250. številki
Trst, v sredo 30. oktobra 1901
Tečaj XXVi
. t
JSdlaoat"
iz i&is easrai aa 4a». r^us	ta
pr	on 4. uri i'o^cr
za re:o let<.........kron
za pji leta........ . 5 2 „
za eurt leta........ «S „
za »t ®ewee........ ? rronf
i v> cino e p:ačeraii nap*«;. Na "tJJ 5rr-r |)r9o*«n»	a
ne
'.otiattmafc v Trnu prodajajo po-sa	številke po o s.-itink
i ,-» Tirta pa po H utrniti! (4	i
Telefon fitt. *70.
Oflati
■a računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi itd. ne računajo po pogibe
Vfii dopisi naj se po6il;a)o urednIAtvu >efrankovani dopisi se ne »prejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Glasilo % političnega društva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti je moč!
-Saročuiuo, reklamacije lu ujeluse spre-jojia apravnlfitvo. Naročnino in )3 plačevati loco Trsi.
Credolftio in tiskarna se uali»j»u v ulici Cariiitia 4iv. 1*2. 1'pravaiStvo, lu • prejemanje lnaerulov v ulici Moli« pi. coio St\. M. na<i>U.
.acajatelj in odgovorni urednik F - « c G o d n i k
Letnik konsorcij lista „Edinost'
Nauaniia tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Avancement sodnih nr&Ur iz VIII. v VII. čii in
(halje.)
Opipan« , toliko različno napredovanje sodnikov z istim delokrogom ne more hiti za dohro justico zdravo, niti za porini naraščaj koristno. P« sedanji sodni organizaciji imajo okrajni sodniki in sodni tajniki bistveno isti delokrr g: prakna prvim celo pušča večji del le vodstvo in administrativna dela okrajnih sodišč. drugim pa daje pri zbornih sodiščih prav isti posel, kakor sodnim svetnikom, ra-zun vodstva kazenskili in nekaterih civilnih razprav, na okrajnih sodiščih pa tu li nam.j-s toj no vodstvo agen 1. ki so gotovo naporna in na manjših okrajnih sodiščih pa ne navadna. Delo je torej vsaj isto, napredovanje pa |M»jK)lnoma različno. Sodni tajnik na svojem mestu zastane lahko za mnogo let ; ako je premeščen k okrajnemu sodišču, pase (»omakne čez noč v VII. čin ; — kje je tu logika ? !
I sto tako morajo substituti <1 rž. pravdnika ostati s godnimi tajniki na površju kazenske in civilne pravdne vede, ako hotč vršiti svoj |s»sel ; nevarnost pa ie, da tudi zastanejo v VIII. čini: kakor tajniki.
Tajnikom in substitutoni hi ne lahko svetovalo, naj se sploh j»otriidijo k okrajnim sodiščem, kakor se jih je res že mnogo. Ta zahtevek ni pravičen za tajnike in siibstitute. SiJ^Tia svojih mesu h že mnogo let, ko so njih mlajši vrstniki, ( krajni sodo'ki, po kom-petenci ali ce o menji zasedli najboljša mesta na deželi: tak zahtevek pa je tudi v škodo dobri jusiici sami, ker bi nienta tajnikov in suh-t ti t u to v zasedli mladi, za samostojna dela navadno ne dovolj izkušeui pravniki.
Ta neveseia okolnost se v resnici tudi že kaže, odkar je iz opisanih ozirov mnogo tajnikov zasedle mesta okrajnih sodnikov in odkar iz istih razlogov nobeden starejši pristav ne kompetuje na tajnika in suhstitutna mesta. V istini se je imenovalo že več tajnikov in suhstitutov, ki niso imeli v graškern nad-od šču še 10, v tržaškem pa niti 8 službenih let. Tako kratka praksa pa vsa navadno ni v prilog dobri justici, posebno pri veljavnem ustnem in javnem postopanju, kjer ne zadostuje ^arn ► trdno teoretično znanje in morda živahna ostrost, ampak, kjer treba tudi elo-iiokejšega svetovnega naziranja in skušenj, da se more brzo unievati in sklepati. — Te ju trebue lastnosti pa se ne dajo nikakor prisiliti, temveč se, z redkimi izjemami, pri »lobi vaj o se le v resnejši moški dobi. To dejstvo se je ob preosnovi sodne organizacije točno
uvidelo in zato določilo, da avskult-antje in navadno tudi sodni pristavi ne morejo samostojno soditi, čeprav v kasnejših službenih letih, kakor kaže, ne bodo več v zorni mladosti. Ta zakonodavčeva namera pa postane iluzorna, ako bo justična uprava prisiljena — kakor smo jnikazali — na samostojna mesta postavljati premlade pravnike, morda nadarjene, a za taka velevažna mesta nemožno dovolj sposobne. —
(Z vrše te k pri ti e.)
Nekoliko odgovora.
(Iz učit. krogov na Goriškem.)
(Dalje.)
»Soča« šrev. 119 pa je potegnila iz pre- > dalov izraz zlo bn ost, katero podtika dopisniku »Edinosti«. Za zlobnostjo je vzela v j roko h u dobijo ter hudobneža. Gospod i urednik, smilite se mi, da ste zašli v družbo takih dopisnikov! Skoro bi vam svetoval, da se skesate in izjavite, da vam je žal, da ste j bili tako malo previdni, da ste se pustili vjeti ml zlobnega hudobneža ter se dali zavesti v hudobijo !
Oglejmo si nekoliko tiste zlobnosti in hudobije ! Jedna je, da dopisnik slepo ne veruje v — besede. Moj ljubi Bog, saj še lisica ne da za same besede nič, ampak za jagode, za katere je imela besede. V vsa-j kem človeku pa je nekoliko nevernega Tomaža — posebno pa, ako se mu je že večkrat zgodilo kaj sličnetra, kakor lisici, ki je bila našla — molek.
Dopisnik ni trdil, ampak je le izrazil svoj dvom na besedah v programu narodno napredne stranke na Goriškem: da bi se namreč utegnilo zgoditi, da se iste ne uresničijo. .Jamstva je želel ne le dopisnik, a m p a k ga zahteva u č i t e 1 j s t v o sploh, sicer — pojdemo narazen. Čemu pa se vrši pogajanje? Ali ne govori dopisnik tako, kakor dela uči-teljstvo po svojem odboru ? Politiki trde, da osebe so program. Zato ni nobeno čudo, ako smo nekako vznemirjeni, da v narodno- na prt tini stranki ima važno besedo tudi mož, ki je trdil nekoč, da bo
Ker sem bil v svojem odgovoru omenjal tudi nekega znanega neprijatelja učiteljskega vprašanja, trdi »Soča«, da pobiram čenče po ulici. Moti se jako tudi na to stran. Golo dejstvo je, da je takoj po rojstvu narodno-uapredne Btranke dotičnik postal odličen nje člen. Celd v zilhlkandidata za državni zbor je bil povzdignjen dotični gospod ! Morda je imela stranka važnih razlogov, da se je odločila ravno za njega in zato jej nočem tudi nič oporekati. Ali nam učiteljem — ob takih antecedencijah moža — tudi ni smeti zameriti, ako nam po takih pojavih navstajajo dvomi .. . !
»Soča« meni, da se je dopisnik »Edinosti« oglasil z namenom bojevati se proti napredni stranki. To svoje mnenje je goriško glasilo sklatilo iz oblakov; in bojuje se proti vetru, ko trd:, da »peklenska zloba« bruha iz činiteljev proti napredni stranki in med te činitelje šteje v svoji domišljiji tudi dopisnika. Bav bav ! Čitatelji »Edinosti« ee morajo smejati takim oslarijam — bi rekla » Soča «.
In kako Žveplo pada na nas v 121 št. »Soče«. »Soči« se godi prav tako, kakor ti-Btemu hlapcu, ki je šel iz mlina, a je, zagledavši za seboj črno postavo, vrgel vrečo od sebe in zbežal domov. Potem pa je prinesel za njim vrečo na dom — dimnikar. Z jedne strani smo črne postave, z druge strani bomo vendar le dobro-došli, ko prinesemo vrečo.
(Zvršetek pride.)
morala naša duhovščina še
po
p r o p o v e d n i c a h pridobivati naše ljudstvo za to, da bodo poslanci smeli glasovati za zboljšanje!! Imamo žive priče za to !
Pri vsem tem podtika »Soča« dopisniku nič več nič manj nego dolga ušesa, ker je izrazil le svoj dvoin, svojo bojazen ! In vendar dvomi tudi vse učiteljstvo ; najbolj: dokaz temu je takt, da se isto pogaja. In po- j goji so trdi.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 30 oktobra 1901 Državni zber. (Zbornica poslancev.) Včeraj je zbornica nadaljevala proračunsko razpravo. Najpoprej pa naj omenimo, da je bilo med doslimi spisi par važnih interpelacij, ozirrma predlogov. Posl. Biankini in tovariši so interpelirali radi odpovedbe trgovinskih pogodeb. Interpelantje bi namreč hoteli vedeti, na katero stališče se je, ali se misli minister postaviti nasproti agitaciji Luzzattija (znanega politika in bivšega italijanskega ministra za trgovino), da bi se trgovinske pogodbe ne odpovedale, in da li je vlada, z ozirom na razburjenje, ki je je ta agitacija vzbudila med vinogradniki izla3ti v Dalmaciji, pri volji na primeren način pomiriti razburjene duhove ter poskrbeti, da se trgovinska pogodba z Italijo do 31. d e c e m b r a 1902 odpove.
Dalje bi bilo omeniti predlog poslanca V o g 1 e r j a (nemškega liberalca), naj bi se določbe o pravu do ženitve premenile tako,
da bi za duhovnike in redovuike po izstopu iz cerkve ali reda odpadli zadržki ženitve ! In istofcako naj hi odpadla zadržek razlike v veri, kakor tudi nerazvezljivoat zakona, če tudi je za časa sklenitve zakona le eden zakonskih pripadal katoliški veri.
Iz sinočnjega brzojavnega poročila so že izvedeli čitatelji, da je včeraj v proračunski razpravi prvi govoril člen slovanskega centra, Slovenec Pogačnik. Pozneje je govoril dr. Andrej Ferjančič v imenu svojih naprednih somišljenikov. Ako bi hoteli soditi po poročilu korespondenčnega biro a, morali bi reči kar naravnost, da nas nista zadovoljila ni jeden ni drugi. Ker pa so poročila rečenega biro a slavno- in staroznano — nezanesljiva, netočna, pomanjkljiva in le prepogosto tudi tendencijozna, in bi morda rečenima poslancema delali krivico, se nočemo prenagliti in hočemo počakati na stenogra-fični zapisnik, da potem odkrito in lojalno povemo svoje menenje.
Prvi govornik je bil včeraj Romun Lupili, ki je napravil vladi uslugo z izjavo, da so Romuni prepričani o potrebi, da imajo gospodarska vprašanja prednost pred narodnimi. Mož mora biti v jako int:mnih razmerah z vlado, sicer ne bi bil tako lepo * para fra-ziral — fraz dra. Korberja, češ, da on in somišljeniki so veliki prijatelji močnega centralnega parlamenta in močne centralne vlade. Slednjič je bil mož indignir^n^ da se Romunom povsem neopravičeno podtika irredentizem. Po vsem tem seveda ne treba vež praviti, da je govornik izjavil, da bodo Romuni glasovali za proračun. — Socijalist P e r ne r s t o r f e r je izjavil, da on nima do dosedanje vlade nič več zaupauja, nego je je imel do druzih. O sklepanju trgovinskih pogodeb se bodo socijalni demo-kratje z vsemi sredstvi borili proti podraže-vanju živil. — Posl. K a t h r e i n (katoliška ljudska stranka) je rotil zbornico, naj se loti plodnega dela, dočim je češki agrarec Z a -zvorka očital, da se proračun vse premalo ozira na Češko in to zlasti v poljedelskem pogledu. — Nemec dr. Derseli a tta se veseli (Verujemo! Ur. »Edin.«), da se je začela proračunska razprava, toži radi hudih davkov in meni, da bo potrebna preosnova osebne dohodarine. In slednjič si je govornik privoščil nekoliko komedije. Postavil se je in ubral obraz v gube ter izjavil v tonu globokega prepričanja, da vlada Korberja ni nevtralna, ampak je pristranska — Cehom na korist. Kaka komedija je to, je razvidno tudi iz tega, da je govornik najprej namigoval, da nemška ljudska stranka utegne glasovati konečno proti proračunu, a je obenem
P O I> L I
T K
Za dežjem solnce sije.
— J'ove-t iz prejšnjih -toletij ; prevel Bukovič. —
Tudi marki je bil prikupljiv mož in je na prvi hip nupravljal jako ugoden utis izobraženega moža. Vedenje mu je bilo pravilno >n je odgovarjalo vsem pravilam uljudnosti, a konverzacija mu je bila prijetna in gladka, da si ga kar rad poslušal. Ali ta prvi utis, ki ga je napravljal marki P., ni odgovarjal resnici____
P»*?talo je že pozno. Stari Rodrigo seje domislil, da ni opravičeno in prav, ako bi dalje zadrževali moža, ki je utrujen od potovanja in ki je potreben počitka.
Namignili smo že, da je v prijetni in prikupljiv j vnanjosti markija bivalo vse drugače jedru. Duša mu je bila polna slabih inst.nktov in nakan poželjivosti. Iu njegovo bogatstvo mu je dovoljevalo, da je ustrezal svojim strastem. V vsem življenju svojem ni
izkusil nič slabega. Zato mu je bila tudi ženska le igrača! Ou ni verjel v najivnost in sramožljivost mlade devojke, on je videl v vsem le koketerijo in poželjenje... ! V svoji preuasitenosti si je dom sijal, da ženska, ki je videla njega, ne more imeti več druge želje, nego — po njem. Domišljal si je, da je utis njegovega nastopa tolik, tla mora premagati vsako žensko bitje...
Lepota Lavrina mu je ugajala. Nje tiho in mirno vedenje si je tolmačil le kakor pomanjkanje na izobražbi. Priznaval si je pa, da bi Lavra mogla pridobiti njegovo na-gnenje — za nekoliko časa in da bi utegnil radi nje nekaj časa ostati v tej okolici. Tako je razmišljal še v postelji. In tako se je za-globil v te misli, da ni mogel zaspati... Aha — zaljubljen, se je zasmejal sam sebi skoro na glas. Ta de klica pa je res — je govoril sam sebi dalje —, kakor že dolgo nisem videl take. To bi bilo kaj posebnega. Poskusimo torej svojo srečo tudi pri njej... In tako malo zmisla je imel za žensko poštenje, da n ti mislil ni na to, da bi mu moglo izpod-
leLeti... Kako ga je pogledovala, kako je pordevala, ko so se srečavali njuni pogledi...! Pa je tudi naravno: česa ima revica pričakovati v tej 'samoti ! Saj mora uprav hrepeneti po ljubezni, po življenju! Ali naj po-: stane žena kakega umazanega lovca ?!... Jaz pa jo morem odvesti seboj v Pariz, jej morem nuditi — življenja vsaj — za nekoliko časa ! In kako rada pojde! Saj tudi ženska noče biti cvetica, ki cvete in dehti le v samoti. Marki, bodi le miren : še nobena zmaga ti ni bila težka, pa ti tudi ta ne bo....
Tako so se mu plele misli dalje in dalje, dokler ni zaspal slednjič. In sanjalo se mu je od — Lavre.
Pa tudi ona ni mogla dolgo zaspati. Pa da smo odkritosrčni : tudi nanjo je napravil nekak utis ta prijetni ptujec. Mislila je in mislila na njegovo prijazno vedenje in živahno zgovornost. In kaj hočemo, ženske so že take: začela je primerjati tega ptujca se — svojim Edvardom... No, zmaga je bila vsikdar na strani Edvarda... Ptujec je sicer morda lepši, gladkeji, izobražneji, fineji, zgovorneji, ali
Edvard je možkega vedenja, resen, udan domačnosti in — zvest. Ne, ne, ne, z nobenim drugim ne bi mogla ona mirno živeti. Posvetivši se torej vnovič svojemu Edvardu je zaspala slednjič.
Oče Rodrigo pa ni nič razmišljal... Zadovoljen je bil, da so mu bolečine nekoliko odnehale in zaspal je z željo, da hi zjutraj ustal zdrav in sposoben za svoje posle... !
Komaj se je začelo daniti, je bil marki že vzbujen. Ni mogel trdno zaspati, tako ga je prevzelo poželjenje... V tal je in šel k oknu. Iz zore se je razvilo krasno in jasno jutro. Po noči je bila nastala sapa, ki je razgnala oblake. Od cvetja, namočenega od dežja, je prihajal aromatičen vzduh. Zrak je bil čist kakor eter. Ljudje so že vstajali in začeli odhajati na delo... Tudi Lavra je običavala vstajati za rano ter odhajati na holmc na vrtu, kjer je Edvard zgradil prijetno lopo. Tu je rada gledala, kako solnce vshaja in si pevala kako pesmico. Tako je bilo tudi danes.
(Pride še.)
zatrd i, da bo ista stranka vladi na razpolago o vprašanju pogodbe z Ogrsko. Če je torej stranka odločila, da l>o podpirala vlado v »tvari, ki jej tej poslednji za sedaj najbolj na srcu in od katere je zavisna ekzistenea vlade. jw»tera pa je le komedija vsako namigovanje na eventuvelno opozicijo proti proračunu, torej v stvari, ki je si«-er vladi tudi na sreu, a glede katere si vlada more pomagati tudi brez parlamenta, kakor kažejo dogodki zadnjih let- — O govoru poni. Ferjsneića pravi poročilo korewponden<"nega l.iro-a na kratko: ». . . . je izjavil, da Slovenci vidijo v tej državi h v o j o bodočnost in bodo to poslednjo hranili do zadnje kaplje krvi!«
1'osl. S t e i o w e n d e r, ki ni baš priljubljen med nemškimi strankami in tava med njimi kakor nekak »deseti brat«, je zahteval, naj se proračun za bogocastje skrči, je menil, da je ravnotežje v proračunu le umetno doseženo, ae j«* izrekel za podržavljenje železnic ter za davčno preosnovo. Sled-njič je — polemizujć proti dru. Ferjanč ču
—	izjavil, da nemški državni j e-z i k že obstoji in sedaj da gre le za to, da se to d<-:• "-i tu li potoin zakona. (Mož ima — prav- ! De jure nimamo državnega zakona, de facto pa je nemščina državni jc.ik ! Ali pa se po~l. Stcin\venderju nič ne zdi, kako je s tem obsod i vse sedanje divjanje Nemcev, prizuavsi, <!a je to najgr.ša tartiferija, ako Neir'-! govore, da se jim krivica godi ? ! In ali se |»osl. Stein\venderju nič ue zdi, da je s tem vladef ki, kakor znano, negujejo tako prakso, z*gotovljajočo Nemcem privilegovano stališče, obdolžil, da kršijo temeljne zakone <1 rž a ve?! Tem Nemcem torej
—	p:t naj se imenujejo že Schonerer ali Stein-wender — ni dovolj, da faktično zavzemajo poz:r*ijo privilegovanega naroda. ampak zahtevajo še, naj se krivica uzakoni, to je : Kenemci naj jtoleg krivice, ki jo trpe, prenašajo še — zasmeh ! Op. ured.) — Konservativni velikaš in predsednik kluba konservativnih velejH»sestnikov iz Oeške, grof Sylva-Tarouca, se veseli na besedah energije, ki jih je ministeraki predsednik dr. Kd'ber našel v svojt-m govoru. (No, drugi menijo, da odločn »st Korberjeva ni bila toliko naraven produkt, ampak bolj fabrikat za — potrel»e momenta.)
Z veseljem pa pritrjamo velika škega govornika izreku, da v zbornico se povrne trajen mir še le |>otem. ko se storjena krivica | opravi in bo veljal rek : Justitia re-gnorum fundamentiim. Potem pa ne bi smel gos P' »d gr«»t pozabiti, da je bil baš isti Korber«, na čegar »energiji« se je govornik taka silno veselil, tisti, ki je storil tisto vnel>o-vpijočo krivico in ki svojo roko zaščitnico drži baš nad tistimi, ki so z revolucijo v parlamentu zahtevali tisto krivico in ki odkrito govore, da raje razbijejo državo, nego da bi privolili vladanje ;hj reku : Justitia regnorum fundamentiim...!! Za grofom Svlva-Tarouca je govi-ril kakor za<inji govornik znani kranjski »Nemec« — sedanji liberalni ustavo-verec in nekdanji dopisnik »Novic«, baron S c h w e g e 1. Ne treba praviti, da je dal svojo stranko vladi na razpolago, izrekši se tud' za prikrajšano proračunsko razpravo in za »premirje« med strankami, kakor je želi gospod Korber. Sploh je njemu vse, kar govori g. ministerski predsednik : visoko |k>-membno, izborno.
l>anes je zoj>et seja.
O položaja. Sino-li v splošni, smo I? v pare;jalni krizi ? Ali pa krize sploh ni? Ofi-cijozni listi jo taje, ves drugi svet pa govori ! o njej. Vladni viri trdč. da o kaki minister-! ski krizi sploh ni govora: v kolikor pa se govori o posebni Rezekovi -vrizi, da se stvar omejuje le na to, da He med ministrom Ke-zekom in češkim klubom razmere nekoliko t napete. Teinu pa da ni pripisovati nobene važnosti.
Temu nasproti pa vztrajajo »Narodni | list v« odločno pri tem, da je Rezekova kriza ! i In tudi »Neue Kreie Presse«, ta specijalna priiateljiea p. Korberja, izraža bojazen, da se iz tepa, kar se sedaj meša, utegne tekom proračunske razprave razviti resna in resnična kriza. »Narodni listy« pa oznaČajo položaj kakor jako resen, ker da ni možno, da bi ob viharju v češkem klubu minister Rezek ostal na svojem mestu. Ako bi pa le ostal, potem pa bi bilo jasno — pravi mladočeško gla-ilo — da je dr. Rezek zatajil svojo mi-nolost iz zgrešil svojo nalogo v kabinetu. Tu gre za več, nego le za Rezekovo krizo, menijo »Narodni listv«. Ta kriza bo začetek k o n «* u sedanjega režima. Ako zmaga
spoznanje, da je ni volje za zadovoljenje Cehov, utegnejo češki poslanci biti postavljeni pred povsem nove odnošaje. Vsakako pa se zdi praškemu listu, da se bo kriza zavlačevala, ker sedaj ne gre le za to, da se ta kriza odstrani, ampak tudi za to, da bo preskrbljeno za gotove e v e n t u -v a I n o s t i. Na vsaki način da smo v stadiju dogodkov, ki — v zmislu avstrijske tradicije — ne prihajajo čez noč, ampak dozorevajo počasi.
Kriza morda torej res ni se akutna. To izhaja nekako tudi iz izvajanj češkega lista. Ali istotako izhaja, da kriza ni odpravljena, da parlamentarna situvacija ni rešena, da se razmere niso zboljšale v toliki meri, da bi imeli jamstvo za trajno funkcioniranje parlamenta ; izhaja torej, da se je g. Korber se svojimi grožnjami (z demisijo ali razpušče-njrra zbornice) rešil le iz hipne zadrege. Le čuditi pa se je in ne priča o posebni bistro-vidnosti in samozavesti strank, da so se daie tako vstrašiti z zažuganim potovanjem na kraljevi dvor v Godollo in s posledicami, ki bi morale navstati za tem potovanjem, ko danes priznavajo tudi Korberjeva glasila sama, <1 a to potovanje je bilo sklenjena atvar že poprej, nego je navstala nevarnost, da ne bo možno pravočasno priti do proračunske razprave. Streli so bili torej »slepi«, a so vendar napravili luknje v samozavest strank.
Vojna v j ni ni Afriki. Iz Pretorije brzojavi) a j o, da bi bili Alojzija Botho zopet
—	kmalu ujeli! Samo to malo je še manjkalo, da bi ga bili dobili v pest. No, »kmalu« ni še nikoli zajca ujel. Ujeli ali bolje : dobili v roke pa so Angleži v nadomestilo Botho v klobuk in njegov revolver, — prosimo, tudi o tem pripoveduje brzojavka — katera predmeta je Botha baje na begu izgubil. Res škoda, da ni bila v klobuku tudi
—	glava B uhe. — To se je dogodilo blizo Termelo, kamor sta prišla lovit Botho polkovnika Remington in Ba\vlington. — V Kaplandiji se Angležem ni posrečilo ujeti nobenega burskega »komanda«, kateri neprenehoma krožijo po deželi.
V	bližini reke Marico, v Transvaalu, sta »komanda« Delareva in Kempa napadla neko angležko kolono, na kar se je vnela bitka, v kateri so, kakor poroča lord Kit-chener, Angleži odbili burski napad. 40 Bu-rov da je bilo ubitih. Buri so napadli angleške čete dne 24. t. m. pri Randfonteinu in Davagendr-ftu, ali Angleži so, kakor poročajo brzojavke iz Pretorije, odbili oba burska napada. No, že to je dovolj zn čilno, da Buri neprenehoma napadajo Angležke Čete; a to, da Angleži odbijajo male burske »komande«, je popolnoma naravno, ker je to, kakor smo že večkrat povdarjali, taktika burskega vojevanja, da povsod nadlegujejo angležke čete in potem izginjajo, da se na drugem mestu zopet pojavljajo.
V	Cudarfile (na Škotskem) je imel an gležki minister za kolonije Chamberlain govor, v katerem je zatrdil, da Angleži ne bodo mirovali prej, dokler ne bo v vsej južni Afriki plapolala angležka zastava. No, Chamberlain in ž njim vsa Anglija si kljubu temu govoru ne pridobi med svetom ugleda, zgubljenega vsled nesrečne vojne južnoafriške. Če bi tudi slednjič Anglija premagala mali burski narod, dejstvo ostane vendar, da je morala v to napeti vse svoje sile, kar jo močno kompromitira pred drugimi narodi, zlasti ozirom na vrednost angležke vojne sile...
Tržaške vesti.
»Nezaslišano«. V Kopru se dogajajo grozne stvari. Človeku se kar lasje ježe. Pomislite, ljudje božji, Koperčani so vsi izven sebe, ker se je neki viši davčni uradnik spravil nič več in nič manj, nego na — sla-vizacijo tamošnjega davčnega urada ! Sveti Križ božji, kaj tako groznega se še ni dogodilo na vsem širnem svetu, ali vsaj ne v Evropi in nje okolici od Adamovih časov sem. Ljudje, ki se u mejo na čarodejstva in ki znajo iz nenavadnih dogodkov prorokovati bodočnost, sklepajo povsem za gotovo, da je ta nezaslišani dogodek v Kopru gotovo znamenje, da bo v najkrajšem času konec sveta, in to menda ni ravno taka malenkost. To vprašanje je eminentno življenskega pomena in tako važno, da bi se morali ž njim baviti vsi politiki, parlamentarci in diplomati od prvega do zadnjega! Dogodki na Vztoku bi se morali zaustaviti, vojna v južni Afriki prenehati; cesar Viljelm bi moral nehati go-
riti in vse oči bi se morale obrniti v slavni Koper.
Je pa res grozno to: uradnik, ki je tako predrzen, da na davčnem uradu v Kopru, reci in piši: v Kopru, se strankami, ki prihajajo iz okolice koperske, govoi: v — slovenskem jeziku ! Pa to ne bi bil še največji zločin, katerega je napravil ta nenavadni uradnik; hujSe od tega je še dejstvo, da ae ta uradnik ni hotel poročiti v Kopru, kjer bi moral reči »si«, temveč se je šel poročiti v bližnje Dekane, kjer je rekel, kakor pravi »Piccolo«: »jae. Grozno, grozno! Kaj vse morajo še doživeti ubogi istrski Italijani, ki so dosedaj vedno živeli takfo idilično istrsko življenje!? C. k. uradnik, ki je bržkone rodom Slovenec in postavljen v to, da na davkariji sodnega okraja, ki je po toliki veČini slovenski, sprejema davke, katere mu prinašajo slovenski davkoplačevalci, govori se slovenskimi strankami v slovenskem jeziku ! ! Ne, to je pr* več, tega ne more prenesti niti uajpohlevnejši Lah !
Ali šalo na stran. »Piccolo« sam priznava da dotični uradnik govori slovenski le z onimi strankami, ki niso iz Kopra ali Milj, torej ae strankami, ki prihajajo iz vasij, upadajočih pod davkarijo kopersko. Najbrezobraz-uejsi laški zagriženec pa si ne bo upal trditi, da je prebivalstvo teh vasij kaj druzega, nego slovensko. To znajo prav dobro tudi koperski signori in fakini, ki vsakega okoličana in če ga tudi niso prej še nikoli videli, ko je prišel v Koper, že od daleč zapažajo in ga pozdravljajo s psovko »ščavoc.
Ergo, sami priznavajo, da je vsakdo Slovenec, ki prihaja iz okolice kopersKe. In ako je tudi kje med tisoči in tisoči Slovencev po vaseh v okolici Kopra kak Italijan, razločuje se ga od Slovencev že po nosi. Kakor je lahko razločevati koperskim Lahom Slovence in Italijane, lako lahko je to tudi dotičnemu uradniku, in povsem naravno in pravično je, da sč Slovenci govori slovensko. Verujemo, da je tudi slučajev, ko naši kmetje, ki so že stoletja vajeni, da se naš jezik preganja po vseh državnih uradih, začenjajo, dospevši v urad, lomiti italijanščino ; tu pa je dolžnost uradnika, ako zna slovenski jezik (in tega mora poznati, tudi če je Italijan), da gre sam stranki na roko in da začenja on prvi govoriti slovenski. Absurdno pa bi bilo, ako bi zahtevali od uradnika, ki je slučajno Slovenec, da bi sč slovensko stranko, le laški istrski kliki na ljubi, govoril laško. Je It to morda na korist uradnemu poslovanju J Ali pa so c. k. uradi za to tu, da pomagajo širiti italijanizacijo istrskih Slovanov ?
Slovenci naj bi torej laškim požrešnežem na ljubo mirno prenašali, da se na c. kr. uradih zapostavlja naš jezik, da izvestii laški uradniki našega človeka, ko je prišel v urad, gledajo kakor kak imperator svojega sužnja ! Ako pa se je kje, ne vemo po kakem čudežu, dobil pravičen uradnik, ki z nami govori v našem jeziku, potem pa je že ves laški izrael po koncu, upije o slavizaciji uradov in poživlja direktorje in centralno vlado, naj preprečijo to. In slednjič moramo, vrhu vsega, udati se grenki zavesti, da jim laški krik ne ostane brez efekta. Kdo pa je kriv, da tako lahko vspevajo ? Mnogo, mnogo, da skoraj vsa krivda pada tu na naše slovenske poslance na Dunaju, ki se tam koljejo za svoje »ideje« in puščajo obmejne Slovence na milost in nemilost našim zakletim sovražnikom in sovražni nam vladi. Le tirajte narod v pogubo, zgodovina pa izreče nad vami svojo kruto, a pravično obsodbo.
V spomin. Pišejo nam: Dne 14. avgusta je nagloma, za mrtvoudom, preminol Anton Lulek, pek na Llovdovem parniku. Smrt ga je zalotila 20 ur daljave od mesta Kalkuta. Pokojnika so pokopali v Kalkuti na ondotnem pokopališču.
Pokojni Lulek je bil doma iz Ajdovščine, še v najlepši raožki dobi, in vrl narodnjak.
Udovec, zapušča tu sina uradnika, katerega prosimo, naj — kakor je ljubil svojega pokojnega očeta — istotako ljubi tudi narod in jezik blagega pokojnika. Tako bo najlepše častil spomin onega, ki mu je dal življenje.
Ker je bil [jok. Anton eden — že redkih narodnih |»ekov (Bogu bodi potoženo!), zasluži, da se ga hvaležno spominjamo na tem mestu.	F. K.
Več poturi c nego — Turkov ! Sodč po imenih mož, objavljenih v laških listih, ki sestavljajo najnovejši začasni od bo«* »Paatrije«, bi bilo v tem o Iboru po krvi 20 Italijanov oziroma Grkov, 15 Slovanov in 7 Nemcev! !
Da se ne poreče, da lažemo, evo vam ta imena : Alič, Arh, Benko, Kante, KarmeliČ, Komel, Košuta, Kumar, Fegic, Gortan, Ma-labotič, Markovič, SuviČ, Zmajevič I. in Zraajevič II.! To so vsi sinovi, katere je gotovo rodila slovanska mati, ki bržčas laškega jezika niti znala ni!
Nemci, ali bivši Nemci, pa so: Hana-pel, Havman, Hirn, Huber, Mfiler, Trover in \Veil! Na 42 odbornikov je 22 poturio — ako ne več ! In ti naj rešujejo sedaj laško
—	pa trio ! !
Z naših pošt. Pišejo nam: Dne 29. t. m. je gospa D odposlala neko pošiljatev v Zalog na Kranjsko. Naslov in tiskovina sta bila slovenska, pisava razločna. Poslujoči uradnik pa ni vedel, ali ni hotel vedeti, kje je in kaj je — Zalog! Na neraško-laško potrdilo je zapisano pod št. 451 — 1 : Saloch Krain. Stranka narn pa poroča tudi, da je dotični uradnik zahteval 60 st. poštnine, medtem ko zadostuje le 30 st. — kolikor je stranka tudi res plačala.
Denimo pa slučaj, da bi stranka ne vedela, koliko ima plačati, hi bila v tem slučaju oškodovana, kar se po našem skromnem inenenju nikakor ne bi smelo dogajati. (Ne pravimo, da je dotični uradnik iinel kak zli namen. Ne, tega si ne smemo in si tudi ne mislimo niti od daleč in je za nas gotova stvar, da se je dotični uradnik v naglici le pomotil. Ali ljudstvo, izlasti priprosto, je ti-st->, ki rado dela ueugodne zaključke. Zato je v interesu ugleda poštne institucije in uradnikov samih, da se take pomote ne dogajajo. Op. ur.). — Križ, križ imamo ini in stranke z izvestniini gospodi uradniki, a nič manjšega križa nima g. ravnatelj Felicetti, ki
—	da-si priznavamo njegovo dobro voljo — le ne more odpraviti —ostaline slovitega mu prednika !
Enakopravnost — kje si? Pišejo nam Mi smo svojeČasno napravili slovenske prošnje, tla si pridobimo domovinsko pravico v Trstu. Magistrat nam je odgovoril v laškem jeziku, da naši ii prošenj ne ume! Pritožili smo se na c. kr. namestništvo. To je poslalo naše prošnje na c. kr. redarstveni urad — z nemško piilogo. Redarstveni urad pa sedaj pozivlje stranke z — laškimi p o-vabili!! Ni-Ii to uzor enakopravnosti, kakor — ne sme biti ?!
Prva predstava Ćirićeve dramatične družbe se bo vršila jutri, v četrtek, ob 8. uri zvečer v telovadnici »Tržaškega Sokola«, ulica Coroueo štev. 15. Predstavljalo se bo »Kraljevič Marko in zamorec«, zgodovinska slika, opereta s plesom in petjem v petih dejanjih. Napisal Velja Miljkovic. Glasba od Frana Gala. Petje bo spremljal vojaški orkester. Režiser: g. S. Jurkovic. Kdor želi uživati lepoto vstočnega petja, bodi mu priporočeno najlopleje, da obišče to predstavo, ker so drame take vrste zelo redke. Vstop nina za sedeže (uštevši vstopnino) znaša: I.—IV. vrsta 4 krone; V.— Vil. vrsta 3 krone ; ostali sedeži 2 kroni ; stojišča 1 krono.
—	Programi se dobivajo pri blagajni po 20 stotink na korist družbe sv. Cirila in Metod i j a. Blagajna se otvori ob 7. ur; zvečer, tekom dneva pa se dobivajo vstopnice v »Trgovinski kavarni« v ulici (Ja-serma.
Omeniti moramo, da je Ciričeva dramatična družba storila vse mogoče, da bi dobila za svoje predstave jedno od tukajšnjih gledališč, ali vsaj kako večo dvorano; no, o | sedanjih razmerah, o vladajočem bestijalnem ! sovraštvu do našega naroda, je naravno, da se jej to ni posrečilo in zadovoljiti se mora | se skromnim prostorom v Sokolovi telovad-I niči. Opozarjamo pa, da bo oder primerno povečan in prirejen. Prepričani smo, da bo naše rodoljubno občinstvo — vzlic in tudi ravno radi zaprek, ki se stavljajo — tem pridneje zahajalo na predstave in da s tem dokaže, da v kulturnem obziru stoji na mnogo vzvišeuejšem stališču od svojih sovražnikov, kateri eo se svoječasno proglašali za siritelje kulture celo med afriškimi divjaki, a skušajo tU Z najpodlejsiini sredstvi zapirati svojim soobčauom slovenske narodnosti vsa vrata do omike.
Na nsšem občinstvu je sedaj, da dokaže, da se ne boji nikakega proganjanja ; polna dvorana bo najboljši odgovor na loški insult. Našemu občinstvu naj bodo v izgled prvi krščani, ki so začetkom morali službo božjo opravljnti v podzemeljskih katakombah. Od občinstva je tudi odvisno, koliko časa ostane tu Ciričeva družba in da-li se ista v bodoče še povrne v naše mesto ali ne. Dokažimo, da smo tukaj, da hočemo živeti ter kulturno napredovati !
» Rokovnjac*i« »e lx>do predstavljali dne 1. novembra v B a r k o v lj a h. Prepričani smo, da bo si. ol>čiastvo vedelo upoštevati našo najboljšo voljo ter da pribiti v prav obi-lem številu. Vstopnina je sedaj znižana na nvČ., sedeži I. vrste stanejo 1 krono, II. vrste pa 30 novč. Nadejamo se torej, da ne bo nikogar več plašila visoka cena ter da pridejo vsi, ki niso bili na prejšnih dveh predstavah. Pa naj pridejo tudi oni, ki so že bili, kajti ta ipra je (»ostala že tako popularna,
8, železna blagajna ; ulica S. Anastasio '2, vae čisto golo in prazno, ako jej častilci Ma-seme koromača in vrvi; ulica Miramar 11,'tere Božje in usmiljena srca ne prihitijo na
pomoč s kakim prispevkom.
Na privatno prošnjo so darovali dosedaj
hišna oprava.
Vre»mkl ve«f» I k.
Včeraj : toptoa-er
■tn	-i • i-	j a	n.Miio ' 10 kron, bi. gospa Marija Dekleva 10 kron,
10 napravil je pusico pred podobo sv. Cirila	* * r	j	»
ob 7. uri zjutraj 11° 1, ob 2. uri popoludn« m#*j drugimi sledeča gospoda: 18°H. C.c — Tlakoroer ob 7. uri zjutraj 76o 1	G«spa Berta Valenčič, c. kr. poštarica
— Danes plima ob 0.59 predp. in ob 11.D v Cerovlju 10 kron, N. N. iz Žužemberka na p«.p.; • »seka ob 4.24 predpoludn* »«» ob 5.19 Dolenjskem 3 krone, N. N. iz Boljuna v Istri poftohidne.	2 kroni. V Trstu nabrala na privatno prošnjo
; gospa Vekoslava Valenčič od sledeče go-
Za možko podružnico sv. CiriU inV^e: P°8H Kalister 60 kron' bL *osPa da se j>esmi iz ;gre prepevajo po javnih ,n ' fleto<|ija G. Fran Pavlič ul. S. Cilino gt. ! Anton,jeta	20 kron, bi. gospiea Milka
zasebn h lokalih, a koračnico »Mladi vojaki«	' " 1	11	ir ""	1 n 1
igra vojaška g ^dba na mentnetr trgu našega italijanskega Trsta! Ni-li to veliko zadoščenje za nas ? !
Vsaki zavedni Slovenec, pa bi moral znati tudi ceniti zasluge tistih, ki so nam znali (Mslati kaj taoega v tako simpatič ii, poljudni obliki.
Glavna zasluga gre gotovo pisatelju, g. | Govekarju in pa založniku knjige: Gabršče-kovi tiskarni. Da pa jima dejansko pokažemo
in Metodija v svoji hiši. v katero se nabirajo darovi za naš > prekoristno družbo. V malem času se je nabralo 11 K 34 st. Glavni darovatelji so gg. brata 1'icraar in Franja Kocijančič. To je res izborna misel tega rodo
g. Dollenz 20 kron, bi. gospa Ema Bartelj 6 kron, N. N. 10 kron, spoštovana družina Abrara 10 kron, g. dr. Rvbrfr 10 kron, g. M. M. 4 krone, g. M. S. 2 kroni, bi. gospa Marija Pretner 5 krone, bi. gospa Virgiuija
.. , .	.	Godnig 10 kron, bi. gospa Katarina Petrinja
ljuba, da na takov novi način pomaga nasi	, ,
1 krono, N. N. 4 kron, bi. gospa Agnes
družbi. Le želeti bi bilo mnogo posnemovalcev.
Dalje je daroval g. Rože Josip 4 K
Brzojavna poročila.
Novi prost v P u Iju.
DUNAJ 30. (B.) Njeg. vel. cesar je [imenoval stolnega dekani in župnika v Fiu-micello, Adama Zanetti-ja, prošlom konka-tredralnega kapi ti j a v P ulju.
Iz Nizozemske komore.
HAAG 30. (B) Na splošnem posvetovanju politike ministerstva v pisarni druge komore je ministerjalna stranka branila postopanje ministerstva Kuvper ob južnoafriškem vprašanju ter je povdarjala, da po pojasnilih miuisterskega predsednika ivuv• perja ni izključeno, da sedajua vlada stori vse, kar je v njeni moči, južno-afriškem republikam v prid.
Državni zbor.
DUNAJ 30. (B.) Zbornica poslancev.— Med došlimi spisi je predlog posl. Maruno-uovicza, naj se vlada pozove, da priredi vse potrebno v ta namen, da se cesar Ferdinandova severna železnica podržavi o roku, do-
tnesto venca na grob pok. stricu Antonu K >že. svojo hvaležnost, kupujmo knjige, ki jih t^ - hvala!!
Pirovitz 1 krono, bi. gospa Marija Grom 2 kroni, g. Žitko 5 kron, bi. gospa Amalija
Kerže 3 krone, bi. gospa Kanobel 1 krono, , „	.	. _
„	i ločenem v pogodbi, baron M a 1 t a 111 in
Zupanč-c „	_
izdaja »Slovanska k n j i ž n i ca«, posebno pa » H o k o v n j a če«. Naj pač ne bo slo-ven-ke družine pri uast katera ne bi imela »Kokovnjačev« v svoji knjižnici! Te dobivamo pri g. Ij a v r e n č i č u, tobakarna na Piazz* delia easerina, ali pa pri gospotiu Skrinjarju, ulica Stadion 19.
Iz-pred nasili sodišč. Včeraj se sedela na zatožni klopi pred tukajšnjim deželnim sodiščem 29-letna Ana Nikolič iz Buzeta, radi zločina tatvine, ki jo je storila na škodo neke baronese. Ukradla je bila namreč perila in nekaj porcelanskih stvari, vredne vse skupaj H00 K. Obsojena je bila v 15-me-sečno težko ječe.
Nadalje je se lel na zatožni klopi preti istim sodiščem HMetni Alojzij P. iz Izole, ker je neki večer meseca septembra v pijanosti klical »Živela anarhija«. Obtoženi P. je izjavil, da niti ne pozna pomena tistih be**ed:j.
Ozirom ria mladost in dobro dosedanje vedenje njegovo, je bil obtoženec obsojen le na tri tedne strogega zapora.
Drobne vesti. Samomor mladega
bi. gospa Hiittv 4 krone, bi. gospa Marija 1 krono, bi. gospa Marija Klemene 5 kron. — Skupaj 219 kron. Hvala tisočera vsem blagim dobrotnikom.
dr. Hortis sta uložila interpelacijo radi
včerajšnjih dogodkov na vseučilišču v Ino-
mo-»tn. (Neki profesor, imenom Menestrma, je
, hotel namreč na rečenem vseučilišču preda-Ker sta ljudstvo te župe in sama župna \ ....... „
J	v	I vati italijanski, čemur so se pa navzoči nem-
cerkev, kakor rečeno, sila siromašna, pripo-' , .	.	.	. ' .
' ski dijaki uprli najodločneje in je navstal ročam jo podpisani še drugim blagtin dušam .	....	,
'	r, ■	v	grozen ropot in vihar, katerega m mogel
in častilcem Matere Božje za pomoč!	i ,	. . ,	«.«..«	d j.
.	i i • ! potolažiti niti rektor vsetičdisča snra. rrote-
Slavno uredništvo pa je naprošeno, da bi _r . .	.	. . . .
. i. .. i84'1" Menestnna je moral, ves oleil in prepa-blagohotno vsprejelo eventuelno došle milo- j .	...
°	.	den, zapustiti dvorano.)
dare ter jih dopošiljalo župnemu uradu v j	. ..	. .... .	...	, .
J	1 J	1	Nadalje so uložili interpelacije poslanci
Cerovlje.
V Cerovlju, (p. Cerovlje v Istri), 29. oktobra 1901.
dne
Gcssmann in tovariši radi demostracij pr<<ti
Blagaj ništvo.
Vesti iz ostale Primorske.
X S postaje v H e r p e 1 j e - K o-z i n i. Iz Kozine nam pišejo: Dovolite mi, g. urednik, da vam zopet za pojem staro pesem. In res stara pesem so te pritožbe o službenih in uradnih razmerah na naši postaji. Će bi ne poznali že razmer, bi se gotovo čudili, kako tu, zlasti visi uradniki, postopajo z našim ubogim priprostim ljudstvom. Zagrizenost teh Nemcev je r»'s skrajna. Da-si jim je po ogromnem delu občevati z našim slovenskim ljudstvom, vendar mrzč in zaničujejo naš jezik in ljudstvo naše mora prenašati razna žaljenja. Na slovenski zemlji stoji naša postaja, ali pri blagajni so dosledno taKi uradniki, ki ne uinejo našega jezika.
V prejšnjih časih smo imeli načelnikov, pachovo žaloigro r Mlinar in njegova hči«, ki so bili ali Slovenci ali pa pravični Nemci	— Novo p i v o v a r n o hočejo spod- 1901.; potem radi nadaljnjega spopolnjenja trž.
in nismo imeli povoda za pritožbe. Sedaj pa nještajerski Nemci ustanoviti na Laškem, ki uradnega okraja s posebnim ozirom na nujne je drugače — pravi škandal. Ćujte, gospod naj bi konkurirala proti tamošnji slovenski potrebe industrije in varstva delavcev v Tr-urednik, tako je prišlo, da delavci v .naga- pivovarni, ki je prešla v last ljubljanske zinih ne smejo govoriti slovenski, ne med kreditne banke. »Domovina« pripominja k
Blaž Dekleva župnik.
županu dr. Luegerju in podžupanu Stroh-bachu na kolodvoru v Beljaku, dne 2S. t. m.: poslanec I)aszynski radi šikanoznega postopanja s poljskimi pismi in pošiljatvami iz *	i Avstrije na pruskih postnih oblastvih ; po-
Vesti IZ ^tajerSKe. slanec Hortis in tov. rali razdeljeiija
— V »N a r o d n e m d o m u« v M a- 7. nadzorovalnega okraja (uradni okraj tržaški! r i b o r u prirede dne 3. t. m. znano Rau- obrtnega nadzornika in radi ustanovitve ekspoziture v Zadru za kraljestvo Dalmacijo v 1.
dijaka. \ «*craj zjutraj f>o enajstih so čuli ^i,«,; ne s strankami. Zagroženo jim je, da umu: »Vedno silnejše se kaže potreba, dj
stanovalci hiše 2 v ulici della Pesa močan strel. Prestrašeni prebivalci so hiteli tja, od koder je prišel trla-« streli in tu so ;iašli pretresljiv priz r: lti-letni dijak Gino Grunes je ležal na tleh s krvavo in prestreljeno glavo
stu, Istri in Goriško Gradiščanski v naslednjih letih. B lo je še nekaj drugih interpelacij.
Po prečitanju došlih spisov so nadalje-
bodo drugače zapodeni iz službe. Da pa tu	»e v gospodarskem ozirtt postavimo čisto na
ne ostaja samo pri grožnjah, to je okusil	lastne noge. Nemci nas izkoriščajo povsod, a vali razpravo o proračunu in je začel govoriti
neki mladenič, priden delavec. Ker na na-	mi jim o tem gremo na roke, ker kupujemo Češki poslanec dr. Kramar,
govor v nemškem jeziku siromak ni vedel	na njih. V tem oziru bi bilo treba resnega
odgovoriti, so ga stante pede odslovili o i	razmišljevanja in več podjetnosti. Gospodarska ■
Seja traja dalje.
m vas, g°"*p.
in s samokresom v roki. Ljudje so hitro f>o-	Prosi
slali po zdravnika, ali ta ni mogel več po-	škan.lal ? ! Naravno je, da navsiaja vsled nemu napredku.«	JJ'
magHti, ker je mladi samomorilec že izdahnil	taki|, razmer „avskržje tudi med delavci in	— Nov nemški dnevnik. Vse- Jf
svojo dušo.	strankami. Torej taka-le nam prede sedaj : nemo i v Gradcu nameravajo pričeti z iz-\ z rok eamomora je l»aje ta, da je bil iMmu> hoteli oddati blago na našo po- ,lajanjem svojega dnevnika. Drugi graški
mladenič vedno žalosten po svoji materi, ki	Rtaj(>> w bomo morali mejpotoina učiti nem- lj8ti so jim že vse premalo zagriženi n
je umrla pred malo Sm. Mladenič pa je bil	ški t K lor ima kaj po4a na naš: podaji, nemški.	JJ
tudi bolan na očesih iu je radi te bolezni	mora /uatj uemški ! Za onega, ki ne zna
moral letos ponavljati peti razred komunal-	nemžki, državne železnice sploh ne obst »je!!
nega gimnazija.	A1j yUtmit molčulj k temu ? Predvsem pa vpra- |
Voz p »djetja Z molo je truplo nesreč-	šamo 8iavtli *,ipanstvi K!anc in Materija, i
nega mladeniča prej>eljal v mrtvašnieo k sv.	_jj re;, militi Justu.
z
▼odi k štiri kides^
insj»ektoratu v Zgornji Kjarboli.
Aretirali so včeraj v svobodni luki
škandalozne razmere? Če je že naš načelnik takov zagrižen Nemec, da ne more čuti slo
urednik, ali ni to osamo&voja je prvi pogoj povoljnemu narod-
*
Razne vesti.
K
n tt
Usmrčenje morilca Czolgosza. Mordec JJ
molčati k temu škandalu ? !	pok. predsednika Zjedinjenih držav severo-
u-	Ali se ne misliti oglasiti na direkciji v Tr-	ameriških, Mac Kinleva, Czofgosz, je moral £
Z g u b 1 j e n o - n aj de n o. Na poti, ki Btu ? i pa gos(>6 lo poslance na Dunaju bi	plačati z življenjem svoj zločin. Včeraj ob 7. ^
Sv. Andreju, je bil najden voziček na tU(jj j>ro3ili, naj ma'ce povprašajo g sp. n i	uri in 12 minut zjutraj je bil morilec usmr-
lesa. — Voziček se nahaja sedaj na ni8tra za železnice, da li on odohruje take	cen z elektriko. Svojim sorotlnikom, ki so ga
obiskaii, je izjavil, da je sam izmislil in izvršil napad na predsednika Mac Kinleva.
MIZARSKA ZADRUGA J GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
m slov. zalop pohištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
katera se nahaja v Trsta, Via Piazza vecchia (Roaario) št. 1.
<ua desui strani cerkve st. Petra).
Konkurenca nemogoča, ker je blago ls prve roke.
32 letno Ano G., ker je poskusila odnesti od venskih glasov, pa naj ga premestijo kam. Duhovnika je odbil in je prosil svojega brata, X)C)C)CICX)CX)CIC)CX)CKKX
tam več klg. kave, in ne p<ačati coLnme Kavo so jej zaplenili ; nji» pa finančna ob last jKikliče na odgovor.
kjer bo — bolj doma !
X Zahvala. I < Cerovelj smo prejeli : Tu v Ceiovlju bila nam je stara župna cer-
naj i z posluje, da na njegovem U9mrčenjii ne bo nobenega duhovnika in da se ob njego-j vem truplu ne bo molilo. Prejšnjega večera
Z rt v a ljubezni. Delavec Avgust B., ^ev Matere Božje Vnebovzete že sedem let je šel zgodaj v posteljo inje spal vso noč ♦
stanujoči v ulici S. G.acomo, je dvoril že	za})rta in u» iz vzroka, ker se je pravica nekaj časa sem neki lepi deklici, stanujoči v tia se cerkev zruši na ljudi. Če sem
isti ulici.	hotel zadovoljiti žnpijane, moral sera ob ne-
Brata Fran in Viktor pa nista nič kaj	deljah in praznikih hoditi maševat v majhno
naklonjena tej ljubezni ter sta pred par duevi	|0 uezdravo cerkvico presvete Trojice —
pozvala Avgusta in zabičala mu, naj opu-ti	pre4.ej oddaljeno od župuega staua.
vsako najmanjše občevanje ž njiju sestro. N»», kaj taeega je lahko zahtevati, ali za nila deniča, zaljubljenega do ušes, je prehuda zahteva. In Avgust si je mislil : kaj ini moreta brata, naj velja, kar hoče, jaz deklice ne zapustim. Brata pa sta ostala trda in se nikakor nista hotela sporazumeti s tem sklejKuu zaljubljenega mladiča. Tako je prišlo do katastrofa. Sin<*či sta brata zalotila zaljubljeno dvojico in padale sj batine po zaljubljeni glavi »njeg »vi«. No, ta je postal tako pro-zajičeti. da je šel tja in ovadil stvar policiji.
1'atronat rečene žiipue cerkve imajo žup-ljani sami, morali bi torej v prvi vrsti oni sami skrbeti z:i zgradbo nove župne cerkve, ali — od kodi vzeti denar? Kajti ž upijani so siromašni in <lo grla zadclženi ! £upna cerkev sama je pa tudi ubožica, tako, da jim ne more pomagati tudi ob najbolji volji. — Na kakov način torej in s kakimi sredstvi naj bi se zazidala nova župna cerkev ? ! Tako je ugibalo in razinišljevalo občinsko glavarstvo, kakor zastopnik patrona, že skoraj sedem let in prišlo je slednjič lanskega leta do zaključka, da druge milosti ni, ako ne, da si
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 31. »potrebno svoto na račun davkoplačevalcev-
oktobra ob 10. uri pred[>oludne se ImxI»> vslti«. naredbe tuk. c. kr. ofcrajue;*a sodišča za civilne stvari vršile sledeče draži>e prein'čuin : ulica iScorzeria 4, hišna oprava ; ulica S. Nieolo 26, hišna oprava; ulica Acquedotto
župljanov izposodi pri eni ali drugi banki in sicer na amortizacijo. To se je tudi zgodilo. A z izposojenim denarjem se je komaj cerkev sezidala in pokrila; ali v notranjem bo, B »gu bodi položeno, izvzemši tri altarčke,

do 5. ure zjutraj. Ko se je oblekel v obleko, prineseno mu za priliko usmrčenja, je sel k ini/.i in jedel z dobrim tekom. Izraz na nje- ^ __ govem licu ni kazal, da bi ga kaj vznemir-;j* ■■ v Trs jala misel o bližnji smrti.	♦ ™ MoJe
Ob 7. uri so ga odpeljali v sobo, kjer se je imela vršiti just fikacja. Ko so ga posadili na električni stol, spregovoril je v naglici, med tem ko so ga povezavaii s pasovi, sledeče besede: »Umoril sem predsednika, ker sem ga smatral neprijateljem delavcev, in ker sera sklepal, da bo njegova smrt koristila delavskemu stanu. Ne obžalujem svojega čina. Zil mi je, da se svojim očetom nisem mogel govoriti.« Na to so mu posadili na glavo kovinsko kapo in na obraz Črno krinko. Kmalu so bile dovršene tudi ostale priprave in prvi električni tok so izpustili ob 7. uri iu 12 minut zjutraj, |»otem so izpustili električni tok še dvakrat, na kar so zdravniki ob 7. uri in 15 minut konstatirali smrt.
Truplo so {»okopali v živo apno, obleko mrličevo pa so sežgali. Czolgoszevemu bratu in svaku niso dovolili, da bi bila navzoča ob usmrčenju.
IabababaBABA
■VHVBVHVBVnj
lelikanska ništava pohištva in £ tupecarij. Izvenredno ugodne S U U U cene. U, K M S VILJEM DALLA TORKE J
Trstu, trg Giovanni 5. < Palaca Diana.) ♦ e pohiltvo d}n)S33ra6). ™ "

r^sf&^if^sfsfsfsfsfstst^
iMsanler Levi Minzi S
Prva in največja tovarna pohištva aV jjC	vseh vrst.	^
(9 -TRST S*- SJ
TOVARNA:
Via Tesa,
vogal
Via Limitanea
ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM--
Velik isbor tapecarij, rrcal in slik. Ir-	^TV
vrluje narocbe tndl po posebnih načrtih.	fljv
Cene brez konkurence.	^
^ ILOSTKOVili CEIIK ZASTORI II FEAl KO	^ ~ Predmeti posrav'o se na parobrod
ali železnico franko.	^
Novo tržaško loireMo podjetje
se je premestilo s pisarno in zatago pogrebnih predmetov
na Piazza delle Legna 4.
To podjetje si je pred kratkim nnbavilo nove in elegantne v«»w>ve, |»otrel»š«inef in «Meke, \ sprejelo v svojo službo novo in praktično «<*>bje t« r vsprejema pogrebe kater- g.- ko i razreda po lastni tarifi.
I'«>djetje preskrbi tudi koli konti (»odi vozov pri sp remije van mi |M>jrrel>ov na pokojtališče.
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
Naznanjamo vsem TP^ikom, častnikom poštnim. železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro. da smo ♦ »prejeli edino razprodajo novoiznaj-d* ne originalne genf-fke 14 karatne remont. ure zlatega-elektio-pla<|iie, .sestav jrlahhiitte". Te ure imajo protimag-netirne preciziski umi stroj so najtančneje regulirane in preskusen in citjumo za vnako uro kletno pi.-meno jamstva. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, ;e moderno m krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat, zlatom, tako, <ia je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki \elja 2<M kron. Kdina ura na svetu. katera ne zgubi nikoli zlatega lira >pr»-jeli snio v B mescih 11KKK) dodatnih naro<"l> iu okoli 3< M l pohvalnih pisem Cena uri za gospode ali 'iame le 1»» kron poštnina in col-nina prosta Vsaki tiri je brezplačno pridejam noi-ajiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po it. — :>. — in S. — K. Ako ura ne ugaja, se sprejme n>zaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu
Narorbe je pošiljati na Razpoiiljanje nr , Chronos Baael (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 2.» stot., na dopisnice 10 stot.
Jaz fina Csillag


odvajajoči čaj
X	Od
y Frana W ilhelm
X lekarnarja c. kr. dvornega zalagatelja
NEUNKIRC3EN (Sooilije avstrijsko.)
So dobiva v vseh lekarnah v zavitku ]>o '2 K. avst. velj.
Namizna jabolka
najfinejše vrste klg poštni zavitek fra n ko gM lJiO. Večje ninožjne veli k<» eeneje. Pristen ribniški fižol, novo le!><» blago, ima \eejo množino za
kidati Vekos!av Sesek. Sodražica pri Ribnici.
Domače priznanje
Velesiavna tvrdka Žnid»-ršie tV Valenčič
II. Bistrica.
Jaz polpi.-ani vdo ival sem testenine iz raznih tovarn St-le pred nedavnim čas« m jel sem si nabavljati prrizvode zašlužue Vaše tvrdke Sprevidel sem. da so Vaše testenine najl>oljš^, kar jih dosedaj poznam, a tudi občinstvo se jih poslužuje z največjim zadovolj-tvom.
Tem potom dolžan sem izrekati slavni Vaši tvruki najiskrenejšo zahvalo za mi poslano blago; ob enem jih j a vsakemu, najtoplejše priporoč m.
Poživljam tudi vse naše rodoljube trgovce :
Podpirajte nafto ,Prvc slovensko tovarno testenin !"
1JIBUANA, 3. m al. srpana 1901.
Andrej Kranjec
trgovec.
Gospa . I ti 11 ('mila(J !
Prosim, da takoj pošljite šest lončkov Vašega preskušenega mazila za laSčo las na naslov: Gospa grofica Cavriani-Auersperg
<»ra«l Gleichenberg pri Gradcu.
JlUhf. tJOSpa. A H" ( HtlUlIf!
Izvolite mi kretoin pošte poslati s povzetjem zopet 2 h nčka Vašega izvrstnega mazila za ra~-čo las.	Spoštovanjem
Emilija pl Baumgarten.
Stever
(ros j tO Ana Csillag !
Prosim Vas. da mi kretoni pošte pošl ete en lonček Vaše izvrstne pomade.
Lutiv. vit. p! Ljebig.
Liberee.
i lin tj. gos/m Alt" ('šiling!
Vaše znamenite pomade prosi še en lonček
Crof Srečko Conrey,
Dunaj.
J lin tj. Am* ( siliti tj !
Prosim Vam. da mi kretom pošte pošljete Vaše izvrstne la-ne pomade dva lončka.
L. Schweng pl. Reindorf. c. kr. stotnika soproga v Pragi.
Gttspa Auri Csillag!
I) h ho j.
Od Vas poslana mi Csillagova pomada j«* izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem. da siravuo sem jo malo časa rabila. Kadi izvrstnega delovanja jo bom toplo priporočala vsem prijateljem in znancem.
Adela Sandrock.
gledališka igralka
l 'a še Magorodje !
Vljudno prosim, da bi mi s poštnim povzetjem doposlala en lonček lasnega mazila.
Gvido grof Starhemberg.
K.iiposd.
Blati, gospa Ana Csillag!
Blagovolite mi Vašega presku-šenega mazila poslati še 1 lonček.
Jaka Glrardi pl. Ebenstein.
Trient.
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorelev-lasmi do-bila sem jih vsled 14-me-serne uporal»c svoje sanio-iznajdene pomade. To so najslovitiše avtoritete pri znale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, povspešuje rast istih, poživlja lasnik pnvspešujc pri gospodih polno inočno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kak r tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osi vije njem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 grold. 2 gld., 3 gld.. 5 gld.
Pošiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje aii pa s poštnim povaetjem povsem svetu in tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naroČila
yina Czillag
DUNAJ 1., Seilergasse 5.
Blag. gospa Ana Csillag!
Prosim Vas, da mi pošljete en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi.
Grofica Vilma Metternich.
Grad Rubein p. Merauu. Tirolsko,
Mag. gospa Ana Csillag!
Pošljite mi po povzetju 1 lonček Csillagovega mazila za raščo las kojega sem že imela.
Spoštovanjem Kneg. Hohenlohe roj. kneg. Solm.
Illag. gospa Ana Csillag!
Prosim Vam. da mi Vaše slavno znane lasne pomade pošljete še en lonček.
Mejnigrof A. Pallavicini,
Abanj Szemcre.
Gospa Ana Csillag!
Za še enkratno pošiljatev enega loneka Vašega izvrstnega mazila za lasi prosi
Kneginja Karlota Cothen (Anhalt).
1'agj Blag. gospa Ana Csillag!
Prosim Vas, da mi po poštnem povzetju pošljete še en lonček mazila za lasi.
Spoštovanjem
Baronica Baselli. Enns. NVestbahn.
Mag. gospa Csillag!
Slišal sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu, vsled česar Vas uljudno, da mi kretom pošte pošljete dva lončka.
Vas lepo pozdravlja
Antonija Welonter, Gorica.
Bekonv-Sz. Laszld.
Gospa Ana Csillag!
Pošljite n»i po poštnem povzetju dva lončka Vašega presku-šenega mazila za lasi.
Grof Em. Esterhazy star.
I ase 1 Sin gor odje !
Pošljite ni i po poštnem povzetju en lonček Vašega preskuše-nega mazila za lasi.
Grofica pl. Wurmbrandt.
Birkfeld.
PO VSOD
tuili na najmanjše krajih se iščejo zmožne in pridne osebe katere bi prevzele neko zastopstvo ter si lahko vsak dan zaslužile
jV 5—20 kron
% Ponudbe z natančnim opisom sedaj nega posla poslati je pod ..VKKDIHNST" na H. Schalek na Dunaju. I. NVodzeile 11.

Josip Bizjak
JSlat/orotlna gos/ta .ina Csillag!
Dunaj !
Na ukaz Njtne ekselence gospe pl. Szogveni-Marich prosim, da mi pošljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za 3 gld.
Sprejmite ob jednem zahvalo. Gospa grotinja s<* je o vspehu mazila izrazila jako pohvalno. Z odličnim spoštovanjem
Frida Giesa.
komorna gospa Njene ekselence
Magorodna gospa Ana Csillag!
Dunaj.
Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati za ekselenco gospo grotico Kielmansegg, namestnico na Dunaju, Gosp. idice <>, 3 lončke pomade po li gld. za ohranjenje lasij, katera je izkazala dobre vspehe.
Spoštovanjem
Irma Pletzl,
komorna gospa Njen. ekselence.
jAAAAAAA^SAAAAA
\	ANTO
N FURLAN
== TRGOVEC KOLONI JAL, JESTVIN IN ĐELIKATES ^nzz:
Trst, trg S. Fraucesco st. 2.
Fi poro<i!m t-e in cd> jedn« m nazcanj:;m slav. obrinstvu, da «(m svojo trgovino razširil in založil z najboljšim blagem rale stiole, tako da ni je mogoče p' si reč i vsestranski tolikor glede kakovosti kolikor »«ne. 1'rijoirtim slav. olčirstvu za nastopajočo zimsko sezoro velik izbor pristnega ruskega in kitajskega čaja klg. od gld. :]—!<»; ri m za čaj liter od gld. 1.20 do :{. Kum iz Jamajke in iz Angležkega od tvrdke ,bimes Waters & C'o. iz Londona v steklenicah razne velikosti in cene. Velik izbor likerjev tu in inozemskih tovarn, r«zolij. rožni kimelj. Maraškin, ( uraeao. Crcmc d Anissette, K«i«ib l oeeola. Alt'»ter itd. Piavi francozki in demači konjak raznih kakovosti in cen Pravi d« mači vipavski tropiiiovee lastnega izdelka po gld. 1.20 liter ter razna domača in inozemska vina kakor iis mizi:o vino, isiiski relosk v steklenicah po 1\ in 'L li,rH po novč, dalmat. ni.mizno vino liter po nvč., Opolo po 34 nvč. Istrski refošk v steklenicah T/j« P° I.Ki. vipavski in istrski iriiskatelcr v steklenicah : Jr po SO nvč. Veliki izbor maršale svetovno-znanih im< k Florio A t'o.. Curatolo Spand A Co., \\ oodhause & Co. po najnižjih cenah Astl s|:im anti in šs mpunjec. Veliki izbor čok« ade in 1 aliao tovain Suchard v Švici in Marsner v Piagi, Kt.fieile, Lejet, Velim itd. Pravi angležki in domači biškoli. Raznovrstne tcstiiiue, kakor Zn deršič A: Valeniič v 11. Bistr:ei. neape jske in tižaške. Kavina primes, užigalice in voščilo iltih^) diužbe sv. Ciiila in Mttc«'a. V?e jeoihe rer'i. koje rabi vsaka družina. Za bližajoče se pra-7nike pri|Or<čam slav. občinstvu btneške lave ]'o gld. lili klg.. tržaške po gld. 1.20 klg. Kar je neol luc.no potiel no pri vsiikej obitelji je naravno s\eže surovo maslo, katero vdobivam vsak teden iz Vipave, cera k!g. jo 1 gld., kiiltano maslo I. vrste klg. po gld. 1.12, navadno II. klg. po 90 nvč. l>a ustreženi in olajšam uglednim di užina m in odjenialctm sploh, pošljem vkupljepo blago na vse kraje mesta učno in brezplačno na d« m. Blago, katero ne ugaja ali se je po pomoti vkupilo, vza-mtm o i age volje po isti ceni na z ji j. Spreitnum tudi poštne posiljatve na deželo. Ceniki na razpolago.
Udani
Anton Furlan.
To/or. Kdor pri meni vknpi blaga za najmanj 1 gld., mu dovolim 2% odbitek; s tem bode ustreženo vsem onim cenjenim družinam, koji f-e poslužujejo takozvanih „Cooptrativ" ; mesečni odje- ^
malci vdobe ob mesecu omenjeni odbitek.	V
!
_	_________1J	Podpisani amatra si t dolžnost javiti, da M
J&KOD KOSmerll i ▼INA iz VISA, KASTELOV pri SPUTU, ISTRE
1	■	Jo BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi
salo«, asslizovana in stavljena pod stalno kontrol«
.	. ..._____■:____aH n Ir m
Zadnji živinski semenj v Cerknem na Goriškem bo v tekočem letu v ponedeljek, dne 4. novembra 1901.
Županstvo t CerkDfifli, 28. oktobra 1901.
A. Kosmač,
župan.
-■TRSTa-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
«r TEGOTIJA -mm
jestvin in kolonijalneira blu?a. delikates in konserv.
Izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi fitijalko v ulici Bastione štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. u. občinstvu in sem najudanejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje.
urarski mojster v Trstu, ulica Stadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno-delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si bo prizadejal zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča.
Nova čevljarnica j^S^S
ulica Giulia št. 3. \ elika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske iu otroke, lilago-kskor: podplati, usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri iu najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože v vseh barvah.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina: refošk črn po "28 novč., bela rebula iz Iird po 28-novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že ▼ naprej zahvaljuje.
Vshk zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena( vdobi K K) gld. nagrade.
Trgovina z izgotovljenimi oblekami.
Qolovim Ponte fle,lsl Fat,l)ra	vogal ul.
Ocllcil I lil. Torrente. Podružnica nAUa citti di
Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuvve S (Bainerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke, v'elik izbor oblek za moške od gl. 6.50 <lo 24, za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru o«l gld. 3. do 8. zimske močne in podšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — 14, ravno take podšite s kožuliovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, finejše od gld. 5 — Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.:>0 — 10. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu.
(,'rtaue močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na ineter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove.se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke.
Jakob Jel len
v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskili mlinov.
Pekarna in sladčicarna
(K a 1 i s tv diplom o-
Operater kurjih očes,
van specijalist Giordani, ima svoj ambulatorij Via Stadion 3. I. ki je odprt od g' predp. do t». pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikukoršnih bolečin. Cena za operacijo v ambulatorij u 1 krona, na domu 2 kroui.
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala i u rizika z razpečuvanjem zakonito d*.»uijeuih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludvvig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshsgasse, 3.
Julij Redersen
i
izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnib« aparatov.
Trat. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst-
(Nasproti „Isola Cliiozza.") i Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in nojre, berglje, erna— uični pasovi, elastični pasovi in nogovice, suspenzori, elektroLerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Zaloga
predmetov za kirurgičoa zdravljenja, angležki predmeti o^l gumija in nepremočljivili snovij.
»UUfl, M«lltUIBII«	------- --------
zaveti* za kemično analizovanje, ovlaičenega od c. kr.
avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod« to boteljke kontrolna in garancijska znamka st. 137.
To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje min^ ■terstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki suvlja t r«sno nevarnost ljudstvo.
Kedor si torej vkupi vino ▼ moji zalogi, j« gotov, da »e v njem ne nahaja drugih snovij, nog* <ia je »ino čisto in naravno, da se sma z mirno vestje OFjati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijud cavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, ■ so čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo mora|t teieli najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....litar po 32 nov^
Vino iz Kaitelov pri Splitu „ 34 w Fino vino iz Viaa. . . „ 34 „
Vino Opollo..... • 38 w
Balo vino iz Viaa ... „ 40 . Zahtevajte vaelej jamstveno znamke.
Josip Tami
ottca Legna ai. 6 (Dvoril^
Čokolado in kakao
iz tovarne
Jos. Knfferle & Co. na Dunaja
priporoča