni v Varšavi. V svrho povspeševanja trgovskih od-nošajev med Ameriko in Poljsko. g Mednarodni sejm za obuvala in kože se vrši v času od 3. do 7. oktobra v Londonu v Royall Agrieultural Hall. Mala oznanila. | Blagajničarka se sprejme takoj. Ponudbe pod ,Blagajničarka0 ua. opravo. 112T INa hrano vzameju otroka. Breznik, Drarska ul. S,, 1132 | Trgovino blizu postaje, ali 3 do 4 postaj oddaljena od mo sta, tudi s posestvom, sc Tzarae v najem. Naslov pove upravoistvo. 1129 2—1 Lep konj za jahanje m vožnjo s popolno srtigl .vprego, navad, vprego, sedlom, športni toz in ve e kar spada zraven, se ugodno skupno ali posamezno proda, Kje, - pove upravnistvo 1116 3-3 Stanovanja. Kdor bi znal ta kako stanovanj o obstoječe iz sobe, kuhinje, kabineta, kopalnice ali da se sam izseli v 2—3 mesecih, naj naznani proti dobri nagradi v uprar-niStvo. 1117 3-3 Pohištvo z* 1 sobo in osebo, popolnoma .novo, po ceni na prodaj na Aleksandrovi c. 57, pritličje. 1122 2-1 Vinsko klet prazno, veliko in hladno z vpprabo dvorišča, po mogočnosti tudi hlev rabim takoj. Gjuro pl. Val jak, .Grajska klet“, Maribor. 1114 3-2 PMzlov vinotoč Novo dospeli l liti iz brona, desetletno jamstvo. Okoli 50 komadov razne velikosti ima v zalogi 1113 6-1 „MetalIum“ d. d., Zagreb Iliča br. 134. Telef. 1-98. Zahtevajte cenike! Nahrbtniki za. planine v raznih velikostih iz jadroyijie oziroma gumiranega platna, gurte za rol6, trakovi. za žaluzije, mreže za konje, žoge za nogomet, gonilni Jermeni itd pri (v. Kravos, Maribor Aleksandrova c. 13. 1065 5—3 •w 1121 X, * yv \ * POd VejO otvorjen. Za obilen obisk se priporočat* • ‘ R. l'olz;l Pozori min umili s Čast mi Je, naznaniti cenj. občinstvu, da sem otvoril z današnjim dnem svojo 1116 8-1 v Frankopanovi ulici št. 15 (poprej kavarna »Union*). Potrudil se bom zado-▼ olj iti svoje cenj. odjemalce z prvovrstnim blagom po najnižjih dnevnih cenah. Z velespoStovanjem J. S. Kovač Frankopanova ulica 15. £ tt Vino lastnega pridelka napolnjeno v buteljkah se po ceni proda. Ig.Tischler, Aleksandrova c. 19* Najboljše čistilo za Čevlje Jurjevo, Ilirija, Cipulin ^ priporočata • 1130 BALOH a ROSINA. MARIBOR, Grajski Irg i. ! ! Preprodajalci tovarniške cene Predno Opravilna iter,: f.V 28/30 : • 7" ItiT Oražbeni oklic. oglejte si bogato novo do> šlo zalogo vseh vrst 6ev- .n „ . IJev za otroki, deklice, . Dne avgusta 1921 popoldne ob 3. uri pro-moike In ženske po zelo dajo «e v Mariboru, Rejčeva ulica 13 po javni dražbi fr!ž8JJ,h «en!.h Pfl. tvrdki sledeči predmeti: hišna in trgovska oprava, neka? Jos. Martina. Maribor. 1095 (perila, stenske podobe, 1 šivalni stroj itd. K draženju se bo začelo pozivati še-!e pol ure po zgoraj navedeni uri; med tem se lahko te predmete ogleda. . / £tl2g Čokolada Kohler Nestle Pischinger Talmona Schmidt Razno. — Gripen zločin jfledaliskejra igralca. Berol inska policija zasleduje nekega gledališkega igralca Fuchsa, ki je v okolici Berol ina ubil svojo ljubico, jo nato za/vlekel ,v nek senik ter ga na to. zažgal. Na pogorišču so našli truplo ubite, ki pa je bilo tako spačeno, da so šele eez dalje časa spoznali v njem oanenjeno dekle. Zločinca še niso npč]}, Kaka o Glavni uredslk: Ra dl voJ Reh ir. Odgovorni urednikR n d ol f O i i m. Gala Peter Van Houten Amerf kanski ■V Zahtevajte cenik. *«■ P. ERZIH 10—7 Maribor 1057 Gosposka ulica 28. in groš. / en detaii. Okrajno sodišče, t Mariboru,' dne 2. avgusta 1921, Pozor! Da zadovoljimo mnogoštevilno izraženi želji na* Sin odjemalcev, prodajamo naše svefovnoznane hrasne remonftjfr-nre za gospode dobro uravnane, 28-uf idočc, z dveletno garancijo za neprimerno nizko ceno komad po 125 dinarjev, proti naplačilu 45 dinarjev na mesečne obroke po 8 dinarjev. Posujatev sledi takoj po sprejetriu naplačila priporočeno. Cenj. odjemalci naj nam blagovolijo naznaniti svoj naslov. Pri takojšnjem plačilu 5 odstotkov popusta. 3075 4.3 Skladišče ur Adolf Mith Zagreb, .Samostanska ul. 4. Ustui^ a »Konzorc« -abor«. - Tisk«: M»ribo/Ka ti^karaa fi. d: