0 * • • • "OLA \lODA" po poŠti j ^ na dom (ltviCBii sobo -a praznikov) CITAJTE, KAB VAS ZANIMA GLAS NARODA -Ust slovenskih deUvcevr Ameriki,- • * Reentered m Second Clmaa Matter September 25th 194« at the Pert Office at New York. N. Y, under Act of Congress of March Srd. 187». Tel: CHelaea 3^1242 A war HALF won ... No. — —VOLUME LITE. — LETNIK LIII. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 4, 1945 — ČETRTEK, 4. JANUARJA, 1945 7. Armada SE UMAKNILA Nemci so pričeli s silno močnimi napadi na fronti ameriške sedme armade in Ameri-kanci so morali opustiti na 55 milj dolgi fronti vse kraje, ki so jih zavzeli v Nemčiji; tretja armada generala Pattona pa je napredovala pet milj v južni nemški bok v Belgiji. NOV AMERIŠKI VPAD NA MINDORO Ameriške čete so nanovo vpadle na otok Mindoru ter so se izkrcale na vzhodni in zapadni obal: breu . vsakega odpora, vojaški aeroplani pa so potopili ali pa zažgali 25 japonskih ladij v dvodnevnih napad;! na Luzon. Največje izgul>e je imela 7. armada na svojem desnem krilu, kjer je držala nemško ozemlje 20 milj dolgo in pet milj široko. To ozemlje pa *>o morali Američani zapustiti "vsled razvojev dlmgje.' * Armada generala Patclia je zasedla novo črto za reko Lau-ter, južno od meje porensike Bavarske, kjer se nadaljujejo boji. V Harz pogorju so Nemci podaljšali svojo črto do Rei-pertsvillerja, 21 milj jugovzli. od Saargueminesa in osem milj južno od močne trdnjave Bit-clie v Maginotovi trii. Ker so «e Amerikanci umaknili, ne drže več nemškega o-zemlja, razun oporišč pri Saar-lauternu ter višje proti severu »►koli Aaachena. Pripomba "vsled razvojev drugje", v*led katerih Amerikanci niso mogli držati Wis-semburga In Kaargueuiseiia, najbrže misli na velike boje v Belgiji, 'kjer so Nemci zbrali 20 divizij in med njimi polovico oklopnih. Dvajset divizij šteje okoli 200 tisoč vojakov in feltlmanšal v. Rundstedt je moral poseči glo-ko v svoje rezerve, ker je, odkar je 1(1. deoem/bra pričel svojo veliko ofenzivo, izgubil okoli f>0,000 vojaikov, ali šest divizij. V istem času je bilo razbitih 4tX) nemških tankov in velike izgube je imelo nadalj-nih 11 divizij. Zadnja poročila s fronte naznanjajo, da pošiljajo Nemci zadnjega moža in zadujo puško v Belgijo, rla olnlrže ozemlje, ki so s&i zavzeli, ne glede na ceno, ki jo bodo morali plačati. Sovražnik tudi preti tanki generala Pattona s^bira močno armado in silno ejacujejo pridobljene postojanke. General Pat ton pa je tudi poslal v boj silno močno armado, ki neprestano prodira proti severu v nemški bok. Severno oj pri Debrecinu in so bili poraženi. S temi hoče tudi nemško vrhovno poveljstvo potrditi vesti iz Berlina, ki pravijo, da je nemška armada še vedno toliko .močna, da more ofb i— 4stem času vda rit i na vzhodu iu za|>adiL Da bi Nemci v resnici nameravali osvoboditi Budimpešto, je komaj mogoče domnevati, ker je prenevarno podjetje; najbrže hočejo samo pridobiti na času, da zgradijo utrdbe pred Dunajem. Ravno tako bodo sch straneh Donave in imao sedaj že v posesti 1062 ulic. Kot poroča Unked Pre«s, Nemci priznavajo, da -so izgubili predmestji Rakosszentmi-halv in S;ušak>m. Moskva poroča, da je rdeča armada zasedla glavni park v Pesti in je dospela na 'Rudolfovo obrežje blizu poslanike JL>ornice. Utrjeno vseučilišče je obkoljeno in Rakoczijeva ulica je v 'plamenih. Nemci naznanjajo, da je ruska artilerija povzročila veliko škodo-okoli kraljeve palače in da je opatija kronanja deloma porušena. V šeetih dnevih so Nemri in peter bo priznal maršala titi Neko poročilo iz Londona naznanja, da bo jugoslovanski kralj Peter v teku 48 ur ipri-stal na to, da bo maršal Tito sestavil novo vlado, dosedanji ministrski predsednik dr. Ivan Subašič pa bo vnanji minister v novi vladi. Kralj Peter bo tudi pristal na to, da je do Ljudskega glasovanja v Jugoslaviji postavljeno regentgtvo. Petru ne preostane drugega, kot da ostane v zamejstvu, dokler ne bo ljudsko glasovanje odločilo, da bo v Jugoslaviji monarhija ali republika. Kakor vse kaže, se bo jugoslovanski narod izrekel za republiko. Črni trg v italiji Povprečna italjanwka družina mora kupiti najmanj 60 odstotkov svojega živeža na črnem trgu. Vojni poročevalec Winston Burdett pravi o tem: "'Mnenje, da samo bogati kupujejo na črnem trgu in da so za take razmere odgovorni, ni resnično. V Rimu mora vsakdo, .bogat ali reven, kupovati na črnem trgu, ako hoče jesti." Poročevalec pravi, da je pol-drugolctno vojevanje na italijanski zemlji popolnoma premeni lo navade c^lede jedi. Makaroni, ki je bila narodna jed, so samo tše razkošje in meso, kuretina in -sadje je izginilo z mize delavčeve družine. - i Londonski Madžari in nova vlada London, 29. dec. (ONA) — Svet svobodnih Madžarov je sestal včeraj ponoči in je enoglasno sklenil, da bo podpiral vlado generala Miklosa, Pozval je tudi vse Madžare v tujini naj se zbero okoli provizorične vlade in podpirajo vse one, ki se v domovini bore proti nacistom. Resolucija, ki je bila sprejeta, je bila sestavljena po pregledu nekaterih dokumentov o delovanju nove vlade v Debre-czinu, iz katerih je bilo jasno razvidno, da nova vlada nikakor ni potuhnjeno nadaljevanje Horthyjevega režima, temveč zares nova ljudska vlada, izvoljena od posebne skupščine. NEMCI V AVSTRIJI London, 29. dec. (ONA) Bezanje Nemcev iz Avstrije je začelo zavzemati ogromne pro-porcije, tako da je včasih podobno že paniki. Transportna sredstva pa so nezadostna, in to je pahnilo mnoge beguncev na ceste, po katerih se skozi zimo in sneg pomikajo v smeri proti Passau. Toda le malo bo takih, katerim bo dovoljeno priti v Hitelrjevo osebno trd-, njavo^— ki obsega del Tirolske in kraje okol&^lalatmrga— v kateri so nastanjene ogromne podzems-ke tovarne. Vet •ina teli beguncev bo morala naprej in dalje. Morala teh Nemcev na avstrijskem o-zemlju je popolnoma uničena ^-ne glede na to dali so nacisti ali ne. Najbolj goreči nacisti si še vedno prizadevajo verovati v možnost, da se bo an-glo-ameriško-ruska zveza raztrgala, toda prave vere v to nimajo. Tako se je pokazal vpliv ruske armade iše predno je prešla črto Budimpešte. Farmerski sinovi General Douglas MacArthnr naznanja, da se je njegova armada izkrcala v pondeljek na južnem koncu Luzoua, i.a vzhodni obali pa v torek. Bombniki so v pondeljek in torek ob zapadni obali Luzoua bombardirali ter potopili ali zažgali en transportni 7U00 tonski parnik, en (i(HW> tonski tovorni parnik, 21 majhnih tovornih parnikov in dva velika pobiralca min. Admiral Nimitz poroča, da so 'bombniki z matičnih ladij bombardirali Fonnozo in Ryu-ku otoke, ki stražijo veliki otok Luzon in kitajsko obalo. Admiral Nimitz naznanja, da so njegovi aeroplani napadli Fonnozo in Okinawa otok, ki je največji otok v Ryukyu otočju. Formoza je veliko japonsko mornariško in letalsko opori-, šče, s katerega so vpadi i na Filipine pred tremi leti ter leži 220 milj severno od Lužo na. Okinawa je 655 milj severovzhodno od Luzon a in 320'mil j jugozapadno od glavnih japonskih otokov. BOJI V ITALIJI Peta armada v Italiji je vda rila v smeri proti Massi, ki je najmočnejša nemška postojanka ob Ti renskem morju; posamezni prednji oddelki pa so vdarjali v sovražne postojanke na celi fronti. Na obali Jadrana Kanadčani vedno bolj stiskajo obroč o-koli Alfousine ob Rinrini-Fer-ra cesti. Zadnje poročilo s fronte pravi, da so zlomili nemški odpor meti Fosso in Vecchio jffs "V EXTRA WAR BONDS Madžarska delegacija dospela v Moskvo Ruf>ka časnikarska ageutura Tass je po radiju sporočila, da je 1. januarja dospela v Moskvo madžarska premima delegacija. V delegaciji so vnanji minister Janoš Gyongyosy, kot načelnik, Obrambni minister general Janoš Voros in potltajnik ministrskega kabineta Istvan Balog. Pri prihodu v Moskvo so delegacijo pozdravili nadomestni vnanji komisar Dekanosov, glavni arhivar F. F. Moločkov in načelnik urada za vnanje zadeve v vojnem komisarjatu general Ivutuzov. Šviea ne bo več dobivala zalog Dovažanje zavezniškega blaga v Švico je bilo popolnoma vstavljeno in državni tajnik fStettinius je naznanil, da njegov urad sedaj razpravlja o vseh gospodarskih odnošajih s Švico. Kot vzrok so bile uradno navedene prevozne težkoče skozi Francijo, po kateri poti je edino mogoče pošiljati kako blago v Švico. Drugi viri pa pravijo, da je bilo pošiljanje raznih potrebščin vstavljeno, ker je Švica blago pošiljala v Nemčijo. I Id J A EHRENBUROt iSIavni ruski pisatelj Ilija Lhrenburg je nedavno v nekem svojem članku rekel, da Rusija noče vsiljevati svojega reda, svojih načel in običajev katerikoli državi. 44 Ves sedanji svet govori o svobodi," pravi Ehrenfburg. "Četudi pa ljudje na različne načine govore o svobodi, pri vsem tem vsakdo ve, da vsakdo umrje, če ne more dihati. Naši sovražniki trdijo, da hočemo vsiliti svobodo, ki si jo je ruski narod priboril v zadnjih 25 letih z bajoneti. Toda bajoneti ne svobodijo narodov in morejo samo ubit i one, ki so jih zaprli.M . _ KUPITE VOJNE BONDE! bodo vpoklieani Načelnik vojaške mobilizaci je James F. Bvrnes je vsled pomanjkanja vojakov nabornim uradom naročil, da pokličejo k vojakom farmarske mladeniče v starosti od 18 do 25 let, ki so bili dosedaj zaradi važnega dela na farmah oproščeni vojaške službe. Med farmersikimi mladeniči je bilo oproščenih vojaške slu* ž be okoli 364,000 fantov v starosti od 18 do 25 let, medtem ko jih je bilo v vojnih industri jah oproščenih komaj 40,000. Brvnes je izdal svoj poziv na zahtevo vojnega in mornariškega urada, ki pravita, da bodo naborniki od 18 do 25 let izčrpani že v pričetku letošnjega leta in da je vsled tega potrebno poklicati tudi farmerske delavce, da bo mogoče vojno uspešno nadaljevati. BOMBNIKI NAD JAPONSKO Ameriški isuperbombniki B-29 so včeraj vrgli več sto ton bomb na vojne tovarne v Na-goji, Osaki in Hammamadcu. .Japonski radio priznava, da je nastalo več velikih požarov v tovarnah v 'Naboji in Hama-maeu. K**6nbit6 krr&večega je btfa kampanja za Šesto vojno posojilo za Iz majhnega števila ujetnikov roda v domovini!_Pošlji ključetia 16. decembra* bo še vedno vsak bond tudi Madžari v Budimpešti imeli 10,000 mrtvih in 30,000 ranjenih, 1429 pa jih je bilo vjetih. je mogoče aklepaiti, kako srditi boji se Ibijejo od hiše do hiše. te Vai dar ie danes Sloven-ritemu Pomofcu emu Odboru. izgub nočbjo povedati Zavezniški glavni -stan nika kor noče navesti izgub v najhujših bojih, ko so Nemci pri-'čeli nepričakovano ofenzivo v Duksenburški in v. Belgiji. Nemci so že sporočili, tla so bile uničene štiri ameriške divizije, med njimi tudi 106. divizija, šest drugih pa je bilo zelo razbitih, ko so Nemci dr-vili Mkozi Belgijo. Ako je ta trditev samo.propaganda, ni znano, toda Nem<*i so prešteli ujetnike in ubite in vedo približno število ameriških izgub. Kot poroča Associated Press so včeraj Nemci naznanili, da so od IG. decembra, ko se je pričela ofenziva, imeli Amerikanci 50,000 izgujb in sicer jih je bilo 24,000 ujetih in poleg tega •zainlenjenih 400 topov, 1230 tankov in oklopnih avtomobilov. Število ujetnikov so Nemci zadnje dni zelo znižali, kajti prej so trdili, da so vjeli 40,000 Amerikancev. Glavni stan še vedno noče navesti ameriških izgub, toda na domači fronti je bilo razglašeno, da bo treba povečati produkcijo orožja in drugega vojnega materjala, da bo nadomeščena izguba v nemški protiofenzivi. Tajnost ameriških izgub jo nekoliko odkril general Anthony C. McAuliffe, ki je odločno odklonil nemški ultimatum za ipredajo Bastogne in ki je povedal, da je bilo več divizij razbitih in da so se njihovi ostanki v neredu umaknili. Vojaška cenzura tudi ne dovoli objaviti imen divizij, ki so doživele velike izgube pri Basto-gne, toda Nemci po ujetnikih natančno vedo, katere so bile te divizije. Pomoč poslana v Jugoslavijo Načelnik United Yugoslav Relief Fund of America Win. M. Cliadbourne je naznanil, tla so bile lansko leto v Jugoslavijo poslane zdravniške potrebščine, obleka, knjige in mnogo drugega blaga. Chad bourne je rekel, da je njegov u-rad lansko leto do 30. septembra za pomoč Jugoslaviji potrošil $995,890. sedaj še vpisan v Šesto vojno posojilo. — Kupujte bonde, ker za nadaljevanje vojne vlada potrebuje denar! Dolgovi poljske zamejne vlade ne bodo priznani Poljska začasna vlada v Lu-blimi je na dan Novega leta razglasila, da ne 1h> priznala finančnih obveznosti, sedanji!i ali prihodnjih, ki jih je sklenila poljska zamejila vlada v Londonu. Ta sklep bo imel dalekoM--žue posledice v odnošajih meti poljskim narodnim osvobodilnim odborom in vladami Združenih narodov. Odredba osvobodilnega oil-lw>ra pravi, da je edina postavna oblast, ki izraža voljo poljskega naroda in da vodi o-svoibodilne 'boje za osvoboditev še ostalega dela Poljske, ki je še pod nemško zasedbo. Odbor je posvaril vse vlade in posameznike, da sklepajo kakoršne-koli pogodbe z zamejno vlado v Londonu na svojo lastno odgovornost. Bazglas pravi, da se ta u-krep ne nanaša na prejšnje obveznosti poljske vlade v Londonu. NAHODA"—NEW YORK THURSDAY, JANUARY 4, 1945 GLAS NARODA" ("VOICE OF THE PEOPLE") Owned and PubUabed by Stovenlc Publishing Company. (A Corporation) Frank Kakaer, President; Ignac Bude. Treasurer; Joseph Lupaha, Sec. Plac® of boalueas of the cojwratlon and addresses of abore officers: _ 216WEST 18th street, new YORK 11, N. Y. 52nd YEAR *X31as Naroda" is issued every day except Saturdays, Sundays — and Holidays. Subscription Yearly $7. Advertisement on Agreement. ZA celo leto velja list za ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: $7.— ; ZA POL LETA $3.50; ZA OETRT LETA $2 — "Glas Naroda" lrhaja vsaki dan ixvzem&i sebot. nedelj in praznikov. -GLAS NARODA. " 216 WEST 18th STREET, NRW YORK U, N. % Telephone: CHelsea 3—1242 Poljska in njene meje Angleški iiiiiiisterski predsednik, Churchill, je koncem minulega leta izjavil, da bo takozvana Curzonova mejna črta, postala liodoča ineya med Poljsko in Sovjetsko Rusijo. Istodobno je tudi vsemu svetu naznanil, da l>o ibodoča Poljaka dobila nazaj velik del Iztočne Pruwke, pokrajino in mesto (Jdansk, Zapadno Prusko in staro poljNko pokrajino fcUonzek (Xeniei so to (»krajino prekrstili v "Šlezijo") za-jedno z Poznanjem iu Pormoržem (Nemci so to poljsko pokrajino spremenili v "Pomniern") — tako da bo bodoča Polj-feka republika mejila ob reki Odri na Nemčijo. Iztočne pokrajine Poljske, kakoršua .je nastala po zadnji svetovni vojni, katere je Rusija morala odstopiti Poljski, in kier je ogromno število prebivalstva ruske narodnosti (izveva o prebivalstvu teli pokrajin, katera je objavila poljska vlada sama leta 11*31, javljajo, da stanuje tamkaj le de-iset odstotkov prebivalstva |>oljske narodnosti), se bodo ponovno pripojile Sovjetski Rusiji. Omenjenih deset odstotkov Poljakov, ki so se nastanili v omenjenih iztočnih pokrajinah predvojne Poljske, so le lastniki velikanskih zemljišč, ka-teri ta zemljišča nikdar niso obdelovali, pač so jih pa prepustili domačemu prebivalstvu, -katero jil, je doSedaj moralo obdelovati po starem, oziroma srednjeveškem fevdalnem sistemu. Zgodovina teli pokrajin je stara najmanj tisoč let, in vseh teh deset stoletij jč bilo prebivalstvo teh pokrajin pretežno rusko, kakor je še dandanašnji. V političnem pogledu je ta del Rusije tvoril neprestano del Rusije od osemnajstega stoletja pa vse do rusko-poljske vojne v letu 1921, oziroma do dolxs ko se je i-uHka republika organizovala in Le istočasno borila na raznih frontah proti vojskam svetovnega na-eadnjaštva. oziroma proti vojskam carskih generalov Deni-kmn in Kolčaku ter proti Poljski. Te pokrajine »o potem o-slale pod poljsko vlado od leta 19l>3 do 1939, oziroma do pri-iefcka sedanje svetovne vojne. A'ko bi ljudje, ki trdijo, da naša vlada ni nastopala v leni pogledu pravilno, ker je pripoznala zgoraj omenjeno ('urzonovo niojno črto, čitali in proučili zgodovino iztočne Lvropi v kaki navadni in vsakodnevni enciklopediji, potem ill jim bito takoj jaMio, da je imenovana mejna črta edino pravilna tako v etnelogičnem, kakor tudi v političnem pogledu. Poljska u begi a vlada v Londonu, ki je seday poslala "bivša'* radi pripoznanja ljudske poljske vlade v LubLinu nikdar ni zastopala poljskega naroda in njegove koristi pač pa le koristi poljskih veleposestnikov, kateri so dobivali iu v inozemstvu trošili prihodke omenjenih pokrajin in vse o-stale Poljske, docim je poljski narod, ki je moral obdelovati njihova posestva, stradal. Ta posestva so sedaj že razdeljena med prebivalstvo, katero je vedno obdeloval* 'brezpravna poljska raja v poljskili, in ruxki kmetje v ruskih pokrajinali dosedanje Poljske. Bivša poljska ubegla vlada v Londonu se je vedno proUvila, da se ruske pokrajine, -ki so bil* dosedai Od prve vojne nadalje del Poljske, vrnejo Rusiji. To je bivša nbegla vlada storila pred vsem—ne iz ljubezni do poljskega naroda, temveč zato, ker je prav dobro vedela, da bodo njihova \vleposcstva radeUena med pravo prebivalstvo celo kupu.- Poljske, kakoršna bo po sedanji svetovni vojni, kajti ^•slo poljske kmečke stranke je U.š razdelitev fevdalnih vcloposesti med domače prebivalstvo, kakor to zahteva "Lu-blm.ki Odbor za Osvdbojenje", ki je bil ravnokar pripoznan lako po U ukiji. kakor t tuli po Franciji, kot ed i naprava iu • dionpravna vlada bodoče Poljske. Iz zgoraj navedenega je toraj razvidno, da Curzonova Mejna črta ponienja mnogo več, kakor pa le etuografično, o-viroma narodno mejo; ta črta ponienja namreč odstranitev /;: večne čase ostanke *tarega zemljiškega fevdalizma z vsemi njegovimi srednjeveškimi vpljivi in posledicami; ta mejna črta |»omenja tudi uničenje nemške junkerske kaste, ka tere glavni namen je bil militarizem, agresivnost in barbarizem. Ta mejna črta tudi znači napredek evropskega prebivalstva, ker drugače bi je ne pri poznale vlade vse napredne ft v rope, oziroma Anglija, Francija, Belgija, Českosloven-ska i'i druge, katere jim bodo brezdvomno sledile. Vse to pa ponienja I Mi I jšo Imdoenost ne le za vso Evropo, temveč za ves svet. V8TAXOVMEN L. 1893 General George S. Patton ZEEZ2 te rwrootako tudi tiskovni papir in druge tiskar-»k* potrebščine. Da si rojaki sasigttfajd wdJto dopoiQjanje Ista, lahko grado npravaittvn tta roke s tem, da imajo Tedno, če le mogb&fc vnir-prej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČKINO Se DANES in ne čakaj, te na opomin, ker s stem prihranite upravntftvu nepotrebne stroške? Poveljnik zmagovite Tretje Ameriške Armade, katera se sedaj bori na nemški zemlji, George S. Patton, je najbrž e-den od današnjih generalov, ki vzbuja največ pozornosti v javnosti oziroma v javnih razpravah. Visoko je čislan kot dober taktičar iu poveljnik, ki zna voditi svoje moštvo k zmagam. Obenem pa je bil že o-str o kritiziran in obsojan zaradi njegovega precej strogega in grobega postopanja s svojim moštvom. Noj »enega dvoma ni, da je Pa ton izreden vojskovodja, ki je sposoben izvajati velike vojaške bojne načrte, kot je dozdaj že dokazal. General Patton ne zgubi glavo v nobeni situaciji in niti pod najhujšim ognjem bitke, pač pa zasleduje svoj cilj z nenavadno zbranostjo dull a. Po di-ugi strani pa je poznan kot temperamenten človek, ki ga navadna malenkost razpali in vrže s tira brez posebnega vzroka ali izzivanja. Patton je rojen, voditelj. Izza svojih mladih let že je kazal voditeljice sposobnosti, ko je prednjačil v šolskih športnih tekmah. Patton je sin bogatih staršev in je bil i-ojeii leta 1885 v San (labrielu v državi Californiji, kjer je imel njegov oče obsežno zemljišče(rau-čo). Svoje prve šole je dovršil v Pa sad c ni v Californiji. Ko se je odločil za vojaški poklic, je vstopil v Yirgnia Military Institute, pozneje pa je pohajal v West Point Military Academy: V času, ko je bil v vojaški akademiji v West Point u se je odlikoval v žogodiiet.nem Športu. Pozneje je dosegel v športu tako lepo uspehe, tla je nastopil leta 1912 v Olimpija-di v Stockholmu. Bil je tudi prvovrsten strelec, ter je odnesel mnogo nagrad v različnih tekmah, kot v plavanju, jahanju, itd. Šport pa ga ni motil v njegovem glavnem cilju, da postane izvrsten vojaški voditelj. Tekom svojih študij v West Point u je bil imenovan za razrednega. poiboenika, kar spada nuni najvišja priznanja za dijake, ki še niso dovršili svojih Študij. Po dovršenih š'miijah, je bil mladi Patton poslan v F rami jo, kjer se je uril v bojevanju na meče. Pozneje je izdelal vrste sabljo za ameriško konjenico. Leta 19l."> se je u-deležil mehiške ekspedicije in je sam ujel znanega notorie.ne-ga bandita. Danes je Patton poznan kot tanoni izvedenec, v bojevanju s tanki. Njegove'tozadevne znanje izviia že iz prve svetovne vojne. Leta 1917 je šel v Francijo kot član '.štaba generala Pershinga in je bil dodeljen službi, ki je imela nalogo študirati uporabo tankov v vojskovanju. Ko so bili tanki prvič rabljeni v zadnji svetovni vojni, je imel priliko videti kako Slika generala Pattona je bila posneta ko je bil še major general. so se izkazali v akciji pri Cam-1 in pozneje se je pridružil An-braiju, kjer so Angleži vrgii1 gleški armadi v pogonu na v boj večjo števijo tankov Pat-j Nemccc. Koder je teden odpo- Irazgledn ik VAŠ DENAR — IN SVETOVNI POLOŽAJ Tekom zadnjih par ledn«»v ~~ neprestano napreduj«ijo »-ene Odlomek iz časopisja . V:-eli delili;* na na-Mi borzah, tako da so dosegle -cdaj kar najvišjo ceno tekom zadnjih sedmih let. Vzrok i Vojna >e obrača na >la'bše iu treba >e bode še boji>vat i eno ali pa dve, iu morda tri leta — vse dn leta 1947. "The Daily Nc\v>** v New . \ orku b«i v i /. "novoletnim premišljevanjem" iu pride d<> j xakhjucka, da imamo >edaj pri j nas iie >ei!a»i pravzaprav borimo" kajti Kvropa prihaja pnlau-'ina v To pa p<»m«*ujii, da hodu v-i •korp' ra'-iije še v nadalje dobi vale velikanske d> l»ičke; «'a m bo trebil spremeniti stroje v ninogošteviinvh tovarnah tako.! komunistični tabor ili Deliaulh da se priredi vse potrebno za j«- baš ««1»S - k; 11 Stalina: in An polaozneje več knjig na ta učne manevre. "Armada brez tankov," je dejal, "je kakor rak brez klešč." Kasneje mu je bila izročena v nadzorstvo ameriška tančua skupina. Poveljeval je tančni brigadi pri Saint Mihiclu, ter je bil odlikovan za "izredno hrabrost. hladnokrvnost, energijo in inteligenco." Tekom bojev ]»ri ^reuse-Argonne je bil r.i-njen ter je bil odlikovan z redom škrlatnega srca. V dobi miru je Patton nadaljeval svoje študije'v konjeniški taktiki, t<-da njegovo glavno zanimanji' je bilo v t a učnem bojevanju. Poleg št udiranja na različnih vojaških akademijah v tej deželi, je bil tudi nastavljen v vojaškem uradu v Washingtonii za dobo štirih let, in dve leti je bil na Havajskih otokih. V sedanji vojni, >e je I "a h on povzdignil do mesta poveljujočega častnika Druge Oklopne Divizije v Fort Helming, ovelj-stvom generala Kiscuhowerja. Ladja na kateri se je vozil, jej bila potopljena, toda on je bil rešen. Njegovji divizija je zasedbi Morok«. Ko so Nemei prodrli skozi Kasserine Gap v Tuniziji. inesec:i feliruarja, leta l!M-.*>, je Patton prevzel komando Ameriškega 2. Zbora jf^fliBnwm-iBiBrwaw^ - M OniiWQIiXM^ imiiwimWWMWBMMIUWIIIUMUIIIlinHI tam ^ — =3 asi vedal za tančno akcijo, mu je priskočil ua 7»onn>č infanterij-i-ki geenral Owen Bradley. Zatem je bil Patton dodeljen vežbanju čet za invazijo Sicilije. Nadzoroval je izkrcanje čet 7. armade, ter nosi priznanje. da je pripomogel do izve-denja hitre in po])olne invazije Sicilije. V novembru leta 1!>4.'I.. je bil zapleten v zadevi, ki je povzročil« mnogo komentiranja in kritike po časopisju. dveh slučajih je "klofutaI vojake, ki so trpeli na živčnem pretreše-nju iu .'J7. Iu! dnevno >e proda na borzi v New Vorku do dva milijona delnic; na Wall St. v našem mestu vlail.i vsestransko navdušenje in preje nekako boječi kup.-i delnic, sedaj kupujejo in prodajajo svoje delnice z lepimi dobički, ne da bi -e pri tem brigali za slaba ponn-ila, I ki prihajajo i/, naših bojiše. V • 'ostalem pa dogodki ua borzi j predstavljajo le domnevanja kupcev delnic, kateri ><> uver jeni. da se jim za seda; -e ni bati. da bo kmalu zavladal mir. in da bodo še v nadalje dobi vali ugodna poročila o vedno rastočih cenah svojih delnic. — \ se to pii seveda nima prav ničesar opraviti z na-hn vojaštvom v Belgiji. Tak položil j vlada lm borzi že dve leti oziroma od leta UI4J nadalje, ko so delnice, katere prodajajo danes po $lol. veljale le Samo te- kom zadnjega tedna -.» tako-zvani mali kupci delnic, kupi li za i|S25,(MHMKH» delnic, iu mn j li kupe] no ljud.ie. ki fie kupijo nad sto delnic vsaki, oziroma' delavci in mali obrtniki. Koliki bodo njihovi dobički potem, ko zavlada mir. je -e veda druga stvar, toda <» tem premišljati -edai ni potrebno... Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— •V Krmrs of Kprln* Time of BI<>sm m (CvHul č««> * Po JP/.itu Kolo * SpavaJ Milka MoJa On>'iau Walla * 1»< kl»* iiji vrtu "j M;trii'*ka, V- Itai«-."i«-a M!inM kiipelA^ * H n i »i »y Polka Ccr ua lujt-m ¥ Slovi-ninn I»mihi> V;oi«ln Polk« f- Židu itn msrpk Vist-li bratci * Ohio Valley Sylvia I*(»Jk« 7,retlel s«-in in-kiij Ko |»ti^i«'f) ta itihIb 'f- Zvit|»»l -mi iivkaj K" p!i«"ir:i la »n:i!.t * Hi l«-n:i Polku Slovrusku Polka •{" Pojili ■/. menoj I »t>l s |>l;iniui> ^ Barbara Polka r^ZVKZKK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-Jiarmouiko za $1. Po 25c komad Moje dekle jo Še mlada Barbara polka NaroiMte pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. 216 \V. 18th strni New York 11. N. Y. Angleško-Slovenski BESEDNJAK Izšel je novi angleško slovenski besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. dan jem življenju. — Knjiga je trdo vezana v' platnu in ima 273 strani. ■ ■ Cena je $5 °° Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street New York XI, N. Y. -GLAS NARODA" — NEW YORK THURSDAY, JANUARY 4, 1943 USTANOVLJEN U Vesti iz slovenskih naselbin vm aafte fitatelje im se i njimi rekoč med seboj pogovarjaj«. motilo; sladko sem zaspala in PEED LETI IN SEDAJ <►»> koncu tedna in leta zaee- ravno sem jaz sama znala za>jutra3 ^ uri zopet klic: —j n,,.un .to puaiye. Kavno >e.n njo. Ivo tem služila pri vele- France! - To Cenjeno uredništvo: sM.iu in večerni ča> je dolg, in posestniku Ivan Burgarju na se J« Izvijalo kaikih o do 10 /eluu priobčiti pismo, Pismo iz domovine NOVOLETNO VOŠČILO Ve Leče njeno u ret I ni^tvo: TuUiij vam pošiljam $3.50 | ' Tukaj je zelo hudo; več kot ki polovica Cerknice je požganar zelo dostf. Po-"3541 "C,lus Naroda Vko 1111 imo ženske.iU'rt; '^'»""»ra. čeprav tlol- za hrano odf0,1^1' NW *ork" 'rs: še zaspani in tiste siKi-, kako je doma. Ln tukajjsamesra >ebe. moramo vsi trdo,*3 1,111 do Ga ze tlol- t j?i--------------— ' ■* - 1 - - - — - 'go berem — 43 let. Saj dolgo grem že na S križ! 'k\ 79. Božič, pa še alostnega, kakor je na misel, zakaj ne Visokem, nas je bilo us!užben--1tn1mut; 1**™ ^'ellka dckla sem ga dob.la iz starega kra- prestali smo pa zelc e o in pisala kake cev 5 - :i dekle, 2 hlapca i^dapjx- pr^, m seve potem pa ja ,z Cerknica, ker vem, da vsoti so doma sat in tam; saj včasih še kak pastir. Ko sem bila I. ™ I1™*1.35® ,,-»mu' eas *11!° ^J^, Cerkniean ko Ker smo odvisni zt ...... na v>aki klo- 1910 tam pred odliodom v A- hii"{lU rs: ^ ^spani m tiste,sliLr, kako je doma. Ln tukaj: samega >obe. moramo.vs. trtlo ~ "y--------- u ali na rpo- meriko, mmii opravljala hlap- coklf ropotale po kaymuvam pošljem dve znamki. dodelati. Prosim vas, če boste lnMelJ1 ~ >em spisala čevsko tlelo, ker dobrega hlap- IWU- >° smJ^ko eno mi boste p,srno nazaj poslali. po vojski imeli kakšne stane n 11.» ali si Z^'ea je bilo težko dobiti. Meneah c,vt; ,ure d^bro delal« vsak A4,ni kav veselo in sreeiio No-čevlje ali obh ko. za kar vam **'mobl,< v spomin. A'je gospodinja vprašala če čem, ^ojf delo, potem pa zajtrk o- vo leto! bomo zelo hvaležni. J* ,ako 354,1 .i * * i * i - i ... i i; , -i., , / koli 7. u zjutraj. Spozdiavom, « , Ia---- ^ nekam o- tla bi < I plula vse bolj težka mo-, , . . r , t* dob te to niaj Je res ko ,,,-avi jo.'ska dela kot s konji orati.l ka' lja Vravmw: da leta ,voje prinesejo _ m'm.oj voziti in vsa večja težka 1* I),av Prt> ! tako je nieiitln z vsakim. 'dela! Poznala me je dobro, da kak? 'I /ave m, z mladimi leti, ko* ne varujem telv>a za lepoto.!^,1 daaes.v Sloveniji, ce bi ■lo\ek kar kopnti,vda bi brž tla kamor me pozvala, tam elovt ^ __ zletcl \ «tarej>a leta. < Hi, ka- je bilo tlelo dogot ovije no. Pr ko ^cm težko t'akala, tla bi bi- vi, če pritleš, tlobiš letno 108 I a >tara 20 let! Jaj. vse bi bila goltlinarjev na leto. To je dala, da bi bila starejša, tla bi hlapčevska plača, kajti velika ,,niebt t n pa tam. K*ta ime-j volok. ki menda ni nikdar tr-]liy pel ali čutil bolj ubogega in tista ztlrava, čvrsta in najle^i- la \ethio najvišje plače, in ... Ša leta. 10 tlo 20, ko si se rav-'st in bila prej kot srednja de-'vesrN-CT iu» nuilo prebiulil iz otročjih kln, ki >em molzla krave "> . , „ ^ i • i iti i t- i ..... ,r - ia, ki sj Ima nas roditelj; mu ~fmj, bi memln zletcl na vrh krat na dan, 0 krav ali se ' .. " (»rintt vra. ves- vesel, poln ne in sem imela j»lačc 7:5 goldi-|TUU lM>Tllzn;1 dolžnega humorju in še ueska-j nnr jev na loto. Seveda sem donu»v^ 0111 kozolci so pt> lj(>Ufgn življenja. Kako verjel morala vso na polju tudi /a na> je bil >am Božič, Xovti tlelati. <'e bi leto in drugi večji prazniki,!molzla, bi Ši ko smo htwlili en«» uro hoda k sem morala za njimi na polje. polnoi'niei v Šenčur, kjer sint» l>iuir: u^lužbenei ^t> se ni«lo ..... m v t"; i ri. šli »rno povrhujoddalniili, jaz pa sem s t^to^ ^ 0111 ^ ^ siieira, ee je bilo toliko mrzlo. Ako ne, smo morali okoli sko- samari-tana. < ubt>ga naša mila Sloveni- ; mir- za vse, a dane« »le i so preganjano je ono bila samo k,ave^udstvo' ki *'t' taka ™iU) dela' bilo kaj. pa ko }»} on a" jih, ki imajo težji in bolj tr» pozni spomin kot jaz iz 1. 1909 Zato ni nič več kot prav, da se zbira za siromake v Slove- dal Ni. Pa kljub temu nI smo'drugače, ker hoče tudi svojo 'kajt; dandanes so m«n-o>tali doma; šli -mo, katere so }H»sehno >krb. (Jospodar in -o- ^ siromaki, tudi oni, ki nas t»t-e in mati otlločili, aH is] h »lilija j>a sta tudi znala, kaj s<) ^^ kateri sint> pač bili tt»likt> več ji. da so nam zaupali, tla pridemo }>o taki sneženi pt»ti do eerkve. Kt» sem se zavedala iz otročkih let v >tarejšo, nič bolj me ni zan nuilo. kot ko je začelo tantov tlolg kozolec inve-retlu in kaj ni T Tako "ti- ^ naPaka »ami je, ko nisem posebno kaj nekateri reče: Kaj bom dajal! in ko me xyasaJ*>Jli 1,odo PA 28 to v starem val i ki Pa temu ni tako! je že kateri k olik rat živino imela toliko dela. V o-Jž'la )e ™mil(>> a nil. časih je srednja dekla Lme-pravijo, ostane... - zi Visoko, kjer je bila boljša la vso govejo živino v oskrbi c< sta, a za nas kake pol ure,trikrat na dan; z živino je pa potreben. Y teh časih se kaj izve iz starega kraja samo skozi dober easopi->, kakorŠne-ga se je a. da .j ----- . . . .. 1 , bomo Še enkrat videli solnce lepe ubrane melodije — nič izjiz hleva, se ve - konji, ali v ki ^ danes ubo£° sijati na obeh straneh ograje "i.i..m li Icmetskib t'aut«>v al'ijhosto po smrečje in pel j i na l.1 P" mo/ O, kako lepo so doneli j žago (hlode). Vse, oni že tudi zdavnaj umrli zvo- nur dali in sove e tiste dobnega; ali pojdi gnoj vozit dela- i^eja skr- liiua pisma: Cerkniea, 16-9-44. Draga teta! Gotov o se boste Ziičutljli, ko dobite pismo iz tlomačega kra- Pozthav Zdaj pa voščim veselo Xo- ! I vo leto to želim vsem' pošljite tudi naslovt-. Pišite naročnikom 4'< Mas Naroda — \ tudi. kakt» ste tam. ali živi ? Zdaj končam ga dobite, vam ste se J,j listu pii dosti naročnikov in dobrih plačnikov! to pismo: eo drugič pišem .1«- Pri nas 51110 dosedaj še vsi živi. Lojv.ka se jo poročila; inia y>? punčko. So nismo videli že Štiri leta, je 5t» zmirom v Kira-nju. Jože je v internaciji; .Janez se bori za bodočnost našega naroda; t»n je Partizan. Mi diujji smo se doma. Ata je zmirom bolehen, ali mora •vseeno trdo delati. Mania tudi ni zdra va. \ sej vaši družini in Mary. Enako vsem Homov-cavim. Tudi strica Janeza in 'ITiŠko ])ustimt> | »ozdraviti in tkar je Š«. ]»oznanih. Prejmite pozdrave od vse naše družine — od ata, majue. Vlade. Klavkota in otl Tončko Jurca. Najiep-H« poztlrave sprejmite od nepoznane vase i>adi. "Martn Skerjanc K vek tli. Minil. P OZIV SLOVENSKIM DRUŠTVOM Združena Slovenska Društva v New Yorku obdržujejo seje vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem Domu v Brooklynu. Če vaše društvo še ni pridruženo, pridružite se! Odbor. POZDRAV S FARME Tukaj vam pošljem prilože no* enoletno naročnino za "6 N.'\ ki je nam postal ne sa m o priljubljen, ampak SMRT ROJAKA Na svojem domu v Hillside, X. J., je v starosti Sli let po enotedenski bolezni !»() decom-tudi.hrn ])iominul Joseph Skerbe. Naj mu bo lalika ameriška zemlja, njegovim zaostalim pa nase sožalje! DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Knjižica daje poljudna navodila, kako postati itnerlikl državljan, t V alovcfifiein) t Ceoa M centov Dobite pri Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 West lStti Street. New York 11. N. Y. sepovsod so vas vpraišajo: Bos kaj ' za iSlovenijo? I>ajte Nbnani sina vo.jni, imani je kakemu čitatelju P* in sorodnike, in tr- tliny:l tlinurl-don. ( e so pa peli delala, tužno. >t» pa peli >|»et tak<» tu-| !Morda rol uo, k., jo zvonilo »«.u-e^.znano, tla Majarjev ktizole je l>im vseeno . mrliču Zjutraj, opoldne in .bil dol- 40 štantov ; kateri to za nas. Saj oni se ne bo- temvec za nas, tla v<* ila jt^ precej dol - tla 'JllJeJ° ....... nam ohranijo dom 111 življenje. Oni, ki so tam. ne koprne po mo 1. 1909 skladali bo-a^vu; ne, oni so naši_ reši- bi se morda ni»v- no prevarila. če bi rekla, tla skoraj pol miljo, in ko zvečer zopet nie je ta zvon zna tako iranil, da sem vsa žalostna vzdihovala iu nekam mrmrala bin-jra-bonira, itd. Ce sem poznala osebo, kateri je deteljo, ko >tMii bila i-avno tam v.\<»nib>, mi .ie bilo tesneje v.v službi, s« ni vseh +0 štantov si t u in do>tikrat sem jx»rosila — kar je k(»zolc dolg1 — jaz solzo, ki 1o ni nihče v i tlel ali, naložila. Itel jo mi je pa z vi-čutil " ' ~ * " ............ v a!'ki ne da u j Hj^Tii t i v ^ki! pri" kozolcii, d 1 u j; i "so* dt»važali ^To^ila bi tistim odem-I Mišk i še V sedanjih časih.... mi dve pa sproti nala-ale vsaj nekaj dni ti-pljenja? l*i< bolela som vso, dostikrat mrvo in tleteljo'dol^i kozolec. gamo oU Zato ne posmehu j te se in takrat ^ wt oddilln,e in poživi, ko je enkrat zojiet re-»nat na mizi. (Pravijo, da je zelo zdrav z mesenimi klobasami, samo je protožak za želodec!) Drugače je pt» farmah življenje precej monotono, posebno v zimskem, času. Ivo pa pride okrog1 Velike noči, se Tki pa zopet povsod skrbelo kdo Im» delal, ker jo tako težko za ljudi *v -teh vojnih časih na farmah. (V so kdo dobi, pa zahteva tako plačo, da jo farmer ne zmore plačati. I11 zato ljudje, posebno bolj v letih, prodajajo farme. Mestni ljudje so pa najboljši kupci in ki se ho- tel j i, ki se s an ni bojujejo za nas in nam hranijo dom, ali skromni rent- Za nas se bijejo in oni trpe; mi tukaj ne ve slovensko bojišče (Zcika*nela vest.) ur« mizivni podvini osvoboditve v Sloveniji proti Nemcem uspešno napredujejo. Sl<>ven>ki bojavniki so predrli v smeri Domžal in Moravč tt-r pri tem zaplenili večje količine vojne-ifa uradiva. Železniška proira IJubljaiia-iZidani most bila zopet na ver mestih |M»rušena. Na Krasu borln1 trajaj" dalje) in -o >lH»jevuiki uničili nekaj nemških kolon. Tudi na Šta jerskem potekajo osvobodilne t>-] >e r a e i j e zad o v<»1 j i v<». Po peroeilin radio "Svobodna .JuajToslavija" Nemei zopet morijo po slovenskem Primerja. Y 14 slovenskih vaseh na "Krasu so Nemci ] m »žira 1 i itatl HKi Itiš iu pobili 87 ljudi. V Vipavski dolini -o streljali 1."> Slovencev. (Opomba ured-: Ta izvzeta iz "Bazovice", septembra. 1944.) veM 11 ne ZAHVALA Prav lejx> >e zahvalim za božična voščila , in tla rove naslednjim: Pet rti 1 .ust trk in njc-iro\ i žen:. Jot* Petcheju, .l«»bnn Pev^u, Mrs. Mary St nuni, Mrs. Oary St epic in \ sen: skiijiaj ~e enkrat It vala. Frank Vilfan. VVoodrille, Pa. * Angleški Molitveniki lfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiini V krasni vezavi, najfinejšega izdelka. "KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.7o Naročite pri: SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. HELP WANTED DELAVKE ISCEJO The War .Man Power Commission has ruled that no one in this urea now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability. iuo. ki }o m ninee vittei an ,naloziia. L*eteijo mi je |»a / — . .. . . Ar d|e so pa najnoijsi kupci in ltd, da trpim. Delala sem se lami potlajala velika dekla Jo-m°. ka-» pravo tipi jen je mi jmilol?okrat ,v sv<>j0 lker dno, kot tla sem kos Tri-la-.hana Ldkne. Celi dan sva hile.^^ n,e J^?1®?1!! 'kaj ^ Uu" vedo sanw» dohre strani kme- nikomiir nič znano. Vesela injxt* htuu ptrzahila kolikokrat , -v • ~ _____., ___• 1 i • . * 1 -__ Prt /vižuajoč sei v ret I tlett-ljo. travt». itd. >em hila na vrfer čis^o vese-Xič nisem kazala l>t>le-ti. če- Čeravuo trutlna. -Nit* me ni KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV BTlCnjiga je trdo vezana in ima 921 •trammel lMiptl ao o*pto*ni v angltikem jMikn; poaekod pa to tadi ▼ JtsUcu naroda, ki m« j« kaka poa^no ▼ navadi Ta knjiga j« nakaj poMbnega sa on«, ki m zanimajo sa kuhanj« in aa hočajo v njam čimbolj Isvtikati in iipopoiniti. NOVA IZDAJA STANE SEDAJ Naročit« pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 210 Wart 18th Strart New York 1JU K. Y I! I I Precej, s- urednik, se je potegnil ta moj dopis; če ste morila izgubili škarje, pa se posluziite z rdečim svinčnikom in uredite kot znate. C^eliin vsem veselo Novo leto !94T>, tam onstran morja pa skorajsen mir in svobodo narodu, kajti njegovo trpljenje je -z krvjo oblito. Naši Ameriki pa želim sonato, ki je /rešiteljica celemu svetu. Pozdrav po celemu svetu vsem, ki dane-s toliko trpijo! Marv Zupančič. Pil v, Minn.- NOVOLETNO VOŠČILO Tukaj va mjpošiljam $3.50 za "Glas Xanoda" za nadalj-nega pol leta. Ta list nam se najl>olj dopada, samo žal nam je, ki £a redno ne dobimo. Ne vem, kaj je vzrok; po.cbva dni nič, tretji dan fkar 3 naeidcrat! (^jtii časi, dragi naročnik!) Pozdravljeni vsi čitatelji tega lista širom Aimerike in Kanade, kakor tudi uredništvu in srečno Xovo leto vsem! John Komipare. Tonnawanda 7, N. Y. čkt\na življenja. .Te le majhen »lel masla, ka;r pride od krave! To se pa večinoma ne tiče Slovencev. Saj smo vsi iz starega kraja pretežna večina kmetje. Obilo novih naročnikov iu srečno Novo leto uredništvu Glas Naroda"! Mary Vidergar. Beward, N. Y. NOVOLETNI POZDRAV Ker mi je znano, da mi bo s tem letom potekla naročnina na 4 4 Glas Naroda" in si jo hočem ponovno obnoviti, vam pošiljam Money order za $7 za celoletno naročnino za leto 1945. Naročnik sem že 43 let in "Glas Naroda** se mi najbolj tlopade, samo da bi mi ga redno pošiljali; po tri, štiri dni nič. potem pa vse naenkrat. Kje tako zastaja, in i ni znano; na tukajšnji pošti že ne. Potzdravljam celokupno uredništvo in voščim vsem skupaj sTečno, zdravo in zadovoljno Novo leto 1945! Pošiljajte mi li«t na stari naslov. Tgnatz Rwkman. South Standard, HI. FTN < 1E H W A V K H. MANICURIST (2) KXl'EUT Ft »R i:\fLrsiVK Silt U" Kratki' uro. »;»jlK>ijše f»hio-. rrijetiw ileluvskf raznu-iv. Vi»nlšiijte: V H A \ K " s 1610 kintis lllt;il\r.VV BK1AX «:: it i VV A l T K E S S E S POLNI Al.1 1 »KI.Nl t 'AS: STAI.M> l»i;u»: l K >11U A 1'I.At'A : 1'Ut.lAZNK DKLAVSKi: KAZMKICI-: VprašnjU* HOLi-Xt>U KESSTArUAXT H.»S K. 41 ^t ST. X. Y. t". S H l Ji li E li 8 izki šk.m: na u nkkiu.k sTUt».n: I .Al I Rt» Z.ASI.rŽIJO L»t» stH» NA TKI »KN M. 1». PLKATIXti 'Ml w. ."Stil st. x. v. r. (U 4» D E K L E T A izki SKXE. za SUKAXl K xa t U'MHK ix t iKUASKK. Al KŠ an K itaitve lmuika plača Stalno ilho, Prijet up dt-lavskf r;r/.nt«'-re. - Y[>ntsa jtt>: PEXX akt sttihos :n»7 w. :;stit st. x. y. t*. _____(2—1) FINUEKWAYERS izki'sexk ix nkizki sknk a Uni na ritltu. Izvrstna 1'birrt, stalno dclii, pri j Hue dt4avskf razniHT*'. Vprašujte: AKTISTlt • l«»."i H. 14!itli ST. » Heinz BulUliti^t BIH»XX CJ 1) FINGER WAVER and TWO MANICURISTS t r i ii m I |.ay, (ilrasftnt working fomli-tioii^, stt*!itiy work or i»art t ime. A|»|ily: A X K I. t.i " s - 7th AVE X. Y. r. < J.'il: i'.JS J AV A 1 T R E S S n a u a \ i» «;itn.i.. i:xi'i;i:iK\t'Ki» Cuml i»ay. slwitly work. ji»ly: MAIN K A It am! tJlillJ. — Mil AVE. i betw. 4t»th »1st st.i x. y. c. fj5'1 jos) YOrXtl GIRL Fun LltlHT FAOTOKY WnIiK t_>ooil «|i|n»rtiiuiiy : steady job. »'all !' — 1, mornings: MA 2-88U5 i jr.j iTis i _:: HELP WANTED O P E I? A T O li s MEKUUW. K I. A ST 11lZlvlSKXI'. XA i;iUl»LKS: sialiio Pt»LlTAN lOWKI. I'O. 1M47 4Mh A V EXT K LtlXt; ISLAM.' t'|TV • I STENOGRAPHER EX PEK 1 EX t' EI > t»K P.EtMXXElC s: :r, Tt» sTAKT Pleasant Surrounding t ip|H»riuiiily for Advaueeiueiit PLEASE PIltiXE: >V.\ t Extfiision tU (1 7» S I V A L K E ZUiZAC MAMINE: PRIJETNO 1>ELU, IM»BKA PLAt A. Pit 14 ETNE DELAVSKE RAZMERE Vprašajte: ZWIEItEL -1S4 — S tli AVE. N. Y. C. tilth VIA H >11 > 11' -4» Opozorite Se druge, ki ne ritajo N." na te »glase. — Mocoče __bo fcnanw Tstrwetw. NASLOV PREMEN JEN Urad United Committee of Sonth Slavic Americans se je preseliti iz 1010 Park Ave., na 465 LEXINGTON AVENUE, NEW YORK 17, N. Y. COSMETICIANS (2) ENA 1/.K1 SENA. ENA VnUXA SK IZCČIT1 Molira plaT-a, stahio delo. prijetne il«1-larske razmere. — Vprašajte: J t) 11X lilt CIS C«». 71 XASSAI' ST. Xt*w York t'ity t ~ —11 ŽE\'S K E ŽIVI L S K A T O V A K X A l.;iliko delo. |m>Iii<» ali dolno delo, lire* izkušnjo: 7.\ 4t> I*tt: prijazne delavske raxuiere. Vprašajte: L1HH1C Pltt >1 »l"< TS CO. — 4IU AVE. Mauhallaii D E K I V 1 h J I NA hoko ZA nUASSIEHES IX t;iKl>LES ZIt;-ZAt; ŠIVILJE — Najvišja plača -Miiojjtj nadurnega tlela: prija/.ue delavske razmere. CLOVER POČNI»ATIOXS "«ti K. ::ist ST. n. Y. c. __(a—3> (i I IC L s SMAirr. I N EXPEIt I ENt 'E1MILI.I XEUY FAt Tt HiY. S-'-".. :iI.hi S1X«;EK t »PElCATt »HS Stoady work, ploa^ant working <-omli tions. — Appl.v : I UM A UEYXOLOS INC W. BIU»Al»WAY. t ninr lI Si. i < Easy t ran s** i'L< t i on • ■ J I • <; i li L s EXPERIENCED: ZltJZAt; t>PERA TtiRS ..r STITlIlEli oil Al At' 111X ES t ■ * h m I pay. pli-a E X P E U l EN C E i -t m M E RCIA L STAT ION A R Y tioud i»ay. steady work, pleasant work- in«; eon rit ions. — A|»)>tv: BARXETT & SCHCLMAX li k » w. mo. st. x. v. t SHIRT PKESSER 1ZKIŠENOST NI POTREBNA I*oln-y plača, stalno delo. prijetne delavske razmere. Vprašajte: SPIC & SPAN STOKES •JO* Nt > It MAX AVE.. tIREEX'POIXT. BROOKLYN'. (Pokličite: EV f^74trj> ______ M A I L C h E R K B £ t; 1 N X E It S NATION AI. M AtJAZl.N E PFBl.lSHEItS Permanent — r» l*ays — -Ti Hours *S7 JI O NTH L Y LTrt* PA It K A VENCE tll'lli Floor • n. 1*. c. (0—0~7> -tiLAB NAKOPA" — NEW 50HE •'P* THURSDAY, JANUARY^ VSTANOT1JEN L. tm iiitniinfiim^iiiiiiiitiiiii^ Pisana Mati Spisal: J. F. MALOG RAJSKI (42) Zakričal bi bil mi ves glas v svoji veliki bolesti! Bilo mu it\ kakor bi moral stopiti tja k svojemu staremu očetu, poklekniti predel^, obtožiti se mu in prositi ga odpuščanja. i40 kako si imel prav, kako si imel prav,'' je vzklikal «am pri sebi, "a jaz ti nisem hotel verjeti!"- In morda bi se mu ohladila grozna bol, ako bi bil storil, kakor mu je velelo srce, toda ni imel za to potrebne moči. Kaj, če bi se mi oče rogaH'* je pomislil in pojavil se mu je stari odpor. In tudi obupan Je bil že. tako, da mu je bilo malo mar, četudi strmoglavi v prepad, ki je zijal pred njim. Samo pozabil, pozabil bi bil rad! Ali kako, kje naj bi pozabil? Ali, njegova žena je bila piijmia, zakaj bi ne bil še 011 pijan! V vinu je tolažba. In šel je — pit . . . Ali danes je bil zanj dan nesreče! Želel si je, da bi bil sam, da bi ga ne ogovanjal nihče, a dobil je v gostilni druščino. Sedel je vstran od drugih sam k svoji mizi in tako, da jim je kazal hrbet, a to ga ni rešilo. Umolknilo je vse, Ivo je vstopil, kakor že nekoč, nastala je tišina, ki jo {je razumel le predobro, tišina, ki je obetala vihar. Pomenljivi pogledi »o švigali nekaj časa senitertja, potem pa se je oglasil >uliluat možiček lokavih oči, rekoč: 14 Kaj se tako smehljaš, Škile, kakor bi nam imel povedati nekaj, pa bi se ne upal?" "Jaz, da bi ne upal? Jaz, da bi se bal.' Koga neki?'7 44Pa govori! Nekaj vem, da si hotel povedati." <4Xo, da! Na tistega Italijana mestu bi bil jaz rad, ki tiči že toliko časa tukaj in čepi tam pri Kljukeu. O Lijem bi se tudi lahko reklo: Ne seje in ne žanje, pa vendar je in pije, :ie kakor ptica pod nebom, ampak kakor kak grof!" 441 »aj pravijo, da je trgovec!" ugovarja nekdo. Toda na glaoznalo, da ugovarja le navidezuo in s posebnim namenom. Bilo mu je na tem, da Škileta še bolj razvname in podkuri. "Kaij bi govoril tako!" je. nadaljeval. "Trgovec res ne seje in ne žanje, in tudi drv ne selca, zato pa lie more še nihče trditi, da živi brez dela." "Kaj-' Trgovec, praviš, je ta Italijanse zarepenči škile. 44Xo, pa saj je res! In še kakšen! Meni se zdi, da pro^ daja tuijo čast kar na kile, hahaha!" Mlakar i>o vsem tem, kar je bil že čul, niti trenotek ni mogel dvomiti, za kaj se gre. Toda vsi ti, ki so bili v gostilni, niso bili njegovi prijatelji in zato jim ni privoščil veselja, da bi ga videli razjarjenega. Imela ga je sicer siLna jeza, toda premagoval se je, kolikor se je dalo. Vlival je vino vase, -amo da bi zakril svoj nemir in se potolažil. Naposled se je začel umešavati v pogovor. Hotel je na ta način izviti svojim nasprotnikom orodje iz rok. Zasukal se »je nekoliko proti mizi, kjer so sedeli, nasmehnil se, kakor bi ga vse dosedanje besede ne bile prav nič zadele ter opomnil: 44 No, pri Kljucku se ni še nikomur posebno dobro godilo, pa nemara tudi temu Italijanu ne godi! Pijan je kmalu človek od njegovega vina, ker ima menda tobak namočen v njem, to je res, a o kaki dobroti ni ne duha ne sluha. Zato mislim, Škile, da malo preveč zavidaš tistega Italijana!" Škileta pa, ki je bil že dokaj vinjen, je jezil ta odgovor, jezil morda haš zaradi tega, kar je bil — vsa« na videz — tako ravnodušen. Hotel je dražiti Mlakarja in ni mu ugajalo torej, da se je kazal tako nedbčutljiega. Zato ga je prijel zdaj naravnost: 44Kaj, ti misliš torej, da temu človeku ne gre še dovolj dobro J Jaz ti pa rečem, ljubi moj Mlakar, da bi bil ti lahko zadovoljen, če bi tvoja žena tebi tako stregla, kakor streže njemu . . Mlakar je prdbledel. Kdo je bil ta Škile? Berač skoro, pa s< je upal tako govoriti! Tresel se je po vsem životu. Vstal bi bil in udaril. Toda baš ker je vedel, da vsi ti, ki so tu sedeli, komaj čakajo, da bi se kaj zgodilo, baš ker je čutil, da ga z namenom dražijo, se je še potajil. Obsedel je in rekel samo zaničl(jivo: "Škile, ti si čenča!" •Škile pa je «topil na noge iu zakričal: 44Ali veš, kaj si pa ti? Ti, ti si pa . . . Ali veš, da se ti ves svet smeje? Zlomka, pa pojdi sam enkrat tja pod Kljuk čevo okno in postoj malo, pa boš videl in slišal, kar sem jaz že več kot dvajsetkrat videl in slišal. Ti si na čuden način v žlahti s tem Italijanom, veš!" Glasno se je zakrohotalo celo omizje in to splošno za-sramovanje šele je spravilo Mlakarja iz ravnovesja. Skočil je tudi on na noge in zanjovel z neznanskim glasom: "Kaj si videl in slišal, govori!" In preden se je kdo zavedel, je bil Mlakar tain pri oni mizi ter držal s svojo železno roko Škileta za ovratnik. " Povej, kaj »d videl in slišal!" je ponavljal, Škile pa je grgraje odgovarjal: "Vse ti povem, samo pusti me!" Mlakar ni pričakoval takega odgovora. Mislil je, da se ga 'bo Škile ustrašil ter ga začel prositi, da naj ga pusti; a ta je bil oelo pripravljen, dati mu odgovor ira njegova vprašanja, pripravljen, ipovedati mu še več! Stisnil ga je še huje in še huje ga je pestil, pričakujoč, da my upade pogum in da prekliče svoje besede. "Oovori! Govori!" je kričal nad njim, pri tem pa Upal, da ničesar ne zve. Toda Škile je bil manj bogeč, nego je bilo Mlakarju: drago. Uprši se z rokama .v njegove prsi, mu je odgovoril: "iZlomka, ali ti nisem že rekel, da me pusti? Stran od r»ene, potem pa ti pripovedujem, ako hočeš, dve uri in sicer take, da ti bodo še na smrtni postelji zvenele po ušesihl*9 (Dalje prihodnjič.) OBILNI LOV NA PODMORNICE (Major Hector Bolitho) V glavnem štabu obalnega še delo, ko je srednji gornji poveljstva so mesece in mese -ce, dan in noč sedeli vrhovi britanske mornarice in letalstva ob za len i h mizah, proučevali potelc bitke za Atlantik in izmišljali načrte za atlantsko zmago. Junaške borbe so potekale po obširnem morju, ali svetovna javnost ni s^koraj ničesar zvedela o njih. Vso romantiko je zagreblo morje. Letalski poročnik K. O. Moore iz Vanoouverja je poto-pil pri enem samem poletu dve sovražni podmornici. Ta novica je zelektrizirala vse letalske in mornariške vojne poročevalce. Tudi mene je pognala iz globokega spanja in po čudež -nih poteh in nenavadnih načinih sem že čez nekaj ur sedel pred junakom dneva poročnikom Moorejem in njegovim o-pazovaleem (fibbom. Poslušajte, kaj sta pripovedovala: Gibb: "Patrulirali mno ob vhodu v Rokavtfki preliv. Prvo, kar smo zagledali, so bili ribiški čolni, ki niso niti slutili, da je tega dne pričela invazija. Nenadoma smo zapazili sovražno podmornico. Odražala se je tako vidno, kakor da (bi jo nekdo narisal na belem papirju. Poveljniški stolp smo kar doibro videli." Moore: "Zleteli smo naravnost proti njej in jo napadli. Ko smo prispeli do strelne daljave, je zapel najprej naš »prednji top. Promptno so odgovorili, ali smo jim usta kmalu za miši I i." Gibb: "Razločno sem videl štiri ali pet mož na poveljniškem stolpu podmornice, nekaj pa na krovu. Ti so si dali mnogo opravka s toipovi. Razločno sem videl 'kako »e je eden izmed njih prijel za trebuh in padel." Moore: "Odvrgli t>mo nekaj globoč i nskih bomb. Zadnji strelec je zapazil, kako so za- strelec-vodnik za vpil: "Potaplja se, črni hudič." Podmornica je ležala v kotu 75 stopinj z rilcem navzgor in komaj vidno polzela v morsko globočino. Mnogo boljše smo se počutili. Za mojim hrbtom rišče, da bi nekdo spopplnil na- šo pridno ploskali in vzklikali. S sovražne podmornice so se spustili v morje trije rifmeni čolni. Vse to se je dogodilo tako hitro, da naš radio-operator, vodnik Wcrbiski ni mogel verjeti, da smo napadli že drugo podmornico. S poročilom o našem prvem napadu je bil tako zaposlen, da je resno verjel, da ga imamo za norca." ( Bazovica.) NAJVEČJA RAZPOŠIIJALNICA NA SVETU JE V NORMANDIJI (George Campey) o ojrro- V nekem inteiidančnem skladišču v Normandiji sem si danes ogledal prostore največje razpošilja In ice na »vetu, ki dobavlja svojim "naročnikom" v Normandiji, vse kar potrebujejo za dosego ciljev, ki so jih postavili Churchill, Roosevelt in Stalim." Britanska armada na bojišču v Franciji se oskrbuje po istih načelih kakor civilno prebivalstvo po ogromnih trgovinah v Londonu. Seveda je ta armadna razpošilja I niča važnejša od vseh trgovin na svetu. Intendančna skladišča razstavni prostori tega mnega podjetja. Na druga bojišča so morali iz Anglije izvažati ogromne količine vojnega gradiva iz naj različ nejši h opo rišč. Za rad i bližine britanskega otočja pa jo dane« Velika Britanija v celoti eno samo osrednje oporišče za preskrbo. Vojno gradivo ne pošiljajo v Francijo kar na sle jk>, pač pa je nakopičeno v obširnih skladiščih in razpošiljanje se vrši po prejetih naročilih. Na ta način je armada znatno 3>olj gibljiva, ker ji ni treba s seboj vlačiti za!ootreb-šcin poteka stalno in nepretrgoma. Na ta način je britanska armada dosegla višek svoje mobilnosti, pri čemer je prihranjenega mnogo ča«a in tudi ducat tankov, nekaj sl<> kami-jonov ali pa protitankovskih topov na poti. vrele ogromne pene okrog podmornice in zatulil je od vese-l,,inoS° v°jnega gradiva. lja. Kar izbrisali smo jo iz vo-j Birokracijo -so omejili na | minimum. ( e neka vojaška e- de. Gibb: 'Nekdo od posadke mi'nota potrebuje določene količi-je kasneje dejal, da je celo vi- ne vojnega gradiva, zadostuje, del spodnji del podmorničuega trupa." Moore: "Ponovno smo preleteli mesto in zdelo se mi je, dit intendančni narednik napiše na kartonček prazne šikatlji ce cigaret naročilo in že se spro zi dotok. Naloga intendančnega kakor da gledam vrenje vode ]une. — Naročite lahko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 116 Weal 18th StreH New York U. N. Y. HELP WANTED DELAVCE IŠČEJO HELP WANTED The War Man Power Commission has ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job ivithout statement of availability. M O Z ZA 1 »KIJ» V SPLOŠNEM MARKET!" z; i nji <1 je. zi'U'iijavii in mesnico. Stalim delu. prijazni' de'avske razmere Vprašajte: LIMO BROTHERS Mh AVE. ( Betw. -list A. 52ml) S5-S X. Y. < CJ AMERICAN WILD LIFE V knjigi Je natančno popisano !!▼-IJ en Je posameznih živali, živečih na suhem, ▼ morju In v zraku, tako da bo ▼sakdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral a velikim zanimanjem, ker bo v njej nafiel marsikaj ia življenja divjih živali, kar mu dosedaj Se nI bilo znano. Prvotno Je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petih knjigah, toda je slednjič izšla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo e ulitkom bral lovec, kei navaja ln popisuje vse živali, ki jih Je dovoljeno In prejiovedano streljati; ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič libit, ker sc v knjigi naStete VSE RIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VO D AH. Poleg poljudnega popisa ln pripor* dovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fo-tofrmfU); « slik v naravnih barvah, velikosti cele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige Je 9 X « Inter. Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe. ka. st Vprašujte: SANDY PRINTING io WEST 22nd ST. N. V. C. (2T.I—-JST) WO O DTUR X E R S i 'ABIXKTMAKKKS Stalno ilelo. siilaj in jh> vojni. »loldriiua plafti nad 40 ur — prijazne delavske razmere. — Vprašajte: CARMICHAEL 141 \V. Ltttli ST. X. V. C. (258 • Opozorite še druge, ki ne fitajo "ii. N.*' na te oelase. — Mo^ore bo komu vstreženo. C n K O S T A V E C COMPOSITOII — 1,1'KLUW AND MAKE I P: STA I.O HEIJO l>ORRA PLAČA P< >V« ».IX A H< >1 »< M*\\< )ST vprašujte: SA\I»Y 1'RINTIN«; 4U VV. nI ST. x. Y..C. 1*1 X SETTERS 1 »XI. 42 IK, $15. STALNO l»ELn. PItlJAZXK I>ELAVSKE RAZMERE. — VpruNajte: FARRAlil T ROWLIN«; ALLEY 1525 AI.BAXY AVE., HK« M »KLVN 1'okl ieite : M A (1-5! h m i (2 ZA MOŠKI BREZ IZKUŠNE VELIKO KEMIONO TOVAKNO ESSENTIAL DELO ZA ZAČETEK ZA 4s nt PO VIŠKI A VTOM ATIl*X 1 ! l'< IV« MX A It« »I H M'N< »ST ! <'IIAS. PFIZER. Ab < (). lin- 11 liARTEE'rr ST.. B'KI.YN " (at Marry &. Flusin^ Aves. i Itiizu vseh prevoznih črtah! M O Z J E SI'Li»š\o IiMl.o v I'llAI.Vu'l Izkušnja ni i«»t reliiiu : mnogo iiudur-'■UW1 dela: sijajne delavske razmere; starost iieoiiit>ji»ua. N. Y. <;LORE LAČN I »It Y 514 WEST 4!»tii ST. Xi-w York City CJ 41 vorxii MAN ASSIST WATERPROOF ISA«; FACTORY — ti5e HOCIt . Steady work. |»leasant working eonditioiis. Apply: MERCHANTS SCPPLIES »ilrt W. 4!Mh ST. N. Y. r i i i 1 6) FIREMEN stalno mesto, oltetli. dolire delavske razmere. Vprušjijte : FI.USHiXt; HOSPITAL 44-14 I »arson Blvd.. Flushing, Long Island. — FL 9-2000 216 West 18th St. New York 11 NOVA IZDAJA ' Haznmondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete semljevide veega sveta, ki so tako po-trebili, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 60 cantor Naročite pri: "GLASU ^ARODA", 216 West lfflT Street, New York 11. M. Y. SUPERINTENDENT TAKOJ — ".I COMMERCE ST. $25 ua mesti- iu stanovanje dveh soli. pis iu elektrika. Prijetne delavske razmere. — Vprašajte: 1>C C RET ANI > CO. 4K7 — »»(h AVE. CALL CH 2-:a»ss x. Y. c. (::—»» PORTER v tiskarskem It »ujetji' podnevi, 4<» I It na teden, s t ali x o mnooo xai>crxec;a dela Phone SP 7-337 Vl7LC-ANIZER & R E C A P P E R IZKCŠEN. VISOKA PLAČA ! STALNO DEIJO. IM>HRE DELAVSKE RAZMERE. POVOJNA BODOČNOST! Vprašajte: RKONX TIRE A RCBBER <'o.. l K. 171th ST.. BRONX. See SAM < i RANT. <1 7» SHEET METAL WORKER KXPT>. BW JWER-TYPE WORK PI.K As A NT WOKIN«; CONDITIONS STEAD Y Phone After ti P. M. (>K 7<8:ri6 (244—1^7) P O R T E R S POLNI ČAS; STALNO DEI.O: LEPA PLAČA: PRIJAZNE DELAVSKE RAZMERE Vprašajte: HOB NOB RESTAURANT ION E. 41st, ST. N. Y. C. (25c;<; i DENTAL TECHNICIAN PILATE MAN, SET UPS. (SOLD MAN Stulini delo. izvrstna plaen, prijet iu.' delavske razmere Vprašajte: O. K. LABORATORY 1ICMH JAMAICA AVE., JAMAICA (25."! -tt> MOŠKO in ŽENSKO DELO HELP WANTED (Male and Female) M O Ž ALI ŽENA ZA LAHKO DELO, POŠILJALNI ODDELEK: TUDI IZKUŠEN ZAVIJA- LEC, V TRGOVINI ZA ^>BI.EKE Dot»ra Haea ; stalno delo. prijazne delavske razmera. — Vprašajte: KYDELL FROCKS 244 WEST 39th ST. N. Y. C. <3—5> MOŽJE ZA STOC'K ROOM DOBRA PLAČA—5 DNI NA TEDEN POČITNICE S PLAČO Vprašajte: METROmLITAN TOWEL CO. HM7 — 4Kth AVENUE LONO ISLAND CITY (i :i» MEN OR BOYS S O D A - M E N Izvrstna p!aea. Stalno delo. Prijetue delavske razmere Vprašajte: PENNSYLVANIA DRUG CO. 140 W. 33rd ST. N. Y. C. _ (1—7) KUPITE EN -EXTRA- SOND DANEII