gioielli - dragulji 4l?malalan VRŠR DRRGUURRNA z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine uuuiju.malalan.com ZSŠDI na Opčinah predstavilo tri publikacije s športno tematiko Prosvetno društvo Štandrež se je predstavilo Novogoričanom Primorski SOBOTA, 24. NOVEMBRA 2007 Št. 278 (19.061) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Neizprosna resnica statističnih podatkov Breda Pahor Milijon. Točneje milijon sto-petdeset tisoč. Po podatkih notranjega ministrstva je v zadnjih dvanajstih mesecih toliko žensk, starih od 16 do 70 let, bilo žrtev fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja. V prvih šestih mesecih letos, dokazujejo zapisniki policije, je bilo ubitih 62 žensk, 141 so jih poskusili umoriti, 10.383 pa jih je utrpelo fizične poškodbe, primerov spolnega nasilja je bilo v prvih letošnjem polletju 1.805. Po podatkih policije je porast raznih oblik nasilja nad ženskami glede na isto obdobje lani 16 odstoten, pri ministrstvu za enake možnosti pa so prepričane, da je višji in da je dosegel 22 odstotkov. Neizprosnost podatkov dokazuje, da ne moremo govoriti o obrobnem pojavu, temveč o množičnem. Če fizične napade na žensko v večini primerov zakrivi neznanec, pa je ena najnizkotnejših oblik nasilja nad ženskami, spolno nadlegovanje in nasilje, v domeni ženskam najbližjih moških. Glede drame, ki se navadno odigrava v domačem okolju, se dolgo ni hotelo in smelo govoriti, češ da gre za zasebne zadeve, za intimne odnose med partnerji. Tančico hipokrizije, v katero so ovijali »svetost družine«, so grobo raztrgali statistični podatki, ki zagotavljajo, da so povzročitelji spolnega nasilja nad žensko v 69,7 odstotka primerov njeni partnerji, v 17,4 ods. so znanci, samo 6,2 ods. storilcev je tujih moških, ženskam nepoznanih . Če navedemo še nekaj podatkov urada Istat za leto 2006 in notranjega ministrstva za obdobje 2006-2007, zasledimo, da kar 93 ods. žensk, ki so bile žrtve spolnega nasilja s strani svojega partnerja, in 96 ods. žensk, ki so jih posilili neznanci, dejanja ne prijavi. Iz istih virov zvemo, daje največ žensk, ki so žrtve spolnega nasilja, visoko izobraženih (36,2 ods.), najmanj (12,3 ods.) jih ima samo osnovnošolsko izobrazbo. In še: šest milijonov 743 tisoč žensk, kar v odstotkih znese 31, starih med 16 in 70 let, je skupni seštevek žrtev fizičnega in spolnega nasilja, v splošnem pa je bilo spolno zlorabljenih pet milijonov žensk oz. 23 odstotkov ženske populacije. Podatki, ponavljam nanašajo se na Italijo zadnjih let in prihajajo iz uradnih, državnih virov, so dovolj krvavi in jasni obenem, da bi bilo treba z besedami še kaj dokazovati. Pa vendar... Potreben je bil javni protest, ki se bo v Rimu odigral danes, potreben jebil dan, izbran je bil 25. november, da se opozori na grozljiv pojav, ki ga ženske-žrtve velikokrat globoko zakopljejo v svojo bolečino in strah, storilci pa se pogosto ne obremenjujejo z občutki krivde ali vsaj odgovornosti, češ kaj je to takega. Zato bodi letošnji 25. november dan informacije in ozave-ščanja z željo, da tega dne ne bi več potrebovali. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) trst - Z glasovi leve sredine in Lige Deželni svet sprejel zakon za Furlane Snaidero se je tudi uradno odpovedal kandidaturi slovenci v italiji - Včeraj je umrl v 55. letu starosti Deželni svetnik Mirko Špacapan prerano končal svojo življenjsko pot Na pult ob izpraznenjem sedežu deželnega svetnika Mirka Špacapana so njegovi kolegi včeraj ganjeno položili šop cvetja kroma TRST - Včeraj je v videmski bolnišnici umrl Mirko Špacapan. Že dalj časa je bolehal za neozdravljivo boleznijo. Predsednik deželnega sveta Ales-sandro Tesini je takoj ob prejemu žalostne novice prekinil sejo in se spo- mnil prezgodaj preminulega kolege. Žalovanju so se pridružili predsednik Dežele Riccardo Illy in predstavniki vseh strank. Sicer pa je pokojnik v 54 letih življenja opravil veliko delo na različnih področjih. Po poklicu je bil pediater, uspešno pa se je udejstvoval tudi na kulturnem in športnem področju. Med Slovenci v Italiji pušča veliko vrzel. Novica o njegovi smrti je bridko odjeknila tudi v Sloveniji. Na 3. in 14. strani TRST - De žel ni par la ment je sprejel zakon za zaščito furlanščine in Furlanov. Zanj so glasovali zastopniki Demokratske zaveze in Severne lige, proti pa so bili svetniki desne sredine. Odbornik Roberto Antonaz je zakon označil za veliko državljansko pridobitev. Videmski podjetnik Edi Snaidero je medtem včeraj po napovedih dokončno odklonil kandidaturo za predsednika Furlanije-Julijske krajine. Kandidaturo mu je ponudila desna sredina. V izvršni odbor Demokratske stranke FJK sta bila imenovana Majda Bratina in Štefan Čok. Na 5. strani Janša prihodnji teden na obisku v Rimu Na 5. strani Prosek: predhodni načrt za parkirišče Na 8. strani Goriška pokrajina bo z mikrokrediti spodbujala podjetništvo mladih Na 15. strani Skozi koprsko pristanišče bodo šli iranski kontejnerji Na 4. strani trst-gorica - Nagrada Bratina in Šelhaus Bil je zraven Film o legendarnem fotoreporterju in njegova »bitka za Trst« TRST-GORICA - Letošnja izvedba nagrade Darko Bratina, ki jo prireja Kinoatelje, se je delila med Gorico in Trstom. Med goriškim večerom so razglasili letošnjo dobitnico, bolgarsko režiserko Adelo Peeva, ki jo odlikuje »žlahtna in osvobajajoča ironija«. Včerajšnji tržaški večer pa je bil poklon legendarnemu fotoreporterju Ediju Šelhausu. Odprli so razstavo njegovih »fotozgodb« in vrteli film z naslovom Edi Šelhaus, bil sem zraven, ki ga je posnel 32-letni Tržačan Jurij Gruden. Šelhausova »bitka za Trst« pa je bila tema okrogle mize. Na 7. in 16. strani 2 Sobota, 24. novembra 2007 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Najverjetneje obdobje relativnega miru do poletja Boštjan Lajovic / Vlada Janeza Janše je na glasovanju o zaupnici minuli ponedeljek dobila 51 glasov. Zanjo so glasovali prav vsi poslanci strank vladne koalicije, zraven pa še oba predstavnika manjšin, italijanske in madžarske. Vlada je dobila natanko enako število glasov, kot na glasovanju pred tremi leti, ob nastopu mandata. Na videz so torej stvari takšne, kot so bile pred razburljivimi dogodki prejšnjih dni, in nepoučeni bi hitro lahko zastavili vprašanje, zakaj je bilo potem sploh vsega tega treba? Kaj je premier dosegel z napovedjo možnosti odstopa in zahtevo za zaupnico? Prvi odgovor, ki se ponuja, je vsekakor utrditev vrst v vladni koaliciji. Ta je v celoti uspela. Poslanci, ki pri sebi ali celo javno kritično razmišljajo o vladnih odločitvah, so disciplinirano pritisnili na tipko za in tako se bo dogajalo ves čas predsedovanja. Nekateri mediji so po glasovanju prinesli informacije, da naj bi odstavljeni minister Janez Drobnič sklenil zapustiti stranko Nova Slovenija in prestopiti v Slovensko ljudsko stranko. Drobnič je te namige odločno zavrnil, prav tako so potihnila razmišljanja o ustanovitvi nove krščanske stranke. Edina neznanka ta hip je ravnanje Lojzeta Peterleta, vendar kakšnih večjih turbulenc v Novi Sloveniji ni pričakovati. Podobno velja za Desus. Stranka si je že kupila vozovnico v morebitno levosre-dinsko vlado, kar najbolj zgovorno dokazujejo posnetki zmagoslavja novega predsednika Danila Turka. V ozadju so nasmejani obrazi Boruta Pahorja, Gregorja Golobiča in Karla Erjavca. Obrambni minister je ta teden kot prvi član Janševe vlade tudi že uradno sprejel novega predsednika, čeprav ta še ni formalno prevzel predsedniških pooblastil. Desus se mora po teh izletih v levo zdaj izkazati kot verodostojen partner aktualne vlade, zato z njihove strani ni pričakovati kakšnih zaostritev. Tudi v Slovenski ljudski stranki zdaj potrebujejo predvsem čas in mir, da preuredijo ustroj stranke pod novim predsednikom. Bojan Šrot je ob izvolitvi razkril ambiciozne načrte, da bi stranka leta 2012 prevzela vladno krmilo. Za uresničitev tega načrta so zelo pomembne prve poteze, ki morajo biti umirjene in dolgoročne. Konflikt s predsednikom vlade bi jim ta trenutek prinesel negativne točke in jemal dragoceni čas za priprave na parlamentarne volitve 2008. Premier je v dobršni meri nevtraliziral tudi nalet največje opozicijske stranke, Pa-horjevih socialnih demokratov, ki so se po osupljivi zmagi njihovega predsedniškega kandidata Danila Turka že kazali kot samoumevna alternativa sedanji vladi. Borut Pahorje Janšo večkrat neuspešno prosil za pogovor, predlagal je tudi sestanek partnerjev, ki so podpisali sporazum o nenapadanju v času predsedovanja EU. Premier je vse predloge gladko preslišal, njegov tiskovni predstavnik pa je izjavil, daje omenjeni sporazum le črka na papirju. Ob vsem tem pa sta drugi opozicijski stranki z levice, LDS in Zares v četrtek vložili interpelacijo zoper ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja. Pahor se je tako znašel v vmesnem pro- storu: Janša mu je odrekel vlogo konstruktivne opozicije, drugi dve stranki pa ga s stopnjevanjem silita, da se čim prej opredeli. Pahor je največ glasov doslej nabiral ravno z vzdrževanjem sredinske drže, ko se je lahko pogovarjal na levo in na desno, zdaj pa ga napadata obe strani, vladna in opozicijska. S tega stališča je odločitev Zares in LDS, da vložita interpelacijo zoper ministra Mateja sicer razumljiva, če se želita profilirati kot resna alternativa Pahorjevim socialnim demokratom. Zelo verjetno pa je tudi, da jima interpelacija ne bo prinesla novih odstotkov javne podpore, saj so ljudje v minulih tednih imeli politike več kot dovolj, zato jih nova zaostrovanja ne zanimajo. Zelo zgovorna v tej zvezi je izjava obrambnega ministra Erjavca, češ, da je vložitev interpelacije pobalinska poteza. Politično gledano je tako pred Slovenijo najverjetneje obdobje relativnega miru, če odštejemo omenjeno interpelacijo, ki gotovo ne bo dobila dovoljšnje podpore. Prvo polovico leta 2008 bodo v Slovenijo prihajali pomembni evropski državniki, vrstila se bodo vrhunska srečanja, menda celo prihod ameriškega predsednika Georga Busha. Tudi pisanje novinarjev bo ob oblici pomembnih dogodkov manj kritično, svoje bo ponekod naredila tudi avtocenzura. Po prvem juliju, ko krmilo EU prevzame Francija, pa se bo začelo: volitve bodo razpisane kolikor je mogoče zgodaj, torej že v septembru. Časa torej sploh ni veliko. Boštjan Lajovic PISMA UREDNIŠTVU KZ piše županu občine Devin - Nabrežina V Primorskem dnevniku z dne 22. novembra t. l., smo z velikim presenečenjem zasledili vašo izjavo, da je »KZ premalo storila v bran kmečkih interesov« v vaši občini. Smatramo, da se vaša izjava nanaša na zadnja dogajanja okrog kmetijske variante, v katero je Deželna uprava vnesla nesprejemljive omejitve kmetom pri uporabi kmetijskih zemljišč. Kot vam je nedvomno znano, je naša organizacija pazljivo sledila od vsega začetka poteku sprejemanja omenjene variante, da bi zaščitila interese kmetijstva, kar je njena prvenstvena naloga. Z ostalimi kmečkimi organizacijami je že v samem začetku sprejetja novega regulacijskega načrta organizirala protestno manifestacijo proti določbam za kmetijska območja, ker so bile nesprejemljive. Od takrat do danes se je naša zveza dosledno in neprekinjeno zavzemala in trudila za izdelavo in sprejetje variante, ki bi vnesla potrebne spremembe. To smo s skupnimi napori tudi dosegli, kar ste tudi večkrat sam poudaril. Žal je te spremembe v končni fazi v dobri meri izničil odlok deželnega odbora, s tem, da je vnesel normativ na osnovi evropske direktive Natura 2000, ki onemogoča gospodarno uporabo kmetijskih zemljišč kmetom in polkmetom na območjih Štivana, Medje vasi in Cerovelj. V zvezi s to odločbo deželne uprave je KZ v sodelovanju z Zvezo neposrednih obdelovalcev priredila javno srečanje v Medji vasi, na katero je bila povabljena tudi vaša uprava, da bi se v sodelovanju s prizadetim prebivalstvom izoblikoval način nastopanja. Na omenjenem srečanju je bil s strani prisotnih soglasno sprejet sklep, ki nalaga občinski upravi dolžnost, da kot prvi predstavnik devinsko nabrežinske skupnosti sprejme vse ukrepe za takojšnjo odpravo nezakonitih in nesprejemljivih omejitev, ki jih je deželni odbor vnesel v varianto št. 22 k splošnemu reg. načrtu za kmetijska območja E3 in E5 v conah skupnega interesa ( SIC) izliva Timave in območja Grmade in jih raztegnil še za ( nadaljnih) 300 metrov od njihovih meja. Na to zahtevo ste odgovorili, da se kot uprava ne nameravate poslužiti sodnega postopka na Deželnem upravnem sodišču in da ste raje izbrali pot politične konfrontacije z deželno upravo za odpravo nesprejemljivih omejitev, ki so bile vnesene v kmetijsko varianto. Naša zveza pa s tako odločitvijo ne soglaša, kot je to potrdil tudi njen izvršni odbor, na svoji zadnji seji, ker je prepričana, da je treba hude omejitve odpraviti takoj in brez odlašanja, do katerega bi prišlo v primeru sprejemanja nove variante, ki zahteva veliko časa. V nasprotnem primeru bodo kmetje in ostali interesenti na območju Šti-vana, Medje vasi in Cerovelj utrpeli nadaljnjo hudo gospodarsko škodo. Pri tem nas čudi dejstvo, zakaj občinska uprava, ki v sesljanskem zalivu brani velike gradbene špekulacije tujih finančnih modotcev in to tudi po pravni poti, nima zadostne občutljivosti in zavzetosti za življenjske koristi svojih občanov. Zato, spoštovani gospod župan, boste dovolili, da vaš očitek na naš račun, če ste ga zares izrekli, kot piše v Primorskem dnevniku, smatramo za popolnoma neutemeljenega in ga zato najodločneje odklanjamo. Naša zveza je pripravljena na vsako politično soočanje za reševanje problemov, ki ima za cilj zaščito zakonitih interesov kmetijstva in celotne naše skupnosti. Kadar pa, kot ocenjujemo, da se dogaja v tem momentu, politika odpove in ni videti drugačnih rešitev, kot tistih, ki smo jih bili prisiljeni sprejeti letos spomladi ob vključitvi celotnega Krasa ( več kot 12.000 Ha) v zavarovana območja Natura 2000, in sicer, da se poslužimo pravne poti, potem smo odločno prepričani, da moramo tudi v tem primeru izbrati isto pot, za zaščito stanovskih in narodnih koristi naše skupnosti. Presodite sami, gospod župan, če je to, kar smo storili, premalo. Ultra posse nemo tenetur, pravi latinski pregovor, ali po domače povedano, nihče ne dela čudežev. Pri tem nismo izjema. Mirne vesti, pa si upamo trditi, da smo naredili vse, kar je bilo v danih razmerah in okoliščinah možno. Prepričani pa smo, da bi širša akcija in enoten nastop vseh zainteresiranih dejavnikov dali boljše rezultate. S spoštovanjem, Tajnik Edi Bukavec Ret: Kaj sem rekel na seji občinskega sveta Zaradi dobrih odnosov, ki jih devin-sko-nabrežinska uprava in jaz osebno gojiva z obema združenjema, katerima je to pismo namenjeno, ter ki so privedli do zgodovinskih rezultatov za naše ozemlje, bi rad posegel in podal razlago za besede, ki so bi- MU le izrečene na seji občinskega sveta in na katere se verjetno sklicuje podnaslov članka, ki sploh ne odraža vsebine mojih izjav. V odgovor na svetniško vprašanje, ki ga prilagam k pričujočemu dopisu, sem izrazil svoje mnenje glede bodočih dejanj občine, ki morajo biti političnega značaja, in napovedal sem, da ne nameravam vložiti pritožbe na DUS, in to tudi iz finančnih razlogov in predvsem zaradi izkušenj iz preteklosti. Dodal sem, da se morajo po mojem mnenju, ki temelji na osebnih izkušnjah, za to potezo odločiti sindikalna in stanovska združenja. Ponovil sem nato stališče županov naše pokrajine, ki je bilo potrjeno na srečanju v Miljah 20. t.m., ko smo soglasno zahtevali srečanje z odbornikom Co-solinijem in soočanje glede načrtovanja na kmetijskem področju, posebno pa glede težav v zvezi z regulacijskimi načrti in z deželnimi pravilniki, ki urejujejo KIS (kraje v interesu Skupnosti - it. SIC) in POO (posebna ohranitvena območja - it. ZPS), brez katerih sestava izvedljivega kmetij -skega razvojnega načrta sploh ni mogoča. Ponovil sem, kar sem v imenu vseh županov izjavil na srečanju s tremi deželnimi odborniki, ki so predlagali nova določila in nove posege na tem gospodarskem področju: opozoril sem na to, da morajo biti pravila jasna. Na istem srečanju pa niti Coldiretti in niti Kmečka zveza nista posegli glede te problematike, ki sodi, menim, na področje, za katero sta pristojni obe združenji. Zaradi tega menim, da je ocena, ki mi je bila pripisana v članku, češ da sta združenji »premalo storili v bran kmečkih interesov«, preprosto neutemeljena. Nikoli si nisem dovolil kritizirati in na splošno razpravljati o dejavnosti stanovskih združenj, in niti v bodočnosti si ne bom tega dovolil. Zaupam, da se bo naše sodelovanje nadaljevalo tudi v tem trenutku, ki je prelomen tako za kmečke pridelovalce kot tudi za bodočnost našega Krasa. Z odličnimi pozdravi. Župan Giorgio Ret SKLAD MITJA CUK SVETUJE Občutki krivde Vse matere si želijo, da bi bilo njihovim otrokom vedno udobno, da bi bili popolnoma varni in čimbolj srečni. Pri tem ni važno, kolikšnim žrtvam bodo morale iti naproti. Kadar njena idealna predstava začne odstopati, se v materi velikokrat rodi občutek krivde. Nekateri izvedenci menijo, da nam občutek krivde vcasih omogoča biti v stiku s svojim čustvovanjem. Če se torej počutimo krive, je to morebiti zaradi dejavnosti, na katero moramo biti bolj pozorni in jo bolj upoštevati. Občutek krivde deluje včasih kot alarmni zvonček. Če pa preraste to svojo funkcijo, je bolje, da ga utišamo. Včasih ga odpravimo tako, da spremenimo nekatere svoje prioritete in se lotimo tistega, s čimer že dolgo odlašamo in nam vzbuja slabo vest. O svojih odločitvah moramo seveda dobro razmisliti: bo to res pomagalo utišati občutek krivde? Mati občuti krivdo takrat, ko ne more, kljub temu, da si to želi, dati nekaj več od sebe. Kadar je npr. v službi in ne more biti s svojim otrokom vedno in povsod ob pomembnejših priložnostih. Takrat doživlja neko notranjo stisko, zaradi katere občuti močno osebno razočaranje. Hkrati se začne ukvarjati predvsem s tem svojim osebnim problemom. Krivda jo popolnoma prevzame in če ni dovolj pozorna in ne razmišlja dovolj pozitivno, se kaj kmalu lahko zgodi, da zabrede v nekakšen začarani krog, katerega se ne more otresti brez tuje pomoči. Njena nemoč se izraža v nekakšnem obžalovanju, da ne more vsega storiti tako, kakor bi bilo po njenih predstavah idealno. Iz začaranega kroga si lahko pomaga tudi sama. Saj obstajajo nekatera pozitivna čustva in pozitivno mišljenje, ki lahko materi pomagajo iz (prej ali slej) nevzdržnega stanja. Pozitivno je na primer razmišljanje o tem, da ni sama, da sta navadno (razen v posebnih primerih) starša dva. Tako imenovane razširjene družine jih imajo celo več, kdor pa živi v bližini in dobrih odnosih s starimi starši, lahko računa še na dodatne zanesljive pomočnike. Toliko o tem, če govorimo o občutku krivde zaradi tega, ker se materi zdi, da ne preživi dovolj časa ali da ne preživi kvalitetno časa s svojimi otroki. Kot že omenjeno, je pri tem pomembno spreminjanje prioritet. Mati se mora odločiti, kateri so njeni najbolj pomembni cilji. Za tem lahko ugotovi, katere so ovire, da bi jih dosegla. Recimo služba ali sami otroci, ki jih je težko vzgajati, ki so nemirni, z umanjkljajem, posvojeni, z odstopajočim obnašanjem itd. Taki otroci potrebujejo zase veliko več časa. V tem primeru naj se mati ne obotavlja, pač pa naj čimprej poišče zunanjo pomoč. To lahko da oče, partner, varuška, vzgojna ustanova in podobno. S tem, da bo pristala na zunanjo pomoč, jo poiskala in ne bila več edina odgovorna za vzgojno delovanje, bo mati laže dosegala vse cilje, do katerih želi priti - tudi tiste, vezane na izbrano službo, delo ali drugačno delovanje. Jasno naj ima pred sabo tudi bistvo vloge staršev. Vloga matere in očeta ima svoje omejitve, svoje izbire in svoje skrajnosti. Različno mišljenje o času, ki naj ga starša posvetita otrokom, dilema, s kolikim denarjem naj razpolaga otrok, kako naj bo obdarovan ob raznih priložnostih, do kdaj naj mu dovolita, da je zvečer zdoma in podobno, lahko včasih vzbuja v nas starših občutek nelagodja zaradi naše lastne negotovosti. Če pa globoko zadihamo, razmislimo in se odločimo, kako se bomo ravnali, potem je naenkrat vse lažje. Občutek nelagodja, krivde in negotovosti nas namreč ne sme prevzeti; to pa lahko preprečimo, če se naučimo svoja čustva nadzorovati. Kajti dileme, ki smo jih našteli, so le nekatere od tistih, ki jih kot starši doživljamo. Dileme so torej pri vzgoji nekaj povsem normalnega in sploh ni treba, da bi se zaradi njih počutili krive ali da bi se morali zaradi svojega takega ali drugačnega ravnanja opravičevati, saj gre za stvari, ki so tesno povezane in so pravzaprav del zadolžitve in naloge staršev. Če smo namreč v dani situaciji o vsem dobro razmislili, kmalu ugotovimo, da je tudi v korist naših otrok, če upoštevamo nekatere izbrane prioritete in ne prekoračimo določenih mej. Veliko lahko staršem pomaga in koristi, če lahko razpravljajo o zadevi, ki jih teži in vzbuja občutek krivde z drugimi, posebej z osebami, ki jim zaupajo. Ne pozabimo pa, da se tudi iz lastnih napak lahko veliko naučimo. Le spoznati jih moramo in o njih razmisliti. Tudi v odnosu do otrok moramo biti zelo pošteni - zlasti takrat, ko smo sami nekaj naredili napak. Z nekoliko dobre volje ni nič posebnega »izdah-niti« svoje opravičilo in obrazložiti vzroke, ki so nas privedli do nekega napačnega posega. Nekateri izvedenci pravijo, da je zelo dobra in enostavna začetna metoda odpravljanja občutka krivde že ta, da namesto »čutiti se krivega« uporabljamo izraz »obžalovati«. Če nekaj obžaluješ, pravijo, to ne zahteva poravnave. Pomeni le, da si hotel nekaj storiti na najboljši način in sedaj obžaluješ, da ti to ni popolnoma uspelo, vendar pa zaradi tega ne boš dopustil, da bo odslej otrokova reakcija uravnavala tvoje početje. Zdi se, da je prav v tem srž celotne drže razsodnih staršev, ki jim je - bolj kot misel nase in na svoje občutke krivde - pri srcu blagor otroka. Kajti, če bodo starši preveč mislili le nase, se sramovali tistega, kar niso storili ali niso storili popolnoma prav, bodo le iskali način, kako bi se pred drugim (otrokom) oprali, tudi tako, da bodo do njega bolj popustljivi. To mu bo dolgoročno škodilo, čeprav bo trenutno starša naredilo bolj priljubljenega in ga bo opralo krivde. Vzemimo enostaven primer v družini, kjer je en otrok bolj nadarjen, drugi pa le s težavo caplja za njim. Starši se navdušujejo nad dosežki prvega, drugega prenašajo, toda mu ne znajo dati prave spodbude, da bi se na tistem, kar je njegovo interesno področje, razvijal brez manjvrednostnega občutka. Ker se pač starša zavedata, da je njihov odnos do otrok neenak, drugemu otroku nadomeščata svojo pomanjkljivo pozornost z odpuščanjem krivde, ko nekaj stori narobe. Ta pa v svojem vedenju čedalje bolj odstopa, pripisuje krivdo za svoje negativnosti drugim, laže - starši mu to spregledujejo iz prej navedenega razloga - s spregledovanjem laži in razšrjanja neresnic, s katerimi otrok išče pot, kako bi bil dopadljiv staršem in drugim odraslim, pa nastaja nepovratna značajska škoda. Star pregovor pravi, da kdor laže, ta tudi krade. Morebiti ni prav tako, je pa res, da se človek na laž lahko privadi in mu lahko postane vsakdanji način občevanja z drugimi. Prav gotovo ga to vodi prej v negativno kot pa v pozitivno obnašanje. In ce že ne bo kradel, kot pravi pregovor, bo s svojimi neresnicami vsaj oškodoval druge in bo prej ali slej izločen iz družbe ali vsaj izoliran. Kdo bo tega kriv? Če se zavedamo, da je vzgoja odgovornost, če je s tem v zvezi naše početje usmerjeno dolgoročno, če znamo gledati ven iz samih sebe za dejansko korist otrok, potem take krivde nikoli ne bo treba iskati. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 24. novembra 2007 3 fjk - Žalovanje ob smrti Mirka Špacapana Izguba za deželni svet in vso deželno skupnost Predsednik Alessandro Tesini v znak žalovanja prekinil sejo TRST - »Mirko je bil premočrtna in dosledna osebnost. Zanimalo gaje vse, kar se je dogajalo v deželnem svetu, zlasti zdravstvo in kultura. Bil pa je vedno zraven, ko je šlo za pravice slovenske narodne manjšine. Bolelo gaje, da ta vprašanja še vedno razdvajajo in želel si je čas, v katerem bi ta vprašanja združevala. To je tudi moja in naša želja v tem zelo težkem trenutku.« Vidno ganjeni predsednik deželnega sveta Alessandro Tesini je včeraj nekaj po enajsti uri sporočil skupščini smrt Mirka Špacapana in v znak žalovanja prekinil dopoldansko sejo. Za Tesinija je to velika izguba ne samo za deželno skupščino, temveč za vso deželno stvarnost. Svetniki so se prezgodaj umrlega kolege spomnili z enominut-nim molkom, kateremu so se pridružili tudi predsednik vlade Riccardo Illy in odbor- žalovanje Žalna seja v ponedeljek v KC Bratuž GORICA - Žalna seja za Mirkom Špacapanom bo v ponedeljek, 26. t. m., z začetkom ob 20. uri v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici. Prirejajo jo Slovenska skupnost, Svet slovenskih organizacij, Zveza slovenske katoliške prosvete, Prosvetno društvo Podgora, Športno združenje Olympia in Slovenska zamejska skavtska organizacija iz Gorice. Pogreb bo predvidoma v soboto, 1. decembra, v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici. niki. Deželni svetniki, ki so se tedaj ukvarjali z zakonom o furlanščini, so bili vsi zelo prizadeti. Vsi so sicer vedeli, da je Mirko hudo bolan in da se z vsemi silami bori za življenje, nihče pa ni mislil, da bo odšel tako hitro. Ko je Tesini sporočil žalostno novico, so se marsikomu orosile oči, zelo prizadeti pa so bili tudi funkcionarji in uslužbenci svetniške skupine Marjetice, kateri je Špacapan pripadal. Njegovo prazno svetniško klop je takoj prekrilo cvetje, ki so ga položili kolegi in prijatelji. Kolegica Bruna Zorzini se je na popoldanski seji deželnega sveta v slovenščini spomnila preminulega kolege. Spomnila se je njegove doslednosti, resnosti in velike moralne drže, zlasti ko je šlo za zaščito pravic slovenske manjšine. »Škoda, da ni- Deželni svet Furlanije-Julijske krajine si bil z nami, ko smo sprejemali zakon za zaščito Slovencev, in škoda, da te ni tukaj, ko obravnavamo zaščitni zakon za Furlane. Ohranili te bomo v zelo lepem spominu,« je še dejala Zorzinijeva. Špacapana se je na sinočnji predstavitvi deželnega vodstva Demokratske stranke spomnil tudi tajnik Bruno Zvech. »S Špacapanom sva imela večkrat zelo različna mnenja, najino soočenje pa je bilo vedno odkrito in je vseskozi temeljilo na medsebojnem spoštovanju. Njegov prerani odhod me je osebno zelo prizadel,« je dejal Zvech. Umrlega predstavnika Slovenske skupnosti se je na včerajšnji seji videmske-ga pokrajinskega sveta spomnil predsednik Marzio Strassoldo. Omenil je Špacapano-vo vztrajno borbo za pravice slovenske in ostalih jezikovnih skupnosti v naši deželi. žalovanje - Urad za Slovence po svetu Špacapanova smrt bridko odjeknila tudi v Sloveniji LJUBLJANA - Ob mnogo prerani smrti deželnega svetnika Furlanije-Julijske krajine dr. Mirka Špacapana Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu izreka globoko sožalje sorodnikom, prijateljem in kolegom iz političnega življenja. Uspešnega politika Slovenske skup-nos ti, de žel ne ga svet ni ka, vse -stranskega kulturnega delavca in prijatelja bomo ohranili v trajnem spo mi nu. V svoj em kratkem, toda in- tenzivnem življenju je dosegel pomembne uspehe v zdravniškem poklicu, v političnem delu in na glasbenem področju. S svojim delom je pomembno prispeval k sodelovanju med slovensko narodno skupnostjo v Furlaniji-Julijski krajini in Republiko Slovenijo na političnem in narodnostnem področju. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu vrzel med slovenci v italiji Mirko Špacapan pušča bogato dediščino Včeraj je umrl Mirko Špacapan. Že nekaj mesecev se je boril z zahrbtno boleznijo, kateri je naposled podlegel. Njegovo življenje je ugasnilo ob 11.04 v vi-demski bolnišnici. Ob njem je bila žena Manuela Quaranta, ki mu je stala ob strani tudi kot onkologinja, vse odkar se je konec letošnjega maja izkazalo, da boleha za rakom na trebušni slinavki. Z njim odhaja politični in kulturni delavec, pa tudi pediater, športnik in glasbenik, saj je bil pokojnik mnogostransko nadarjena osebnost, ki pušča za seboj bogato dediščino, kljub prerano pretrgani življenj ski po ti. Mirko Špacapan seje rodil 20. novembra 1953 v Buenos Airesu v Argentini očetu Mirku in materi Angelci Hladnik. Bil je zadnji izmed treh otrok (pred njim sta se rodila znani psihiater in politični delavec Bernard ter pri 19 letih umrli Peter). V Argentini je Mirko obiskoval osnovno šolo do leta 1963, ko se je družina preselila v Gorico. Tu je nadaljeval študij na slovenski osnovni, nižji in višji srednji šoli. Maturiral je leta 1972 na klasičnem liceju. Leta 1978 je uspešno dokončal študij medicine na univerzi v Trstu, leta 1983 pa še specializacijo iz pediatrije na univerzi v Veroni. Vseskozi je bil briljanten študent. Kmalu se je uveljavil tudi v poklicu. Od leta 1979 do 1993 je bil zaposlen kot asistent na pediatričnem oddelku splošne bolnišnice v Gorici. Ob tem je bil šolski zdravnik za slovenske šole najprej v Gorici ter potem še v Števerjanu in Sovodnjah. Od leta 1994je bil zaposlen kot pediater-porodničar v glavni bolnišnici v Vidmu. Delal je tudi v privatnih ambulantah v Gorici in Vidmu. Objavil je več razprav s področja pediatri-je. Sicer pa se je Mirko Špacapan že od gimnazijskih let udejstvoval tudi na kulturnem, športnem in političnem področju. Bil je voditelj slovenske skavtske organizacije na Goriškem od njene ustanovitve leta 1965 do leta 1980. V mladih letih se je tudi glasbeno izobraževal in se v zrelih letih ponovno posvetil študiju klavirja ter ga leta 1996 uspešno dokončal na tržaškem konservatoriju Tartini. Pel je pri raznih pevskih zborih ter sam ustanovil in vodil pevske skupine Mini- pe, Nova misel in Akord, bil je dirigent pevskega zbora Podgora. Z zadnjima zasedbama je dosegel pomembna priznanja na slovenskih in italijanskih revijah ter izdal kaseto in zgoščenko. Ob tem se je poskušal tudi v komponiranju. Pokojnik je uspešno nastopal na športnem področju. V letih 1966-1971 je igral nogomet, leta 1970 je bil deželni prvak v metu diska in krogle. Med študijem na tržaški univerzi se je posvetil odbojki pri ŠZ Bor in pozneje pri ŠZ Olympia. Goriškemu združenju je tudi več let predsedoval. V politično areno je stopil leta 1976, ko je bil v Gorici med ustanovitelji mladinske sekcije Slovenske skupnosti in j e postal njen prvi tajnik. Bil j e potem član strankinega pokrajinskega sveta ter v drugi polovici osemdesetih let tudi strankin pokrajinski podtajnik in tajnik. V goriški pokrajinski svet je bil izvoljen dvakrat, prvič leta 1983, drugič leta 1988. Obakrat je postal odbornik za šolstvo, šport in ribolov. Tedaj sije med drugim pridobil veliko zaslug za gradnjo slovenskega šolskega središča v Puccini-jevi ul. v Gorici. Po desetletnem premoru se je vrnil v aktivno politiko na začetku tega desetletja, ko je prevzel goriško pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti ter bil leta 2003 izvoljen v deželni svet. Kot deželni svetnik se je posebno ukvarjal s problemi zdravstva, okolja, kmetijstva in seveda manjšin, pri čemer je vložil veliko truda za olajšano zastopanost Slovencev v deželnem svetu, pa tudi za oblikovanje nedavno odobrenega zakona za zaščito slovenske manjšine. Kot na drugih področjih je bil tudi v politiki uspešen. Pot si je utiral s svojo naravno inteligenco, z delavnostjo in z vedrim značajem. Tudi v težkih trenutkih mu je na obrazu zasijal nasmeh. Njegovo delo priča, kako zelo je bil predan skupnosti, iz katere je izhajal. Mirko Špacapan zapušča pet otrok, 26-letnega Tomaža in 24-letno Veroniko iz zakona s Kati Kostnapfel, 20-letno Mirjam in 17-letno Alenko iz zveze z Lauro Modesti ter 5-letno Angelco iz zakona z Manuelo Quaranta. Prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. Martin Brecelj jutri odprto 15:00 odprto: nedelja, 2. decembra: 15:00/19:30; sobota, 8/ decembržS40:00/1«:00 - 15:00/MQf nedelja, 9. decembra: 15:00/19:30; nedelja, 16. decembra: 10/00/13:00 - 15:00/19:30;fnedelja, 23. decembra: 1J3í&0/^3í9o^15^flfl/19»3fl^ponedeljek, 24. decembra: 10:00/13:00 - 15:00/19:30 4 Sobota, 24. novembra 2007 GOSPODARSTVO / pristanišča - Dogovor med obiskom vodstva Luke Koper v Iranu Iranski kontejnerji kmalu skozi koprsko pristanišče Podpisano pismo o sodelovanju, ki ga bodo konkretizirali v začetku leta 2008 KOPER - Vodstvo Luke Koper je na poslovnem obisku v Iranu z generalnim direktorjem urada za ekonomske cone iranskega direktorata za pomorstvo Alijem Mah-moodizom podpisalo pismo o sodelovanju. To predvideva skupen nastop in promocijo na obeh trgih, izmenjavo informacij in vzpostavitev neposredne ladijske linije med koprskim pristaniščem in iranskimi pristanišči, so včeraj sporočili iz Luke. »Interes za sodelovanje je bil z iranske strani velik, saj so severnoevropska pristanišča prezasedena, poleg tega bi po jadranski poti prihranili šest dni plovbe,« so poudarili v družbi. Ob tem so izpostavili, da gre za konkretizacijo pogovorov, ki so se začeli jeseni ob obisku iranske delegacije v koprskem pristanišču in gredo v smeri povečevanja trgovanja z območjem osrednje Azije in Kaspijskega morja. Na pogovorih je bil prisoten največji ladjar v Iranu in eden večjih v tem delu Azije, IRISL, ki za prevoze kontejnerjev sedaj uporablja severnoevropska pristanišča. Ob tem pa se je vodstvo Luke Koper srečalo tudi s pred sed ni kom iran ske ga pri sta ni šča Ban dar Ab bas Re zo As kri zem. Z njim je pred sed nik upra ve Lu ke Ro -bert Časar podpisal pismo o nameri za sodelovanje med obe ma pri sta ni šče ma, ki bo po pri ča ko va njih obeh stra -ni dobilo bolj jasno vsebino na naslednjem srečanju. To bo pred vi do ma v za čet ku pri hod nje ga le ta v Ko pru, so do da li v kopr ski pri sta ni ški druž bi. Pogled na koprsko pristanišče iz zračne perspektive arhiv železnica - V začetku prihodnjega leta Uvedba kontejnerskega vlaka Ljubljana-Istambul ANKARA - Predstavniki Slovenskih železnic so ob nedavnem obis ku slo ven ske vlad ne in go spo -darske delegacije v Turčiji z vodstvom turških državnih železnic podpisale memorandum o razumevanju. Ta v začetku prihodnjega leta predvideva uvedbo novega kontejnerskega vlaka med Ljubljano in Is tam bu lom. Kon tej ner ski vlak bo Ljubljano in Istambul povezoval trikrat na teden, so sporočili s Slovenskih železnic. Uved bo no ve ga di rekt ne ga kontejnerskega vlaka med Ljubljano in Istambulum načrtujejo Slovenske železnice in družba Adria Kombi. Predhodnica nove vlakovne povezave je uspešna kontejnerska povezava med Munchnom in Ljubljano, s katero se slovenski trg povezuje v mrežo več kot tridesetih in-termodalnih terminalov v Nemčiji in severni Evropi. Blagovna menjava med Slove- nijo in Turčijo medtem vztrajno raste in je leta 2006 presegla 300 milijonov dolarjev. Med največje turške zunanjetrgovinske partnerje sodita Nemčija in Italija, Slovenija pa je s svojo geografsko lego in logističnimi storitvami za nemški in italijanski trg naravna logistična povezavo med Turčijo in Evropo. Slovenske železnice za Nemčijo in Italijo prepeljejo 20 odstotkov vsega blaga, uveljavljene vlakovne povezave in storitve na obeh trgih pa zagotavljajo zanesljivo oskrbo tudi za potenci al ne tur ške upo rab ni ke. Tako na Slovenskih železnicah kot v družbi Adria Kombi menijo, da bosta razvoj in vpeljava intermo-dalnih železniških storitev na 10. evropskem koridorju spodbudila nadaljnjo rast blagovnih tokov in prispevala k še intenzivnejši internacionalizaciji poslovanja obeh družb, so še navedli na upravi Slovenskih železnic. (STA) energija - Napoved elektrodistribucije V Sloveniji kmalu podražitev elektrike LJUBLJANA - Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) so ocenili, da bi napovedani dvig cen oskrbe z električno energijo v Sloveniji k inflaciji neposredno prispeval 0,15 odstotne točke. Kot je znano, so podražitev elektrike z januarjem 2008 za povprečno šest odstotkov pretekli četrtek napovedala elektrodistribucijska podjetja Ljubljana, Maribor, Celje, Gorenjska in Primorska. Kot razlog za zvišanje cen so navedla razmere na trgih električne energije. »V času, ko omejevanje inflacije zahteva vso pozornost, ne vidimo razlogov za napovedane podražitve,« je napoved komentiral vršilec dolžnosti direktorja urada Umar Boštjan Vasle.Glede ukrepov na področju napovedanih hkratnih podražitev na Umarju menijo, da je na potezi Urad RS za varstvo konkurence. »Smiselno bi bilo, da država kot največji lastnik podjetij oceni utemeljenost napovedanih podražitev z vidika stroškovne strukture poslovanja elektrogospodarstva«, so dodali v uradu. »Če primerjamo cene oskrbe z električno energijo med posameznimi evropskimi državami v standardih kupne moči, ugotovimo, da so bile julija naše cene povsem na evropskem povprečju,« je pojasnil Vasle. V Sloveniji je sicer prišlo do dviga cen električne energije za gospodinjstva že lčetos, in sicer za 6,2 odstotka, kar je k inflaciji prispevalo nekaj manj kot 0,2 odstotni točki. »Napovedan dvig cen v prihodnjem letu bo po ocenah k inflaciji neposredno prispeval 0,15 odstotne točke, kar pomeni okrog pet odstotkov pričakovane inflacije v prihodnjem letu,« so izpostavili na Umarju. Pri tem so poudarili, da so pri ocenah upoštevali le neposredni učinek. »Pri zvišanju cen oskrbe z električno energijo zagotovo lahko pričakujemo tudi posredne demonstracijske inflacijske učinke,« je še opozoril Vasle. Na ministrstvu za gospodarstvo so pojasnili, da na očitke o kartelnem dogovoru distribucijskih podjetij še ne morejo odgovoriti, saj mora Urad RS za varstvo konkurence najprej sprožiti potrebne postopke. (STA) vinarstvo V Ljubljani 10. slovenski festival vin LJUBLJANA - V Ljubljani se bo danes končal 10. slovenski festival vin. Letos na tej sejemsko-izobraževalni prireditvi sodeluje 170 slovenskih in tujih vinarjev in vinogradnikov, ki so v po-kušnjo ponudili več kot 500 najboljših vin. Festival pestrijo različna ocenjevanja, številni izobraževalni dogodki, vodene degustacije, delavnice in zanimiv kulturni program. Slovenski festival vin, ki na enem mestu združuje vinarje, strokovnjake in ljubitelje vin, je po pojasnilih organizatorja odlična priložnost za pogovore z vinarji in ostalimi poznavalci vin in za vzpostavljanje poslovnih vezi. Poslanstvo prireditve pa je tudi promocija najboljših slovenskih in tujih vinarjev. Obiskovalci se lahko seznanijo z vinom v starih slovenskih jedeh, s slovenskimi siri v kuhinji, z inovativnimi tehnologijami predelave vin, s tehnologijo pridelave grozdja, s tradicionalnimi in avtohtonimi vini in s starimi sortami vina, posebej pa se jim predstavljajo italijanska vina. naročilo - Tovarna vozil Maribor Iz Maribora dvanajst avtobusov za Sicilijo MARIBOR - Sicilsko podjetje Azienda Siciliana Trasporti je na mednarodnem razpisu Tovarno vozil Maribor izbralo za dobavo 12 linijskih avtobusov. Avtobuse, ki bodo vozili potnike po Siciliji, bodo dobavili predvidoma marca 2008, so sporočili iz Skupine Viator&Vektor, katere članica je Tovarna vozil Maribor. Italijanski prevoznik je razpis v začetku letošnjega leta izdal za nakup 158 avtobusov različnih kategorij, med njimi tudi za 12 linijskih avtobusov. Direktor Tovarne vozil Maribor Dušan Mežnar je ob tem ocenil, da ta posel v družbo in v regijo vrača optimizem. »Zdi se mi pomembno, da doseg naše blagovne znamke Marbus širimo zunaj meja Slovenije,« je povedal Mežnar. Podjetje Azienda Siciliana Trasporti ima več kot 1100 zaposlenih. Njihov vozni park obsega več kot 750 avtobusov (203 mestnih avtobusov, 74 primestnih avtobusov, 468 medkrajevnih avtobusov in sedem visoko turističnih avtobusov). Posvet o konkurenčnem razvoju malih podjetij v FJK VIDEM - Po dveh letih veljavnosti deželnega zakona št. 4/2005, bolj znanega z imenom deželnega odbornika Enrica Bertossija, prireja deželno odborništvo za proizvodne dejavnosti v ponedeljek v Casarsi posvet o deželnem modelu konkurenčnega razvoja malih in srednjih podjetij. Poleg odbornika za proizvodne dejavnosti se ga bosta med drugimi udeležila tudi podpredsednik Confindustrie Carlo Morandini in generalni direktor zavoda za industrijsko promocijo IPI Andrea Vecchia. Poleg obračuna dveh let veljavnosti omenjenega zakonskega instrumenta bodo na posvetu predstavili tudi nekaj primerov podjetij, ki so zakon z uspehom izkoristila. »Potem ko smo presegli fazo necil-jnega javnega poseganja, je zdaj naš cilj ugotoviti in spodbujati odličnosti, ki so jih podjetja sposobna izraziti,« je dogodek komentiral odbornik Bertossi. Posvet, na katerem bodo sodelovali številni podjetniki, predstavniki gospodarskih ustanov in javni upravitelji, bo sklenil predsednik Dežele FJK Riccardo Illy. ljubljana - OZS Konferenca zbornic štirih držav TRST - Kot so sporočili s tržaške Trgovinske zbornice, bo v ponedeljek v Ljubljani 2. konferenca predsednikov gospodarskih, trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic iz FJK, Veneta, Istre, Reke, avstrijske Koroške in Slovenije. Gostiteljica konference bo Obrtna zbornica Slovenije, katere predsednik Miroslav Klun bo skupaj s predstavnikom vlade zasedanje odprl. Tržaško zbornico bo zastopal predsednik Antonio Paoletti, koroško Franz Pacher, GZS Tomaž Može, puljsko in reško pa Jasna Jaklin in Vinko Mičetič. Udeleženci bodo med drugim razpravljali o imenu novoustanovljene mreže zbornic na območju Slovenije, FJK, Veneta, Istre, Reke in Koroške in o skupnih dejavnostih v letu 2008, posebno glede pridobivanja evropskih sredstev za skupne projekte. Na konferenci bo tekla beseda tudi o pogojih za prosto gibanje delavcev v Sloveniji, Avstriji, Italiji in Hrvaški. Evropska centralna banka 23. novembra 2007 evro valute povprečni tečaj 23.11 22.11 ameriški dolar 1,4809 1,4829 japonski jen 159,87 161,22 kitajski juan 10,9675 10,9950 ruski rubel 36,0540 36,0820 danska krona 7,4551 7,4549 britanski funt 0,72025 0,71855 švedska krona 9,3188 9,3290 norveška krona 8,0485 8,0255 češka krona 26,759 26,765 švicarski frank 1,6322 1,6352 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 257,31 256,64 poljski zlot 3,6915 3,6875 kanadski dolar 1,4616 1,4628 avstralski dolar 1,6968 1,7011 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,5977 3,6405 slovaška krona 33,569 33,469 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6987 0,6992 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 92,94 93,52 turška lira 1,7815 1,7773 hrvaška kuna 7,3223 7,3300 Zadružna Kraška banka 23. novembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,5093 1,4783 britanski funt 0,7290 0,7122 švicarski frank 1,6580 1,6177 japonski jen 165,025 158,975 švedska krona 9,5585 9,1014 avstralski dolar 1,7561 1,6820 kanadski dolar 1,4982 1,4411 danska krona 7,5980 7,3117 norveška krona 8,2307 7,8292 madžarski florint 263,0560 250,2240 češka krona 27,4341 26,0958 slovaška krona 34,3057 32,6322 hrvaška kuna 7,5132 7,1467 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 23. novembra 2007 valute hrvaška kuna evro nakup prodaja 0,7298 7,568 ,4884 162,69 ,6564 8,146 9,465 ,7381 7,57 0,7118 7,381 1,4517 158,69 1,6156 7,945 9,231 1,6953 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 23. novembra 2007 Indeks MIB 30:+1,12 delnica cena € var. % AEM 2,8575 +0,30 ALLEANZA 8,805 +1,62 ATLANTIA 25,32 +0,44 BANCA ITALEASE 9,635 -0,81 BANCO POPOLARE 14,24 +2,63 BPMS 3,7475 +3,58 BPM 9,335 +0,97 EDISON 2,295 -0,13 ENEL 8,095 -0,12 ENI 23,89 -0,83 FIAT 17,88 +1,21 FINMECCANICA 19,98 +1,07 FONDIARIA-SAI 29,37 +2,51 GENERALI 30,7 +2,33 IFIL 6,66 +0,79 INTESA 5,205 +1,88 LOTTOMATICA 22,21 +1,69 LUXOTTICA 21,89 -0,82 MEDIASET 6,515 +0,39 MEDIBANCA 15,14 +1,31 PARMALAT 2,59 +0,00 PIRELLI 0,7835 +0,28 SAIPEM 27,54 -0,25 SNAM 4,38 +0,23 STMICROELEC 10,24 +0,62 TELECOM ITA 2,15 +0,80 TENARIS 15,51 +2,56 TERNA 2,605 +2,24 UBI BANCA 18,67 +1,88 UNICREDITO 5,615 +3,10 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN Sobota, 24. novembra 2007 5 ljubljana - Sporočilo slovenske vlade politika - Z glasovi leve sredine in Severne lige Janša v Rimu Deželni svet sprejel prihodnji teden zakon za Furlane Romano Prodi arhiv Janez Janša arhiv LJUBLJANA - Slovenski premier Janez Janša bo v četrtek, 29. novembra, odpotoval v Vatikan in Rim. V Vatikanu ga bo sprejel papež Benedikt XVI., v Rimu pa se bo Janša sestal z italijanskim premierom Romanom Prodijem. Kot napovedujejo v Janševem kabinetu, bo obisk priložnost za izmenjavo pogledov na razvoj dvostranskih odnosov in na vprašanja, povezana s predsedovanjem Slovenije EU.Janša bo po dveh mesecih in pol vrnil obisk Prodiju, ki se je v Sloveniji mudil 10. septembra. Prodi je tedaj obljubil polno podporo Italije slovenskemu predsedovanju EU, ki se začenja čez dober mesec. Janša in Prodi sta se pogovarjala o poglobitvi gospodarskega sodelovanja, pri čemer je predsednik Prodi povsem konkretno predstavil pobudo za povezovanje pristanišč v Kopru in Trstu. To je bila tudi ena glavnih tem sredinega sestanka ministrov za promet obeh držav, Radovana Žerjava in Alessandra Bianchija. Do obiska slovenskega premiera v Rimu bo prišlo nekaj dni po parlamentarnih volitvah na Hrvaškem. Zagreb namerava s 1. januarjem 2008 zaščitno ekološko-ribolovno cono v Jadranu uveljaviti tudi za države EU, torej tudi Italijo in Slovenijo. Obe državi, tako kot Bruselj, opozarjata, da je napoved v nasprotju z zavezo, ki jo je Hrvaška dala junija 2004. V Zagrebu napovedujejo, da se bodo pogovori o ERC po volitvah okrepili. Slovenski premier se bo v Vatikanu srečal tudi z državnim tajnikom, kardinalom Tarcisiom Bertonejem. Zadnje visoko srečanje med Slovenijo in Vatikanom je bilo aprila letos, ko je Slovenijo obiskal tajnik Svetega sedeža za odnose z državami Dominique Mamberti. politika - Deželno vodstvo DS V izvršnem odboru tudi Majda Bratina in Štefan Čok Majda Bratina bumbaca TRST - Deželni tajnik Bruno Zvech je včeraj popoldne predstavil sestavo izvršnega odbora Demokratske stranke Furla-nije-Julijske krajine. V vodstvu sta tudi dva mlada Slovenca in nova ob ra za na po li tič nem pri zo ri šču. To sta Goričanka Majda Bratina in Tržačan Štefan Čok. Izvršni odbor, poleg Čoka in Bratinove, sestavljajo Attilia Mar-colongo, Francesca Cardin (predsednica deželne skupščine), Ofelia Altomare, Nicoletta Benvenu-ti, Isabella Demonte, Eleonora Me lo ni, Chi a ra Mio, Gi u li o Mo -setti, Cristina Novelli, Renzo Petris, Stefano Pizzin, Vincenzo Ro-mor in Salvatore Spitaleri. V glavnem gre za nova imena, če izvzamemo Pizzina, nekdanjega predsednika goriškega pokrajinskega sve ta in čla na pa ri tet ne ga od bo ra za Slo ven ce, ter Pe tri sa, de žel ne -ga svetnika Levih demokratov iz Karnije. Organizacijsko tajništvo nove stranke sestavljajo Lucio Albrizio, Dino Fonda, Gabriele Di Castri, Francesco Girelli, Flavia Ri-chetti in Vera Spanghero. Zvech je dejal, da se postopek ustanovitve DS počasi bliža koncu. Danes bodo izvoljeni štirje pokrajinski koordinatorji, ki bodo delovali predvidoma do februarja, ko jih bo do nad omes ti li od član stva izvoljeni politični tajniki. V Furla-niji-Julijski krajini bo stranka imela okoli 230 lokalnih krožkov, v kratkem pa se bodo v vseh krajev- ŠTEFAN ČOK kroma nih upravah oblikovale svetniške skupine. Deželni tajnik je kot glavni značilnosti DS izpostavil nove obraze in zakoreninjenost na teritoriju. Vse to zahteva premišljene in obenem pogumne izbire, drugače - je poudaril Zvech - ni imelo sploh smisla ustanavljati novega političnega subjekta, saj bi lahko ostali pri dosedanjih strankah in tudi pri dosedanjem mišljenju. Danes bodo, kot rečeno, izvoljeni pokrajinski koordinatorji, ki jih bodo februarja nadomestili neposredno izvoljeni tajniki. V tržaški pokrajini ima največ možnosti za izvolitev Cristiano Degano, deželni svetnik (bivše) Marjetice, ki je še le vče raj pri stal na kan di da tu -ro (drugi kandidat je bil Matteo Apuzzo). Degano (po poklicu je novinar) namreč razmišlja, da bi po spomladanskih deželnih volitvah zapustil aktivno politiko in se vrnil na radio televizijsko ustanovo RAI, kjer ga menda čaka prestižna funkcija. Govori se, da naj bi Degano postal ravnatelj deželnega sedeža namesto Roberta Collinija. Deželne volitve 2008 bodo, kot kaže, prva državna volilna preizkušnja Demokratske stranke. Zvech in somišljeniki nimajo nobenih dvomov, da se bo za pred-sed niš ko mes to za kr mi lom De -mokratične zaveze spet potegoval Riccardo Illy, ki bo svojo odločitev si cer urad no spo ro čil še le po no vem le tu. TRST - De žel ni svet je z gla -sovi Demokratske zaveze in Severne lige sprejel zakon za zaščito fur-lan ske ga je zi ka. Pro ti so gla so va li predstavniki desne sredine, trije svet ni ki (Lu pi e ri, Bla so ni in Pu pu -lin) pa so se vzdr ža li. Bru na Zor zi ni ( SIK) je iz ra zi -la za do volj stvo nad vse bi no za ko -na in tu di nad de ba to, ki je bi la na splošno na dobri ravni, če izvzame mo ne ka te re pred stav ni ke des -nice. Zadovoljen je tudi Kristian Fran zil ( SKP), pred sed nik de žel ne komisije za kulturo. Njemu se ta zakon zdi zelo uravnovešen in »dodana« vrednost za našo deželno re al nost. Roberto Molinaro (UDC) je re kel, da bi v dru gač nih raz me rah najbrž zakon podprl, tako zastavljena vsebina pa se mu ne zdi zadovoljiva, zato je na koncu volil pro ti. Dos ti bolj kri ti čen do za ko -na je bil Tr ža čan Pi e ro Cam ber (For za Ita li a), ki je pro ti te mu ukre pu vo dil ne ke vrs te po li tič no »križarsko vojno«. Camber je bil pri tem os trej ši od ko le gov Na ci o -nalnega zavezništva, ki je prepričano, da bo zakon škodil tudi furlanski skupnosti in seveda italijanskemu večinskemu prebivalstvu. Čisto nasprotnega mnenja je bila ligašica Alessandra Guerra. Zakon je po njenem naperjen v bo doč nost in bo pri šel prav zlas -ti mla dim ro do vom, ki se bo do še naprej učili tujih jezikov, imeli pa bo do obe nem mož nost za po zna -va nje fur lan ske ga je zi ka. Ne ko li -ko manj navdušenje Bruno Malat-ti a (Gi ba nje za pred sed ni ka), ki računa, da se bo zakon izvajal urav no ve še no, pos top no in brez ek stre miz mov. Giancarlo Tonutti (Marjeti-ca-DS) je prepričan, da si je vztraj na in bor be na fur lan ska skup nost za slu ži la ta za kon. Ob -so dil je ne ka te re od več ne po le mi -ke in po li tič ne spo re, bi stve no pa je, da je bil zakon sprejet. Podobna sta liš ča je iz re kel tu di Mau ro Travanut (Levi demokrati-DS), za ka te re ga po me ni ta za kon, po -dob no kot za ko na za Slo ven ce, korak k priznanju večjezičnosti Furlanije-Julijske krajine. Pa o lo Pu pu lin (De mo krat ska stran ka iz Por de no na) in nje gov somišljenik iz Trsta Sergio Lupie-ri sta oce ni la, da je za kon na splošno dober. Pri končnem glasovanju sta se vzdržala, ker ne soglašata s členi o šolstvu, zlasti ne o tistem, ki določa t.i. tiho privoljenje staršev pri poučevanju furlanščine. Odbornik Roberto Antonaz je izpostavil, da je Illyjevo zavezništvo s tem za ko nom na re di lo do da -ten korak naprej na poti izvajanja volilnega programa. Zaščito fur-lan ske ga je zi ka je ozna čil za ve li -ko državljansko pridobitev, ki bo Fur la nom tu di omo go či la bolj še poznavanje ne samo jezika, temveč tu di iden ti te te in zgo do vi ne. dežela Snaidero ne bo kandidat VIDEM - Furlanski podjetnik Edi Snaidero je včeraj po pričakovanjih dokončno odklonil predsedniško kandidaturo na spomladanskih deželnih volitvah. Snaidero je svojo odločitev sporočil deželnim tajnikom NZ, Forza Italia in UDC Robertu Me-nii, Isodoru Gottardu in Angelu Compagnonu. Forza Italia predlaga sedaj Ren-za Tonda. Dvome nad njegovo kandidaturo je izrazil Menia, medtem ko Severna liga razmišlja o samostojnem volilnem nastopu. 6 Sobota, 24. novembra 2007 ITALIJA / politika - Pred parlamentarnim glasovanjem o protokolu Welfare: Prodijeva vlada utegne zahtevati zaupnico Fini in Casini proti Berlusconiju: ne propagandisticnim improvizacijam in populizmu RIM - Italijanska vlada bo v parlamentu zahtevala zaupnico glede glasovanja o protokolu o socialnem skrbstvu, če bo to potrebno, pri čemer je za to pooblastila premiera Romana Prodija. Vlada se je za ta korak odločila na včerajšnji seji, na kateri je minister za socialno skrbstvo Paolo Ferrero, ki pripada Stranki komunistične prenove, izrazil svojo rezervo. Pravzaprav ni še jasno, za katero besedilo bo vlada zahtevala morebitno zaupnico, ali za prvotno vladno ali pa za tisto, ki je bilo nekoliko spremenjeno v komisiji poslanske zbornice za delo, čeprav je minister za odnose s parlamentom Vannino Chiti opozoril, da je vlada nasprotovala spremembam v parlamentarni komisiji. Proti spremembam se je izrazila tudi zveza industrijcev Confindustria, ki preko svojega podpredsednika Alberta Bombasseia opozarja na morebiten konec dogovarjanja, če omenjene spremembe ostanejo. Nezadovoljen pa je tudi nekdanji premier in zunanji minister ter vodja liberalnih demokratov Lamberto Dini, ki je napovedal, da utegnejo njegovi maloštevilni, a mogoče odločilni poslanci glasovati proti protokolu, če bo vlada popustila zahtevam radikalne levice, kar se je po njegovem mnenju že zgodilo s spremembami v zvezi z urejanjem področja napornih del, ki utegnejo povzročiti znatno večje stroške od predvidenih desetih milijard evrov. V največji opozicijski stranki For-za Italia pa se ne čudijo morebitni zahtevi po zaupnici s strani vlade, saj, kot je dejal namestnik koordinatorja stranke Fabrizio Cicchitto, je v levi sredini ponovno prišlo do delitev, čim se je obnovila vsebinska razprava. Vendar ima tudi desna sredina svoje probleme. Voditelja Nacionalnega zavezništva in Krščanskodemokratske unije, Gianfranco Fini in Pierferdinando Casini, sta namreč včeraj prišla na dan s skupnim sporočilom za javnost, v katerem trdita, da hud položaj, v katerem se nahaja Italija, sili v oblikovanje projektov, ki nimajo nič skupnega s propagandističnim improviziranjem ali pa s populističnimi izpadi, za katere dolžita Silvia Berlusconi-ja. Samo izhajajoč iz problemov italijanskih državljanov - in ti so varnost, socialna pravičnost, modernizacija države, davki in energetika - je mogoče oblikovati verodostojno alternativo sedanji levosredin-ski vladi, menita Fini in Casini. Glede reform se je oglasil tajnik nove Demokratske stranke Walter Veltroni, ki je izrazil pripravljenost na dialog z Berlusconijem le, če je vodja opozicije pripravljen se pogovarjati tudi o institucionalnih reformah. Gianfranco Fini (desno) in Pierferdinando Casini se vedno bolj ograjujeta od Berlusconijevih pobud ansa radiotelevizija - Po napovedih ministra Gentilonija Reforma že po praznikih VForza Italia menijo, da to utegne uničiti družbo Mediaset - Bertinotti za preiskavo o škandalu Rai-Mediaset RIM - Zakonski osnutek o reformi radiotelevizijske-ga sistema, ki nosi ime po ministru za komunikacije Paolu Gentiloniju, bo po besedah samega ministra poslanska zbornica obravnavala takoj po božičnih in novoletnih praznikih. Šlo bo torej za prvo vprašanje, ki se ga bo italijanski parlament lotil po odobritvi finančnega zakona, pri čemer utegne priti tudi do imenovanja novega upravnega sveta državne radio televizije Rai, kar kaže na pomen, ki ga temu vprašanju pripisuje leva sredina zlasti po izbruhu škandala o morebitnih tajnih dogovorih med družbama Rai in Mediaset. Vodja opozicije Silvio Berlusconi, ki se kot največji zasebni medijski mogotec in domnevni koristnik omenjenega tajnega dogovora čuti neposredno ogroženega, je zaradi tega besen, v njegovi stranki Forza Italia pa so prepričani, da gre za povračilni ukrep, ki bo privedel do uničenja družbe Mediaset. Kljub pripravljenosti na dialog z levosre-dinsko večino o reformah pa so nasproten glas napovedali tudi v stranki Nacionalnega zavezništva, saj je po njihovem mnenju Gentilonijev zakonski osnutek slab. Oglasil se je tudi predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti, za katerega je za razjasnitev afere Rai-Mediaset potrebna preiskava, ki mora ugotoviti, kaj se je resnično dogajalo. To, je še dejal Bertinotti, pa ne sme pogojevati italijanskega političnega okvira, zato je treba hitro obravnavati tudi novi volilni zakon in ustavno reformo. Minister za komunikacije Paolo Gentiloni ansa Kvirinal stražijo dekleta RIM - Včeraj popoldne so palačo predsednika republike prvič stražile same vojakinje. Petdeset deklet med 19. in 24. letom starosti, članic 235. regimenta Piceno, je uspešno prestalo izpit izmenjave častne straže pod budnim pogledom staršev in sorodnikov, ki so jim na koncu glasno zaploskali. Vojakinje prihajajo povečini z juga Italije in otokov (70 odstotkov) in imajo skoraj vse višješolsko izobrazbo. Prostovoljke lahko po enoletnem služenju v vojski nadaljujejo vojaško kariero ali pa se udeležijo natečajev za vstop v policijo, rod gozdnih čuvajev in rdeči križ. Od leta 2000 je vstopilo v vojsko 6 tisoč žensk, med katerimi je bilo 200 častnic in 50 podčastnic. Sollecito želi zaslišanje PERUGIA - Raffaele Sollecito, eden od preiskovanih zaradi umora angleške študentke Meredith Kercher, je prek svojih odvetnikov zaprosil javnega tožilca, naj ga zasliši. Zasliševanje bo verjetno v četrtek, dan pred obravnavo, po kateri bo sodnik odločal, ali bo Sollecito ostal v priporu. Fant je preiskovan zaradi umora in spolnega nasilja. Medtem so zaradi zapletenega birokratskega postopka preložili izročitev italijanskim oblastem prvega osumljenca, Rudyja Hermanna Guedeja. Javni tožilec iz nemškega Koblenza je pojasnil, da mora od italijanskega sodstva prejeti še dodatno dokumentacijo. Žrtev krvavega dogodka še vedno ni bila deležna pogreba. Starši Kercherjeve bodo sledili ponedeljkovi obravnavi, ko bodo od sodnika za predhodne preiskave izvedeli, ali bo potrebna še ena obdukcija. Danes bo papež posvetil 23 kardinalov VATIKAN - Papež Benedikt XVI. bo na današnjem konzistoriju povzdignil v kardinale 23 visokih predstavnikov rimskokatoliške cerkve. Med novimi kardinali jih 18 še ni dopolnilo 80 let in bodo tako imeli v primeru smrti sedanjega papeža pravico voliti novega. Včeraj je potekalo izredno zasedanje kardinalov, na katerem je bil govor o dialogu med krščanskimi cerkvami. Papež je izjavil, da »ekumenizem za Katoliško cerkev ni nekaj poljubnega, temveč pomembna naloga«. Dejal je tudi, da je treba pazljivo prebrati nekatere točke dokumenta iz Ravene, ter podčrtal, da so »katoliki zgled celemu svetu«. Kardinal Walter Kasper, predsednik papeškega sveta za enotnost kristjanov, je razložil, da dokument iz Ra-vene priznava papežu status »prvega med enakimi patriarhi«. Za Kasperja je to »prvi korak naprej«, obžaloval pa je, da Ruska cerkev dokumenta ni želela podpisati. »Vsekakor gre za politični problem, ki se ne tiče teološke vsebine dokumenta« je menil kardinal. italijansko dogajanje v zrcalu tujega tiska Za večino tujih časnikov Berlusconi ustanavlja novo stranko, da ne bi izgubil vodilnega mesta v desnici Berlusconi je poskrbel, da so v tuji mediji posvetili Italiji več pozornosti kot sicer . Napoved o nastanku nove stranke in o milijonskih množicah, ki naj bi podpisale njegov protivladni poziv, je nedvomno genialni »coupe de theatre«. Po svetu pa se sprašujejo, kot tudi pri nas, kaj je resničnega v potezi, ki je nedvomno bri-ljantna, spada pa predvsem v svet navidezne resničnosti. Za progresistično usmerjeni Suddeutsche Zeitung je napoved nove stranke poskus, da bi se Berlusconi rešil občutka osamljenosti, ki mu ga povzroča lastno hvalisanje, in da bi obdržal vodilno mesto na desnici, ki mu sicer uhaja iz rok. Po oceni nemškega dnevnika nima napovedana Stranka ljudstva svobode nobene možnosti, da bi odigrala vlogo stičišča v okviru desnice, kot jo nova Demokratska stranka odigrava na levi. Novo stranko bi morala voditi nova in mlada osebnost, kar se ne bo zgodilo, dokler bo za krmilom Berlusconi, meni Suddeutsche Zeitung. Berlusconijevi zavezniki so proti novi stranki, ugotavlja The New York Ti- mes: novo stranko je bivši premier napovedal z običajno živahnostjo, vendar so ga zavezniki siti. Javna predstavitev pobude je izgledala kot začetek bogate volilne kampanje, piše NYT, česar pa njegova mlajša dosedanja zaveznika nista sprejela z navdušenjem; Fini sploh ni hotel niti komentirati zadeve, Casini jo je ocenil kot golo propagando. Prodi pa je pokazal svojo rav-nodušnost do zadnje pobude svojega nasprotnika: »Kljub nebrzdani Berlusconijevi medijski kampanji, vlada gre naprej,« je izjavil. Le Monde opozarja, da je Berlusconi že junija letos napovedal nastanek nove stranke, in sicer ko je registriral ime Stranke svobode, ki naj bi združevala vso opozicijo in za katero njegovi zavezniki niso pokazali posebnega interesa. Sedaj Berlusconi trdi, da »vsi Italijani hočejo novo stranko« in da je vsaj polovica podpisnikov iz vrst tistih, ki zadnjič niso glasovali za desno sredino, kar pa je težko preveriti. Vsekakor je Berlusconi doživel poraz z odobritvijo finančnega zakona v senatu in niti njegovi dosedanji zavezniki ne odo- bravajo njegove zadnje poteze. Berlusconijeva politična pobuda koristi Prodijevi vladi, piše v naslovu argentinski Clarin, za katerega ima sedaj levo-sredinski premier še en razlog več, da ostane na oblasti, kljub svoji kregavi večini, saj je opozicija povsem razbita. Berlusconijeva pobuda predstavlja predvsem odločen napad na bivše zaveznike, nedvomno pa vnaša pomemben zasuk v italijanski politiki s ciljem, da bi obdržal hegemonijo v konservativnem taboru. Boj za oblast v razdrobljeni italijanski desni sredini je prišel silovito na dan po nepričakovani Berlusconijevi napovedi, da bo ustanovil novo stranko, piše Financial Times. Za londonski dnevnik gre predvsem za poskus, da bi Berlusconi ponovno vzpostavil svojo oblast v koaliciji po porazu v senatu, ko se ni uresničil padec vlade, ki ga je že dalj časa obljubljal svojim volivcem in zaveznikom. Nova stranka in napoved o začetku dogovarjanja za nov volilni zakon kažeta, da bo Prodijeva vlada preživela, kljub tesni večini v senatu in notranjim razprtijam, meni Financial Times. Manj kritičen je konservativno usmerjeni Frankfurter Allgemeine Zeitung, ki ugotavlja, da je dosedanja Forza Italia pravzaprav samo gibanje, ki je odvisno od Berlusconijevega finančnega imperija in da sedaj skuša razširiti obzorje svoje stranke. Poskus pa ima tudi po oceni nemškega dnevnika malo možnosti, da bi se uresničil v okviru preveč razdrobljene italijanske politične scene: voditelji manjših strank bodo preprečili, da bi se zmanjšal njihov odločilni vpliv. Švicarski Le Temps pa poroča o škandalu Rai-Mediaset. Ko je Berlusconi bil na oblasti, naj bi spremenil javno radiotele-vizijsko hišo v podružnico svojih televizij. Na malih ekranih je takrat prevladala fik-cija, pa ne samo v filmih in nadaljevankah, pač pa tudi v informaciji. Berlusconijevi sodelavci, ki jih je namestili v Rai, so namreč dogovorno s kolegi Mediaseta usmerjali poročila in strategijo v Berlusconijevo korist. Vsekakor objava telefonskih razgovorov, s katerimi so se sporazumevali o usmerjanju oddaj in poročil v premiero- vo korist, odpira spet vprašanje reforme Raia, piše frankofonski švicarski dnevnik. V Franciji je republiški ponos enkraten in se s kronanimi glavami ne šalijo, kot je januarja 1793 ugotovil Luis XVI. Zato ne čudi ostrina sicer konservativno usmerjenega dnevnika Le Figaro na račun zadnje pobude nekdanje italijanske kraljevske družine. »Ogorčenje v Rimu zaradi zahtev Savojcev«, piše v naslovu pariški časopis. Kot je znano, sedanja potomca Sa-vojcev zahtevata od italijanske države 260 milijonov evrov odškodnine, ker je bila po vojni rodbina izgnana iz Italije, terjata pa tudi vrnitev zaplenjene imovine, od Kvi-rinala do številnih gradov. Savojci spet povzročajo škandal, meni Le Figaro, ki omenja negativno oceno Andreottija in Prodi-ja, pa tudi judovske skupnosti. Za slednjo bi bilo treba zahtevati od Savojcev dodatno odškodnino zaradi rasnih zakonov, ki jih je podpisal kralj Viktor Emanuel II in ki jih je njegov vnuk, sedanji Viktor Ema-nuel, ocenil kot »pas si terribles«, pravzaprav ne tako grozne! Sergij Premru / TRST Sobota, 24. novembra 2007 1 1 Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it gledališče miela - Tržaški večer posvečen nagradi Darko Bratina 2007 Edi Šelhaus ali zasvojenost s fotografijo Šelhausova fotoreporterska pot skozi fotografije in doživet dokumentarec »Današnji je zame zgodovinski dan, saj sem po več desetletjih tu, od koder sem s svojo kamero in s pomočjo pristaniških delavcev obvladoval situacijo vse od Velikega trga do Trga Goldoni.« Fotoreporter Edi Šelhaus včeraj ni skrival veselja, pravzaprav navdušenja, da je spet v Trstu, da je spet med »našimi ljudmi«. V okviru nagrade Darko Bratina - Poklon Viziji 2007, ki jo prireja goriški Kinoatelje in se je letos delila med Gorico in Trstom, je bil včerajšnji, tržaški večer namreč v celoti posvečen njemu, legendarnemu, 88-letnemu fo-toreporterju iz Podkraja na vipavskem. Tržaški večer, pri katerem so ob Ki-noateljeju sodelovali združenje Bonawen-tura - gledališče Miela in Anno Uno - Tisoč oči, je uvedla razstava Edi Šelhaus, fo-tozgodbe, ki jo je pripravila kustosinja pri Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani Jožica Šparovec. Razstava prikazuje presek tem, s katerimi se je ukvarjal Šelhaus; na zidovih gledališča Miela so tako zaživele črno bele podobe iz preteklosti, od reševanja zavezniških letalcev, mimo zgodbe o Koroških Slovencih, ki se borijo za svoje pravice, povojnih antifašističnih demonstracij v Trstu, utrinkov iz partizanske bolnice Franja in tistih iz mesta Trava, kjer je delovala partizanska učiteljica Nada Vreček, pa vse do današnjih dni, ko je na primer leta 2000 ovekovečil zagovor diplomske naloge tržaškega zgodovinarja Franca Fabca. Zatem je v polni kinodvorani zaživel celovečerni dokumentarec Edi Šelhaus - Bil sem zraven, ki ga je posnel 32-letni Kon-tovelec Jurij Gruden in je nastal v produkciji filmske hiše Arsmedie ob sodelovanju slovenskega filmskega sklada, RTV Slovenije, Kinoateljeja in Vibe filma. Protagonist je sam Edi Šelhaus, ki pred Grudnovo kamero živo obuja spomine na svoje življenje, predvsem pa na svoje bivanje v Trstu, ko je kot kinoreporter Filmskih novosti iz Beograda po vojni nekaj časa preživel tu. Številni dogodki, ki jih je sam ovekovečil s svojim fotoaparatom oziroma s kamero, zaživijo v dokumentarcu. Uvodoma se s hvaležnostjo spominja staršev, ki sta ga uvedla v fotografski poklic, ki ga je on takoj vzljubil in ob njem res užival. Kot v dokumentarcu sam opozarja, so se mu posnetki ponujali kar sami, »skorajda ob vsakem koraku, saj se je namreč vedno kaj dogajalo«. Glavni motiv fotografij in posnet- Edi Šelhaus s svojim zvestim fotoaparatom in med snemanjem dokumentarca na Velikem trgu kroma kov je bil vselej človek, predvsem ljudje v zaledju, razcapani otroci in delavci. Pred gledalci se v filmu pojavijo posnetki iz Devina z dekleti v narodni noši, utrinki mogočnih prvomajskih demonstracij, znova zaživijo pristni kriški ribiči, tržaški slovenski in italijanski antifašisti, pa tudi tragični dogodki iz Škednja leta 1946, pa še marsikaj... S Šelhausovim doživetim pripovedovanjem, ki ga med drugimi dopolnjujeta tudi tržaška zgodovinarja Franc Fabec in Milan Pahor ter sodobnejša srečanja z zgodovinskimi prijatelji Egonom Krausom, Aljošo Žerjalom in Egonom Piščancem,se v filmu prepletajo čudoviti posnetki iz ljubljanskih in beograjskih arhivov. Nekaj več kot uro trajajoči dokumentarec pa nikakor ni dolgočasen, ravno nasprotno. Odnos med Šelhausom, mestom Trst in širšim zgodovinskim kontekstom pa so poglobili po predvajanju filma na okrogli mizi z naslovom Šelhaus in bitka za Trst.. Protagonist večera pa se tudi tokrat ni izneveril svojemu poklicu in v svojo kamero ujel tudi ta poseben dogodek. (sas) APrimorski ~ dnevnik Upokojitev za šolnike: prošnje predstaviti do 10. januarja 2008 Patronat sindikata Ital Uil iz Trsta sporoča, da je ministrstvo za šolstvo, kot vsako leto upoštevaje 1. člen odloka predsednika republike št. 351 z dne 28. aprila 1998 o določilih za poenostavitev postopkov na področju upokojevanja šolnikov, 14. novembra izdalo odlok št. 97, v katerem določa, da 10. januarja 2008 zapade rok za predložitev prošenj za upokojitve šolnikov za šolsko leto 2007/2008. Patronat svetuje vsem zainteresiranim za upokojitev, da se napotijo do njegovih uradov v Ul. Polonio 5, telefon 040-366990, in da predložijo prošnje. Pomoč patro-nata, piše v sporočilu, je brezplačna. Greenaction obsoja odpustitev bolničarke Naravovarstvena organizacija Greenaction Transnational izraža solidarnost uslužbenki tržaškega bolnišniškega podjetja Idi Miser, ki je sodnim oblastem prijavila, da v greznično omrežje spirajo toksične in nalezljive laboratorijske odplake. Tako piše v sporočilu naravo-varstvenikov, ki pravijo, da so jo s tem hoteli kaznovati, kar predstavlja državni škandal, s katerim bi morali seznaniti tudi evropsko sodišče, češ da je pravno povsem neutemeljen. Bol-nišniško podjetje namreč ni zasebna, temveč je javna struktura, in uslužbenka se je držala zakona, ki narekuje javnemu funkcionarju ali nekomu, ki je poverjen za javne storitve, da vloži prijavo, če je v okviru svojih zadolžitev seznanjen s kaznivim dejanjem, proti kateremu postopajo po uradni dolžnosti. V tem primeru, pravijo naravo-varstveniki, sta bila ogrožena javno zdravje in okolje. Prijava iz represalije je torej ne samo nelegitimna, temveč tudi protizakonita, poleg tega so jo izrekli višji funkcionarji, proti katerim teče preiskava zaradi soodgovornosti pri kaznivem dejanju, ki ga je prijavila pogumna kolegica, katero je kvečjemu treba javno pohvaliti. križ - Konec dober, vse dobro Francko Žerjav zapel in priklical reševalce Frančko Žerjav ima 92 let in še zelo dober glas, točneje tenor, ki ga je najbrž rešil pred najhujšim. Predvčerajšnjim se je namreč priletni Križan odpravil na običajni sprehod pro ti Bri ščam, ko je v bli ži ni tam kaj šnje ga že -lezniškega nadvoza nerodno padel v brezno in tam tu di os tal. Na sre čo ni utr pel no be ne poškodbe, ostal pa je »ujetnik« v luknji. In to kar za nekaj ur. Zaskrbljeni sosedi so poklicali na pomoč in reševalce napotili na območje, kjer se je Žerjav navadno sprehajal. Iskali so ga kar nekaj ča sa, nji ho vo po zor nost pa je Kri žan pri -klical s klici na pomoč in tudi s petjem. Zapel jim je tudi v zahvalo za rešitev, njegova pesem pa je na začudenje zdravnikov in bolničarjev zadonela zvečer v bolnišnici na Katina ri, kjer so ga pri dr ža li na pre gle du, vče raj pa je bil zno va do ma na kriš kem Boš ke tu. Si -noči smo ga videli in slišali na TV dnevniku Telequattro, ko je gledalcem seveda poklonil operno arijo... Frančko je celo življenje povezan s petjem in s pevskimi zbori. Svojo bogato pevsko pot je za čel ta koj po dru gi voj ni s skla da te - Frančko Žerjav kroma ljem Ubaldom Vrabcem, potem pa je več desetletij vodil moški pevski zbor Vesna, vmes pa se je ukvarjal z narečnim gledališčem, z lahko glasbo, prosvetno dejavnostjo in še z mar si čem. Frančko še danes rad poje. Pred kratkim smo ga v družbi kriških pevcev videli tudi v televizijskem dokumentarcu o našem Primor-ju in o naših ribičih, ki ga je za RTV Slovenija posnel Jadran Sterle. Sam Frančko pa si najbrž ne bi ni ko li mis lil, da mu bo te nor re šil življenje med vsakdanjim sprehodom med Križem in Briščami. priseljenci - Pobuda združenja ANOLF Okence za tujce Informacije in seminarji na sedežu sindikata CISL - Leta 2006 v Trstu 12.406 tujih državljanov Na tržaškem sedežu sindikata CISL deluje od 1. oktobra informativno okence za tujce, kije nastalo na pobudo združenja ANOLF. Operaterji nudijo raznovrstne informacije v zvezi z delovnimi pogodbami, pravicami delavcev in zakonskimi določili. Pri tem se uporabniki poslužujejo tudi sredstev sindikata CISL. Združenje ANOLF se na državni in deželni ravni že več let ukvarja s problematikami priseljencev, tržaško sekcijo pa so odprli šele pred 6 meseci. Na sedežu sindikata (Trg Dalmazia št. 1) bodo enkrat mesečno potekali tudi koristni seminarji: prvi bo danes dopoldne, ko se bodo prostovoljci združenja ANOLF srečali s 40 tujimi delavci in jim pojasnili, kaj točno piše v njihovih plačilnih listih, kako delujejo prispevki za pokojninske sklade itd. Nepoznavanje predpisov in jezika sta namreč dejavnika, ki omogočata delodajalcem, da izkoriščajo tujo delovno silo. Omenjene pobude so včeraj predstavili državni in pokrajinski predsednik ANOLF Oberdan Ciuc-ci in Lucio Gregoretti, koordinator okenca Ahmed Fa-ghi Elmi in pokrajinski tajnik CISL Luciano Bordin. Ob priložnosti so navedli nekaj splošnih podatkov o priseljencih v Trstu. V zadnjih petih letih se je prisotnost tujih državljanov močno okrepila: leta 2001 jih je bilo 8.861, leta 2006 pa 12.406 (6.420 moških in 5.886 žensk). Od konca leta 2005 do konca 2006 se j e število povečalo za 857 oseb: ravno priseljenci so bili zaslužni za to, da je Trst, kljub demografski krizi, v enem letu pridobil 104 prebivalce. Priseljenci predstavljajo približno 5% prebivalstva in celo 15% novozaposlenih. V deželi FJK dela približno 40 tisoč tujcev. Predstavniki CISL in ANOLF so poudarili, da je pomembno razložiti tujim delavcem, katere so njihove pravice. Zaradi povečanega števila priseljencev, a tudi zaradi mnogih primerov nespoštovanja delavčevih pravic, je stopnja nesreč pri delu med priseljenci kar visoka. Oberdan Ciucci je podčrtal, da priseljencev ne smemo obravnavati samo kot problem, saj prinašajo nove energije, s katerimi kljubujemo upadu rodnosti. »Vsak tuji državljan mora obdržati lastno kulturno bogastvo in obenem spoštovati pravila integracijskega procesa« je dejal Ciucci in priznal, da je Dežela FJK do te tematike zelo pozorna. Na koncu je razmišljal o nezakonitih priseljencih: »Ta pojav je tesno povezan s sivo ekonomijo oz. z izkoriščanjem nezakonite delovne sile. V Italiji je 2,3 milijona rednih tujih delavcev, 80% le-teh pa se je v preteklosti znašlo v položaju nezakonitosti. To jasno kaže, da je italijanska zakonodaja za današnje migracijske tokove neprimerna, zakon Bossi-Fini pa je zadevo še poslabšal, saj je samo razširil območje neregularnosti«. (af) 8 Sobota, 24. novembra 2007 TRST / zahodni kras - Pozitivno mnenje rajonskega sveta Predhodni načrt za parkirišče na Proseku Uredili ga bodo sredi vasi v Mandriji, skupno 80 parkirnih prostorov Tržaška občina je pripravila načrt za novo parkirišče na Proseku. O sklepu je na četrtkovi seji razpravljal zahodnokraški rajonski svet, ki je soglasno izdal pozitivno mnenje o načrtu. Parkirišče bo urejeno v Mandriji, sredi vasi, v neposredni bližini osrednjega vaškega trga Kržade. To je na območju, na katerem se ob mar-tinovanju vrtijo vrtiljak in druga igrala luna parka. Rajonski svet je že pred skoraj štirimi leti pozval občino, naj uredi na Proseku novo parkirišče. Promet v vasi se je z leti povečal, število avtomobilov tudi, parkirnih prostorov pa je bilo vse manj. Zato so bili domačini primorani parkirati svoja vozila na nedovoljenih mestih, kar je predvsem ob delavnikih povzročilo (in še povzroča) velike težave v prometu skozi vas. Rajonski svetniki so takrat tudi predlagali prostor, kjer naj bi parkirišče uredili: v Mandriji, obsežnem zemljišču sredi vasi. Tr žaš ka ob či na je pri sluh ni la predlogu. Najprej je odkupila zemljišče, ki je bilo last Tržaške hranilnice, nato se je lotila priprave predhodnega načrta. Ta je v četrtek priromal na sejo rajonskega sveta. Par ki ri šče bo ob se ga lo ka kih 2.700 kvadratnih metrov obsežno območje. Na njem bodo uredili 80 parkirnih mest, med katerimi bosta dve namenjeni vozilom oseb s posebnimi potrebami. Del območja - kakih 300 kvadratnih metrov, na strani, ki meji z Ul. S. Nazario - bo namenjeno zelenim površinam. Vse območje bodo ogradili z novim 50 centimetrov visokim zidkom v kraškem kamnu. Tržaška občina se je že dogovorila s prometno službo za ureditev dohoda in izhoda s parkirišča. Vhod bodo razširili do 6 metrov, da bo možen istočasni dostop in izhod iz parkirišča (medtem ko je sedanji vhod mnogo ožji in tega ne dopušča). Zemljišče bodo zravnali in tlakovali z asfaltom. Parkirišče bo razsvetljeno: droge in luči bo namestilo podjetje AcegasAps. V občinskem odloku je omenjena vrednost investicije: 179.455 evrov. Ob izdaji pozitivnega mnenja o predhodnem načrtu je rajonski svet predlagal občinski upravi, naj zeleno območje, ki meji na Ul. S.Nazario, opremi z igrali za otroke, ker v vasi ni nobene podobne strukture za najmlajše. raziskovanje Ožigosali klestenje sredstev Ustanove za raziskovanje ASI, INAF, INFN in CNR so v sporočilu za javnost opozorile na novo zmanjšanje finančnih prispevkov za raziskovalne dejavnosti. Ministrstvo za univerzo in raziskovanje je pred kratkim poslalo pristojnima parlamentarnima komisijama osnutek odloka za porazdelitev sredstev Državnega sklada za raziskovanje za leto 2007. V sporočilu piše, daje odlok, ki je bil posredovan z zamudo, predvideval skromno zvišanje sredstev za raziskovalne ustanove, ki so že začele načrtovati nadaljnje delo. Potem ko sta komisiji odlok sprejeli, je Ministrstvo za ekonomijo »zaradi nepojasnjene finančne stiske omejilo sredstva Državnega sklada, ki je sedaj revnejši za 60%«. Ustanove ostro kritizirajo ukrep, »ki je v kričečem nasprotju z izjavami vlade, da želi spodbuditi znanstvene dejavnosti«. Ministrstvo za ekonomijo pozivajo, »naj povrne Državnemu skladu že tako skromna sredstva«. Vhod v Mandrijo na Proseku, kjer bodo uredili novo parkirišče kroma Od lok bo se daj od ro mal spet na tržaško občino, o njem bo razpravljala občinska komisija za javna dela, po pripravi dokončnega načrta pa bo o grad nji pre pot reb ne ga par ki ri šča na Proseku odločal občinski svet. Na zadnji rajonski seji je svetnik Stran ke ko mu nis tič ne pre no ve Roberto Cattaruzza vložil resolucijo o cesti, ki pelje s Kontovela do Do le nje va si. V njej je opo zo ril, da je odsek ceste pri kontovelskem pokopališču nevaren. Pred več meseci je rajonski svet pisal občinski upravi, naj ponovno namesti cement ne ob cest ne kam ne tik ob ro -bu ceste, pod katerim zija nekaj metrov globoka škarpa. Občina je to sicer storila, Cattaruzza pa v svojem vprašanju ugotavlja, da s tem nevarnost ni bila odstranjena, ker kamni ni so med se boj po ve za ni. Ob čin ski delavci so namestili tudi začasno tablo, ki opozarja na nevarni odsek, a jo burja stalno podira. Nadalje se nad odsekom širi grmičevje, kar za-sti ra po gled na rob ces te. Svetnik Stranke komunistične prenove je zato vprašal župana, ali ne bi bi lo bo lje, ko bi na tem od se ku ces -te namenili obcestno ograjo z leseno pre vle ko, kot so jo pred le ti na mes ti -li na nekaterih odsekih Obalne ceste, da bi tako zagotovili varnost. M.K. dolina - Na zadnji občinski seji Županja Premolinova o odpadkih v občini Dolinska županja Fulvia Pre-molin je med zadnjo občinsko sejo odgovorila na vrsto vprašanj, ki jih je zastavil svetnik liste Združeni v tradicijah Boris Gombač. Doma la vsa so se na na ša la na od pad -ke in od la ga li šča. Glede odpadkov pri Boljuncu je Premolinova sporočila, da veljavni občinski splošni regulacijski načrt ne predvideva odlagališč na občin skem pro sto ru. Ma te ri al pri kmetijskem podjetju Parovel v Boljuncu ne predstavlja odlagališča, v ko li kor gre za iz kop ni ma te ri al podjetniške strukture, ki je dobila ustrezno dovoljenje. Nosilec dovoljenja je prejel s strani pristojnih nadzornih organov pooblastilo za prenos in uporabo materiala za ureditev kmetijske površine na drugem območju. Dru go vpra ša nje je za de va lo kosovne odpadke. Županja je pojas ni la, da ose ba za dol že na pri ob - čin skem od la ga li šču si za be le ži podatke tistih, ki se te storitve poslužujejo na osnovi službene odredbe pristojnega urada. Ta dejavnost se uokvirja med redne dejavnosti monitoriranja in kontrole od lo že nih od pad kov. Go vor je bil tu di o ve li kih za -bojnikih. Premolinova je menila, da bo treba občinski pravilnik za odpravo odpadkov nujno spremeniti in pri la go di ti no ve mu sis te mu zbi -ranja odpadkov. Zabojniki z zmogljivostjo 1.100 litrov so namenjeni stanovanjskim blokom in podjetjem za proizvodne, trgovske in obrtne dejavnosti. Ta sistem vsekakor ni v nasprotju s pravilnikom in občani so bili na javnih srečanjih se zna nje ni s to iz bi ro ozi ro ma možnostjo. Ob koncu je dolinska županja zagotovila, da je bilo zajamčeno minimalno število cestnih za boj ni kov, da bi ta ko olaj ša li te ža -ve upo rab ni kom. železarna Protest se bo kmalu zaostril Protest proti onesnaževanju, ki ga povzroča škedenjska železarna, se bo v prihodnjih tednih še zaostril. Predsednik krožka Miani Maurizi-o Fogar napoveduje namreč razne pobude, tudi na pravni ravni, ki bodo dosegle vrhunec v drugi polovici decembra med razpravo o deželnem finančnem zakonu. V dneh od 18. do 22. decembra bodo pač združenja škedenjskih prebivalcev priredila odmevno demonstracijo pred sedežem deželnega sveta. Deželni svetniki naj se kar pripravijo, ker bodo primorani ostati v deželnem svetu, pravi Fogar, po mnenju katerega se bo sploh ustavilo mesto. Vse to seveda »na miren način«. Fogar je poostritev protesta napovedal včeraj na tiskovni konferenci, na kateri se je še zlasti spravil na deželno upravo, ki naj bi naslednji petek v sodelovanju s pokrajinsko upravo izdala t.i. integrirano okoljsko dovoljenje (it. kratica AIA). Dovoljenje velja šest let in bi torej železarna lahko delovala do leta 2014. Toda za obrate, ki proizvajajo ogljikovodik - to je primer koksarne - niso na osnovi evropskih direktiv odgovorne dežele, ampak je za to pristojna država, je poudaril Fogar. Zato se bo predsednik krožka Miani 3. decembra podal v Milan k znanemu odvetniku Giulianu Spazzaliju (ki zagovarja interese škedenjskih prebivalcev): napovedani so opomin za župana Roberta Dipiazzo, prijava vodstva železarne in tudi takojšen pri-ziv na Deželno upravno sodišče v primeru, da bo deželna vlada izdala AIA. Spazzali ocenjuje tudi možnost prijave pristojnih deželnih odbornikov, ko bi se izkazalo, da niso udejanjili evropskih direktiv oz. da niso spoštovali predvidenih postopkov. Škedenjska železarna ni zgolj problem Škedenjcev, temveč vseh nas, je še naglasil predsednik krožka. To dokazuje med drugim tudi študija slovenske agencije za okolje, ki je na Koprskem zabeležila prekomerno zračno onesnaževanje, ki ga povzročata še zlasti tržaška industrija in pro met. Zato bo zdaj ob vzpo -redni kampanji s ciljem ugotavljanja morebitnih posledic onesnaževanja na zdravje ljudi protest naraščal iz dneva v dan, je dodal Fogar, občani pa bodo o vseh pobudah obveščeni na ustreznih javnih skupščinah. A.G. krožek virgil šček - Zgodovinski simpozij Samostojno slovensko nastopanje Osem predavateljev je govorilo predvsem o stanju po 2. svetovni vojni in o razhajanjih v slovenski narodni skupnosti V tržaškem krožku za družbena vprašanja Virgil Šček se je včeraj popoldne odvil zgodovinski simpozij ob šestdesetletnici obnovitve samostojne ga slo ven ske ga po li tič ne ga nas to -panja v sedanjih mejah republike Italije. Predavatelji in udeleženci so se pred za čet kom okro gle mi ze po -klo ni li spo mi nu pre mi nu le ga de žel -nega svetnika SSK dr. Mirka Špaca-pana, ki je včeraj dopoldne podlegel hu di bo lez ni. Špa ca pa na se je spo -mnil Rafko Dolhar, kije poudaril njegovo vsestransko požrtvovalno delo v dob ro bit ce lot ne slo ven ske narod -nostne skupnosti v Italiji. Zgodovinski simpozij je oblikovalo osem predavateljev iz Trsta, Gorice, Benečije in Slovenije. V svojih posegih so se predavatelji osredotočili predvsem na stanje duha po drugi svetovni vojni med Slovenci na Tržaškem in politični ter ideološki razkol v naši narodnostni skupnosti. Podrobneje bomo o posegih predavateljev poročali v jutrišnji izdaji našega dnevnika. (ps) Udeleženci včerajšnjega posveta kroma / TRST Sobota, 24. novembra 2007 1 1 raz/seljeni - V ponedeljek v Kulturnem domu Koreograf Heddy Maalem o svojem plesnem projektu V predstavi Un Champ de Forces nastopajo plesalci različnih narodnosti V ponedeljek bo plesni ansambel koreografa Heddyja Maalema gostoval v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v okviru pobude Raz/seljeni s plesno predstavo Un Champ de Forces. Polje sil je sad najnovejšega umetniškega poglabljanja francosko-alžir-skega ustvarjalca, gibanje multikul-turnega in multietničnega telesa, ki ga sestavljajo senegalski, francoski, japonski, španski, nizozemski in korejski plesalci ansambla, ki uspešno deluje že osemnajst let. Pred nastopom nam je koreograf pojasnil vsebine tega projekta. V predstavi se pojavlja vprašanje etnične identitete, kulturne različnosti in posledične rasne in verske diskiminacije v glo-balizirani Evropi, kjer se narodi ne srečujejo, ampak se med seboj ignorirajo. »Un Champ de Forces« je Vaš odgovor na ugotovitev, da »Evropa ni Eden«? Evropa in svet nista Eden! Am- pak polje sil je druga stvar, je vabilo k izostritvi pogleda. Vabilo k opazovanju, k sprejemanju vstopa v drugačen čas. Je poskus, ki naj bi vodil v poetično razmišljanje o našem človeštvu. Vaši plesalci bodo vodili v teh dneh tri delavnice afriškega, sodobnega in akrobatskega plesa. So ti tudi elementi vaše koreo-grafske poetike? Tako je. Recimo, da skušam prepuščati možnosti svobodnega izražanja znotraj svoje koreografske pisave, kar je po drugi strani povezano z različnimi dejavniki: rigo-rozna vežba, uporaba kodeksov, neke govorice, prefinjeno dojemanje tega, kar lahko definiramo »telo skupine« in nenazadnje velika odgovornost, ki jo vsi prevzemamo. Različni narodni izvori plesalcev so samo zrcalo multiet- nične družbe ali tudi konstantno Heddy Maalem sporočilo, ki je vezano na obstoj in dejavnost ansambla? Biti koreograf pomeni delovati s človekovim telesom in človeštvo ni vezano samo na telo zahodnega človeka. Problem je samo v tem, ali vsaj tako zgleda. Vaša predstava bo zaživela v okviru festivala Raz/seljeni. Vaša dvojna narodnost in mednarodna zasnova ansambla sta lahko primera bivanjskega in umetniškega raz/seljevanja? Tema festivala me je navdihnila za razmišljanje, ki vam ga posredujem: »Več let, obotavljanj, preden bi prišel do vtisa, da en sam izraz lahko zaobjame celotno pot: razseljevanje. Kot velja za vse, ki so razkoreninjeni; izgnanci, njihovo stremljenje po pripadnosti, kot da bi šlo za dolgo beračenje, iskanje obljudene dežele. Premikanje od kraja do kraja postane vrlina, gibanje umetnost. Zanimanje se osredotoča na telo, telo kot svet. Hodimo po svetu, na njegovem robu, začutimo ga, njegovo nihanje, plešemo. Delo v zadnjih letih, splošna usmeritev neke energije, včasih nezavedna sila mnogih zavrnitev, da bi se končno zavedali svojega položaja: razseljeni. Tu je dom. Hrepenimo po kraju, po prehodni coni, po oazi za nomadska telesa. Mapa za tiste, ki iščejo svojo pot, daleč od sebe, daleč v sebi.« Rossana Paliaga muzej revoltella - Zaključuje se tridnevni posvet o srednjem veku v Trstu Protagonistka bo danes umetnost Podroben pregled nad raznolikim dogajanjem v Trstu v srednjem veku - Pobuda se bo nadaljevala tudi prihodnje leto V dvorani muzeja Revoltella se danes dopoldne (od 9. ure dalje) zaključuje tridnevni posvet, ki ga je priredila tržaška občina, predvsem njeno odborništvo za kulturo, mestni muzeji zgodovine in umetnosti ter mestna mreža knjižnic, da bi osvetlila in se poglobila v srednjeveško obdobje mesta Trst. Posveta z naslovom »Srednji vek v Trstu: inštitucije, umetnost in družba v 14. stoletju« se je v pre te klih dneh ude le ži la pi sa na pa le ta ra do ved ne žev, od profesorjev, raziskovalcev in ljubiteljev tega dotične-ga obdobja do številnih mladih študentov zgodovine. Ugledni govorniki so v svojih posegih ponudili podro ben pre gled nad zgo do vin ski mi, eko nom ski mi, ver -skimi in socialnimi dogajanji na našem teritoriju v zgodnjem 14. stoletju s posebnim poudarkom tudi na arhitekturni, urbanistični in pa arheološki plati. Včerajšnji napovedani poseg profesorja Pavleta Merkuja o slovenski prisotnosti v Trstu v 14. stoletju je zaradi zdravstvenih razlogov govornika žal odpadel; ostali gostje so se dotaknili javnih financ, kriminalne pravice, vojaške organizacije, delovanja političnih slojev, pa tudi na primer izkopavanj v Starem mestu, mestne arheologije in raz vo ja ur ba nis ti ke. Danes bo na svoj ra čun priš la umet nost: za mi kro -fonom se bodo zvrstili Francesca Flores dArcais, Paolo Casadio, Marco Collareta, Roberto Benedetti, Enrica Coz-zi in Paolo Cammarosano. Utrinek z včerajšnjega »srednjeveškega« posveta kroma borzni trg Manifestacija za solidarnost s Kurdi Stranka komunistične prenove sporoča, da bo danes na Borznem trgu (od 11. do 14. ure) manifestacija za solidarnost s kurdskim narodom. V Trst naj bi predvidoma dospeli kurdski priseljenci iz raznih mest severovzhodne Italije. Razloge za pobudo je včeraj pojasnil zastopnik kurdske skupnosti v Benetkah Rodi Xebat. Kurde zelo skrbi nedavna odločitev turškega parlamenta, da podpre vojaške operacije v iraškem Kurdistanu. Xebat pravi, da odločitev ogroža politično stabilnost in civilno prebivalstvo celotnega območja. Vojaška operacija na severu Iraka, ki sledi daljšemu posegu na vzhodu Turčije, bo najbrž imela hude posledice, saj bi lahko izbrisala dosedanje pozitivne korake za reševanje kurdskega vprašanja: julijski vstop 21 kurdskih predstavnikov v turški parlament ter 7 premirij med letoma 1992 in 2006. Kurdi pozivajo EU, naj se na pogajanjih s Turčijo zavzame za njihove pravice. nezgoda - Cesta za Mačkolje Imel je srečo Z malim vozilom se je prevrnil na bok, a ni utrpel hujših poškodb Bilje namenjen proti Mačkoljam, ko je iz nepojasnjenih razlogov nenadoma zapeljal na desno in se s svojim malim vozilom prevrnil na bok. Moški je ostal ukleščen v pločevini, tako da so ga osvobodili miljski gasilci, ki jih je vodil Fabio Trebez. Nezgoda se je pripetila na razmeroma ravnem odseku. Šoferja so z rešilcem odpeljali v bolnišnico, vendar za njegovo zdravstveno stanje sploh niso bili zaskrbljeni, imel je precej sreče. Izvide so opravili miljski karabinjerji. Avtobusnih vozovnic ne bodo zvišali Tarife mestnih in izvenmestnih javnih prevozov v FJK se bodo zvišale največ za 2,04%. Prilagoditev, ki je predvidena v sporazumih z javnimi prevozniki, je sprejel deželni odbor, in sicer za kritje 35% upravnih stroškov. Tarife za vozovnice bodo v Trstu ostale nespremenjene, ker zvišanje ne doseže minimalnega praga petih centov, medtem ko so minimalna zvišanja za izvenmestne storitve predvidena v drugih pokrajinah. Poleg tega so poskrbeli za homogeni-zacijo mestnih vozovnic za dve progi z izvenmestnimi vozovnicami za eno vožnjo. Nadalje so potrdili abonma za univerzitetne študente, ki je bil doslej sicer malo koriščen. Danes predavanje o amazonskih Indiosih Kulturno združenje Quilombo bo v okviru festivala Samberfest 2007 danes ob 18. uri priredilo predavanje Alda Lo Curta o amazonskih Indiosih. Predavanje bo ob 18. uri v baru Knulp v Ul. Madonna del mare 7/a. Jutri od 10. do 20. ure pa bodo predstavniki sekcije LIPU (italijanska liga za zaščito ptic) orisali razloge proti lovu na razne vrste majhnih ptic, ki so sicer zaščitene z zakonom, a so našli način, da se predpisom izognejo. Seminar v Burlu V bolnišnici Burlo Garofolo se bo danes ob 10. uri pričel drugi seminar v okviru projekta »spektroskopija Raman«. Projekt podpirata združenje Abc (As-sociazione bambini chirurgici del Burlo) in pa RotarAct. V Burlu bo danes tudi srečanje z Gerardom Tricaricom, predsednikom evropskega instituta za fibrozno cisto. Švedski Koop v Mieli V gledališču Miela bo drevi nastopil švedski Koop, ki ga sestavljata Magnus Zingmar in Oscar Simonsson. Koncert se bo pričel ob 21.30. O protiletalski obrambi V dvorani, ki je v predorih v Ul. Fa-bio Severo (nasproti hišne št. 11), bo kulturno združenje »X.ma Regio« pri »Venetia et Histria« v sodelovanju s tržaškim alpinističnim klubom danes ob 18.30 priredilo srečanje/debato o protiletalski obrambi v Italiji. Vstop je prost. Prošnje za prispevke v • I v« • danes in jutri Kongres informatorjev o zdravilih V veliki dvorani fakultete za biologijo (poslopje M) se bo danes ob 9.15 pričel državni kongres federacije znanstvenih informatorjev o zdravilih in združenj teh informatorjev Federisf. Jutranji del kongresa (od 10.00 do 13.15) bo odprt javnosti. Dela se bodo nadaljevala jutri ob 9.30 v kavarni Ter-gesteo, ko bodo med drugim izvolili predsednika. Pri Federifs pravijo, da z novo zakonodajo kar eni tretjini od 32 tisoč znanstvenih informatorjev grozita pre-kernost ali celo izguba delovnega mesta. Tako imenovani zakon Biagi namreč farmacevtskim multinacionalkam omogoča, da to dejavnost poverijo zunanjim družbam. Informatorje, ki bi se znašli v teh družbah, pa bi lahko zadolžili, da se ukvarjajo s področji, na katerih nimajo izkušenj (npr. tisti, ki so specializirani za srčna obolenja, bi morali promovirati zdravila za črevesna obolenja). Poleg tega multinacionalke lahko tem družbam odstopijo zdravila, ki niso več tako donosna in zase zadržijo najsodobnejša. Miljska občina obvešča, da posamezniki, javne ustanove, združenja, odbori in voluntaristične organizacije lahko predstavijo prošnje za prispevke za športne, družbene, kulturne, vzgojne in rekreativne dejavnosti. Prosilci morajo imeti bivališče ali pravni sedež v miljski občini, kjer mora tudi potekati večina dejavnosti. Lahko bodo vzeli v poštev tudi prošnje takih, ki delujejo širše, vendar morata biti specifična pobuda ali dejavnost namenjena prebivalstvu miljske občine ali pa mora krajevna skupnost pokazati interes za pobudo. Prošnje je treba predstaviti do 30. novembra. Podrobnejše informacije in obrazce nudijo v uradu za kulturo na Trgu della Repubblica 4. Odkrili ploščo v spomin na rokoborca G. Calzo Na pročelju športne palače na Čarboli je od včeraj pritrjena plošča v spomin na tržaškega rokoborca Giorgia Calze (1900 - 1970), ki je nastopil tudi na olimpijskih igrah. Podžupan Paris Lippi je ob odkritju plošče poudaril, da je Calza nastopil na 1.000 tekmah in skoraj vedno zmagal, pred 2. svetovno vojno pa je bil eden najbolj poznanih tržaških športnikov, saj je bila rokoborba takrat zelo popularna. Calza je tekmoval tudi v znamenitem newyorškem Madison Square Gardnu. »Svojo navezanost na Trst je pokazal tudi tako, da je po selitvi v Philadelphio zavrnil ameriško državljanstvo in se je raje vrnil v rodni Trst,« je še poudaril Lippi. 1 Q Sobota, 24. novembra 2QQ7 TRST / opČine - Danes Kras in med Kraški med in drugi domači proizvodi bodo protagonisti današnjega srečanja na sedežu občinske izpostave na Opčinah. Čebelarski konzorcij za tržaško pokrajino bo v sodelovanju z vzhodnokraškim rajonskim svetom ob 18. uri povabil goste na pokušino z geslom Pokusi Kras, med in drugo. O medu bo spregovoril prof. Paolo Bogoni z oddelka za blagoznanstvo na ekonomski fakulteti tržaške univerze, medtem ko bo biologinja prof. Maria Luisa Zoratti, profesionalna po-kuševalka medu, nakazala kakovosti meda in vodila pokušnjo. Udeleženci bodo ob medu pokusili tudi druge domače proizvode, ki se medu priležejo. V prvi vrsti siri konzorcija Moisir, ob njih pa tudi vina konzorcija za za šči to kon tro li ra ne ga po re -kla vin Kras in ekstra deviško oljčno olje tržaške pokrajine Ter-ges te dop. opČine Veselica s skupino KD Brce Jutri, ob 17.uri se bo ponovno dvignil zastor na odru openskega Prosvetnega doma. Tokrat bodo na odrs ke deske stopili člani gledališke skupine KD Brce iz Gabrovi- ce pri Kom nu, ki s ko me di jo Ve se li ca praz nu je jo svo jo de -seto obletnico. Skupina, ki šteje približno trideset članov, z vztraj nost jo in pri -dnostjo pripravi vsako sezono novo gledališko premiero. Po sa mez ne upri zo rit ve ta ko v domačem kraju pod zvezdami kot na šte vil nih gos to va -njih po širšem območju Krasa in v za mej stvu so bi le de -ležne najvišjih priznanj tako kri ti ke kot mno goš te vil nih gledalcev. Režijo Veselice - ljudsko glas be ne ko me di je, kot so jo sa mi po ime no va li, je pod pi sal Sergej Verč, pomagala mu je Minu Kjuder, izvirno glasbo je napisal Tom Hmeljak, igral ska eki pa pa šte je de set članov. Delo so je povsod želo ve lik us peh in pri sot ne spravilo v dobro voljo tako da si pri Skd Tabor nadejajo, da bo za zves te in ob čas ne obis -kovalce Prosvetnega doma ne delj sko po pold ne v zna -menju pristnega razvedrila, ki bo ole pša lo je sen ski dan. Gostovanje je podprl Urad RS za Slo ven ce v za mej -stvu in po svetu. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 24. novembra 2007 JANEZ Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 9.11. Luna vzide ob 15.53 in zatone ob 7.14. Jutri, NEDELJA, 25. novembra 2007 KATARINA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,3 stopinje C, zračni tlak 1016,7 mb ustaljen, veter 16 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,2 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 19. , do sobote, 24. novembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Ivana 5 (040-631304), Ul. Alpi Giulie 2 (040-828428), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040-271124). Sesljan (040-208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Ivana 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oširek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040-208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Sonnino 4 (040-660438). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino vabi vse člane na DRUŠTVENO KOSILO V nedeljo, 2. decembra ob 12.45 uri v restavraciji Sardoč (Prečnik 1/b - Devin-Nabrežina) Prijave sprejemamo v tajništvu do 28.11.2007 Tel/fax: 040299858/3472420331 aiipo e-mailu info@yccupa.org TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.10, 22.10 »Matrimonio alle Bahamas«; Dvorana 2: 17.40, 20.10, 22.1S »Lo spaccacuori«; Dvorana 3: 17.4S, 20.00, 22.1S »La leggenda di Beo-wulf«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Come tu mi vuoi«; Dvorana S: 18.00 »Giorni e nuvole«; 20.10, 22.20 »^e Bourne ultimatum - il ritorno dello sciacallo«. Čestitke ALCIONE - 17.00 »Michael Clayton«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.0S, 20.10, 22.1S »La leggenda di Beowulf«. ARISTON - 16.00, 20.00 »Il vento fa il suo giro«; 18.00, 22.00 »Elisabeth the golden age«. CINECITY - 1S.20, 18.00 »Ratatouille«; 1S.0S, 17.20, 19.4S, 22.00 »Lo spac-cacuori«; 1S.10, 17.30, 22.00 »Come tu mi vuoi«; 14.4S, 16.3S, 18.2S, 20.1S, 22.0S »Matrimonio alle Bahamas«; 1S.00, 17.2S, 19.S0, 21.1S »La leggenda di Beowulf«; 19.S0 »^e Bourne ultimatum«; 14.40, 16.30, 18.20, 20.10, 22.0S »Lezioni di cioccolato«; 1S.1S, 17.3S, 19.SS, 22.00 »1408«. EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Un'altra giovinezza«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.1S, 18.4S, 21.1S »Giorni e nuvole«. FELLINI - 16.10, 22.1S »Across the Universe«; 18.20, 20.1S »I vicerè«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.1S, 22.1S »Le-zioni di cioccolato«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30 »Ratatouille«; 18.30, 20.20, 22.1S »Mein Fuhrer«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.00, 23.00 »Delta farsa«; 19.20, 21.30, 23.40 »Instalacija ljubezni«; 21.20, 23.S0 »Kraljestvo«; »18.00 »3D manija«; 18.40 »Petelinji zajtrk«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.1S, 22.1S »1408«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.1S »Matrimonio alle Bahamas«; 22.1S »Come tu mi vuoi«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 20.4S »Il ri-sveglio delle tenebre«; 19.00 »Il caso ^omas Crawford«; 22.20 »Lo spac-cacuori«; Dvorana 4: 16.30 »Come tu mi vuoi«; 18.20, 20.1S, 22.1S »Mila-no-Palermo il ritorno«. SUPER - 16.00 »Boygirl-Questione di sesso«; 17.40, 19.1S »Sleuth«; 20.40, 22.20 »Il nascondiglio«. Slovenska prosveta in Zveza cerkvenih pevskih zborov vabita na KONCTOT SAKRALNE GLASBE v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah Sodelujejo: NOMOS Ensemble Tega Stegel - sopran Aldo Žeijal - basbariton Sara Clanzig - flavta Marco Bernini - oboa Daniele Furlan - klarinet Aljoša Tavčar - fagot, klavir Mešani mladinski pevski zbor Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot Danes, 24. novembra, ob 20. uri Juhej! Tudi naša odbornica ANITA je dočakala važno okroglo obletnico. Naj z nami pridno dela, se smeji in veseli še mnogo let, ji želimo vsi pri KD in ŽPS Ivan Grbec. MANUEL CORBATTI iz Ric-manj je v preteklih dneh z velikim uspehom opravil državne izpite za profesionalnega geometra. Čestitajo mu in želijo dobro nadaljevanje oče Zoran, mama Evina ter ostali prijatelji. 0 Prireditve ZCPZ IN SLOVENSKA PROSVETA prirejata v soboto, 24. novembra 2007, ob 20. uri v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah koncert sakralne glasbe z ansamblom Nomos ensemble, nastopajo: Tea Stegel - sopran, Aldo Žerjal - bas bariton in mešani mladinski pevski zbor Trst, zborovodja Aleksandra Pertot. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 25. novembra ob 17. uri na prireditev v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli 29). Na sporedu bosta dve zabavni igri: »Molière za mlade« v izvedbi Mladinske skupine KD Igo Gruden (režija Gregor Geč) in »Kdor išče, najde« Paola Tanzeja in Fabrizia Polojaza v izvedbi gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba (režija Lučka Susič). Vmes bo še bogat srečolov! SKD TABOR vabi v nedeljo, 25.no-vembra 2007, ob 17.00 v Prosvetni dom na Opčine na glasbeno ljudsko komedijo »Veselica« (Rade Pregarc-Sergej Verč). Nastopa Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu, režija Seregej Verč. Pridite, ne bo Vam žal! SKD VIGRED IN VZPI - ANPI sekcija Devin Nabrežina vabita v nedeljo, 25. novembra, ob 15. uri na proslavo ob 60-letnici postavitve spomenika padlim v NOB v Šempolaju. Nastopa TPPZ Pinko Tomažič, po proslavi sledi partizanski miting v ogrevanem šotoru na šolskem dvorišču. TFS STU LEDI prireja mednarodno srečanje folklornih in ljudskih pevskih skupin ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE... (enkrat zaplešimo, eno si zapojmo) v soboto, 24. in v nedeljo 25. novembra, v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. V soboto, 24. novembra, ob 20.30 srečanje folklornih skupin: TFS Stu ledi, FS Mandrač iz Kopra, FS Pred-grad iz Predgrada pri Kočevju in FS Pasian di Prato iz Vidma; v nedeljo, 25. novembra, ob 17. uri pa pevskih skupin: ŽPS Stu ledi, otoška folklorna skupina Stu ledi, Hrušiški fanti, Ženska pevska klapa Roč iz hrvaške Istre in MePZ Coral di Lu-cinis iz Ločnika pri Gorici. Vljudno vabljeni. SKD TABOR IN KROŽEK ISTRIA vabita v sredo, 28.novembra 2007, ob 20.30 v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah na predstavitev knjige »Sulle orme del cavaliere«. Prisoten bo avtor Franco Fornasaro. Delo bo predstavil Boris Pangerc. Ne zamudite srečanja z zanimivo knjigo! GKD DRUGA MUZIKA prireja pod pokroviteljstvom občine Zgonik »Novo letno glasbo brez meja«. Otvoritveni večer s skupino Kingston bo v soboto, 1. decembra 2007, ob 20.30 v Briščikih pod velikim ogrevanim šotorom. Program in informacije dobite na spletni strani www.glasbabrezme-ja.com. SKD TABOR obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za prodajno-raz-stavni Miklavžev sejem, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah od 3. do 5. decembra 2007. Za podrobnejše informacije 040/211923 (Živka, v večernih urah) ali pa lahko pišete na in-fo@skdtabor.it. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DTTZG »Žiga Zois« sporoča, da bo v ponedeljek, 26. novembra 2007, na podružnici - Ca-nestrinijeva ploščad 7- roditeljski sestanek ob 17. uri za bienij in ob 18. uri za trienij obeh oddelkov. M Izleti SPDT organizira v nedeljo, 25. novembra 2007, geološki pohod po bližnjem Krasu. Od parkirišča na Fernetičih, ob cesti za Repentabor (v bližini marketa Evrospina), se bomo podali ob 8.30 v spremstvu strokovnjaka in ljubitelja geološke znanosti Paolo Sossija, po gričevju vzdolž italijansko - slovenske meje, mimo kamnolomov na Poklonu in se vrnili nazaj do Fernetičev. Vabljeni! SPDT vabi v nedeljo, 2. decembra na avtobusni izlet v neznano... Vpisovanje na tel. št.040-220155 (Livio) in 0402176855 (Vojka). Pohitite! KRUT vabi v soboto, 15. decembra 2007 na božični sejem v Zagreb, z ogledom mesta v dopoldanskih urah. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel.: 040-360072. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizira silvestrsko družinsko zimovanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 28. decembra 2007 do 4. januarja 2008. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Dodatne informacije in prijave zbiram do 20. decembra 2007 na št. 040 567751 ali 3202717508 Tanja, ali po mail-u: franmilcinski@libero.it Bi Osmice BERTO TONKIČ na Tržaški cesti, 25 v Doberdobu ima odprto osmico. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek. MOCOR VA LT ER (Lakotišče 398) je odprl osmico. OSMICO je odprl Zahar v Borštu št. 57. Odprta bo do 5. decembra 2007. OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu št. 23. / TRST Sobota, 24. novembra 2007 1 1 TFS Stu ledi prireja mednarodno srečanje folklornih in ljudskih pevskih skupin Cez tri gore, čez tri dole... (enkrat zaplešimo, eno si zapojmo) v občinskem gledališču France Preieren v Boljuncu enkrat zaplešimo danes, 24.11., ob 20.30 folklorne skupine FS Mandrač, FS Predgrad, FS Pasian di Prato in TFS Stu ledi I Na Opčinah obiščite Predbožični likovni sejem prodaja darilnih izdelkov in dražba slik v podporo Sklada in VZS Mitja Čuk V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah do 9.12.2007 PO PE 10-12,15-17; ob nedeljah 10-12 SKD VIGRED IN VZPI DEVIN-NABREŽINA vabita na PROSLAVO OB 60-LETNICI POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM V NOB V ŠEMPOLAJU JUTRI - NEDELJA, 25.NOVEMBER, ob i5.00.uri Pozdrav: Giorgio Marži - Predsednik VZPI - Trst Govor: Milan Pahor - zgodovinar Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič PARTIZANSKI MITING v ogrevanem šotoru na šolskem dvorišču. Ü3 Obvestila ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN prireja v sodelovanju z Deželno zbornico kliničnih pedagogov in dobrodelnim društvom Tutela tridnevno dobrodelno pobudo, v okviru katere bodo nabirali sredstva za bolnišnico Burlo Garofalo. Pobuda bo potekala na trgu Sv. Antona v petek, 30. novembra in v soboto ter nedeljo, 1. in 2. decembra. Dopoldne bodo od 9.30 do 12. ure na vrsti božične ustvarjalne delavnice, popoldne pa bodo otrokom pripovedovali pravljice. V ogretem šotoru bo tudi sejem rabljenih igrač in smučarske opreme. Toplo vabljeni! ŽUPNIJA REPENTABOR sporoča, da so vsi udeleženci romarskega izleta v JORDANIJO vabljeni na srečanje danes, 24. novembra, ob 20.30. Srečanje bo v prostorih Marijanišča na Opčinah. Ob tej priliki si bomo ogledali tudi enourni film o Jordaniji, ki ga je pripravil gospod Bedenčič. Vabljeni so tudi vsi, ki želijo obuditi spomine ali na novo spoznati to enkratno deželo. DRUŠTVO TAO organizira tečaj Reiki prve stopnje. Tečaj se bo odvijal danes, 24. in v nedeljo, 25. novembra na sedežu sklada Mitja Čuk, Proseška 131 na Opčinah. Dodatne informacije: 340 1607908 - Breda. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne danes, 24. novembra s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »dopolavoro ferroviario« v Nabrežini-postaja. Za zabavo bo poskrbel »Duo Melody«. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR - Socialno skrbstvo ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, prirejajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih danes, 24. novembra 2007, ob 15.30 Kotiček pravljic, s pravljico »Volk in sedem kozličkov«. Vstop prost za vse otroke vrtcev in osnovnih sol zgoraj navedenih občin. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja v ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30, v Peterlino-vi dvorani v Ul. Donizetti 3, srečanje z Bojanom Pavletičem ob izidu njegove knjige »9 velikih jokov«, ki je izšla ob 80-letnici slovenskega ekso-dusa iz Primorske. O avtorju in njegovem delu bo govorila Marija Cen-da. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sestavlja seznam kmetijskih podjetij, ki so usposobljena opravljati javna dela v zvezi z vzdrževanjem javnih površin, cest ipd. v smislu zak. odloka št. 228 / 2001. Kmečka zveza vabi zainteresirane kmetije, da se za vpis v omenjeni seznam prijavijo v njenih uradih. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonifata 6), s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete s sodelovanjem zgodovinsko železniškim muzejem iz Trsta, vabi na ogled razstave vlakov, dioram in plovil »Modelarstvo kakor hobby«. Raz- stava bo na ogled do nedelje, 25. novembra. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v ponedeljek, 26. novembra 2007 ob 18. uri v dvorani Baroncini tržaške zavarovalnice Assicurazioni Generali v Ul. Trento 8 predavanje na temo »Novosti v zdravljenju sladkorne bolezni«. Predaval bo diabetolog dr. Riccardo Candido, specialistični raziskovalec 3. diabetološkega tržaškega okraja. Vsi so vljudno vabljeni! SKD SLAVEC Ricmanje - Log prireja v ricmanjski Babni hiši v torek, 27.no-vembra 2007 ob 20.uri »2.Večer spominov«. Svoje izkušnje nam bo posredoval vaščan Pino Deponte, borec X. ljubljanske brigade. SKD VESNA IN ŠD MLADINA vabita v torek, 27. novembra, ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu na večer z diapozitivi »Kras: geomorfološke značilnosti«. Predaval bo Paolo Sossi. Zbrane prispevke bosta društvi dodelili skladu za obnovo bolnice Franje. SKGZ obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v torek, 27. novembra 2007, ob 18. uri v drugem sklicu v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ri-creatorio 1). TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v nedeljo 25. novembra 2007 ob 15. uri nastop na proslavi v Šempolaju; v torek, 27. novembra na sedežu v Pa-dričah redna pevska vaja. 50-LETNIKI Z BREGA prirejajo družabnost v soboto, 1. decembra, v restavraciji Pri vodnjaku na Jezeru. Zainteresirani naj se javijo, najkasneje do srede, 28. novembra, v večernih urah na tel. št. 040 228604 - Mariza ali na tel. št. 333 3616411 - Sonja. SKD FRANCE PREŠEREN prireja v sredo, 28. novembra 2007, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu okroglo mizo z naslovom »Mediji: med spolnostjo in telesom«. Sodelovali bodo: Alenka Rebula, Igor Prinčič, Darko Gregorič in Živa Kušče. Vabljeni! SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju na ogled razstave »1920-1950« in risb, ki so jih izdelali učenci COŠ. S. Gruden, na temo »Svoboda«. Urnik: nedelja 25. novembra po proslavi, ponedeljek, 26. in torek, 27. novembra od 16. do 18. ure, v sredo, 28. novembra od 16. ob 20.30 predstavitev knjige »V ženskem peklu - Savina zgodba«. TRŽAŠKA KNJIGARNA IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev knjižne zbirke Goriške Mohorjeve družbe za leto 2008 v sredo, 28. novembra 2007, ob 18. uri v Tržaški knjigarni v Trstu. DOM JAKOBA UKMARJA iz Škednja vabi v četrtek, 29. novembra 2007, ob 20.30 na večer s študijskim krožkom »Beseda slovenske Istre«. Toplo vabljeni! SPDT vabi na predvajanje filma »Po-tujmo skupaj okoli sveta«. Posnela sta ga Uroš in Kristina Ravbar, ko sta se z avtomobilom podala na enkratno pustolovščino. Predavanje bo v četrtek, 29. novembra 2007 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. ŽPS TREBČE ob priliki praznovanja vaškega zavetnika sv. Andreja prireja devetdnevnico: danes, 24. novembra 2007 ob 19. uri sv. maša gospoda Osojnik, po maši veseli večer; jutri, 25. novembra 2007 ob 10.uri sv. maša gospoda msgr. Vončina, poje Kraški cvet. Pred vsako sv. mašo bo spove-dovanje, po maši pa srečanje. Mladi prirejajo mini Andrejev sejem. Toplo vabljeni! OBČINA DOLINA obvešča, da bo tudi letos priredila »Božični sejem 2007«, ki se bo odvijal na glavnem trgu »Gorica« v Boljuncu od 5. do 9. decembra 2007. Namenjen bo domačim proizvajalcem, obrtnikom in amaterjem. Imeli bomo hišice in stojnice. Glede na veliko povpraševanje in omejeno število hišic, imajo prednost občani. Vpisovanje bo potekalo na občini Dolina (urad za kulturo) od 8.30 do 13.30: od ponedeljka, 19. do srede, 21. novembra (samo za občane); od četrtka, 22. novembra dalje za vse ostale, ki želijo sodelovati. Vpisovanje je veljavno samo po izvršenem plačilu vsote za »zasedanje javne površine«. Informacije 040 8329 281/280. KD ROVTE - KOLONKOVEC ulica M. Sarnio 27, vabi v soboto 1. decembra 2007 ob 19.30 na ogled filma o Baltskih državah »Vilius, Riga, Tallinn«. Posnel ga je Sergio Zoch - Čok ob priliki izleta s Primorskim dnevnikom in potovalno agencijo Aurora. Vabljeni! REVIJA MLADIKA sporoča, da je samo še ta mesec čas za sodelovanje na 36. nagradnem literarnem natečaju za prozo in poezijo. Natečaj, ki je odprt vsem, ne glede na starost in bivališče, predvideva po tri nagrade za prozo in poezijo ter objavo v prihodnjem letniku revije. Rok zapade nepreklicno 1. decembra 2007. Prispevke je treba poslati, kot je objavljeno v razpisu, v zaprti kuverti na naslov: MLADIKA - za literarni natečaj, Ulica Donizetti 3, 34133 Trst (Italija). ZBIRANJE PODPISOV ZA USTANOVITEV NOVE OBČINE v soboto, 24. in nedeljo, 25. novembra 2007 bo v baru na Padričah od 8. do 19. ure potekalo zbiranje podpisov za referendum, ki v smislu 12. odstavka 17. člena deželnega zakona št. 5/2003 dopušča ustanovitev nove občine. Obenem pripravljalni odbor vabi vaščane k podpisu od ponedeljka 26. novembra do sobote, 1. decembra od 19. do 20.ure na sedežu Gozdne zadruge na Padričah. Potreben je veljavni dokument. ZBIRANJE PODPISOV NA OPČINAH za referendum za novo kraško občino poteka na sledečih lokacijah: Narodna/Dunajska cesta: bar pri tramvaju, trgovina Think Pink, Casa del detersivo, zlatarna Malalan, casalinghi Cobez, bar Vatta, brivec Da Salvatore, trgovina s kolesi A. Simič, bar pri Ka-narinu in Prosvetni dom; Proseška uli- ca: trgovina s copatami (ob pekarni Sossi) in fotogr. Loredana; Državna cesta 202: benc. črpalka ESSO; ul. S. Pellegrino: drogheria Prodet; Trg exkino Belvedere: bar Istria. Informacije na spletni strani www.kraskaobci-na.com. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel Trst prireja zimovanje na Pohorju od 2. do 6. januarja 2008, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Na razpolago je še nekaj mest. Vpis v uradu Dijaškega doma (info: tel. 040 573141 ; e-mail: info@sddsk.org). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi člane in druge filateliste na redno mesečno sejo, ki bo 6. decembra 2007, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, št. 20. Sledila bo družabnost. Toplo vabljeni! TABORNIKI RMV sporočajo, da se sestanki odvijajo v naslednjih terminih: Prosek-Kulturni dom na Proseku ob sobotah od 16. do 17. ure MČ in GG (Zinajda Kodrič, 349-1083843), Opčine-Prosvetni dom ob sobotah GG 16.30 do 17.30 in MČ 18.-19. ure (Katerina Iscra, 339-1619428), Doli-na-Občinska telovadnica ob sobotah od 15.-16. ure (Malina Tedeschi, 3494328349), Salež-Knjižnica ob sobotah 16.-17. ure (Maddalena Pernarcich, 340-8940225), Trst-Ul. Carducci 8, ob sobotah od 15.-16.ure (Vesna Pahor, 320-0335479). SKLAD MITJA ČUK vabi na Opčine v dvorano Zadružne kraške banke na predbožični likovni sejem, prodaja darilnih izdelkov in dražba slik v podporo Sklada in VZS Mitja Čuk, od ponedeljka do petka od 10.-12. ure, 15.17. ure; ob nedeljah od 10.-12. ure, do 9. decembra 2007. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijav zapade v ponedeljek 10. decembra. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA razpisuje video natečaj Schengen 21/12 spot, ob razširitvi Schengenskega območja na Slovenijo, 21. decembra 2007. Vabimo vse, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s snemanjem video-filmov, mlade in manj mlade iz Trsta ter s tržaškega in slovenskega Krasa, posameznike in skupine, da izdelajo video spot. Vsebina spota naj bo kakorkoli vezana na dogodek, na padec meje in na prosto gibanje, dolžina vi-dea pa mora biti med 30'' in največ 1'30''.Video na formatu DVD s podatki o avtorjih je treba poslati ali dostaviti v tajništvo Zadružne kraške banke, ul. Ricreatorio 2, Opčine s pripisom: za video natečaj Schengen 21/12 spot, do ponedeljka 10.decembra 2007. SKD PRIMOREC prireja božični sejem in vabi vaščane in prijatelje k realizaciji »umetnin«. To so lahko razna ročna dela, piškoti, obeski za božično drevo... dobrodošle so vse originalne ideje! Lepo prosimo, da vaše izdelke dostavite v Ljudski dom v Trebčah 13.decembra 2007 od 16. do 20. ure. Ti bodo naprodaj po simbolični ceni dne 14.decembra 2007. H Mali oglasi BOŽIČNI ČAS se bliža! Iščeš primerno ročno izdelano darilo? Pokliči na tel. št. 339-4413205. Ne bo ti žal! IŠČEM DELO kot negovalka starejše osebe, pokretne ali nepokretne, z večletnimi izkušnjami, z znanjem slovenščine, italijanščine in nemščine. Za menjavo po dogovoru. Tel. na št.: +386 040-187292. IŠČEM GOSPO srednjih let za družbo starejši osebi trikrat tedensko od 15. do 19. ure (občina Dolina). Mobitel: 340-0677794. IŠČEMO MLADO OSEBO za začasno delo strežbe. Klicati v večernih urah na št. 347-1291382. KMEČKI TURIZEM UŠAJ je odprt v Nabrežini 8 do 2. decembra 2007. Tel. 339-4193779. KMEČKI TURIZEM pri Bogdanu in Marlenki v Gabrovcu je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah do 25. decembra. Tel. 040 - 2296068. PRODAJAM KOTALKE št. 29, 31 in 33. Tel. št. 040-225527 ali 040-225519. PRODAM železna vrata (2x78) in rolo za garažo (2x2,62). Pokličite na tel. 040-814212. PRODAM toyota yaris, letnik 2002, 5 vrat, 85.000 prevoženih km, edini lastnik, v dobrem stanju. Tel.: 3334154687. PRODAM peč na drva znamke nordica, model Svezia, kurilna moč 9 kw, ki je bila uporabljena samo tri mesece. Tel. 328-7771669. V NAJEM dajem opremljeno stanovanje na Greti. Tel. na št.: 3403963534. V NAJEM dajemo trgovino jestvin, dro-gerije in drugega blaga »Mini Market« na Padričah. Info: 040-226161. VARSTVO STAREJŠIH OSEB NA DOMU 24 ur na 24. Gospa srednjih let, Bolgarka z znanjem italijanščine in z dolgoletnimi izkušnjami ter z veljavnimi dokumenti za delo v Italiji išče zaposlitev. Tel.: 389-0558458. E Poslovni oglasi DOM TILIA IŠČE kvalificirano osebje (OTA - OSS - ADEST). Tel. 3285319691 Prispevki Ob 1. obletnici smrti sestre in svakinje Lojze Samec vd. Petaros ter ob smrti gospe Olge Zobec vd. Komar darujeta Vilma in Ignacij Samec 50,00 evrov za MoPZ F. Venturini. Namesto cvetja na grob pokojnega Silvota Križmančiča darujeta Mara in Egon Guštin 30,00 evrov za ŠD Zarja - Bazovica in 30,00 evrov za obnovo bolnice Fanje. V spomin na Gigkota Candottija darujeta Edi in Sonia 30,00 evrov za ŠD Vesna. V spomin na pokojnega Silvestra Križmančiča darujeta Magda in Vojko Petaros 30,00 evrov za ŠD Zarja -Bazovica. Namesto cvetja na grob Laure Maver darujeta Mimica in Peter Milič 20,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V spomin na Maria Magajno daruje Nora Jankovič 30,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V spomin na Maria Magajno darujeta Tatjana in Antek 40,00 evrov za KRUT. V spomin na botra Pepija daruje Neva Milič 25,00 evrov za NTO ŠK Kras in 25,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda. V spomin na predrago Lauro Maver in v počastitev spomina na Pepija Miliča darujeta Majda in Pavel Fachin 50,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-DAngelo-Hrovatin. V spomin na Pepija Miliča daruje družina Obad (Salež, Bajta 64) 40,00 evrov za NTO ŠK Kras. V spomin na Lauro Maver darujeta Adriana in Gušto Gerdol 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Silvestra Križmančiča daruje Anton Ražem z družino 40,00 evrov za AŠD Zarja. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO Trg Foraggi 7, Opčine -križišče Q8 Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst 12 Sobota, 24. novembra 2007 KULTURA TOMIZZOV DUH Batuda Milan Rakovac / Istra, dežela kulture, kultura kot vir življenja, dela, zaslužka... Rabac, opuščeni disko klub nekoč pomembnega turističnega naselja Girondella; okoli tristo (!) ljudi, vključno z dvema avtomobiloma Slovencev iz Kopra in Ljubljane... Povod: predstavitev pesniške zbirke Lakomna Beti labinske pesnice Roberte Razzi. Poleg njenega strast ne ga poetske ga dis kur za in razkošne interpretacije nas povsem prevzame ta še bleš čeča glas -bena nastopa dveh istrskih mojstrov umetnosti, jazz glasbeniceTa-mare Obrovac in etnomuzikologa Daria Marušiča. Fešta se nadaljuje, ljudje stojijo v vrsti za Bertino knjigo, pesnica celo uro potrpežljivo deli avtograme... Tržačani, pozovite u goste Ro ber tu Raz zi. Ka ko cu van povi-dati; vierši Bertini lete kako iz ognja, promukli alt a la Marlene Dietrich, bijesna energija a la Anna Oxa, dugonoga do neba a la Naomi... Ma ča cu ja tuote štroligiva-ti! Eko van preža njejih vierši: BATUDA Smeh Alegrija Žalos' Deš perija Stroh Košenca Krijonca Pacijenca Diš pet Kativerija Malicija Invidija Sram Zgubitost Malinkonija For ca Debole ca Folšarija Goložija Ironija Samo Človek. Qua no ghe vol tradur ne in 'talian, ne in sloven, ne in croato; labinjanski dijalekt - cila post-Se-renissima, benečanska lingua franca, sačuvana je na Labinštini kako malo di. Kako ča je sačuvan jedan od najstarijih istarskih, hrvatskih, slavenskih govora uopce. Ripen da, na selje i ne kad jed -no od okna labinskih ugljenokopa. Pogled se širi na pomalo alpsku vi-soravan izmedu Rabca, Labina i Kvarnera, na korak od mora, a more se ne vidi. U burovitu nedjelju upijamo krajolik iz krasne starinske zgra de, ko ju su ure di li Ro ber -ta Razzi i njezin Miska; stručnjaci s bauš tele. Legli smo pred zo ru, ci -jelu nas je noč držala all' attenti pjesnikinja. Roberta Razzi več postaje neodoljiva čarobnica jadranske scene: poetesa, kantautorica, slika-rica - zidarica! Otuda moje podsjecanje na Istru-kao-zemlju-kulture, jer danas Istra posjeduje cijele množice pr-voklasnih umjetnika, a riječ je o posve oslobodenom artizmu eu-ropske vrste. Istra postaje mikro-koz mos du ha i kul tural ne in ter ak -cije. Govoreči o toj novoj generaciji, kojoj pripada i Roberta Razzi, prije nekoliko godina u oštariji Čuk u Savičenti, hramu poezije i rocka (Savičenta ima i več tradicionalan festival modernog baleta!), okrsti-o sam tu generaciju kao »the new sciavoon urban structure«. Onu čudnu ljubav koji Istra-ni imamo za naš kraj, kao da j e žena, majka, sestra, ta naša Istra, ova nova, moderna generacija is-tr gnu la je iz na ci o nal ne pri stra -nosti, provincijalne i patriotske roman ti ke i pateti ke, ina če ja čeg oružja cijelih generacija istarskih umjetnika. Ujedno, ta nova generacija još je bolje znala i zna cr-pi ti čis ti vo du sa izvo ra Is tre; ako je Istra (Ister) - Dunav, kako su vjerovali Argonauti. Kot bi v širokem zamahu nastajala umetniška sinteza povsem nove vrste. Znotraj same Istre se les ke ta la bin ski čudež: mes to, ki ima trideset akademskih likovnih umetnikov in deset izvrstnih pesnikov (no, vsako istrsko mestece ali vas ima nekaj pesnikov, kar je rezultat tridesetletnega delovanja Ča-kavskega zbora, inštitucije, ki skrbi za ohranjanje domoznanske dediščine Istre), ki jih odlikujejo predvsem navdihujoč intimizem, beg od lokalizmov in bukolike ter sijajen, bogat jezik. Kot je Ro ber tin iz pes mi HOMMAGE TOMIZZI: Tu na zemlje kade živijen ni konfini ni meji ni zako ni ni paržo ni ni gvardiji ni redimenti ni obečaneh poltroni... tržaška opera - Giuseppe Verdi Ernani Začetek sezone v duhu ustaljene tradicije Priložnost za osebni triumf porazdeljena med četverico protagonistov Rdeče kot ljubezen, kot kri, kot maščevalna sla, ki pogubi protagoniste opere: vse odtenke rdeče barve je režiser, scenograf in kostumograf Pier Luigi Pizzi prelil v lepe in skladne odrske slike, ki jim je žamet dodajal topline in plemenitosti, luči Vincenza Raponija pa po potrebi tesnobe in krutosti. Z enovito in zaokroženo vizijo je režiser zaobjel tragično Hugojevo pripoved, ki v Verdijevi glasbi zaživi s hlastajočim, včasih tudi grobim ritmom, in zaznamuje novo, po mnenju večine sodobnikov ne kam ne ote sa no in ne izde la no operno estetiko. Ernani se je na tržaški oder vrnil po osemindvajsetih letih ter odprl novo sezono v duhu ustaljene tradicije, a s kančkom novosti: na gala večeru je pred italijansko himno zazvenela Beethovnova Oda radosti kot napoved dokončnega padca meje, ki ga naše mesto pričakuje z mešanimi občutki. Z mešanimi občutki smo tudi spremljali uprizoritev, ki so jo pogosto prekinjali aplavzi, mnogokrat tudi neumestni, kot bi si občinstvo želelo skok nazaj, v zlato dobo opere, kjer je dra-maturgija potegnila krajši konec in se venomer podrejala ljudskemu navi-jaštvu. Priložnosti za osebni triumf je Verdi širokosrčno porazdelil med če-tve rico pro tago nis tov: kvar tet, ki je pel na premieri, je v marsičem odgovarjal pevskemu liku, ki mora obvladati belcanto, se pa mora tudi vžga-ti v temperamentnih cabalettah. Pogrešali pa smo ravno tisto, kar je Verdi vedno bolj zavestno zahteval od interpretov: »parola scenica«, prepričljivost v recitaciji, ki naj bi igro spremenila v resnico. Verdijevemu ide a lu se je naj bolj pri bli žal fur lan -ski basist Ferruccio Furlanetto, veteran, ki je v tri de setlet ni karie ri do skrajnosti izbrusil svoje like ter jih oplemenitil z vokalnim bogastvom in čustveno soudeležbo. Njegov Don Ruy Gomez De Silva je vseskozi prekipeval v vzvišenem pono su, ki ga je ranljivost postopoma spremenila v nepopustljivo zlobo. Zrela in dovršena interpretacija je zaznamovala celotno predstavo, njegovi kolegi pa niso v polni meri izkoristili svojih priložnosti: baritonist Franco Vassallo je v kraljevski vlogi Don Carla pokazal kre pak in raz me roma pro žen glas, ni pa do segel ve li či ne li ka, ki naj bi na odru zavladal kot plemenita in kari-zmatična osebnost. Med predstavo je Na sceni odločno prevladuje rdeča barva vsekakor stopnjeval intenziteto svojega nastopa, kar je uspelo tudi so-pranistki Sondri Radvanovsky: res je, da so ravno opere iz železnega repertoarja najbolj nevarne mladim pevcem, ki se morajo kosati z velikimi miti; ameriška pevka še ni dovolj po-glo bi la svo jega pris topa, ki zaen krat sloni bolj na lepem in zanesljivo prodornem glasu kot na čustveno doživeti interpretaciji. V naslovni vlogi je pel Roberto Aronica: pevec, ki je v tr-žaš kem gle da li šču zapus til naj bolj ši vtis v Hoffmannovih povestih, sodi zagreb - beograd V izboru italijanskih filmov tudi kratkometražec Goričana Ivana Gergoleta Kinematografski krožek Lumiere iz Škednja se že nekaj let posveča tudi promociji italijanskega filma v sosednjih deželah. Tako je pred nekaj tedni v sodelovanju z Italijansko zvezo kinematografskih krožkov (Ficc) in Deželo Furlanijo-Julijsko krajino priredil festival italijanskega filma v Zagrebu, ki se v teh dneh v nekoliko spremenjeni zasedbi seli v Srbijo ter Bosno in Hercegovino. V Beogradu je ravnokar v teku šesta izvedba festivala italijanskega filma, v sklopu katerega bodo predstavili dvanajst filmov (dokumentarcev, kratkometražnih in celovečernih filmov). Med temi velja omeniti filma, ki v Italiji nista še našla distributerja: Jimmy della collina (režija Enrico Pau) in Sfiorarsi (režija Angelo Orlando), ki siju bodo paradoksalno prej ogledali srbski in bosanski gledalci kot italijanski... Beograjskega festivala se udeležuje tudi goriški režiser Ivan Gergolet s svojim štirinajstminutnim kratko-metražcem Quando il fuoco si spegne. V njem je na prepričljiv način (kljub temu, da je film povsem brez dialoga) prikazal življenje kraške kmetice, ki se vsako noč spopada s spomini iz svoje preteklosti: z fašističnimi zapori in nacističnimi taborišči. Iz Beograda bo Gergoletov film odpotoval v Vojvodino in sodeloval na festivalu v Novem sadu, na katerem bo tudi posebna retrospektiva, posvečena nedavno preminulemu režiserju Michelangelu Antonioneju. Festival se bo pred odhodom v Sarajevo, Tuzlo in Banjo Luko ustavil tudi v vojvodinskem mestu Indiji. Nanj je izbira padla predvsem zato, ker živi tu tudi manjša italijanska skupnost; potem ko je leta 1878 Avstro-ogrska zasedla Bosno, so se namreč v te kraje preselili številni Italijani s Tridentinskega. Njihove potomce bo sto trideset let kasneje med zvoke domače govorice tokrat popeljala filmska umetnost. (pd) sodobna glasba - Trieste Prima Festival je zaključil trio Le Risognanze Aspekti sodobne glasbene literature iz opusov madžarskih in italijanskih avtorjev, od že zgodovinskih mojstrovin do praizvedb, zvočno eksperimentiranje in soočanje s preteklostjo, tudi z ljudsko tradicijo, so bile vsebine zadnjega koncerta 21.iz-vedbe mednarodnih srečanj s sodobno glasbo Trieste Prima. V komorni razsežnosti cerkvice svetega Silvestra je tokrat nastopil trio Le Risognanze, v katerem igrajo violinist Filippo Gianinetti, pianist Alfonso Alberti in solo hornist orkestra Padove in Veneta Danilo Marchello. V zasedbi tria so glasbeniki doživeto in smiselno podali zmes tradicije in inovacije vsebinsko bogatega Ligetijevega Tria in praizvedbo skladbe »Da quella notte nuova II« (Od tiste nove noči) Tržačana Corrada Rojaca. Skupaj s publiko je tudi avtor lahko prvič poslušal svojo skladbo v koncertni izvedbi in je ob koncu osebno čestital vsakemu od nastopajočih, ki so posredovali sad njegove nove ustvarjalne dobe, ki jo zaznamuje iskanje ravnovesja med preteklostjo in sedanjostjo, kot je izjavil sam skladatelj: »Skladba predstavlja precej novih stilnih elementov, predvsem večjo svobodo v izbiri skladateljskih postopkov, ki jih zdaj obvladam in vodim. V ospredju pozornosti je razmišljanje o uporabi skladateljskih prijemov iz preteklosti.« Ostali del programa je bil namenjen duu vio-lina-klavir, najprej z izvedbo zvočno lesketajoče Sonatine Salvatoreja Sciarrina, nato z dvema primeroma možnih umetniških preobrazb ljudskega gradiva. »11 plesov za lepo Vereno« iz leta 1996 je zadnja skladba milanskega skladatelja Niccoloja Casti-glionija, prisrčen in včasih tudi igriv pogled na motive otroških izštevank, Bartokovi Romunski plesi pa so že klasik, vrhunski primer spajanja kompozicijske umetnosti z gradivom skladateljevih etnomuzi-koloških raziskav na podeželju takratne Madžarske. Koncertni program je z raznolikostjo govoric zahteval od izvajalcev fizično in mentalno prožnost, je ovrednotil njihovo iskanje primernih barv in skupnega ravnovesja. Premišljena skrb pri oblikovanju violinskega zvoka in odločnost klavirskega prijema sta spremljali poslušalce skozi različne glasbene vtise letošnjega, zadnjega srečanja tradicionalnega festivala, ki je v zadnjih letih znatno povečal število obiskovalcev, med katerimi širi poznanje mnogih izraznih odtenkov in stilnih usmeritev ter skuša zmanjšati razdaljo od prebivalcev »slonokoščenega stolpa« sodobne glasbene umetnosti. (ROP) nedvomno med vedno redkejše tenoriste, ki se ne zadovoljijo s tem, da iztržejo aplavz ob herojskih visokih notah. Njegovo fraziranje stremi po smi sel ni izpove di, tokrat pa je le v red kih slu čajih ubral naj bolj ple me -nite strune svojega lepega vokalnega in stru men ta, takrat pa je zables tel dokaj prepričljivo. Dejstvo, da opera ni zažive la na visokem emo ci o nal -nem nivoju, gre pripisati predvsem dirigentu Stefanu Ranzaniju; kljub temu, da ga delovna pot vodi skozi naj-prestižnejša gledališča, smo v njegovem vodstvu vedno pogrešali prepričljivo muzikalno hotenje, široki dih fraziranja, predvsem pa mrzlično na petost, ki naj bi ope ri vtis ni la nezadržen dramaturški ritem. Njegove kretnje nimajo dovolj energije in sporočilnosti, da bi lahko natančno in brezhibno povezale pevce in zbor z orkestrom, in to se je odražalo v izvedbi, ki ni prekoračila okvirov profesionalne rutine. Tržaški zbor je kot običajno pripravil Lorenzo Fratini z boljšim umetniškim uspehom ženske sekcije, občinstvo pa je navdušeno ploskalo moškemu zboru »Si ridesti il Leon di Cas ti gli a«, ki je, podob no kot »Patria op pressa« iz Mac bet ha in Nabuccov »Va pensiero«, v 19. stoletju oživljal in bodril narodnoljub-ne in osvo bodil ne tež nje takrat raz -kosane Italije. Efekt je sicer še vedno močan in tokrat ga je podkrepil zelo lep Pizzijev »tableau«, ponovitev zbo ra pa je izpad la predvsem kot obvezni poklon tradiciji. V pevski zasedbi sta bila tudi dva Hrvata, sopra-nistka Tamara Strelov Mastrangelo kot Giovanna in Slavko Sekulic kot Jago, z njima še Gianluca Bocchino. Er na ni je vse kakor ope ra, ki je tudi tokrat dokazala Verdijevo ustvarjalno moč ter v nabito polnem gledališču požela obilico aplavzov: pono vitve so na spo redu sko raj vsak dan do petka, 30. novembra. Katja Kralj / SVET Sobota, 24. novembra 2007 13 kairo - Dogovor arabskih zunanjih ministrov za srečanje v Annapolisu Na mirovni konferenci libanon - Kriza Lahoud razglasil bo prisotna večina arabskih držav izredne Gibanje Hamas pa arabske države svari pred normalizacijo odnosov z Izraelom razmere KAIRO/GAZA - Zunanji ministri arabskih držav so se včeraj na srečanju v Kairu dogovorili, da se bodo 27. novembra udeležili bližnjevzhodne mirovne konference v Annapolisu. Palestinski predsednik Mahmud Abas je medtem ministrom arabskih držav sporočil, da so pogajanja z Izraelom o skupnem dokumentu za konferenco zaradi različnih stališč propadla. Gibanje Hamas pa je arabske države posvarilo pred normalizacijo odnosov z Izraelom, medtem ko je slednji z odločitvijo zadovoljen, poročajo tuje tiskovne agencije.Savd-ski zunanji minister, princ Saud al Fajsal, je po končanih pogovorih v Kairu povedal, da so se arabske države skupaj odločile, da se bodo konference udeležile na ministrski ravni. Na konferenci bodo sodelovali zunanji ministri Alžirije, Bahrajna, Egipta, Jordanije, Libanona, Maroka, Katarja, Savd-ske Arabije, Sudana, Sirije, Tunizije in Jem-na, poroča ameriška tiskovna agencija AP. »Če ne bi bilo soglasja med arabskimi državami, ki smo ga čutili danes, potem ne bi odšli,« je na novinarski konferenci povedal al Fajsal in dodal, »da kraljestvo ne bi nikoli nasprotovalo soglasju arabskih držav«. »Nismo pripravljeni sodelovati v gledališki predstavi, v rokovanju in srečanju, ki ne odraža političnih razmer,« je po poročanju AP še dejal al Fajsal.Savdska Arabija, ki z Izraelom nima vzpostavljenih diplomatskih odnosov, vse do petka ni sporočila, ali se bo udeležila konference v Annapolisu in na kakšni ravni. Od Izraela so namreč želeli dobiti zagotovilo, da bodo pripravljeni na pogajanja o najbolj kočljivih vprašanjih. Sodelovanje al Fajsala na konferenci pa je bil glavni cilj ZDA, ki želijo tako pokazati močno arabsko podporo prihajajočemu dogodku, poroča AP. Sodelovanje Sirije pa še vedno ni gotovo. Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa je povedal, da se je sirski zunanji minister Valid al Moalem udeležil pogovorov v Kairu. Končna odločitev Sirije bo jasna po dodatnih pogovorih arabskih zunanjih ministrov, ki bodo potekali v ponedeljek v Washingtonu, poroča AP. Sirija namreč vztraja, da mora biti na mizi tudi vprašanje Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel po vojni leta 1967. Predstavniki Arabske lige so v Washington poslali skupno pismo, v katerem zahtevajo, da morajo na konferenci potekati tudi pogovori o ponovnih pogajanjih med Sirijo in Izraelom. »Čakamo odziv Američanov,« je danes novinarjem povedal sirski zunanji minister in dodal, daje od odgovora odvisno njihovo sodelovanje na konferenci. »Kakšen bi bil pomen udeležbe Sirije, če vprašanje Golanske planote ne bi bilo na dnevnem redu?« je po poročanju AP še dodal al Moalem. V začetku tedna je ameriška državna sekretarka Condo-leezza Rice dejala, da bo na pogovorih v Annapolisu čas tudi za vprašanje Golanske planote, za kar se je zavzel tudi Abas. Izrael je medtem že pozdravil včerajšnjo odločitev arabskih držav. »Veseli smo, da sodelujejo in kažejo podporo procesu, da zagotovimo njegov napredek,« je po poročanju AP dejala tiskovna predstavnica izraelskega premiera Ehuda Olmerta. Drugače pa se je na odločitev arabskih držav odzvalo palestinsko gibanje Hamas. »Upamo, da se arabske države ne bodo udeležile konference, saj bi sodelovanje omogočilo normalizacijo odnosov z Izraelom,« je za AFP povedal tiskovni predstavnik Ha-masa in dodal, da sodelovanje arabskih držav na konferenci »ne bo vplivalo na sodelovanje med Hamasom in arabskimi državami«. V Gazi medtem že potekajo množični protesti oboroženih skupin in pripadnikov Hamasa, na katerih se je po poročanju AP zbralo na deset tisoče ljudi. Ti menijo, da konferenca Palestincem ne bo zagotovila njihovih pravic. Udeleženci konference se bodo skušali dogovoriti o začetku novih - prvih v sedmih letih - mirovnih pogajanj o Bližnjem vzhodu. Konferenca v Annapolisu je doslej najresnejši poskus Busheve administracije, da posreduje v 60 let trajajočem sporu. Med povabljenimi je tudi Slovenija. (STA) Na fotografiji z leve zunanji minister Savdske Arabije Saud al-Faysal, palestinski predsednik Mahmoud Abas in generalni sekretar Arabske zveze Amr Moussa na včerajšnjem srečanju v Kairu ansa pariz - Tudi včeraj množične demonstracije Po devetdenevni stavki prevozov vrenje na univerzah Včeraj so množično demonstrirali študentje pariške Sorbone, protest pa se je razširil tudi na univerze drugih francoskih mest ansa BEJRUT - Libanonski predsednik Emile Lahoud, ki mu je opolnoči potekel mandat, se je sinoči odločil varnost v državi poveriti vojski. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal nek var nost ni vir, je La ho u -dova odločitev enaka razglasitvi izrednih razmer, za kar pa izvoljeni libanonski predsednik nima pristojnosti. Vlada je Lahoudov ukrep nemudoma zavrnila. Kot je pojasnil Lahoudov tiskovni predstavnik Rafic Chalala, se je predsednik "odločil vojski zaupati odgovornost za varnost na vsem ozemlju, vse varnostne službe v državi pa podrediti vojski". Vojska odločitve pro-sirskega predsednika ni želela komentirati, vlada, ki jo podpira pro ti sir ska par la men tar na ve -čina, pa jo je takoj zavrnila in označila za neveljavno. Po na-ved bah vi ra iz ura da pre mi e ra Fouada Siniore naj bi bil za sprejetje takšne odločitve v skladu z ustavo pristojen le ministrski zbor. Iz Lahoudovega urada so pred tem si no či spo ro či li, da bo pred sed nik, ta ko kot je na po ve -dal, s polnočjo končal mandat, čeprav libanonskemu parlamentu tu di vče raj, ko je po te kel zad -nji rok, ni uspelo izvoliti njegovega naslednika. V skladu z ustavo pristojnosti predsednika države preidejo na vlado, navaja AFP. Pre mi er Si ni o ra je ta ko si -no či spo ro čil, da bo nje go va vla -da tu di po od ho du La ho u da opravljala svoje naloge. "Vlada je zakonita in v skladu z ustavo," je v izjavi za javnost zapisal Sinio-ra. Njegovo vlado sicer Lahoud in prosirska opozicija že leto dni označujejo za nelegitimno, potem ko jo je zapustilo pet šiitskih in kr ščan ski mi nis ter. Predsednik parlamenta Na-bih Berri je medtem povedal, da so za se da nje skup šči ne pre ki ni -li za teden dni, do 30. novembra. Do takrat naj bi opravili dodatna posvetovanja za soglasje o novem predsedniku. K iskanju kompromisne rešitve je včeraj po zval vse li ba non ske po slan ce tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. PARIZ - Javni potniški promet v Franciji se je včeraj začel normalizirati, potem ko se je končala devet dni trajajoča stavka, ki so jo zaposleni v javnem prometu pripravili v protest načrtovani pokojninski reformi francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Ponekod stavkajoči sicer še vztrajajo, po pričakovanjih pa bo za normalizacijo železniškega prometa in javnega prometa v Parizu in drugih mestih potrebnih več dni, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Sarkozy je včeraj zmagoslavno dejal, da je »obljubil to reformo in držal svojo obljubo«. Po njegovih besedah z reformo ni več mo go če od la ša ti. Reforma predvideva odpravo zgodnjega upokojevanja. Približno pol milijona zaposlenih v državnih podjetjih se namreč lahko zgodaj upokoji; strojevodje se na primer. lahko v povprečju upokojijo že pri petdesetih letih, za za pos le ne v pa riš kem pri mest nem pro me tu ter ener get skih druž bah pa je meja za upokojitev določena pri približno 55 letih. Predvideno je, da bodo tudi zaposleni v državnih podjetjih v prihodnje plačevali socialne prispevke 40 let namesto 37,5 leta, da bi bili upravičeni do polne pokojnine. Delavci so se v četrtek odločili končati stavko, potem ko so se začela pogajanja med sindikati, vodstvi podjetij in predstavniki vlade. Po pogajanjih, ki naj bi se po poročanju francoske tiskovne agencije AFP končala v mesecu dni, naj bi predstavili konkretne odredbe v okviru pokojninske reforme. Vse proge pariške podzemne železnice sicer včeraj še niso delovale 100-od stot no, tu di mest ni av to bu si še ni so bi li vsi v po go nu, de lo va lo jih je oko -li 80 odstotkov. Tudi promet na omrežju hitrih vlakov TGV se normalizira, so povedali na železnicah. Stavki so se pridružili tudi številni zaposleni na univerzah, da bi izrazili nasprotovanje reformi visokega šolstva. Kot poroča AP, so morali zaradi nasilnega spora med študenti, ki so protestirali proti reformi, in tistimi, ki so želeli na predavanja, včeraj zapreti pariško univerzo Sorbona. Študenti so več dni blokirali vhod na univerzo, včeraj pa je prišlo tudi do fizičnega nasilja med študenti. Druge podrobnosti o nasilju zaen krat ni so zna ne. O protestih študentov so poročali tudi z več francoskih univerz, potem ko je bil letošnje poletje sprejet zakon, ki daje univerzam več avtonomije pri zbiranju zasebnih virov financiranja. Študenti se bojijo, da bi ta ukrep utegnil privesti do komercializacije brezplačnega javnega izobraževanja. (STA) islamabad - Sklep vrhovnega sodišča Mušaraf mora sleči vojaško uniformo ISLAMABAD - Pakistansko vrhovno sodišče je včeraj odločilo, da predsedniku Pervezu Mušarafu da čas do 1. decembra, da sleče vojaško uniformo in v ponovnem mandatu zapriseže kot civilni predsednik, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Že včeraj je sodišče tudi uradno potrdilo legitimnost njegove ponovne izvolitve in označilo uvedbo izrednih razmer kot upravičeno, kljub vsemu pa ga je pozvalo, naj te čimprej odpravi. Sodišče je z odločbo dalo Mušarafu jasen rok, do kdaj mora odstopiti kot vrhovni poveljnik vojske in s tem tudi pomirilo mednarodno skupnost, ki je bila zaskrbljena zaradi uvedenih izrednih razmer v Pakistanu. Poleg tega je volilni komisiji in zvezni vladi tudi naložilo, naj do 1. decembra sprejme vse potrebne korake za razglasitev uradnega izida oktobrskih predsedniških volitev. Mušaraf je sicer že pred tem napovedal, da bo odstopil s položaja vrhovnega poveljnika vojske, ko bo vrhovno sodišče potrdilo njegovo volilno zmago.Kljub odločitvi sodišča o upravičenosti uvedbe izrednih razmer, pa je britanska skupnost narodov Commonwealth prav zaradi njih Pakistan izključila iz svojega članstva. Kot je v ugandski prestolnici Kampala po srečanju akcijskega odbora Commonwealtha v četrtek zvečer pojasnil generalni sekretar organizacije Don McKinnon, so trenutne razmere v državi kršitev temeljnih vrednot organizacije. Pakistan je odločitev označil za »nerazumno in neutemeljeno«. Pakistanska vlada je v odzivu še ocenila, da mednarodna organizacija ni upoštevala, da je v Pakistanu »resna notranjepolitična kriza«. Zunanje ministrstvo v Islamabadu je še sporočilo, da preučuje svoje povezave s Commonwealthom. Tokratna izključitev Pakistana iz Commonwealtha je že druga v zgodovini organizacije. Organizacija je članstvo Pakistana začasno suspendirala že leta 1999, ko je Mušaraf prišel na oblast. Državo je ponovno vključila v članstvo leta 2004. (STA) 1 4 Sobota, 24. novembra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Za sabo pušča spomine, predvsem pa trajna znamenja svojega dela Špacapanovo slovo vzbuja prizadetost ganjenost hvaležnost Žalna seja bo v ponedeljek ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž Marsikdo, ki je želel včeraj posredovati spomin na Mirka Špacapana, je odklanjal uporabo preteklika. Vsem je bilo težko sprijazniti se, da ga ni več. Za njim pa ne ostajajo le spomini, temveč na Goriškem predvsem trajna znamenja njegovega vsestranskega angažiranja. »Za Gorico je to težka izguba zaradi njegove človeške veličine, zaradi njegove navezanosti na Goriško in na korenine, zaradi poklicnega razdajanja in političnega angažiranja,« je o Špacapanu povedal goriški župan Ettore Romoli, medtem ko je Mirko Brulc, župan Nove Gorice, s temi besedami izrazil prizadetost: »Zelo nam je hudo, ker je bil velik in pokončen Slovenec poleg tega, da je bil zdravnik. Bil je odprt in razumevajoč človek, prijeten sogovornik in prijatelj Slovenije. Njegova smrt je težka izguba za slovensko narodno skupnost v Italiji in tudi za nas, na slovenski strani meje.« Predsednik goriške pokrajine Enrico Gher-ghetta ravno tako izpostavlja Špacapa-novo človeško vrednost: »Znal je ščititi pravice Slovencev, pri čemer je bil uravnovešen in pripravljen na soočanje. Bil je tudi pogumna oseba, kar je dokazal s svojo pokončnostjo do zadnjega, kljub jasni zavesti, kam ga bolezen vodi. Razdajal se je ne le za goriške Slovence, ampak za vso Goriško. Tega javne institucije ne bodo smele pozabiti.« Gaetano Valenti, nekdanji goriški župan, ki je s Špacapanom sedel v deželnem svetu, se ga spominja najprej kot zdravnika svojih otrok, spominov pa noče mešati s politiko: »Bil je prijazna in eklektična osebnost. V sebi je zbral veliko talentov. Ne bom pozabil njegovega nasmejanega obraza in pozitivne drže v človeških odnosih.« Med goriškimi Slovenci Špacapa-novo slovo vzbuja prizadetost, ganjenost, hvaležnost. Predsednik SSO-ja za Goriško Janez Povše pravi: »Bil je izjemna osebnost in je v sebi združeval mnogo enkratnih lastnosti. Odlikoval se je z mirno in modro presojo, bil je zelo temperamenten, imel je neverjetno sposobnost prenašanja svojih pobud na druge, kakor tudi pretanjen občutek za civilno družbo in njeno specifiko. V dokaz sta njegova bogata pevska in zborovodska aktivnost ter vsestransko spodbujanje kulturnih dejavnosti. Hkrati je imel nenavaden dar za Eden izmed zadnjih posnetkov Mirka Špacapana v javnosti: pred poldrugim mesecem v Štmavru s podpredsedniko m deželne vlade Morettonom in pokrajinsko odbornico Černičevo bumbaca politično delovanje in za tiste vrednote, ki temeljijo na narodnostni osnovi. Vsega občudovanja je bil vreden zaradi svoje odločnosti, delavnosti, vztrajnosti in ne-popustljivosti, zaradi svoje prisrčne neposrednosti, izjemne komunikativnosti, duhovite hudomušnosti in le njemu lastnega neponovljivega nasmeha. V nas zapušča veliko in težko sprejemljivo praznino. Lahko se mu oddolžimo samo tako, da njegovo delo po svojih močeh nadaljujemo, da ne pozabimo ciljev, za katere si je nenehno in tako dosledno prizadeval.« Livio Semolič, goriški predsednik SKGZ-ja, dodaja: »Izpostaviti želim Špacapanovo zgledno prizadevanje za uveljavljanje pravic slovenske manjšine. Njegova trma in trud sta obrodila marsikatere pomembne rezultate, med katerimi financiranje obnove Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu.« »Kot malokdo je znal prepričati sogovornika, v njem spodbuditi navdušenje in občutek pripadnosti. Izredno veliko pa je dal Podgori, zato je njegov odhod hud udarec za Podgorce. S koncerti domačega pevskega zbora - teh je bilo tudi 40 letno - je uveljavljal ime slovenske vasi. Izgubil pa sem tudi velikega prijatelja, s katerim sva se po prazničnem prižigu "pignarula" odpravljala na nočno smučanje,« pripoveduje Walter Bandelj, predsednik krajevnega sveta v Podgori. Lojzka Bratuž v imenu Združenja cerkvenih pevskih zborov pa pravi: »Njegovo delo je nenadomestljivo na vseh za nas tako pomembnih področjih. Bil je steber, v sebi je imel posebno moč. Za našo skupnosti je to velikanska izguba.« Maro Černic, pokrajinsko svetnico iz vrst Slovenske skupnost, navdaja »neizmerna žalost,« pravi in dodaja: »V misli se mi vsiljuje primerjava z Ahilom. Mirko je bil lep moški, energičen in izjemnega srca. Ni mu bilo dano, da bi z nami ostal dovolj časa. Zame predstavlja velik zgled. Brez njega bo vse drugače, ker je nenadomestljiv.« Spomin nam je posredoval tudi Marko Jarc, pokrajinski svetnik Oljke: »Špacapanova smrt nas pušča brez besed, saj je bil vedno v središču dogajanja in predvsem vsem na razpolago. Pred volitvami v pokrajinski svet se je zavzel za čim večjo slovensko prisotnost. Njegovi nasveti so bili nagrajeni. Bil je edini Slovenec iz Goriške v deželnem svetu, njegova odsotnost pa se že občuti v našem političnem prostoru. Nadejamo se, da nas bo še naprej navdihovala njegova politična pot, ki je slonela na prijaznosti, spravi, pokončnosti in sodelovanju med političnimi dejavniki, v pravem duhu Oljke.« »Ob takih življenjskih tragedijah, kot je zgodnja smrt človeka, ki je bil zelo priljubljen, stopi politična dialektika v ozadje in postane nepomembna. Mirko Špacapan je bil pravi gospod, znal je razmišljati tudi v logiki narodne enotnosti. Naša narodna skupnost je zato izgubila veliko, najbolj pa je prizadeta Gorica, ker je ostala brez enega izmed najvidnejših predstavnikov. V svojem imenu in imenu Slovencev v Demokratski stranki izrekam sožalje svojcem in vsem, ki so Mirka srečali na svoji življenjski poti ter okusili njegovo človeško in intelektualno veličino. Med temi, ki so nekaj izgubili, smo seveda tudi vsi mi, ki smo ga spoznali v politični konfrontaciji,« pravi David Peterin, član deželne ustanovne skupščine Demokratske stranke, v katero je bil izvoljen tudi Špacapan. »Veliko je naredil in še veliko več bi lahko dal zaradi svoje delavnosti in mladostniškega zagona. Vsi skupaj si bomo morali prizadevati, da bomo skušali zapolniti vrzel,« pravi občinski svetnik Aleš Waltritsch. Pokrajinski odbornik Marko Marinčič pristavlja: »Tako dinamičnih in zagnanih oseb je med nami res malo, zato bomo vsi čutili izgubo.« Špacapan je pozornost vseskozi namenjal slovenskim občinam na Goriškem in jih zastopal na deželi. »Prizadeval si je za pravice Slovencev. Dolžni smo mu veliko spoštovanje,« pravi do-berdobski župan Paolo Vizintin. »Ne glede na politično pripadnost nam je bil vedno na razpolago, se za nas zanimal in nam pomagal. To, česar se je lotil, je znal izpeljati,« naglašuje sovodenjski župan Igor Petejan. Hadrijan Corsi, župan Šte-verjana, pa zaključuje: »Naša narodna skupnost je izgubila velikega zagovornika, borca za pravice. Na vseh področjih je bil zaslužen, razdajal se je z vsem srcem, dušo in močmi. Ostal bo nenadomestljiv.« Poklon Mirku Špacapanu bo žalna seja v ponedeljek ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. I.De. gorica - Redarji Muzzatti namesto Paesinija Paolo Paesini bumbaca Goriški mestni redarji imajo novega poveljnika. Paola Paesinija, ki bo po vlogi začasnega poveljnika postal direktor okoljskega sektorja, bo nasledil Marco Muzzatti iz Maniaga, ki bo z goriško občino podpisal pogodbo za nedoločen čas. Giorgio Muzzatti je trenutno še poveljnik mestnih redarjev v Maniagu, istočasno pa je odgovoren za nadzorno območje v Spilimbergu. Udeležil se je natečaja, ki ga je razpisala tr-žiška občina in se uvrstil na lestvico, s katere je nato goriška uprava črpala njegovo ime. Občina Gorica je pred tem že iskala Paesinijevega namestnika v Lignanu, nihče pa ni odgovarjal zahtevanim rekvizitom. Paesiniju je Brancatijeva uprava zaupala mesto upokojenega poveljnika Franca Stacula lansko leto. Podpisal je začasno pogodbo, ki je bila veljavna do konca Brancatijevega mandata, in sam izjavil, da ne namerava ostati v vodstvu mestnih redarjev. Romolijeva uprava je Paesinijevo pogodbo podaljšala do 30. novembra, po seji občinskega odbora 27. septembra pa je začela iskati namestnika. Uprava je sprva nameravala zaposliti poveljnika za določen čas, Muzzatti pa bo podpisal pogodbo za stalno delovno razmerje. Vest o prihodu novega poveljnika so sporočili med srečanjem z občinskim generalnim direktorjem Andreo Rava-gnanijem in vodjo sektorja za človeške resurse Rosmario Olivo, ki gaje sklicalo sindikalno predstavništvo CISL. Se-stan ka se je ude le žil tu di de le gat sin di -kata CIGL. Ob tem imenovanju je prišlo na poveljstvu mestnih redarjev tudi do drugih novosti: maršal Giorgio San ta ros sa bo do konč no os tal v upra -vi, posledično pa bo organik podofici-rjev ostal šibak. gorica - Tržiški voznik povzročil precejšnjo materialno škodo »Oplazil« pet vozil Nadzor avtomobila izgubil zaradi spolzke ceste - Mladenič brez telesnih poškodb Med vožnjo skozi Gorico je izgubil nadzor nad svojim avtomobilom in trčil v kar pet parkiranih vozil. Povzročil je veliko materialno škodo, odnesel pa jo je brez telesnih poškodb. Do prometne nesreče je prišlo v četrtek nekaj minut pred 21. uro v ulici Duca DAosta v Gorici, v neposredni bližini znane goriške gostilne Majda, vanjo pa je bil vpleten 31-letni B.M. iz Tržiča. Peljal se je v smeri mestnega središča. Morebiti zaradi spolzkega cestišča je njegov zasebni avtomobil znamke Prizorišče nesreče s poškodovanimi avtomobili bumbaca BMW zaneslo na levi pas cestišča naravnost v tam parkirane avte. »Oplazil« je tam parkirani VW golf, dalje avtomobile tipa mini, nissan, mercedes in VW new beetle. Ko je nazadnje nenadzorovani avtomobil obstal, je mladi voznik izstopil nepoškodovan, dokaj prestrašen, vendar predvsem zaskrbljen zaradi povzročene škode. Posredovali sta služba hitre pomoči in prometna policija, ki je do umika vseh poškodovanih vozil urejala močno ovirani promet. ločnik - Varianta ceste 56 bis Tožijo občino Romoli: »Zadnji del ceste bo dokončan v roku dveh let« Prebivalci Ločnika nameravajo vložiti pritožbo zoper goriško občinsko upravo. Stalna vožnja tovornjakov po središču vasi, ki je povezana z zamudo pri uresničitvi variante državne ceste 56 bis, naj bi namreč ob kvarj e-nju cestišča povzročala tudi škodo na njihovih hišah. Namen občanov iz Ločnika je goriškemu županu Ettore-ju Romoliju in podžupanu Fabiu Gen-tileju posredoval predsednik tamkajšnjega krajevnega sveta Giorgio Sta-bon, ki je včeraj vodil dobro obiskano javno zborovanje v dvorani na trgu San Giorgio. Priredili so ga ravno z namenom, da s sodelovanjem krajanov seznanijo upravitelje s težavami goriškega predmestja. Romoli je na zborovanju zagotovil, da namerava občinska uprava čim prej izpeljati načrtovana dela za gradnjo zadnjega dela državne ceste 56 bis. Pojasnil je, da bo za uresničitev načrtovane krožne ceste potrebno najprej sprejeti urbanistično varianto, odobrit- bumbaca vi izvršilnega načrta pa bosta sledila javna dražba in začetek del. »Predvidevam, da bo zadnji del ceste dokončan v roku dveh let,« je včeraj povedal župan in zagotovil, da v pričakovanju na dokončno rešitev problema namerava preučiti s predsednikom Stabo-nom možnosti za omejitev težkega prometa skozi ločniško središče. Krajevni svet se je s tem v zvezi že izrekel in od goriške občinske uprave zahteval, naj prepove prehod tovornjakom, ki presegajo težo 100 kvintalov. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 24. novembra 2007 1 5 gorica - Pokrajina odštela 50 tisoč evrov, napoveduje pa milijon evrov prispevkov Mlade goriške podjetnike bodo spodbujali z mikrokrediti Brezposelnim do 35. leta, ki želijo ustanoviti podjetje, bo na razpolago 5.000 evrov, vrnili jih bodo le 4.000 Goriška pokrajina želi spodbujati mlade, ki niso stalno zaposleni, da samostojno zaplavajo v svetu dela. Neponovljivo priložnost za Goričane do 35. leta starosti, ki želijo ustanoviti podjetje, predstavlja projekt mikrokre-ditov, v okviru katerega je uprava predsednika Enrica Gherghette namenila 50 tisoč evrov za tekoče leto, v trilet-ju 2008-2010 pa pričakuje še preko milijon evrov državnega in deželnega prispevka. Projekt predvideva, da bo mladim brez stalne službe, ki bodo vložili prošnjo, dodeljenih 5.000 evrov. Koristniki bodo v petih letih morali vrniti del posojila, in sicer 4.000 evrov, za 1.000 evrov pa bodo oproščeni. Letošnji razpis, ki ga je pokrajina pripravila v sodelovanju z zvezama Confar-tigianato in CNA, je namenjen ustanavljanju obrtnih podjetij, v prihodnjih letih pa bo odprt vsem vrstam dejav-nos ti. »Preučili smo zaposlitveno sliko goriške pokrajine in ugotovili, da imajo največje težave mladi, ki iščejo Marino Visintin bumbaca stalno zaposlitev. Mladi pod 30. letom zasedejo le 20 odstotkov stalnih delovnih mest, ki so na razpolago na pokrajinskem teritoriju, začasna delovna mesta pokrivajo za 78 odstotkov,« je povedal pokrajinski odbornik za okolje Marino Visintin in dodal: »Danes se Goriški obeta obdobje gospodarske rasti. Pomisliti moramo na učinke investicij v prometne povezave, logistiko in ostalo infrastrukturo, na odprtje veleblagovnice IKEA v Vilešu in na rast manjših podjetij, ki so povezana na ladjedelnico Fincantieri. Pred nami je ne nazadnje razvoj turizma na Krasu in v Brdih. Iz vseh teh razlogov, katerim se pridružuje padec meja, mora mo mla dim nu di ti pri lož nos ti.« Vi -sin tin je po ve dal, da je le toš nji pri spe -vek v višini 50.000 evrov odštela sama pokrajina Gorica, namenjen pa bo obrtniškemu sektorju. »V prihodnjih treh letih bomo dobili še milijon evrov z ministrstva za delo in deželni prispevek, ki ni bil še do lo čen, raz pis pa bo veljal za vse vrste podjetij. Dodeljevali bomo po 5.000 evrov za vsak predstavljeni projekt,« je poudaril odbornik. Po men po bu de je vče raj pod čr tal tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, po katerem morajo uprave in starejše generacije staviti na mlade. »Mladim moramo zaupati. Uprava se je zavzela za stvarno pobudo, ki ji v Italiji po vsej verjetnosti ni enake,« je povedal predsednik in pristavil: »Pr vi raz pis bo ne kak šen pos kus, ki nam bo omo go čil, da bo mo v pri hod -njem triletju popravili morebitne po- manjkljivosti.« Na včerajšnji predstavitvi projekta so bili prisotni tudi predstavniki zvez obrtnikov Confarti-gianato in CNA, ki so potrdili potrebo po spodbujanju mladih obrtnikov. »Mnoga tovrstna podjetja zaprejo v prvih treh letih. Težave niso odvisne od njihove nesposobnosti za opravljanje dela, pač pa zaradi pomanjkanja začetne podpore in informacij,« je povedal predstavnik zveze Confartigiana-to Ari a no Me de ot. Razpis bo v ponedeljek, 26. novembra, objavljen na spletni strani in na oglasni deski goriške pokrajine. Prošnjo bo mogoče vložiti do 31. decembra. Prijavijo se lahko občani goriške pokrajine do 35. leta, ki nimajo stalnega delovnega mesta in so vpisani pri go riš kem ali tr žiš kem ura du za zaposlovanje (postopek za vpis je izredno enostaven in hiter). Pogoj sta tudi odprtje obrtniškega podjetja na pokrajinskem območju in vpis v register obrtnikov v teku štirih mesecev. Aleksija Ambrosi nova gorica - Predstavilo se je prosvetno društvo Štandrež Na odrskih deskah so kot doma Plod izmenjav s Slovenijo je tudi sodelovanje z jeseniškim gledališčem v Županovi Micki, ki jo bodo popeljali po evropskih državah Pevski zbor štandreškega društva na novogoriškem foto n.n. V okviru ciklusa z naslovom Društva se predstavljajo so v Točki Zveze kulturnih društev v Novi Gorici v četrtek gostovali prosvetno društvo Štandrež. Poleg uprizoritve kratke komedije Čudna bolezen v izvedbi članov dramskega odseka se je predstavil tudi mešani pevski zbor Štandrež pod vodstvom Davida Band-lja. Ob tej priložnosti so odprli tudi fotografsko razstavo člana prosvetnega društva Viktorja Selve, ob zaključku pa je sledila še pogostitev z domačimi jedmi iz Štandreža. Kot je povedal predsednik društva Marko Brajnik, so se povabilu na predstavitev z veseljem odzvali, ker si prizadevajo za vzpostavitev čim več stikov in izmenjav s sorodnimi združenji v slovenskem prostoru. Dodal je tudi, da z Zvezo kulturnih društev iz Nove Gorice že več let uspešno sodelujejo. O sami predstavitvi je še povedal, da so ob tej priložnosti razstavili tudi nekaj knjig, plakatov in rezultatov likovnega delovanja, za zaključek pa so pripravili pokušino tipične štandreške jedi, vržote s krompirjem. Poudaril je, da je v društvu najbolj razvita dramska dejavnost, ki beleži 42 let neprekinjenega delovanja. V tem obdobju so uprizorili 113 del, nastopali pa so po Sloveniji in Italiji, na Hrvaškem, Madžarskem, v Avstriji, Švici in ZDA. Poudarka je vredna tudi okoliščina, da so štandreški igralci pravkar sodelovali z gledališčem Toneta Čufarja z Jesenic v skupni uprizoritvi Linhartove Županove Micke, ki jo bodo po ponedeljkovi slovenski premieri ponesli še v Italijo, Avstrijo in v druge države EU. Brajnik je še dodal, da so nekateri člani dramskega odseka osvojili prestižne nagrade, za svoje delo pa je odsek prejel tudi Linhartovo listino. (nn) gorica - Devetdeset mladih pianistov na natečaju društva Florestan Talenti iz trinajstih držav Tekmovali bodo za nagrado mesta Gorica in posebno nagrado Giuliano Pecar - Center Bratuž in šola Komel med organizatorji Devetdeset mladih pianistov iz trinajstih držav bo med 26. novembrom in 1. decembrom v Gorici tekmovalo na sedmi izvedbi mednarodnega klavirskega natečaja za nagrado mesta Gorice in posebno nagrado Giuliano Pecar. Tekmovanje, ki so ga predstavili včeraj na goriškem županstvu, prireja glasbeno združenje Florestan, pri njegovi organizaciji pa sta aktivno soudeležena Kulturni center Lojze Bratuž in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Prestižni natečaj z dvojno nagrado prirejajo s finančno podporo dežele Furlanije-Julijske krajine, občine Gorica, Fundacije Goriške hranilnice, goriške pokrajine in mnogih drugih pokroviteljev. Natečaj za posebno nagrado Giuliano Pecar se bo začel v ponedeljek s kvalifikacijami, v sredo pa se bo začel še natečaj za mednarodno nagrado mesta Gorice, na katerem bodo tekmovali pianisti do devetnajstega leta starosti. Udeleženci prihajajo iz Italije, Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Slovaške, Češke, Ka-zakhstana, Ukrajine, Bolgarije, Srbije, Črne Gore, Rusije, Kitajske, Južne Koreje, Japonske in Brazilije, so povedali na včerajšnji predstavitvi, ki so se je udeležili občinska odbor- Včerajšnja predstavitev klavirskega natečaja na goriškem županstvu bumbaca nica Silvana Romano, v imenu prirediteljev pa Elisabetta Pecar, Franka Žgavec iz centra Bratuž, Silvan Kerševan iz glasbene šole Komel in Sijavuš Gadžijev, ruski pianist in pedagog, obenem umetniški vodja in »duša« društva Florestan in iz leta v leto kvalitetnejšega klavirskega natečaja. Komisiji predseduje Avstrijec Eugen Ja-kab, ostali člani pa so Vincenzo Balzani (Italija), IgorLazko (Rusija-Francija), LuigiTan- ganelli (Italija) in Gadžijev (Rusija-Italija). Vse faze tekmovanja bodo potekale v centru Bratuž, medtem ko bo tudi letos nagrajevanje z nastopom nagrajenih v mestnem gledališču Verdi. gorica - IRIS Zbiranje odpadkov: tetrapak s papirjem Carlo Mistretta coco Tetrapak odpadke je treba zbirati skupaj s papirjem in lepenko, kar bo omogočilo dodatno zvišanje odstotka ločeno zbranih odpadkov in posledično omejevanje naraščanja računov za občane goriške pokrajine. Tako se glasi nova kampanja podjetja IRIS, ki bo ob koncu decembra ob koledarčkih z navodili za zbiranje odpadkov delila družinam tudi zgibanke o ravnanju s tetrapakom. Embalaže, ki jih uporabljajo za polnjenje mleka in sadnih sokov, bi morali uporabniki storitev družbe IRIS že od uvedbe sistema sortiranja odpadkov zbirati skupaj s papirjem in lepenko, očitno pa mnogo občanov tega ne ve in meče tetrapak med nediferencirane odpadke. »Opažamo, da imajo uporabniki dvome. Mnogi zbirajo tetrapak v rumenih vrečah, ki jih moramo odvažati v odlagališče ali sežigalno napravo. S tem naraščajo stroški podjetja in posledično računi občanov,« je povedal direktor pokrajinske družbe za javne storitve Carlo Mistretta. »Občine goriške pokrajine spadajo v konvencijo konzorcija Comieco, kije znotraj konzorcija Cona-i odgovoren za usmerjanje celuloid-nih embalaž v recikliranje oz. v papirnice. V zameno za ločeno zbrani material dobijo občine denar, kar ima pozitivne učinke za občane. V letu 2006 smo občinam dodelili 2 milijona 600 tisoč evrov za 6 milijonov700 tisoč kg papirja in lepenke, letos pa bo količina še večja,« je pojasnila Dora Rigo-ni iz konzorcija Comieco, predstavnik podjetja TetraPak Lorenzo Nan-nariello pa je poudaril: »Višji odstotek ločeno zbranih odpadkov pomeni večje količine materiala za recikliranje in manjšo odvisnost od sežigal-ne naprave in odlagališča, katerih uporaba povzroča višanje stroškov.« Po podatkih družbe IRIS je goriška pokrajina ob koncu decembra prišla do 53 odstotkov sortiranih odpadkov, kar je dober rezultat (po načrtih bi namreč morali doseči 50 odstotkov). Podatki tržiške občine so celo boljši od goriških, saj so v Laškem dosegli 61 odstotkov, v občini Gorica pa nekaj več kot 50. Pozitivne učinke na stroške družbe IRIS bi morala imeti tudi naprava za ločevanje odpadkov v Mo-raru. Trenutno mora družba IRIS odvažati odpadke v napravo za ločevanje v Veneto, prevoz pa seveda stane. Napravo v Moraru bo upravljala družba Mainardi (med njenimi delničarji sta tudi podjetje IRIS in finančna družba KB 1909), v imenu katere je spregovoril Paolo Lanari: »Hangar je nared in javna dražba je mimo. Januarja bomo dobili stroje, po obdobju preverjanja pa bo naprava za ločevanje materialov začela delovati. To se bo predvidoma zgodilo med majem in junijem ali najkasneje jeseni.« Mistretta je pojasnil, da bo naprava v več izmenah lahko prenesla do 40 tisoč ton odpadkov letno. »Zato se bomo skušali sporazumeti z novogoriško Komunalo, ki bi lahko odpadke odvažala v Moraro,« je dodal generalni direktor družbe IRIS in poudaril, da bodo v Moraru med drugim ustvarili petnajst novih delovnih mest. »Prihranili bomo na prevozu, kar bo preprečilo dodatno višanje računov,« je povedal Mistretta. (Ale) 16 Nedelja, 25. novembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Kinoatelje na filmskem večeru razglasil dobitnika Bratinove nagrade Adela Peeva, režiserka žlahtne in osvobajajoče ironije Predpremierno prikazan dokumentarni portret Edija Šelhausa v režiji Jurija Grudna Goriški Kinoatelje je v četrtek razglasil dobitnika letošnje nagrade, ki jo posveča spominu svojega ustanovitelja in dolgoletnega predsednika Darka Bratine. Ime prejemnice je bilo že znano - gre za bolgarsko režiserko Adelo Peeva -, na večeru v goriškem Kinemaxu pa je izbiro utemeljil Kino-ateljejev predsednik Aleš Doktorič in obenem ponudil ključ za razumevanje njenega dokumentarnega filma »Cia e tazi pesen?« (Čigava je ta pesem?), ki so ga nato zavrteli. »V filmu režiserka išče izvor pesmi - tako Doktorič -, ki pripada vsem balkanskim narodom in si jo po svoje vsak lasti: čigava je torej pesem? Prek melodije spaja različne resničnosti na Balkanu in jih prikazuje od znotraj, razodeva mehanizme pripadnosti, dokumentira zaprtost, odklanjanje in sovraštvo tudi v manj pomembnih stvareh, kot je lahko melodija neke pesmi, odkriva nam, kako so lahko resnice stereotipi in kako se razblinijo v odprtih soočenjih, pri čemer uporablja žlahtno ironijo, ki nikogar ne žali, je osvobajajoča in predvsem sporoča, da je medsebojno razumevanje le plod stika med kulturami, ne da bi te izgubile svojo temeljno identiteto.« V motivaciji je zaobjet smisel nagrade, ki jo Kinoatelje podeljuje avtorjevi viziji, v kateri odmeva Bratinova življenjska lekcija. Pesem iz filma »Cia e tazi pesen?« se je gledalcu vtisnila v spomin, z njo pa tudi občutek nelagodnosti, da lepi napev neznanega izvora, ki so ga osvojili različni narodi in religije, neti še vedno tlečo sovraštvo. Režiserkinim sogovornikom v filmu niti na kraj pameti ni namreč prišlo, da priča pesem o zemljepisni in duhovni bližini balkanskih narodov. Adele Peeva na goriškem večeru ni bilo, ker se z najnovejšim filmom udeležuje festivala v Amsterdamu. Po nagrado bo prišla pomladi, ko bo tudi prikazala zadnji film. Njen film »Cia e tazi pesen?« ni bila edina »poslastica« goriškega večera, saj so predpremierno predstavili še dokumentarni portret Edija Šelhausa, ki ga je režiral Jurij Gruden. Film deluje kot magnet. Izredno zanimiva je Šelhausova živa pripoved -njegove besedo so podobe, so film! -, izredno zanimivi in sporočilni so njegovi posnetki. (ide) Z leve Aleš Doktorič, Jurij Gruden in Franci Zajc, producent dokumentarnega filma o Šelhausu, pred platnom Kinemaxa bumbaca nova gorica - Narašča število slovenskih upokojencev, ki živijo na robu Italijanske pokojnine blažijo stisko V Sloveniji vsak mesec izplačajo okrog tri tisoč pokojnin, od tega 90 odstotkov na Goriškem - Ne »rešujejo«le upokojencev, ampak tudi njihove potomce oz. cele družine Pred vhodom v novogoriško pisarno patronata INAS foton.n. Slovenski upokojenci prejmejo v povprečju okrog 500 evrov pokojnine, kar nekaj pa je takih, predvsem tistih z nižjo izobrazbo, katerih mesečna pokojnina ne presega 300 evrov. Po uvedbi ev-ra in s tem povezanimi podražitvami ter po nedavnem porastu cen nekaterih osnovnih živil napovedano podražitvijo električne energije ipd. je vse več slovenskih upokojencev, ki živijo na robu in komaj še preživijo iz meseca v mesec. Nič čudnega torej, da so skupaj s študenti podprli demonstracije, ki so jih minulo soboto v Ljubljani pripravili sindikati. Na Primorskem so razmere nekoliko boljše predvsem po zaslugi italijanskih pokojnin, ki v marsikaterem primeru ne »rešujejo« le upokojencev, ampak tudi njihove potomce oz. cele družine. Da razmere niso rožnate, je potrdil Alojz Vitežnik, predsednik Zveze društev upokojencev severne Primorske, v okviru katere deluje 31 društev s 16.500 člani. »Rast pokojnin niti od daleč ne sledi inflaciji, s podražitvijo hra- nova gorica - V Sloveniji deluje 20 tisoč društev Nemoč civilne družbe »Položaj slabši kot drugje po Evropi« - Nočejo biti podaljšek političnih strank Goriško društvo za kakovost bivanja je ob deseti obletnici delovanja v novogoriškem obrtnem domu včeraj pripravilo okroglo mizo z naslovom (Ne)moč civilne družbe. Na njej so sodelovali tudi predstavniki Koordinacije za omejevanje igral-ništva, Društva za oživitev in razvoj Vipavske doline in iniciative Temno nebo Slovenije, ki so predstavili svoje poglede. O vlogi in delovanju civilne družbe v Evropi pa je spregovoril Cveto Stantič, član evropskega ekonomsko-socialnega odbora. O položaju civilne družbe v Sloveniji, kjer deluje preko 20 tisoč društev, je Stantič povedal, da je precej slabši kot drugje po Evropi. Med glavnimi problemi je izpostavil pomanjkanje političnega konsenza o pomembnosti tega sektorja, dalje dejstvo, da 95 odstotkov organizacij nima zaposlene osebe, probleme pri financiranju in pomanjkljivo zakonodajo. Izrazil je tudi prepričanje, da je za uspeh civilne družbe nujna visoka stopnja politične kulture. Ostali udeleženci okrogle mize so na kratko predstavili vsak svoje področje delovanja ter poudarili, da civilna družba ne sme biti podaljšek političnih strank. Izrazili so tudi zaskrbljenost nad dejstvom, da se mladi ne angažirajo dovolj v civilni družbi ter dodali, da imajo veliko vlogo pri uspehu aktivnosti civilne družbe mediji. Ob zaključku je bilo slišati tudi mnenje, daje Goriško društvo za kakovost bivanja s svojim dolgoletnim obstojem in odločnostjo svojevrsten unikum v slovenskem prostoru ter željo, da bi bilo tudi drugod tako. (nn) Udeleženci okrogle mize foton.n. ne pa so se razmere še poslabšale,« je pove dal Vitež nik in do dal, da se zad nje čase pojavljajo tudi težave pri pomoči na domu, saj zdravstvo ukinja določene programe in dviga cene za pomoč na domu. »Ni malo takih, ki se resno ukvarjajo z vprašanjem, kako preživeti čez zimo. Kako plačati ogrevanje...,« je še opozoril Vitežnik in povedal, da prejemajo njihovi prostovoljci vse več prošenj za pomoč. Poudaril je tudi, daje še vse preveč takih, ki zaradi ponosa ali sramežljivosti ne poiščejo pomoči in se raje sami nekako znajdejo, na primer tako, da hodijo delat v Italijo. Med takimi so tudi starejši od 70 let. Kot dodatno oviro za morebiten izhod iz trenutne stiske je omenil tudi dejstvo, da starejši od 70 let ne morejo najeti kredita. Najslabše razmere so na Bovškem in ponekod na Vipavskem. Najbolj so na udaru nekdanji nižje izobraženi delavci in kmetje. »Hvala bogu, da obstajajo italijanske pokojnine,« je povedal Vitežnik in pristavil, da vzdušje med upokojenci trenutno ni najboljše, a da so trdoživi in upajo na boljše čase, sicer bodo šli pa spet demonstrirat v Ljubljano. »Življenje ni lahko. Če bomo molčali in tr peli na prej, bo še huje,« je še do dal in izrazil prepričanje, da bi morale biti institucije, pristojne za reševanje tovrstnih socialnih stisk, bolj dejavne, saj večino dela trenutno opravijo prostovoljci društev upokojencev ob pomoči Rdečega križa in Karitas. Na patro na tu INAS, Zavo du za varstvo italijanskih in slovenskih delavcev Nova Gorica, kjer urejajo tudi vsa vprašanja, povezana z izplačevanjem italijanskih pokojnin, so povedali, da v Sloveniji vsak mesec izplačajo okrog tri tisoč pokojnin, od tega 90 odstotkov na Goriškem. Skoraj tri četrtine teh pokojnin je vezanih na status mobiliziranih v italijanski vojski. Takšna pokojnina, ki jo nekateri prejemajo že trideset let, znaša 300 evrov, vdove nekdanjih vojakov pa prejmejo 60 odstotkov pokojnine. Medtem ko se število teh prejemnikov z leti zmanjšuje, pa se veča število tistih slovenskih državljanov, ki so se v Italiji zaposlili v 70., 80. in predvsem 90. letih prejšnjega stoletja. Pokojnine teh so bistveno višje in tisti, ki jih prejemajo, živijo precej bolje od povprečnega slovenskega upokojenca, ki se mu je z novembrsko uskladitvijo pokojnin s plačami pokojnina sicer povišala za dva odstotka, kar pa seveda še ne pomeni, da je vseh skrbi konec. Nace Novak IRIS-ove vreče za papir V trgovinah in črpalkah, kjer prodajajo plastične vreče družbe IRIS za ločeno zbiranje odpadkov, so že nekaj dni na razpolago tudi papirnate vreče za zbiranje papirja, te-trapaka in lepenke; dvajset kosov stane 4,50 »Za veliki da ljubezni« Mladinski dom iz Gorice v sodelovanju s Skupnostjo družin Sončnica in slovenskim pastoralnim središčem iz Gorice prireja za mlade od 12. leta dalje tečaj o vzgoji za ljubezen z naslovom »Za veliki da ljubezni«. Potekal bo v domu Franca Močnika v Gorici z začetkom danes, 24. novembra, od 15. ure do 18.30. Predavali bosta ginekologinja Mirjam Cvelbar in psihologinja Maria Carmela Palmisano. Nocoj in jutri Cecilijanka Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice prireja 49. revijo pevskih zborov Ce-cilijanka. Začela se bo nocoj ob 20.30, nadaljevala in zaključila pa jutri ob 17. uri. Na reviji, ki bo potekala v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, sodelujejo poleg goriških tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter iz Koroške in Slovenije. Pričevanja o Marku Vuku Pričevanja o Marku Vuku je naslov simpozija, ki ga Goriški muzej, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Goriška Mohorjeva družba, krajevna skupnost Miren, kulturno društvo Stanko Vuk in župnije Miren prirejajo v spomin na domačina, ki je za sabo pustil trajno sled na obeh straneh goriške meje. Potekal bo danes z začetkom ob 14. uri na mirenskem gradu. Neoborožene mirovne sile Na sedežu inštituta ISIG v ulici Mazzini v Gorici bo danes ob 10. uri okrogla miza na temo neoboroženih mirovnih sil na vojnih prizoriščih; potekala bo v okviru Meseca miru v organizaciji goriške pokrajine. Monique Pistolato z zbirko V goriški knjigarni Equlibri (v Semeniški ulici) bo danes ob 18. uri srečanje z besedno ustvarjalko Monique Pistolato, ki bo predstavila svojo zbirko pripovedi »Un tempo necessario«. Med etiko in znanostjo Združenje parkinsonovih bolnikov La Farfalla in ženska sekcija goriškega odbora Rdečega križa prirejata posvet z naslovom »Staminalne celice - med etiko in znanostjo« danes z začetkom ob 9. uri v konferenčni dvorani Tržaške univerze v ulici Alviano 18 v Gorici. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 24. novembra 2007 1 17 ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA f ceciliianka 2007? L49. REVIJA GORIŠKIH . PEVSKIH ZBOROV S » «Jišl Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. POSVEČENA JE SKLADATELJEMA LOJZETU BRATUŽU OB jo-LETNKI SMRTI PAVLETU MERKU-JU OB to. ZIVUENJSKEN JUBILEJU O GORICA KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ DANES, 24. NOVEMBRA 2007, ob 20.30 JUTRI, 25. NOVEMBRA 2007, ob 17. uri CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 048121074. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 0481-80023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 0481-99214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. ÏM Gledališče Nikolaj Erdman komedija SAMOMORILEC Priredba Žanina Mirčevska GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici danes, 24. novembra, ob 20.30 gledališka skupina Qaos iz Forlija »Grasso, lacca & rock'n'roll«; informacije in predprodaja v knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212). »RISATE A GRADISCA« niz gledaliških predstav v narečju: v petek, 30. novembra, ob 20.45 v dvorani Bergamas v Gradišču »Mato de guera«; informacije in predprodaja vstopnic v uradu IAT Pro loco Gradišče, tel. 0481-960624. GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: danes, 24. novembra, gledališka predstava »Se stasera sono qui«, nastopa Loretta Goggi; informacije v blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. SSG IN SNG NOVA GORICA ponujata goriškemu prostoru skupno abonmajsko sezono: v torek, 27. novembra, v gledališču Verdi v Gorici komedija Nikolaja Er-dmana Samomorilec v produkciji SSG; v soboto, 22. decembra, v gledališču Verdi melodrama Maksima Gorkija Leto-viščarji v produkciji SNG Nova Gorica; H Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) v ponedeljek, 28. januarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Ed-warda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; v ponedeljek, 10. marca, v Kulturnem domu v Gorici srhljivka Quentina Tarantina Stekli psi; v ponedeljek, 7. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bratuž sodobna drama Mariusa Ivaškevičiusa Mesta tako blizu; v ponedeljek, 5. maja, v Kulturnem domu burka s petjem in streljanjem Duohtar pod mus. Abonen-ti si bodo v aprilu ogledali še nagradno predstavo in bodo izbirali med Moliè-rovim Namišljenim bolnikom, ki bo uprizorjen Trstu, in burko bratov Pre-snjakov V vlogi žrtve, ki bo na sporedu v Novi Gorici; predstave bodo ob 20.30. Zaradi združitve dveh abonmajskih redov pri SSG-ju vabijo abonente, da na novo izberejo svoj sedež; informacije na tel. 0481-547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51) ali na tel. 3408624701 (Vesna Tomsič). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 1S.00 - 20.10 - 22.10 »Il risveglio delle tenebre«. Dvorana 2: 17.40 »Ratatouille«; 20.10 -22.10 »Factory Girl«. Dvorana 3: 17.4S »Boy Girls - Questioni di sesso...«; 20.00 - 22.00 »Main Fuhrer«. CORSO Rdeča dvorana: 17.4S - 20.1S -22.1S »Matrimonio alle Bahamas«. Modra dvorana: 17.4S - 20.00 - 22.1S »140S«. Rumena dvorana: 17.4S - 20.00 - 22.1S »La leggenda di Beowulf«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Matrimonio alle Bahamas«. Dvorana 2: 17.30 »Ratatouille«; 20.10 -22.1S »Lo spaccacuori«. Dvorana 3: 17.4S - 20.00 - 22.1S »La leg-genda di Beowulf«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 »I vicerè«; 22.10 »Come tu mi vuoi«. Dvorana S: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Lezio-ni di cioccolato«. NOVA GORICA: 1S.00 »Super hudo«; 20.00 »Neustrašna«. Razstave ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 FOTOGRAF TARCISIO SCAPPIN razstavlja v baru Cicchetteria v ul. Petrarca v Gorici do 9. decembra. GALERIJA LOJZE SPAZZAPAN v Gradišču bo zaradi obnovitvenih del zaprta do petka, 30. novembra. NA GORIŠKEM GRADU bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. OBČINA ROMANS sporoča, da je lango-bardska dvorana v občinski stavbi v Ro-mansu z razstavo »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki« na ogled od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro. V DEŽELNEM AVDITORIJU v Gorici bo na ogled do 25. novembra fotografska razstava Daria Costantinija »Kashgar Ka-shgar«. V GALERIJI FRNAŽA se do 7. decembra predstavlja likovni ustvarjalec Romeo Stubelj z razstavo Pop flirt 2. Galerija se nahaja v stavbi novogoriške krajevne skupnosti na Erjavčevi 4. V GOSTILNI »AI TRE AMICI« v ul. Oberdan v Gorici bo do konca novembra na ogled fotografska razstava z naslovom »Landscape« slovenskega fotografa Mirka Bijukliča. V HIŠI MORASSI v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava umetnika Nica Di Stasia; do 2. decembra vsak dan, razen ponedeljkov, med 16. in 19. uro. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. februarja na ogled razstava »Abitare il Settecento«. Ob nedeljah bodo vodeni obiski brezplačni. V PALAČI LANTIERI v Gorici bo do 5. decembra od ponedeljka do petka med 17. in 18.30 na ogled razstava kreativnih plakatov, ki jo je pripravil Lorenzo Benedetti; odprtje razstave je namenjeno predvsem študentom; informacije na tel. 0481533284. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carduc-ci 2 v Gorici bo v nedeljo, 25. novembra, ob 16. uri in ob 17.30 brezplačen vodeni ogled razstave Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906). Ogled bodo vodili Marina Bressan, Marino De Grassi in Alessandro Puhali. V VEČNAMENSKEM SREDIŠČU v ulici Ba-iamonti v Gorici je na ogled razstava božičnih daril, ki so jih izdelali gojenci dnevnih centrov združenja CISI, goriške občine in društva La Meridiana; danes, 24. novembra, med 9. in 18. uro. Čestitke Danes praznujeta ARNALDO in LIDIA 45 let skupnega življenja. Še mnogo srečnih in zdravih dni jima želijo hčerke z družinami. M Koncerti M Izleti že skoraj tradicionalni Miklavžev izlet. Podali se bodo na Dolenjsko in se sprehodili po Steklasovi pohodni poti v okolici Šentruperta. Organiziran bo avtobusni prevoz, zaželena pa je letnemu času primerna planinska oprema. Vodita Darko Božič in Jože Sedevčič. Društvo je odprto ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro. SPDG vabi v nedeljo, 2. decembra, na »izlet v neznano«. Ob zadostni udeležbi bo na razpolago tudi avtobus; informacije na tel. 0481-882079 (Vlado). Ü3 Obvestila ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK IN SKRD JADRO v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca vabita na orgelski koncert An-drzeja Bialka iz Krakovske Glasbene Akademije v sredo, 28. novembra, ob 20. uri cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. CECILIJANKA 2007 bo danes, 24. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 25. novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. GLASBENA MATICA IN KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabita na koncert udeležencev delavnice za zabavno glasbo in jazz, ki bo v nedeljo, 25. novembra, ob 17.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Učenci bodo nastopili ob spremljavi Go-razd Pintar jazz tria; informacije na tel. 347-5156982 (Andrejka Možina). KD SABOTIN v sodelovanju z župnijo sv. Mavra in Silvestra, ZCPZ Gorica, krajevno skupnostjo Pevma, Štmaver in Oslavje ter ZSKP Gorica vabi vse ljubitelje glasbe na glasbeni projekt z naslovom »Vsi verujemo v enega Boga«. Prvi koncert bo v petek, 30. novembra, ob 20. uri v cerkvi v Pevmi. Nastopili bodo Ti-len Draksler na orglah in cerkveni mešani pevski zbor iz Pevme. OBMEJNA GLASBENA SREČANJA 2007 bodo v nedeljo, 25. novembra, ob 18. uri v župnijski dvorani cerkve v Podturnu v Gorici. Nastopila bosta Dušan Sodja (klarinet) in Giulio Chiandetti (kitara). Vstop prost. V CERKVI V ŠTANDREŽU bo v sredo, 28. novembra, ob 20.30 koncertni večer z naslovom Poglejte!. Iz Argentine prihajajo Ani Rode (solo), Luka Debevec Mayer (solo) in Diego Licciardi (orgle). Koncert sta priredila Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica in župnija sv. Andreja apostola. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 30. novembra, in v soboto, 1. decembra, ob 20.15 koncert Oliverja Dra-gojeviča s skupino Dupini. Prireditelj koncerta je Kulturni dom Nova Gorica v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice; informacije in vstopnice (15 evrov) v blagajni Kulturnega doma v Novi Gorici (Bevkov trg 4 - tel. 0038653354013). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica 2007/2008«: danes, 24. novembra, ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju koncert z naslovom »Il corno, la voce della monta-gna«. Nastopili bodo Ensemble Musica Chiara, Martin Ros (rog in alpski rog) in Andrea Maggiora (klavir). Vstop prost. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 0038653023030) vabi v soboto, 1. decembra, na FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRON-BERG obvešča, da bo do meseca marca palača Coronini Cronberg odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro. Za obiske ob nedeljah in za skupine z najmanj 15 oseb je potrebna najava na tel. 0481-533485 ali na »pre-notazioni@coronini.it«. MONTIFILM 2007 v organizaciji goriške sekcije CAI in v sodelovanju s Transmedio bo v Kinemaxu na Travniku v Gorici: 27. novembra ob 18. uri »Primavera in Kurdistan«, ob 21. uri »Assassi-nio sull'Eiger«. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinska uprava razpisala javni natečaj na podlagi izpitov za mesto vodilnega uslužbenca na področju računovodstva (kat. D E.P. D1) za nedoločen čas in s polnim urnikom namenjenega kandidatom, ki imajo fakultetno diplomo iz ekonomije ali specialistično diplomo, ki ustreza razredom CLS-64/S ali CLS-84/S in poznajo slovenski jezik (pisno in ustno). Rok za predložitev prošenj zapade 7. decembra ob 12. uri; informacije na tel. 048178108. PRIJAVE VINA 2007: Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijav zapade v ponedeljek 10. decembra Prosijo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 15. decembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah tradicionalni praznik ob zaključku leta za vse člane in prijatelje. Vpisovanje v gostilnah Rubijski grad in Fran-cet. V GABRJAH je v teku 60-urni tečaj šivanja. Prostih je še nekaj mest; informacije na tel. 329-4006925. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v četrtek, 29. novembra, v občinski dvorani v Ločniku. ZVEZA UPOKOJENCEV CISL prireja tradicionalno božično srečanje v soboto, 15. decembra; informacije in vpisovanja na sedežu v ul. Manzoni 5 v Gorici med 9. in 11. uro ob delavnikih ali na tel. 0481533321 do zasedbe razpoložljivih mest. H Prireditve ŽUPNIJA SV. HILARIJA IN TACIJANA organizira predavanje za družine danes, 24. novembra, ob 16. uri v avditoriju Fogar, na korzu Verdi 4 v Gorici, z naslovom »Laffettivita nei rapporti sponsali e genitoriali«. Predavala bo Annamaria Ron-dini. CENTRO GIOVANI v Tržiču (drevored San Marco 70) vabi na sedež centra danes, 24. novembra, ob 18. uri na srečanje z avtorjem stripov Giacomom Pueronijem. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ, GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, Tržiški kulturni konzorcij vabijo na predstavitev knjige zgodovinarja in publicista Branka Ma-rušiča »Il vicino come amico - Realta o utopia? La convivenza lungo il confine italo-sloveno«. Delo bosta predstavila Liliana Ferrari, docentka na Tržaški univerzi in Sergio Tavano, zgodovinar in univerzitetni profesor v torek, 27. novembra, ob 20.30 v konferenčni dvorani Tržiške-ga kulturnega konzorcija v vili Vicentini Miniussi na trgu Unita v Ronkah. GORICA KINEMA, Kinoateljejeva sezona filmov v izvirniku z italijanskimi podnapisi: 8. novembra »Les amours d'astree et de celadon« (režija Eric Rohmer), 29. novembra »The magic flute« (režija Kenneth Branagh), 6. decembra »Yasamin kiyisin-da« (režija Fatih Akin). Filme bodo vrteli v goriškem Kinemaxu na Travniku ob četrtkih ob 17.45 in 20.45; vstopnina s člansko izkaznico Kinoateljeja. GORIŠKI MUZEJ vabi na predstavitev knjige in predavanje »Partija in tigrovci - Medvojna in povojna usoda nekaterih vodilnih tigrovcev«. Knjigo bodo predstavili avtorica knjige Tatjana Rejec in zgodovinarja Peter Stres in Martin Premk v gradu Kromberk v torek, 27. novembra, ob 20. uri. KD DANICA v sodelovanju z JK Kraški krti, PD Vrh sv. Mihaela in Gospodarsko zadrugo Brajda Vrh vabi v četrtek, 29. novembra, ob 20. uri v ŠKC Danica na Vrhu na srečanje in pogovor o ledinskih imenih na Vrhu z raziskovalcem Vladom Klemšetom z naslovom »Z Brstovca na Debelo grižo in s Pušč na Largo«. MLADINSKI DOM iz Gorice v sodelovanju s Skupnostjo družin Sončnica in s Slovenskim pastoralnim središčem Gorica prireja za mlade od 12. leta dalje tečaj o vzgoji za ljubezen z naslovom »Za veliki da ljubezni« v domu Franca Močnika v Gorici danes, 24. novembra, od 15. ure do 18.30. Predavali bosta ginekologinja Mirjam Cvelbar in psihologinja Maria Carmela Palmisano; informacije na tel. 0481-546549. PRAZNOVANJE ZAVETNIKA SV. ANDREJA v Štandrežu bo letos potekalo od 26. novembra do 2. decembra: v ponedeljek, 26. novembra, bo ob 20.30 v župnijskem domu okrogla miza z naslovom »Tvoj sin pije? Moj ne«, sodelovali bodo strokovnjaki; v sredo, 28. novembra, bo ob 20.30 v cerkvi koncert argentinskih glasbenikov Ani Rode in Luka Debevec; v četrtek, 29. novembra, bo ob 20.30 v župnijskem domu okrogla miza z naslovom »O našem pokopališču«; v petek, 30. novembra, bo ob 12. uri v župnijskem domu mladinska gledališka predstava, ob 18. uri v župnijski cerkvi spovedovanje, ob 19.30 praznična maša in ob 20.15 blagoslov in odkritje freske v župnijskem parku; v soboto, 1. decembra, bo ob 10. uri v župnijskem parku otroška delavnica na temo adventnih vencev, ob 20.30 v kapeli sv. Jožefa nočno bedenje; v nedeljo, 2. decembra, bo ob 9. uri v župnijski cerkvi maša, ki jo bo vodil g. Fausto Fur-lanut, ob 10. uri praznična maša, ki jo bo vodil koprski pomožni škof msgr. Jurij Bizjak, ob 11. uri bo podelitev Klasa 2007, ob 17. uri slovesna večernica in ob 18. uri dobrodelni koncert Tria Novina. Prireditelji so župnija sv. Andreja Apostola, Krajevna skupnost, Prosvetno društvo Štandrež in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Ba-saglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 26. novembra, od 16.30 do 18. predavanje z naslovom »Prevenira il mal d'anima«. Večer bo povezovala Eleonora Santillo. ZSKD, KD ANDREJ PAGLAVEC, KD POD-GORA IN ZSKP vabijo v četrtek, 29. novembra, ob 20.30 na sedežu društva Paglavec v Podgori na pogovor z Rudijem Šimacem z naslovom »Kako se je začelo na Soči 1915«. 0 Mali oglasi ODDAM V NAJEM stanovanje v ul. Ca-dorna 34 v Gorici v tretjem nadstropju, na sončni strani, z dvigalom, 62 kv.m, dve spalni sobi, kuhinja z dnevno sobo, kopalnica, shramba. 400 evrov (+ stroški) na mesec. Tel. 0481-81361 (ob uri obedov). PRODAJAMO sveža čreva za koline: danke za salame, kožarice, klobase in vse vrste suhih črev (Gorica - Travnik 28) Tel. 0481-32121. V GORICI, v ul. Duse 28 dajemo v najem stanovanje. Tel. 338-1797566 ali 0481961121. ZARADI SELITVE prodajamo odlično ohranjeno kotno omaro za spalnico dimenzij cm. 210x210x260. Razpoložljivost takojšnja. Cena izredno ugodna. Tel. 3357029004. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Pietro Ambrosio iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.00, Renato Cristo-foli iz bolnišnice v stolnico sv. Ambroža in na pokopališče; 12.00, Lia Alberi vd. Paoli v kapeli pokopališča in v Spineo za upepelitev; 12.00, Mario Giorcelli iz bolnišnice v cerkev sv. Nikolaja in v Videm za upepelitev. DANES V TURJAKU: 11.00, Maja Minin (iz tržiške bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in na pokopališču. Sobota, 24. novembra 2007 gm Delavnica za jazz in lahko glasbo Na Glasbeni matici deluje že četrto leto oddelek za jazz in zabavno glasbo, ki vsako leto dopolnjuje pedagoško ponudbo z delavnico. Po lanskih študijskih dnevih v Trstu, se je delavnica letos preselila na Goriško. Delo s profesionalnim jazz triom se je pri čelo vče raj na sede -žu Glasbene matice v Gorici, danes in jutri pa se bo nadaljevalo v Kulturnem domu v Sovod-njah, kjer se bo delavnica zaključila s skupnim koncertom. Ko-ordinatorka projekta Andrejka Možina vodi vaje za solistično petje z bendom in za jazzovski zbor, Gorazd Pintar tečaj za klavir in jazz trio; letošnja novost je uvedba pouka dikcije, ki ga vodi igralec Danijel Malalan. Jutri ob 17.30 bodo učenci predstavili, kar so se v teh dneh naučili na koncertu z bendom, ki ga poleg pianista Gorazda Pintarja sestavljata kontrabasist Klemen Krajc in bobnar Enos Kugler. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30 / »Champ de Forces« - Društvo Raz/seljeni v sodelovanju s SSG. Gledališče Rossetti Nuovo Teatro Nuovo - Teatro Stabile d'Innovazione: »Le cinque rose di Jennifer« / režija: Arturo Cirillo; urnik: danes, 24. novembra, ob 21.00 ter jutri, 25. novembra ob 17.00. Loretta Goggi: »Se stasera sono qui« / nastopa Loretta Goggi, režija: Gianni Brezza. Od četrtka, 29. novembra, do sobote, 1. decembra, ob 20.30, v nedeljo, 2. decembra, ob 16.00. Dvorana Bartoli Annibale Ruccello: »Le cinque rose di Jennifer« / igrata Arturo Cirillo in Monica Piseddu. Danes, 24. novembra, ob 21.00, v nedeljo, 25. novembra, ob 17.00 La contrada Sofokle: »Antigona« / režija: Giulio Bo-setti, igrajo: Giulio Bosetti, Marina Bonfigli in Sanbdra Franzo. Danes, 24. novembra, ob 20.30, jutri, 25., in torek, 27. novembra, ob 16.30, od srede, 28. novembra, do sobote, 1. dedcembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 2. decembra, ob 16.30. Jutri, 25. novembra, ob 11.00 v okviru Otroškega gledališča: »Cappuccetto rosso«; režija: Maurizio Zacchigna. V nedeljo, 2. decembra, ob 11.00 v okviru Otroškega gledališča: »La piccola Olga e l'arcobaleno«. Teatro Silvio Pellico Danes, 24., jutri, 25., in v petek, 30. novembra, ob 20.30 / »Amore senza tempo (...anche a setanta ani)« - nastopa Gruppo I Zercanome, režija: Si-via Grezzi. OPČINE Prosvetni dom Jutri, 25. novembra, ob 17. uri / gostuje gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu z glasbeno ljudsko komedijo Rada Pregarca in Sergeja Verča »Veselica«. Režija: Sergej Verč, izvirna glasba: Tom Hmeljak. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 24. novembra, ob 20.45 / Etto-re Petrolini - »Gastone«. Igrata Tosca in Massimo Venturiello. V petek, 7. decembra, ob 20.45 / Nuo-vi percorsi scenici: »R60 - Ballata ope-raia«. Nastopata: Monica Morini in Bernardino Bonzani; glasba: Davide Bizzarri. GORICA Gledališče Verdi Danes, 24. novembra, ob 20.45 / »Se stasera sono qui« - igra Loretta Gog-gi, režija: Gianni Brezza. V torek, 27. novembra, ob 20.30 / Nikolaj Erdman »Samomorilec«. Gostu- je SSG iz Trsta, predstava z nadnapisi v Italijanščini. VIDEM Gledališče S. Giorgio »Paradiso perduto« / v okviru "teatro contatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: do 29. novembra ob 21.00 - 5. in 6. epizoda; od 30. novembra do 2. decembra ob 21.00 - 1. in 6. epizoda. Teatro Nuovo Giovanni da Udine »Sei brillanti Giornaliste Novecento« / igra in režira Paolo Poli. Do jutri, 25. novembra, ob 20.45. Friedrich Dürrenmatt: »Romolo, il grande« / v produkciji: DoppiaEffe Compagnia di prosa Mariano Rigillo. Od četrtka, 6., do nedelje, 9. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Danes, 24. novembra, ob 20.00 / J. B. P. Molière: »Namišljeni bolnik«, gostovanje SSG iz Trsta. V četrtek, 29. novembra, ob 18.00 in 20.00 ter v petek, 30. novembra, ob 20.00 / J. B. P. Molière: »Namišljeni bolnik«, gostovanje SSG iz Trsta. KOBARID Kulturni dom Danes, 24. novembra, ob 19.00 nastopa: Gledališka skupina Šentjanž iz Koroške s predstavo »Izstopni vizum«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 24. novembra, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V sredo, 28. novembra, ob 19.30 / J. B. P. Molière: »Tartuffe«. V četrtek, 29. novembra, ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V petek, 7. decembra, ob 19.30 in v soboto, 8. decembra, ob 20.00 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. Mala drama Danes, 24., v sredo, 28., in v petek, 30 novembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V torek, 27. novembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. V soboto, 1. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 3. decembra, ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V torek, 4. decembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. Od srede, 5., do sobote, 8. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 24. novembra, ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan sv smrti Jožce Rožce«. Jutri, 25. novembra, ob 19.30 / Pedro Almodovar, Ivana Djilas: »Patty Di-phusa«. V torek, 27., in v sredo, 28. novembra, ob 19.30 / J. B. P. Molière: »Ljudomrznik«. V četrtek, 29. novembra, ob 20.00 / J. B. P. Molière: »Ljudomrznik«. V petek, 30. novembra, ob 11.00 in ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan sv smrti Jožce Rožce«. Mala scena Danes, 24., in v ponedeljek 26. novembra, ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mo-bilec«. V torek, 27. novembra, ob 16.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. V torek, 27. novembra, ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje«. V sredo, 28. novembra, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Cankarjev dom Predstava zvočnega gledališča za otroke: »Kralj prisluškuje« / Dvorana Duše Počkaj - v torek, 27. novembra, ob 19.00 ter od srede, 28., do petka, 30. novembra ob 9.00 in ob 11.00. Primož Ekart: »Poročena s seboj«. Kosovelova dvorana - v sredo, 28., četrtek, 29., in petek, 30. novembra, ob 10.00 Šentjakobsko gledališče Carlo Goldoni: »Prebrisana vdova« (komedija). / Režija: Luka Martin Škof. Danes, 24. novembra, ob 18.00. V sredo, 28. novembra, ob 20.00 / »Krivica« - produkcija Teater Paradoks, Društvo srbska skupnost. Slovensko mladinsko gledališče Hervé Guibert: »Mlado meso« / režija: Ivica Buljan. Danes, 24., in jutri, 25. novembra, ob 19.00. PRIREDITVE GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče G. Verdi Giuseppe Verdi: »Ernani« / danes, 24., ob 17.00, jutri, 25., ob 16.00, v torek, 27., sredo, 28 , in petek, 30. novembra ob 20.30. Gledališče Rossetti Musical »Jakyll & Hyde« / uglasbil Frank Wildhorn; produkcija Teatro Stabile DAbruzzo v sodelovanju s Teatro Musica Mamo. Urnik: danes, 24. novembra, ob 20.30, jutri, 25. novembra, ob 16.00. Gledališče Rossetti (sezona 2007-08 Koncertnega društva) V ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30 / koncert Larsa Vogta - klavir. V torek, 27., in v sredo, 28. novembra, ob 20.30 / »Why... Be extraordinary when you can be yourself« - nova predstava Daniela Ezralowa. V ponedeljek, 3. decembra, ob 20.30 / koncert Julie Fischer - violina in Martina Helmchena - klavir. V ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 / Enrico in Andrea Dindo - violončelo in klavir. Peterlinova dvorana (Ul. Donizetti 3) V petek, 30. novembra, ob 18.00 / »Pavle Merkù vis a vis - Skladatelju ob 80-letnici«, skladateljeve skladbe bodo izvajali učenci Glasbene matice. Sala Tripcovich Danes, 24. novembra, ob 20.30 / »Fai-ry Queen di Purcell - ovvero il sogno di Bottom« - igra orkester gledališča Verdi pod vodstvom Pilarja Brava. Evangeličansko-luteranska cerkev Jutri, 25. novembra, ob 17.00 kocert skupine Blue Art Quartet. Salezijansko gledališče Jutri, 25. novembra, ob 17.30 / »Da Modugno... a Paolo Conte« - koncert zbora Lions Singers. Konservatorij Tartini V sredo, 28. novembra, ob 20.30 / »Guitar Recital« s Chiaro Asquini. ■ Glasbene matineje ob nedeljah ob 11.00. Avditorij muzeja Revoltella V nedeljo, 2. decembra / koncert zmagovalcev 1. državnega tekmovanja »Città Pieve di Soligo«. BRIŠČIKI V soboto, 1. decembra, ob 20.30 / v ogrevanem šotoru, v okviru »Novoletne glasbe brez meja«, koncert s skupino Kingston. GORICA Kulturni dom V četrtek, 29. novembra, ob 20.30 / koncert glasbene skupine Putokazi iz Reke. V ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 / koncert folk grupe Andihra iz Sardinije. TRZIČ Občinsko gledališče V torek, 4. decembra, ob 20.45 / koncert: Quintetto Bibiena. VIDEM Teatro nuovo Giovanni da Udine V torek, 27. novembra, ob 20.45 / nastopa Orchestre des Champs-Elysées, dirigent: Philippe Herreweghe. V petek, 30. novembra, ob 20.45 / Adolphe Adam: »Giselle«, nastopa Balet moskovskega gledališča Stanislav-skij. V sredo, 5. decembra, ob 20.45 / Amsterdam Baroque Orchestra & Choir, dirigent: Ton Koopman. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V petek, 30. novembra, in v soboto, 1. decembra, ob 20.15 / Oliver Drago-jevič in skupina Dupini. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 27. novembra, ob 20.30 / Gallusova dvorana / koncert Neishe. V sredo, 28., in četrtek, 29. novembra, ob 11. uri / Linhartova dvorana / »Ka-talena za vas ... in mesto«. V četrtek, 29., in v petek, 30. novembra, ob 17.30 / Gallusova dvorana / koncert Orkestra slovenske filharmonije. V četrtek, 6. decembra, ob 19.30 / Linhartova dvorana / »Mutdance« korejska plesna skupina iz Seula. V torek, 4. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / »Il Fondamento« -zbor in orkester; dirigent: Paul Dombrecht. Cvetličarna mediapark V četrtek, 29. novembra, ob 21.00 / koncert skupie Laibach. ■ RAZSTAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. V galeriji Kulturnega združenja »Il Coriandolo« (Ul. Udine, 55) bo danes, 24. novembra, ob 18. uri odprtje skupne slikarske razstave pod naslovom »Srečanje z umetniki«. Urnik: od ponedeljka do sobote od 16.00 do 19.30, ob nedeljah od 10.30 do 12.30. Razstava bo na ogled do 7. decembra. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BARKOVLJE Dvorana SKD Barkovlje (Ul. Bonafa-ta 6): na ogled je razstava vlakov, dio-ram in plovil »Modelarstvo kakor hobby«. Urnik: danes, 24., in jutri, 25. 11., od 10.00 do 13.00. OPČINE Bambičeva galerija: še danes, 24. novembra, je na ogled razstava Dezideri-ja Švare pod naslovom »Poklon Milku Bambiču«. Urnik: od 10. do 12. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Kulturnem domu bo v torek, 27. novembra, ob 18. uri odprtje razstave Lojzeta Spacala »Poklon umetniku ob 100-letnici rojstva«. Razstava bo na ogled do 21. decembra. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg bo do 29. decembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. -/ VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA V Pilonovi galeriji bo do 7. decembra na ogled razstava z naslovom Milan Kle-menčič (1875-1957), slikar, fotograf, lutkar. Urnik galerije: tor - pet: 10 - 17, ned: 15 - 18. Več informacij na 003865 3689177 ali pilonova.galerija@siol.net . BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 0038653359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. Mestna galerija: razstava slikarja Dušana Kirbiša z naslovom »Snov in sanje« bo na ogled do 30. novembra po urniku: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. Poslovni center Hit - Paviljon: do 30. novembra je na ogled razstava z naslovom Naslikati prihodnost v okviru mednarodnega humanitarnega projekta Paint the future. Slikarji iz različnih koncev sveta vključujejo v svoja dela risbe zapuščenih otrok v katerih upodabljajo svoje sanje o prihodnosti. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure. Galerija Artes (Gradnikove brigade 6) razstava Žarka Vrezca bo na ogled do 30. novembra vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. Dom Andreja Manfreda: do konca novembra je na ogled razstava fotografij iz natečaja Občine Kobarid »Tu je moj dom«. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center: do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Tolminski muzej: do 30. novembra je na ogled razstava ljudskih glasbil in glasbenih izročil v severni Istri, Čičariji, Brkinih in na Bistriškem. GLEDALIŠČE w / TRST Sobota, 24. novembra 2007 1 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it Savo Lipovec nogomet - V A-ligi (skoraj) vse po starem Udinese vzgaja otroke V Genovi brez navijačev Rome Organizirani privrženci napovedujejo stavke r»naša napoved« - Savo Lipovec _i ? " H■■■ I Nekoč je navijal za Juventus Zdaj sledi Argentincu Messiju Inter nima enakovrednih tekmecev Tridesetletni Savo Lipovec je v zamejstvu poznan kot simpatični barman, saj že kako leto upravlja vedno dobro obiskani lokal na Opčinah. Kdor pa prihaja »k Savotu« najbrž še ne ve, da je bil barman tudi dober nogometaš (oziroma je še, saj igra pri ljubiteljski ekipi dijaškega doma Srečko Kosovel). IPrijel se ga je vzdevek Savičevic, po nekdanjem jugoslovanskem zvezdniku. Savo je tudi strasten ljubitelj »fantano-gometa«, ta igra paje pri zamejcih očitno zelo priljubljena. S fantanogometom se Savo in tovariši (skupina - Federacija '95 - je sestavljena iz približno petnajstih oseb) ukvarjajo že od leta 1992. »Takrat igra ni bila še tako razširjena in mi bi lahko bili med ustanovitelji fan-tanogometa. Škoda, lahko bi tudi zaslužili nekaj denarja, če bi to znali valorizirati. Kako se imenuje tvoja ekipa in koliko fanta-denarja si potrosil pri letošnji kupoprodajni borzi? »Moja ekipa se imenuje Pro Testo (in ne Pro Sesto). Dejansko protest. Nastopam v B ligi. Za nakup igralcev pa sem potrosil 300 milijonov evrov.« Katere nogometaše boš izbral za današnji krog? »Po pravici povedano še ne vem. Po tradiciji izberem enajsterico v noči s petka na soboto. Pravzaprav v soboto zjutraj, ko zapremo lokal. Kupim 'roza biblijo' (beri Gazzetto dello Sport) in izberem nogometaše.« Po katerem ključu izbiraš igralce? »Manj si ekspert, bolje je. (smeh)« Za katero ekipo sicer navijaš? »Nekoč sem navijač za Juventus. To so bili časi, ko je bil tam še Platini, nato pa Roberto Baggio. Sedaj pa ne navijam več za nobeno ekipo. V glavnem sledim le posameznikom. Zelo mi je všeč argentinski nogometaš Barcelone Totti tudi danes ne bo igral ansa Kaj bo z italijanskim nogometom po neredih v Rimu in »tednu spokojnega razmišljanja« ob nastopu državne reprezentance, so se spraševali naivneži. Tresla se je gora, rodila se je miš. Zgodilo se ni nič. Do naslednje smrti, ko bo treslo in bobnalo nekaj dni. Danes in jutri se A-liga nadaljuje in vsa pozornost je usmerjena v prvenstvo. Res je, statistike, s katerimi je postreglo v petek notranje ministrstvo, kažejo, da se je v nasprotju s prepričanjem javnosti in trditvami medijev, nasilje na stadionih v zadnjem letu bistveno zmanjšalo (kar v Italiji velja tudi za navadni kriminal), toda to še ne pomeni, da se lahko društva trepljajo po ramenih in zavračajo vso odgovornost na policijo in »družbene razmere«. Današnja vnaprej igrana tekma med Genoo in Romo še vedno sodi med rizične, ker pa bo sektor, namenjem Rimljanom zaprt, se incidentov ne bojijo. Zaradi strogih ukrepov ministrstva vlada med navijači iz vse Italije veliko razburjanje. Napovedujejo se stavke v obliki molka ali kasnejšega prihoda na stadion. Miroljubni navijači so zdaj res oškodovani, boljše pa bi bilo, ko bi skušali iz svojih vrst izločiti skrajneže. Roma v Genovi ne bo imela lahkega dela. Še vedno bo manjkal Totti. Včeraj je treniral le nekaj minut, zaradi bolečin v desni nogi pa kmalu odnehal. Manjkali bodo tudi Perrotta, Mexes, Tad-de - i in Aquilani. Danes bo igral tudi Inter, na domači tekmi proti Atalanti pa bo trener Mancini lahko računal tudi na Srba Stankovica. Udinese ima v jutrišnjem dvoboju doma proti Sieni lepo priložnost, da obdrži ali celo izboljša visok položaj na lestvici. Inovativni videmski klub je včeraj predstavil hkrati lepo pobudo: v naslednjih desetih tekmah bodo skupno 500 otrokom iz videmske pokrajine omogočili brezplačen ogled tekme. »Otrok ne bomo samo gostili, ampak jih z didaktičnimi prijemi seznanili s temami, kot so športnost in spoštovanje do nasprotnika in sodnika. »Pred nasiljem si ne smemo zatiskati oči. Z našim načrtom, za katerim stoji organizacija onlus Udinese per la vita želimo prispevati k uveljavitvi drugačne športne kulture, zato se obračamo do otrok, ki bodo naši jutrišnji odjemalci,« je povedal športni direktor kluba Pi-etro Leonardi. kroma Messi.« Nastopaš v fanta-B-ligi. Komu torej slediš v tej ligi? »Prav gotovo nogometašu Avel-lina Paonessi.« Kako pa ocenjuješ odločitev notranjega ministrstva, da prepove gostovanja za najbolj nasilne skupine navijačev? »Edina rešitev je, da bi na stadione hodili le navijači domačih ekip.« Kdo pa bo zmagal letošnji »scu-detto«? »Inter, ki nima enakovrednih tekmecev. Ostali se bodo borili le za uvrstitev v ligo prvakov.« (jng) Savova napoved: Cagliari - Milan 2 (0:2) Empoli - Torino 2 (1:2) Genoa - Roma 1 (1:0) Inter - Atalanta 1 (2:0) Juventus - Palermo X (2:2) Lazio - Parma X (1:1) Livorno - Sampdoria X (0:0) Napoli - Catania 1 (3:0) Udinese - Siena 1 (3:1) Triestina - Cesena X (0:0) Prejšnji krog: Fabio Sambo je pravilno napovedal le eno tekmo (tri tekme so sicer preložili zaradi navijaških izgredov). Zbral je eno točko (pravilna napoved 1 točka, pravilen izid 3). Vrstni red: B. Kemperle 15, N. Bukavec 7, D. Švab 4, F. Sambo 1, R. Kalc 0. nogomet - Triestina danes na Roccu ob 16. uri proti zadnje uvrščeni Ceseni Najslabši je lahko najnevarnejši Gostje, danes prvič z novim trenerjem Vavassorijem, so v gosteh zbrali doslej le dve točki - Vrača se Della Rocca Trener Triestine Rolando Maran ni bil najbolj zadovoljen nad enotedenskim premorom, saj so bili igralci po prepričljivi zmagi nad Grossetom nadvse motivirani in so komaj čakali na novo priložnost, da se izkažejo. Maran bo z raznoraznih razlogov na današnjem domačem srečanju proti Ceseni (na Roccu pričetek ob 16.uri) brez vratarja Rossija (odsoten bo do januarja), Testinija in Gorgoneja (miroval naj bi do februarja). Kljub temu Tržačani ciljajo na zmago, tako da bi si še dodatno opomogli na lestvici. Današnja postava je še nekoliko ovita v meglo, čeprav trener nima ravno pretiranega izbora igralcev. V obrambi bo verjetno potrdil četverico, ki je po šestih krogih le uspela preprečiti gol nasprotniku, na sredini pa bo edina menjava prisiljena, saj se je proti Grossetu poškodoval Testini. Zamenjal naj bi ga Antonelli z zadnje čase razigranim Sgrigno na drugem pasu (a tudi mladi Da Dalt je dokazal, da je vreden zaupanja). V napadu je najbolj verjetna dvojica Šedivec-Granoche z urugvaj-skim napadalcem, ki želi dohiteti na vrhu lestvice strelcev dvojico Castillo-Cellini. Po Antonelli bo zamenjal poškodovanega Testinija kroma dolgem času pa je na seznamu sklicanih igralcev tudi napadalec Della Rocca, ki je končno prestal hudo poškodbo kolena. Današnji nasprotnik je po drugi strani moral čakati dva tedna na prvo tekmo pod taktirko novega trenerja. Zaradi skromnega izkupička točk so se namreč v Romagni odločili za zamenjavo na klopi. Castorijevo mesto je prevzel izkušeni Va-vassori (v preteklosti je med drugim treniral Atalanto, zanj pa je to prva tekma proti Triestini), ki bo skoraj gotovo opustil shemo 4-3-3 (značilna za Castorija) in prešel na njemu najbolj priljubljen način igre, to se pravi 4-4-2. Cesena sameva na dnu razpredelnice in je še brez prvenstvene zma- ge, še posebno skromen pa je izkupiček čr-nobelih v gosteh. Daleč od domačega stadiona Manuzzija je Cesena zbrala zgolj dve točki. Hude težave imajo Vavassorijevi varovanci v napadu, saj so bili le enajstkrat uspešni (najboljši strelec pa je Tržačanom dobro znani Davide Moscardelli, ki je doslej petkrat premagal nasprotnikovega vratarja), v zadnjih treh nastopih pa so črnobeli doživeli same blamaže (v Ascoliju 5:2, v Mantovi in Riminiju 4:1). Danes nujno potrebujejo točke, drugače bi postal položaj na lestvici še bolj zaskrbljujoč, v Trstu pa je doslej Cesena osemkrat igrala, dvakrat zmagala in šestkrat položila orožje. V primeru neodločenega izida bi šlo torej za prvo delitev točk v zgodovini tega dvoboja. Verjetna postava Triestine: Dei; Milani, Kyriazis, Lima, Pesaresi; Antonelli, Pi-angerelli, Allegretti, Sgrigna; Šedivec, Gra-noche. Tekmo bo sodil Paolo Valeri iz Rima. Nazadnje še obvestilo: nogometna zveza je odločila, da tekme prejšnjega kroga bodo nadoknadili v soboto 1. decembra. Torej čez teden dni bo Triestina odpotovala v Modeno. (I.F.) APrimorski ~ dnevnik Odbojka: Italija spet boljša MONTICHARI - Italijanska odbojkarska reprezentanca je zmagala tudi v drugi prijateljski tekmi proti Nemčiji, tokrat z izidom 3:1 (23:25, 25:19, 25:16, 25:19). Tokrat je selektor Anastasi v Montichiariju pred 6.000 gledalci povsem zamenjal postavo, v primerjavi s četrtkovo tekmo v Anconi je igral samo Loris Mania', sicer pa so bili v postavi podajalec Coscione, korektor Pe-razzolo, krili Zlatanov in Martino ter centra Bovolenta in Sala. Trener ni opravil menjav. Orel z Bledom uspešen v Rusiji NOVOSIBIRSK - Igralcem blejskega ACH Volleyja je na mednarodnem turnirju v Novosibirsku uspel nov podvig. Blejci so v prvem krogu s 3:2 (-21, 23, 18, -20, 13) premagali favorizirano Iskro Odin-tsovo. Danes Blejci igrajo proti Lokomotivi iz Novosibirska.Točke za ACH Volley so dosegli: Urnaut 14, Pajenk 1, Čebron 6, Taliaferro 4, Gasparini 18, Pleško 16, Thomas 12, Orel 1. Capello res razmišlja o mestu selektorja Anglije RIM - Bo Fabio Capello res novi trener angleške nogometne reprezentance. Potem, ko je Portugalec Mourinho že napovedal, da ga ta služba ne zanima, so se kotacije italijanskega trenerja zelo povečale. »To bi bil zame zelo zanimiv izziv, težki izzivi pa me fascinirajo,« je sinoči za TV raidue dejal Capello in dodal: »Prepričan sme bil, da bo Mourinho sprejle ponudbo. Očitno ima drugačne namene, a je on tudi mlajši od mene.« Argentina na vrhu lestvice FIFA ZÜRICH - Na prvih treh mestih lestvice Mednarodne nogometne zveze (FIFA) ostajajo Argentina (1523 točk), kljub porazu proti Kolumbiji, pred Brazilijo (1502) in Italijo (1498), a se je prednost »gavčev« krepko zmanjšala. Španija se je po uvrstitvi na Euro 2008 s šestega povzpela na četrto mesto, Francija pa je nazadovala na sedmo. Češka, ki je kvalifikacije za Euro končala prva v skupini pred Nemčijo, je po novem šesta, varovanci Marca van Bastna Nizozemci pa še naprej drsijo navzdol in so zdaj deveti. Še bolj pa po lestvici pada Slovenija, ki je po novem porazu s 76. zdrsnila na 83. mesto. Smučanje: začenja se ameriška turneja LAKE LOUISE - V Kanadi se bo danes začela sevrnoameriška turneja svetovnega smučarskega pokala. V Lake Louisu bodo tekmovali smukači, v Panorami pa bo ženski veleslalom. Kar se tiče smu-kačev bodo startni red prvič žrebali. Tekmovalci na prvih sedmih mestih lestvice FIS bodo izžrebali startno številko med 16 in 22, tisti z 8. do 15. mesta pa številko od 8 do 15, ostali pa od 1 do 7 in od 23 do 30. Moški spust bo ob 19.30, prva vožnja ženskega VSL pa ob 18. uri, vse tudi po Raisport Satellite in Slovenija 2). Deželna košarka VIDEM - Videmski Snaidero bo jutri v A1-ligi ob 18.15 gostil Armani Jeans. V moški B2-ligi bodo vsi deželni ligaši jutri igrali doma ob 18. uri: Acegas APs proti Bas-sanu, goriški NPG proti Trentu in tržiški Falconstar proti Marostici. 20 Sobota, 24. novembra 2007 ŠPORT / zsšdi - Predstavitev in nagrajevanje Tri publikacije, ki bodo obogatile naše športno in jezikovno znanje Knjige je predstavil Miroslav Košuta - Nagrajevanje pete izvedbe natečaja »Drobci iz športnega živeljnja « V prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah so včeraj predstavili tri publikacije - enajsto izdajo Zbornika slovenskega športa v Italiji in Mali slovar športnih izrazov, ki ju je izdalo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), ter Nogometni priročnik, ki ga je izdalo Založništvo tržaškega tiska. Gre za nov neposreden kazalec, da so se tudi športni krogi zavzeli, da bodo prispevali k ohranitvi slovenskega jezika v našem prostoru. Vpliv večinskega jezika nas spremlja ob vsakem koraku, na cesti in v večini medijev, neposreden stik z italijansko večino pa vceplja v naš jezik čedalje več italijanskih izrazov. Temu nikakor ne pripomore niti slovenska nacionalna televizija, ki poslušalcem (pre)večkrat ne ponuja čiste slovenske govorice, ampak največkrat ljubljansko »špraho«, kot jo je poimenoval pesnik in kulturni delavec Miroslav Košuta, ki je včeraj predstavil knjige. Predvsem športni slovar in nogometni priročnik naj bi te vrzeli zapolnila, saj ponujata zbirko italijanskih izrazov s slovenskim prevodom. Mali slovar športnih izrazov je pripravil Vili Prinčič z 20 sodelavci, ki izhajajo večinoma iz naših zamejskih športnih krogov. Slovarje dvodelen: slovensko-ita-lijanski in italijansko-slovenski slovar. Preko 30 športnih panog je razdeljenih v tri tematske sklope: v prvem je navedeno izrazoslovje prizorišč, v drugem oprema, v tretjem tehnično izrazoslovje. ZSŠDI gaje izdala v okviru programa Interreg. Besedila za Nogometni priročnik pa sta prispevala Andrej Furlan in Iztok Fur-lanič, ilustrativno gradivo Jan Sedmak, za grafično podobo pa je poskrbel Rado Jagodic. Priročnik je le prvi v seriji podobnih izdaj; v prvem delu so predstavljena osnovna pravila nogometa, v drugem pa je opisana virtualna tekma med Slovenijo in Italijo, v katero sta avtorja vključila slovenske izraze za različne nogometne termine. Na koncu sledi še krajši slovarček najpogostejših nogometnih izrazov. »Obe knjigi bi morali biti kot osnova nekega dela, ki se sproti dopolnjuje in izboljšuje,« je svoj pogled predstavil Košuta, kije obenem opomnil na nekaj jezikovnih nedoslednosti oziroma pomanjkljivosti. Predvsem pri izbiri prevodov je izrazil nekaj pomislekov. »Najbolj me je presenetilo, da ne rečem spravilo v slabo voljo, dejstvo, da pri nas ne ve levica, kaj dela desnica. Mali slovar ima namreč skoraj trikrat več nogometnih izrazov kakor sam Nogometni priročnik. Razumljivo bi mi bilo obratno,« je bil kritičen Košuta. Triado novih knjižnih izdaj dopol- Z objavo novih publikacij naše športno gibanje kaže pozornost do vprašanja ohranitve in širitve slovenskega jezika pri nas kroma njuje že enajsta izdaja zbornika, ki ga je tudi letos uredil dolgoletni športni novinar Branko Lakovič, ki nedvomno predstavlja nenadomestljivo bogastvo: »Monu-mentalno delo, ki ovrednoti dosežke in trud neštetih posameznikov in skupnosti in ga iztrga pozabi,« so se glasile Košuto-ve besede. Kriški kulturni delavec je dodal, da številni sodelavci napovedujejo takemu delu tudi prihodnost. Letošnji La-kovičev zbornik je še obsežnejši od prejšnjih, saj ima točno 500 strani. Tudi tokrat ga je gmotno podprla Zadružna kraška banka in drugi manjši pokrovitelji. Vsebinsko in oblikovno je podoben prejšnjim z velikim številom poročil, podatkov in bogatim slikovnim materialom. Avtor Branko Lakovič sije ob predstavitvi zaželel, da bi zbornik priromal v vsako družino, saj predstavlja pomemben dokument za sedanje in bodoče generacije. Miroslav Košuta je ob koncu predstavitve izrazil še ugotovitev, da je v zborniku zbranih preveč italijanskih priimkov, ki so bili nekoč slovenski. Tudi letos so Lakovičev Zbornik obogatilo 21 nagrajenih likovnih in literarnih izdelkov dijakov slovenskih šol, ki so se udeležili petega natečaja »Drobci iz športnega sveta«. Komisija je izbrala 11 likovnih izdelkov in 10 literarnih. Dijake in mentorje so na včerajšnji predstavitvi nagradili z izvodom Zbornika in slovarja ter denarnim bonom za nakup knjig v Tržaški knjigarni ali Katoliški knjigarni v Gorici. Letos se je na likovni natečaj prijavilo kar 331 otrok iz 14 osnovnih šol, na lite- rarni pa 38 dijakov iz 6 srednjih šol. Bogati športni dejavnosti, ki presega telovadnice in igrišča ter sega tudi v skupni manjšinski prostor, so izrekli pohvalo tudi predsednik SSO Drago Štoka, predsednik pokrajinskega odbora SKGZ in predstavik ZKB Adriano Kovačič. Veronika Sossa Likovni natečaj 1. ex aequo: Lara Braico (OŠ Voranc), mentor Sabrina Bandi; Fran-cesca Coreno (OŠ Kajuh - Trubar), mentor Angelika Podoš; Danilo De-vetak (OŠ Bubnič), mentor Jožica Mržek; Petra Grgič (OŠ Tomažič), mentor Elizabeta Danev; Joelle Grudina (OŠ Venturini), mentor Maura Čepar; Metka Kuk (OŠ Jurčič), mentor Leonida Gruden; Daniele Paravan (OŠ Župančič), mentor Anna Rupil; Danjel Pipan (OŠ Sirka), mentor Bruna Visentin; Noel Pischianz (OŠ Milčinski), mentor Cristina Bogatec; Tanja Rupel (OŠ Černigoj), mentor Elizabeta Prašelj; Samuel Zidarič (OŠ Gruden), mentor Daria Berce. Literarni natečaj 1. Mathias Butul (NSŠ Ciril in Metod), mentor prof. Loredana Umek; 2. Lenart Legiša (NSŠ Gruden), mentor prof. Kristina Kovačič; 3. Stefan Zuzek (NSŠ Gruden), mentor prof. Mira Starc; 4. Katerina Pučnik (NSŠ Ciril in Metod), mentor prof. Loredana Umek; 5. Sofia Car-ciotti (NSŠ Ciril in Metod), mentor prof. Loredana Umek; naloge, ki so si prislužile objavo v Zborniku: Nika Klobas (NSŠ Kosovel), mentor prof. Gabrijela Bevilacqua; Milena Legiša (NSŠ Grden), mentor prof. Kristina Kovačič; Karin Rožič (NSŠ Ciril in Metod), mentor prof. Loredana Umek; Dejan Schnabl (NSŠ Ciril in Metod), mentor prof. Loredana Umek; Manuel Tenze (NSŠ Kosovel), mentor prof. Elena Sancin. košarka - Bor Radenska v moški C1-ligi drevi doma ob 20.30 Videmski Virtus je bil doslej presenetljivo uspešen Bor Radenska se po nerodnem porazu v Pordenonu, kjer je vsa ekipa popolnoma odpovedala, vrača na domače igrišče. Drevi ob 20.30 (sodnika Yang Yao iz Riminija in Muolo iz Reggio Emilie) se bo v okviru desetega kroga C skupine državne C lige peterka trenerja Mure na Stadionu 1. maja spoprijela z dru go uvr šče nim videm skim Virtusom, starim znancem borovcev. Furlani so letošnje prvenstvo začeli presenetljivo uspešno, saj so že zbrali 12 točk, medtem ko j ih ima Bor šest. Glavna moč moštva trenerja Andriole so tudi letos odlični veterani, kot so play-maker Fazzi (več sezon tudi v A li gi), bra ni lec Musie -l lo (dol go let ostrostre lec Man zana v B2 in C li gi) ter cen ter Dri gani, ki raz pola ga z ze lo na tanč nim me tom od daleč in je na zadnji tekmi dosegel kar 30 točk. Zelo zanesljiva sta tudi bra nil ca-strelca Cam panot - to in Silvestri, pod košema pa opravljajo manj opazno, toda koristno delo Idelfonso, Cruz in Dre-as. Videmčani igrajo zelo rutinira-no, izjem no ne var ni so pri me tu za tri točke, nekoliko bolj ranljivi pa so v obrambi, kjer ne blestijo. Ključ za zma go belo-ze le nih bi zato lah ko bi la čvr sta ob ram ba, ki naj omeji Virtusov potencial. Poleg tega bodo skušali Borovi košarkarji vsiliti gostom hiter tempo igre. Borov ci so tudi ta teden tre ni -rali zbrano in intenzivno, saj se vsi želijo oddolžiti za bled nastop iz zadnjega kola in hočejo - čeprav proti močnemu tekmecu - doma spet sto pi ti na zma go vito pot. Na tre nin gih je zara di gri pe si -cer manjkal Giancarlo Visciano in nje gov nas top na dre viš nji tek mi je še vprašljiv. Mogoče bi lahko ob tej priliki že debitiral Štefan Samec, ki do slej še ni igral, ven dar z red no prisotnostjo na treningih počasi stopnjuje formo. hokej in line ZKB Kwins v Milan po zmago V 4. krogu A1 lige v hokeju na rolerjih bodo poletovci danes gostovali v Milanu proti moštvu Rams 17. Nasprotnik naj bi bil eden slabših v ligi, zato je zmaga tokrat imperativ. Trener Ferjanič ne bo mogel računati na Mitjo Kokorovca, ki bo moral zaradi spahnjene rame počivati vsaj do novega leta, pod vprašajem pa ne tudi nastop njegovega sina. Vrstni red po 3. krogu: Asiago Vipers in Edera Belletti 9, Empoli, Milano 24, Lions Arezzo in Diavoli Vi-cenza 6, Sghedoni Modena 4, Libertas Forli' in ZKB Kwins 3, Draghi Torino 1, Civitavecchia in Milano 17 0. košarka - Jadra Mark v moški C2-ligi Proti Avianu bodo • • I v »v« igrali izkušenejši Ferfoglia, Vitez in Zaccarija še v ambulanti - Aviano z Američani Košarkarji Jadrana Mark, ki vodijo na lestvici deželnega prvenstva C2 lige s 14 točkami v družbi tržaškega Santosa in Ronk, bodo jutri v devetem krogu pri Briščikih (sodnika soimenja-ka Degano, Massimiliano iz Vidma ter Luca iz Červinjana) sprejeli v goste dean Oberdan skromno peterko iz Aviana, ki je doslej zbrala samo eno zmago in ima drugo najslabšo obrambo v ligi. Za nameček so med tednom pri društvu iz pordenonske pokrajine zamenjali trenerja: odstopil je Turricchia, akter napredovanja iz D lige (Aviano je novinec), nadomestil pa ga je Grosso, lani v San Vitu. Za jadranovce proti takemu nasprotniku prav gotovo ne bo lahko igrati, saj - kot pravi trener Boban Po-povič - gostje nimajo kaj izgubiti, Oberdan in soigralci pa so čisto v nasprotnem položaju. V poštev pride namreč le zmaga, ki glede na kakovost dveh ekip sicer ne bi smela izostati, vendar ves pritisk bo na ramenih do- kroma mačih, medtem ko bodo Furlani neobremenjeni. V vrstah jutrišnjih Jadranovih tekmecev izstopajo Američani Moed, Smith in Williams, od domačih igralcev pa so najbolj nevarni visoki Cecco, Di Franco in Minatel. Jadranovci so med tednom dobro trenirali kljub nekaterim zdravstvenim težavam. Še vedno miruje Saša Ferfoglia, ki tudi tokrat ne bo igral, v ambulanti pa ostajata tudi poškodovana Alex Vitez in Danjel Zaccaria. Trener se bo jutri torej lahko zanesel predvsem na starejše košarkarje. / ŠPORT Sobota, 24. novembra 2007 21 nogomet - V jutrišnjem 10. krogu v Štandrežu in v Križu odločno za tri točke Juventina še tretjič zapored? Vesna: zmaga kot aspirin Gino Vinti: Izkoristiti je treba domače igrišče - Paolo Vidoni: Izključitev Fantine nam je prekrižala načrte Juventina (13 točk) - Tricesimo (14) Štandreška Juventina lovi četrti zaporedni pozitivni rezultat (doslej dve zmagi in neodločen izid v zadnjih treh krogih). V 10. krogu (ena tretjina prvenstva) bo v Štandrežu gostoval nevarni Tricesimo, ki je v nedeljo izgubil proti prvo uvrščenemu Manzaneseju. Trener Juventine Dante Portelli je optimist, četudi ne bo imel na razpolago izkušenega Terpina in Liuta. Znova pa bo na razpolago mladi Gordini. »Moramo izkoristiti domače igrišče in nabrati čimveč točk proti ekipam, ki so nam enakovredne,« meni športni vodja ekipe štandreškega društva Gino Vinti. Vesna (9) - Sevegliano (7) Diskvalifikacija mladega Luisa Fantine je trenerju Ruggieru Caloju prekrižala načrte. »Prav zaradi tega bo moral trener zamenjati celotno postavitev, saj mora obvezno poslati na igrišče še enega mladega nogometaša. To bo ali Davide Candotti ali Danjel Leghissa,« nam je zaupal športni vodja Paolo Vi-doni. Poleg Fantine bosta odsotna še Bertocchi ter Maksi Grgič (poškodba), pod vprašajem pa je nastop Velnerja. Še dobro, da bosta znova na razpolago De-grassi in Tomizza. V vratih bo na mestu Donna (še ni okreval) igral najbrž Samsa. Ta teden je z Vesno začel trenirati tudi Giuliano Boscolo. (jng) Danes: Palmanova - Union 91 kras koimpex Tudi proti Centro Sedii koncentrirani Po San Luigiju (zmaga z 2:1) je tudi proti Centro Sedi-i prepovedano zgrešiti. Ekipa iz Sangiovannija al Natisone je prva na lestvici (20 točk, Kras Ko-impex pa jih ima 16) in odkrito cilja na napredovanje iz promocijske v elitno ligo. Krasov trener Sergej Alejnikov ne bo imel večjih težav s postavo. Pod vprašajem je le nastop branilca Diega Rado-vinija, ki ga je med tednom bolela mišica. Pri gostiteljih bo odsoten solid ni zvez ni igra lec Don. Centro Sedia je doslej izgubila le eno tekmo. Furlanska ekipa ima skupaj s Pro Romansom najboljšo obrambno vrsto. Prejeli so le 5 zadetkov, dali pa si jih dvanajst. Kras pa ima v pasivu deset zadetkov (trinajstkrat pa so zatresli nasprotnikove mreže). Tekmo bo sodil Dose iz Červinjana. (jng) Danes: Staranzano - Isonzo Diego Krevatin (Primorec) in Matej Feletič (Sovodnje) na arhivskem posnetku Pri Vesni se pozna odsotnost Gianluce Velnerja, v ozadju Martin Cheber kroma Danes v Trebčah Primorec proti San Giovanniju 1. AMATERSKA LIGA Primorec (6 točk) - San Giovanni (20) Primorčev trener Roberto Sorren-tino bo tudi danes (ob 14.30 v Trebčah) imel velike težave s postavo. »Na žalost nam letos ne gre nič od rok,« je potrt predsednik Darko Kralj. Na igrišču torej ne bo poškodovanih Meole, Mercande-la, Snidarja (zaradi poškodbe gležnja bo odsoten več tednov), Cadla ter diskvali-ficiranega Mustacchija. San Giovanni je solidna ekipa in zaseda prvo mesto na lestvici, tako da bo prav gotovo zelo trd oreh za rdeče-bele. Nogometaši trebenskega društva bodo seveda poskušali presenetiti. Sodnik: Feleppa iz Gorice. Danes še: Medea - Azzurra. Jutri: Primorje za točke Pravi izpit za Zarjo Gajo 1. AMATERSKA LIGA San Canzian (11) - Primorje Interland (4) Ni kaj, Primorje mora reagirati, drugače si bo res s težavo izborilo obstanek v ligi. Trener Nevio Bidussi ne bo imel na razpolago vseh nogometašev. Davide Ravalico in vratar Percich sta izključena. V vratih naj bi tako igral mladi Manuel Zuppin. Med tednom je zbolel tudi Scar-pa, pod vprašajem pa je nastop Edvina Brajnika. Edina pozitivna novica je, da bo znova na razpolago Colasuonno. Sodnik: Zanzaro iz Vidma. Aquileia (16) - Sovodnje (11) Gostovanje v Ogleju ne bo lahko. Sovodenjci se tega dobro zavedajo in bodo skušali iztrgati vsaj točko. Trener Claudio Sari bo imel nekaj težav v napadu, saj bosta odsotna poškodovani Daniel Ska-rabot in Matej Ferletič, ki je zbolel. Tudi nogometaš iz Šempetra pri Novi Gorici Alan Reščič ni v najboljši formi, vseeno pa bo moral stisniti zobe in igrati od začetka. Sodnik: Polo Grillo iz Porde-nona. 2. AMATERSKA LIGA Ronchi (19) - Zarja Gaja (17) Ronchi je vsaj na papirju ena boljših ekip v skupini D, tako da bo odlična preizkušnja za Zarjo Gajo, ki letos meri visoko. Varovanci trenerja Morena Nonisa bodo skušali v gosteh iztrgali še četrto zaporedno zmago, čeprav bo tokrat naloga nekoliko težja. V Ronke zaradi službenih obveznosti ne bo odpotoval le Marko Kariš. Sodnik: Peressoni iz Krmina. Breg (11) - Begliano (6) V taboru Brega se stanje počasi normalizira. Na jutrišnji tekmi proti Beglia-nu bo trener Davor Vitulič pogrešal poškodovana Germana in Sestana. Pod vprašajem pa so še Degrassi, Gargiuolo in Bernobi. Brežani bodo skušali znova zmagati. Zadnjič so tri točke osvojili pred dvema krogoma v Mošu (0:1). Sodnik: Saginario iz Trsta. Danes: Moraro - Audax Sanroc-chese, Muglia - Costalunga. 3. AMATERSKA LIGA Union (5) - Mladost (9) Doberdobska Mladost bo skušala jutri na Opčinah (igrišče Opicine v ulici Alpini) odnesti domov vse tri razpoložljive točke. Podlonjerski Union je v prejšnjem krogu kar s 4:1 premagal Montebello, tako da jih Sambovi fantje sploh ne smejo podcenjevati. Figelj, Padovan in vratar Jurij Devetak so poškodovani, odsotna pa bosta tudi Batistuta in Manfreda. Pod vprašajem pa je še nastop Gagliana. Dobra novica je, da sta okrevala Radetič in Zorzin. (jng) Domači šport Danes, sobota, 24. novembra KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Virtus Udine MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Štandrežu: Athletismo - Kontovel Sokol; 18.30 v Gorici, UGG: Dinamo -Breg UNDER 15 DRŽAVNI - 17.30 pri Briščikih, Ervatti: Jadran ZKB - Codroipese UNDER 15 DEŽELNI - 16.00 v Štandrežu: Athletismo - Bor NLB ODBOJKA MOŠKA C2-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - PAV Natisonia; 20.30 na Opčinah: Sloga Tabor Televita - Buia; 20.30 v Štandrežu: Val Imsa - Vivil ŽENSKA C2-LIGA - 20.30 v Martignaccu: Libertas Martignacco - Sloga List MOŠKA D-LIGA - 17.30 na Opčinah. Sloga -Pallavolo TS; 20.30 v San Quirinu: San Quirino -Olympia TMedia ŽENSKA D LIGA - 20.30 v Gorici, Kulturni dom: Govolley Kmečka banka - Bor Breg Kmečka banka; 20.30 v Roveredu: Roveredo - Kontovel UNDER 18 ŽENSKE - 15.30 v Trstu, Ul. Petracco: Altura B - Kontovel UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Trstu, Ul. della Valle: Brunner - Bor Kinemax; 20.30 v Dolini: Breg -Volley 2000 HOKEJ IN LINE MOŠKA A1-LIGA - 18.00 v Milanu: Milano 17 Rams - ZKB Kwins NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - San Giovani MLADINCI - 16.00 v Gorici: Pro Gorizia - Juventina; 17.30 v Miljah: Muggia - Vesna ZAČETNIKI 7:7 - 15.30 v Bazovici: Pomlad B - Cgs A; 16.00 v Tržiču, igrišče Cosulich: Fincantieri B - Juventina Jutri, nedelja, 25. novembra NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina -Tricesimo; 14.30 v Križu: Vesna - Sevegliano PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v San Giovanniju al Natisone: Centro Sedia - Kras Koimpex 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Ogleju: Aquileia -Sovodnje; 14.30 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Primorje Interland 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Begliano; 14.30 v Ronkah: Ronchi - Zarja Gaja 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Union - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Pomlad -Pordenone NAJMLAJŠI - 10.30 v Pordenonu: Pordenone -Pomlad NAJMLAJŠI 1994 - 10.30 v Trebčah: Pomlad - San Giovanni KOŠARKA MOŠKA C2-LIGA - 18.00 pri Briščikih, Ervatti: Jadran Mark - Phone Aviano ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI - 10.00 v Vidmu: VBU - Sloga Multinvest; 10.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Terpin - Fincantieri; 11.00 v Trstu: Rigutti - Soča Gostilna Devetak UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Sokol Pojutrišnjem, ponedeljek, 26. novembra KOŠARKA UNDER 21 MOŠKI - 21.00 v Vidmu, Carnera: Snaidero - Bor NLB; 21.00 pri Briščikih, Ervatti: Kontovel - Falconstar Tržič odbojka - V deželnih ligah tudi četrtoligaški ženski derbi Govolley - Bor Breg (oboji Kmečka banka) V Kulturnem domu derbi napadalk Moška C liga: »Play-off« tekma za Slogo Tabor Televita, Val Imsa (še brez Lo Iacona) že za preživetje - Ženska C liga: Sloga List v Martignaccu ■ V ospredju današnjega kroga v deželnih ligah bo gotovo slovenski derbi v ženski D ligi med Govolleyem in zdru-že no eki po Bora in Bre ga, ki bo v telo -vadnici Kulturnega doma v Gorici. Go-ričanke so sezono začele pod pričakovanji, tako da bodo gotovo zelo motivirane. Plave pa bodo prav tako igrale zelo odločno, saj želijo nadaljevati zmagovito serijo in dokazati, da sodijo v zgornji del lestvice. Obe ekipi imata na razpolago nekaj zelo dobrih napadalk, bolj šibki pa sta v polju. O končnem zmagovalcu bo verjetno torej odločalo predvsem to, kdo bo bolj še zaus tavil najbolj nevarne tolkačice nasprotne ekipe. Obeta se vsekakor izenačen in zanimiv obračun. V isti ligi bo Kontovel gostoval v Roveredu pri ekipi, ki je bila v zadnjih letih v tej ligi vedno v zgornji polovici lestvice. Letos so gostiteljice baje nekoliko spremenile svojo ekipo, ostajajo pa ze lo ne varen, predvsem pa izred no borben nasprotnik. Precejšnje zanimanje bo gotovo vladalo tudi za tekmo moške C lige med Slogo Tabor Televita in Buio, za katero igra tudi Ambrož Peterlin. Obe ekipi gotovo sodita v zgornjo polovico lestvice, tekma pa bi lahko bila izredno zanimiva in napeta, tako da si jo velja ogledati. V isti ligi čaka zelo težka naloga Sočo Zadružno ban ko Dober dob Sovod -nje, ki bo gostila nevarni S. Giovanni. Sočani bodo končno lahko igrali v popolni postavi, če bodo izkoristili ves svoj potencial in igrali dovolj konstantno, pa lahko nevarnega nasprotnika tudi presenetijo. Nedvomno imajo dovolj dobre napadalce, da lahko spravijo v težave tudi teko ekipo, kot je S. Giovanni. Na do ma čih tleh bo igral tudi Val Im -sa, ki bo gostoval Vivil, s katerim je do zadnjega kroga delil zadnje mesto. Vi-vil je go tovo pre cej šib kej ši kot v zad -njih letih, je pa prejšnji teden točko od-ščipnil nevarnemu San Vitu. Valovci, ki bodo vsaj do 6. decembra še vedno igrali brez centra Lo Iacona (četrtkov sestanek v Rimu ni obrodil zaželjenih sadov), morajo absolutno prebiti led, saj bi se si- cer njihov položaj še dodatno zakompli-ciral. Trener Jerončič sicer položaja na lestvici še ne jemlje tragično: »Še nikoli nismo igrali v popolni postavi, seveda še najbolj pogrešamo Lo Iacona. Vseeno pa sem zadovoljen, saj treniramo dobro in mladi napredujejo, tako da mislim, da z obstankom ne bo težav.« Naj še povemo, da lahko center Mucci zaradi težav z ramo kvečjemu samo blokira, po poročnem potovanju pa je s treningi spet pričel Igor Florenin. V ženski C ligi bodo slogašice gostovale pri nevarnem Martignaccu, ki letos gotovo sodi med favorite za mesto v play-offu. Njihova naloga gotovo ne bo lahka, so pa že dokazale, da lahko uspešno kljubujejo tudi boljšim ekipam, zato ne smejo obupati. Z odločno in zbrano igro je možen katerikoli rezultat. V moški D ligi bodo mladi sloga-ši igrali na domačih tleh, že drugič zapored pa jih čaka mestni derbi. Tokrat bo njihov nasprotnik Pallavolo Trieste, ki so ga dvakrat premagali v Deželnem Igor Florenin pokalu, a je že takrat tre ner Štrajn de -jal, da je Pallavolo Ts solidna ekipa. Tr-žačani so se nato še nekoliko okrepili, po zadnji tekmi pa je baje ekipo zapustil Visciano. Zmaga je vsekakor gotovo v dometu naše ekipe, če bo igrala, kot zna. Težka preizkušnja čaka tudi Olym-pio Tmedia, ki bo gostovala pri nevarnemu San Quirinu. Nasprotniki imajo res nekaj zelo izkušenih odbojkarjev, niso pa nepremagljivi, kar so naprimer dokazali tudi slo gaši. Če bodo Faganel in soigralci igrali agresivno, lahko gotovo podaljšajo svojo serijo zmag. (T.G.) Moška D liga: mestni derbi za Slogo □ Obvestila SZ JADRAN vabi v ponedeljek, 26 novembra ob 19. uri v telovadnici Ervatti pri Briščikih na predstavitev projekta Jadran. Toplo vabljeni. SK DEVIN vabi vse člane in društvene simpatizerje na predstavitev nove smučarske sezone 2007/2008, ki bo v Kamnarski hiši, oz.Grudnovi hiši v Nabrežini v petek 30. novembra ob 19.30. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na društveno kosilo v nedeljo, 2. decembra, ob 12.45 v restavraciji Sardoč (Prečnik 1/b -Devin - Nabrežina). Prijave sprejemamo v tajništvu tel./fax: 040-299858 ali po E-pošti do 28-11-07. ŠD SK BRDINA organizira zi-movanje v kraju Forni do Sopra od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokličejo na štev. 3475292058. Vljudno vabljeni. 22 Sobota, 24. novembra 2007 MNENJA, RUBRIKE / ta teden edinost pred 100 leti Edinost je v tem tednu objavil pismo nekega bralca, ki je bil priča neprijetnemu dogodku v Zadru: »Pred nedavnim sem bil slučajno v Zadru. Ravno tega dne so prihajali novinci iz zaderske okolice, namenjeni vojaštvu v Pulo. Na pomolu je bilo zbrano mnogo italijanske gospode in - poulične sodroge. Vse to goloroko in v glace-roka-vice odeto italijansko prostaštvo je mladeniče, prepevajoče in spreljevane od sorodnikov, zasra-movalo z raznimi psovkami, kakor n. pr.: Adešo i vien le cavre de croati!' Hrvatski mladeniči, po pravici užaljeni so reagirali vsklikom: 'živio hrvatski Zadar!' Na to pa je druhal začela odgovarjati s kamenjem, svojim narodnim orožjem. Novinci so se morali umakniti na parnik 'Petka'. Slavna...inteligenca zaderska pa je rjula: 'Deghe, de-ghe a que- i porchi de cavre croate!' In res se je kar vsuvalo kamenje na parobrod, kakor da pada toča. Vprašati utegnete: kje pa je bilo redarstvo ali orožniš- tvo? Najivno vprašanje. Redarjev in orožnikov je pač bilo mnogo na licu mesta, ali sodrga j e nadaljevala svoje delo, kakor je hotela pod pokroviteljstvom zaderskih signorov. Zgodilo se je celo, da je policija aretovala nekega mirnega človeka, ki je bil menda prvikrat v Zadru. Tega so redarji aretovali, ne pa onih, ki so imeli polne žepe kamenja! Te je lepo puščala, da so vršili svoje barbarsko početje. Pomislite vendar, kaka nesreča bi se bila lahko zgodila! Parnik, poln potoval-cev, možkih, ženskih in otrok. Kamenje je letelo kar na vprek. Pravi čudež je bil, da se ni zgodila nikaka nesreča. In pravili so mi, da se taki divjaški prizori dogajajo vsakokrat, kadar prihajajo v Zadar hrvatski novinci. Večkrat že je tekla tudi kri. Kdo bi bil kriv, da je tekla kri tudi tokrat?! Ali ne bi bila kriva tista laška 'inteligenca', ki je resnična intelektuvelna provzročevateljica takih škandalov?! In taki ljudje se še ponašajo se svojim rim-ljanskim potomstvom in latinsko civilizacijo.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti Primorski dnevnik je v tem tednu ponovno poročal o novi stavki. Tokrat so roke prekrižali delavci in nameščenci vseh strok, tako da je bilo mesto parilizi-rano. Delavcem obratov CRDA, Tržaškega arzenala in železarne ILVA so se pridružili tudi lastniki javnih lokalov, tramvajski uslužbenci in nasploh vsi trgovci. Primorski dnevnik je tako komentiral celodnevno stavko: »Dopoldne seje na Trgu sv. Antona zbralo na tisoče delavcev in meščanov sploh, ki so na zborovanju, katerega sta priredili obe kovinarski sindikalni organizaciji, poslušali govora njunih tajnikov. Pri tem je pomembno, da ni bilo videti v bližini kamionov in drugih vozil policije, pa je kljub temu vse zborovanje mirno potekalo in ni prišlo do nobenega incidenta niti takrat, ko so delavci odhajali na svoje domove. Tajnik pokrajinske FI-OM prof. Sema je dejal, da pomeni za delavce precejšnji uspeh že dejstvo, da lahko zborujejo v samem mest- nem središču, ker so jih vedno skušali odrivati na rob mesta, kakor da ne bi bili enakopravni meščani. Pri tem je ponovno obsodil ravnanje policije na preteklih zborovanjih in dodal, da se delavci zavedajo svoje pravične borbe in da jim zato ni treba nikakršnih neredov, pa niti hrupa. Pohvalil je vse stroke delavcev in trgovcev, ki so strnjeno podprli borbo kovinarjev. Orisal je veliki pomen ladjedelnic v tržaškem gospodarstvu in rekel, da povzroča trdovratnost delodajalcev, ki so pravzaprav funkcionarji IRI, ogromno škodo ne le delavcem, marveč tudi trgovcem, gostilničarjem, obrtnikom in vsem delovnim slojem sploh. Delavci so zgubili zaradi stavk že skoraj štiristo milijonov lir, izgube podjetij pa gredo že v milijarde. Zato je prava sramota, da se podjetja IRI tako obnašajo, ker je namreč njihovim funkcionarjem malo mar za ogromne izgube, saj morajo kriti morebitne primankljaje vsi davkoplačevalci.« FILMI PO TV Nedelja, 25. novembra, canale 5, ob 10.25 Pazzi in Alabama Režija: Antonio Banderas Igrajo: Melanie Griffith, David Morse in Cathy Moriarty Igralec Antonio Banderas se je s črno komedijo želel preizkusiti tudi v vlogi režiserja. Melanie Griffith je zaupal vlogo prota-gonistke, temperamentne ženske ameriškega juga. Naveličana moževega nasilja, se prikupna Lucille odloči, da ga bo obglavila, in ko to zares stori se z njegovo glavo odpravi v smeri Hollywooda. Doma pusti šest otrok, ki se morajo med drugim, filmska zgodba je namreč postavljena v leto 1965, boriti tudi proti rasizmu. Banderasov prvenec označuje izjemna igralska zasedba in privlačni pripovedni ritem, brez katerih bi film ne naletel na uspeh, ki je označil igralčevo režisersko preizkušnjo. Ponedeljek, 26. novembra, canale 5, ob 21.10 Ghost - Fantasma Režija: Jerry Zucker Igrajo: Whoopi Goldberg, Demi Moore, Patrick Swayze, Tony Goldwyn, Vincent Schia-velli Molly in Sam sta neskončno zaljubljen par. Ko se neke noči iz gledališča vračata domov, v mračni ulici naletita na roparja, ki Sama umori. Sam se spremeni v duha in spozna, da ni umrl po naključju. Ubiti ga je dal njegov sodelavec Carl. Zdaj je v nevarnosti tudi Molly, ki Sama ne vidi in ne sliši. Zato mora Sam hitro najti način, da jo posvari. Obrne se na jasnovidko, ki lahko edina neutolažljivi Molly posreduje njegovo sporočilo. Film je prejel dva Oskarja 1991, in sicer za najboljšo stransko žensko vlogo, ki je sla (Whoopi Goldberg) ter za izvirni scenarij. Torek, 27. novembra, La 7, ob 21.30 Nuovo cinema Paradiso Režija: Giuseppe Tornatore Igrata: Philippe Noiret in Salvatore Lo Cascio Tornatorejev film, ki mu je uspelo predvsem ^//iavw to, da je poleg italijanskih gledalcev znal pritegniti tudi tuje občinstvo, bo čez par mesecev star že dvajset let. Ganljiva zgodba o prijateljstvu med starejšim upraviteljem siciljske podeželjske kinodvorane in dečkom, očaranim od sveta gibljivih sličic, si je leto kasneje prislužila tudi oscarjevo nagrado za najboljši tuji film. Dober celovečerec, ki je za krajsi čas oživel uspešnost italijanske filmske tradicije in za nekatere pomenil tudi njen ponovni preporod. Je pa res, da je film odkril igralski talent: Luigija Lo Cascia, danes enega najboljših italijanskih mladih igralcev, ki je takrat nastopil v vlogi malega dečka. Sreda, 28. novembra, La 7, ob 14. uri Cosi e la vita Režija: Blake Edwards Igrajo: JackLemmon, Julie Andrews, Jennifer Edwards, Sally Kellerman Harvey and Gillian Fairchild preživljata izjemno težek konec tedna. Harvey, ki praznuje svoj 60. rojstni dan, je depresiven in pod stresom. Gillian pa čaka na rezultate biopsije. Življenje jima še bolj zakomplicirajo njihovi trije otroci, tečen sosed, napovedovalka prihodnosti in alkoholiziran duhovnik. Petek, 30. novembra, rete 4, ob 23.35 Malcolm X Režija: Spike Lee Igrata: Denzel Washington, Angela Bassett Biografska pripoved o Malcolm Littelu, ka-rizmatičnem afroameriškem črnskem voditelju, ki ga je CIA dala umoriti leta 1965, je pred petnajstimi leti naletela na izjemen uspeh. Leeju pa se je pri pripovedovanju te izjemne življenjske parabole ponesrečilo predvsem glede dolžine. Tudi čudovitemu Denzelu Washingtonu, ki se predstavi v vsej svoji izrednosti ne uspe ohraniti gledalčeve pozornosti v skoraj štiri ure trajajočem filmu. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO GLAVNO MESTO KUBE PREBIVALEC STARE LJUBLJANE ODLIČEN AV. GORSKI KOLESAR (ALBAN) PUN BREZ BARVE IN VONJA KDOR SOGLAŠA S ČIM, PRIVRŽENEC SREDIŠČE VRTENJA ZIMBABVEJSKI POLITIK (JOSHUA) IGRA S KARTAMI BERI PRIMORSKI DNEVNIK ITAUJANSKI FILMSKI RE2ISER (DINO) ALOJZ GRADNIK MOŽGANSKI UDAR, INFARKT / NEPRO-FESIONALKA NA HARMONIKAR (DENIS) TRDINOVA NOVELA ... IN ZMAN TROPSKI KOPITAR S PODALJŠANIM GOBCEM LJUBKOVALNO ŽENSKO IME SKUPEK IDEJ, IDEOLOGIJA ANTON AŠKERC GRŠKO IME ZA DARDANELE TEŽKA BOLEZEN ALBANSKA PEVKA (ELSA) CERKVENO IZOBČENJE NEPROFESIONALNO NOGOMETNO PRVENSTVO ITAL PISATELJ (ALBERTO) RICHARD OWEN SAMOGLASNIKI OČRT ŠTIRIVALENT-NI ALKOHOL PRAVILA O PISAVI PONOS, DOSTOJANSTVO NAROČI SE NA PRIMORSKI DNEVNIK NEKDANJI GENERALNI SEKRETAR OZN (KOFI) POKR. PREDSEDNIK SKGZ STANISLAV RENKO KRAJ PRI RIBNICI ŠKOTSKA RODBINA OSKAR KJUDER DOTIK ŽOGICE OB MREŽI ZNANSTVENA PANOGA VISOKA IGRALNA KARTA EMANUEL TOMŠIČ MAJHEN LESEN PLUG LJUBLJANSKA GALERIJA VILER EUJA KRAJŠA OBUKA SRB. IMENA ALEKSANDAR ITALIJANSKA RADIO-TELEVIZIJA NARODO-SLOVCI, NARODO-PISCI ZVIJAČA, PREVARA, PRETVEZA TOLSTOJEVA JUNAKINJA KARENINA RUSKI ARHITEKT (IVAN) NASVET, PODUK PREŠERNOV ROJSTNI KRAJ NICOLE KIDMAN BRAZILSKO VELEMESTO ZELO MOČNA VALUTA DESNI PRITOK SAVE KEMIJSKI SIMBOL ZA TANTAL VISOK GORSKI VRH NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUC. SKAKALEC (IONI) EGIPČANSKI BOG MODROSTI KEMIČNI POJAV ZUV VEČ REK FOTO KROMA IZRASTEK NA GLAVI SLOVENSKI PISATELJ ZORMAN NAJDALJŠA ITALIJANSKA REKA (ORIG.) SLOVENSKA SMUČARKA MAZE RISTO SAVIN POMEMBNO PRED ŠPORTNIM NASTOPOM NOČNO ZABAVIŠČE MLADIH SIRSKI PREDSEDNIK FRANCOSKI EKONOMIST EMIL ADAMIČ POGLAVAR ANGELOV ACE MERMOLJA TLAKA, DAVEK V DELJ ČRTA, POTEZA KRČEVINA, OTREBJEN SVET SOKRATOV TOŽNIK POJAV NA TEKOČINI AMERIŠKI PEVEC KING COLE EKSPLOZIVNO TELO ŽENSKO DALMATINSKO IME MODERNA ZVRST GLASBE DAN V RIM. KOLEDARJU DNEVNIK IZ FIRENC, LA ... JOŽE KOREN NEKDANJI DOLINSKI ŽUPAN ŠVAB ITALJANSKI POLITIK (ENRICO) KURIR TLA SLOVARČEK - LAKATA = avstrijski gorski kolesar • LETTA = italijanski politik • LILA = albanska pevka • NKOMO = zimbabvejski politik • RIST = francoski ekonomist (Charles) • STAROV = ruski arhitekt / RADIO IN TV SPORED Sobota, 24. novembra 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Mala Cecilijanka 2006: Mali Veseljaki - Doberdob 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija Rai Uno 6.10 6.30 9.25 9.55 10.15 10.25 10.30 11.30 12.00 13.30 14.00 14.30 15.50 16.25 17.00 17.15 20.00 20.30 20.35 21.30 0.05 0.10 0.40 Nad.: Sottocasa Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... Sedem dni v parlamentu Dnevi Evrope Variete: ApriRai Vremenska napoved Zasedanje za nominacijo novih kardinalov Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Aktualno: Easy Driver (vodita Ilaria Moscato in Marcellino Ma-riucci) Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea Blu - Sicilija (vodi Donatella Bianchi) Moda za otroke Verska oddaja: A Sua immagine Dnevnik in vremenska napoved Glasb. odd.: 50. Zlati cekin (vodita Cino Tortorella in Veronica Pivet-ti) Dnevnik Rai Tg šport Kviz: Affari tuoi Variete: Il treno dei desideri (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Aktualno: Aplavzi Nočni dnevnik, vremenska napoved, 0.55 Izžrebanje lota Rai Due 6.15 6.45 10.00 10.15 11.25 11.35 13.00 13.25 14.05 15.30 17.10 18.00 18.10 19.00 19.55 20.25 20.30 21.05 22.40 23.25 0.10 0.20 1.35 V" Rai Tre 7.00 9.00 10.30 11.00 12.00 12.25 14.00 14.50 15.50 18.10 18.55 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vreme 20.00 Variete: Blob "Vota Antonio" 20.10 Variete: Che tempo che fa (vodi Fa-bio Fazio) 21.30 Dok.: 3. Planet - Čudeži (vodi Mario Tozzi) 23.20 Dnevnik, deželne vesti 23.40 Aktualno: Kriminalna ljubezen -Primer Maria Grazia Previte 0.45 Tg3 nočni dnevnik, vreme, Tg3 Zapisnik sveta, Sobotna noč ! Rete 4 Pregled tiska Nan.: Življenje čarovnice, 7.30 Robinson TV nan.: Advokat Porta (It., '99, r. Franco Giraldi, i. Gigi Proietti) Aktualna odd.: Za boljše življenje (vodita prof. Fabrizio Trecca in Emanuela Talenti) Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Aktualno: Forum Nan.: Poirot v Styles Courtu (VB, '90, i. David Suchet, Hugh Fraser) Včeraj in danes na TV Planet morje Dnevnik, vreme Dok.: Srečanje z zgodovino Nan.: Walker Texas Ranger TV film: Komisar Cordier - Lames de fond (krim., Fr., '00, i. Pierre Mondy, Bruno Mandinier) Aktualna odd.: Tempi moderni (vodi Ilaria Cavo) 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 17.20 17.50 18.55 19.35 20.10 21.10 23.10 Canale 5 9.30 10.45 11.55 13.00 13.40 14.10 16.00 Na prvi strani Promet, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Glasbena odd. o liriki: Loggione -Nabucco (vodi Vittorio Testa) Aktualno: Prijateljice knjige (vodi Aldo Busi) Film: Il mio campione (8dram., ZDA, '98, i. Vince Vaughn) Tg com/Meteo5 Dnevnik TG 5/Meteo 5 Nan.: Il mammo (i. Natalia Estrada, Enzo Iacchetti) Reality Show: Prijatelji Aktualno kornika v živo: Verissimo (vodi Silvia Toffanin) Tg2 Potovanja Razvedrilni variete: Jutro v družini (vodita Adriana Volpe in Tiberio Timperi), vmes dnevnik Dnevnik Dok.: Na poti v Damask, 10.45 Euro-zone, 10.55 TSP Dežele Variete: ApriRai Variete: Opoldne v družini Dnevnik Rai šport Dribbling Aktualno: Sobotna Italija na 2. Film: Chi ha incastrato Roger Rabbit? (fant., ZDA, '88) Aktualno: Sereno variabile Dnevnik, vreme Nan.: Nepremagljivi angeli Reality show: Otok slavnih, tedenska obnova, 19.20 V živo Risanke Disney Izžrebanje lota Dnevnik Nan.: Cold Case - Nerazčiščeni umori (i. Kathryn Morris, Danny Pino, J. Ratchford) Nan.: The Practice (i. Camryn Manheim, Christopher Reeve) Šport: Sobotni sprint Dnevnik Tg2 Boks: Marinelli - Semo (SP WBA v super lahki kat.) Reality: Otok slavnih 18.00 Tg com/Meteo5 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: C' e' posta per te (vodi Maria De Filippi) v Italia 1 Variete za najmlajše Aktualno: TV Talk Aktualno: Art News Tgr Naš denar, 11.15 Tgr Vzhod/Zahod, 11.45 Tgr Kmetij - stvo Tg3 - Šport - Meteo Tgr Tednik, 12.55 Bellitalia, 13.20 Tgr Sredozemlje Deželne vesti, dnevnik Tgr Okolje Italija Sobotni šport: motociklizem, IP v vaterpolu, 16.45 umetnostno drsanje, 17.30 Magazin Champions League Šport: 90. minuta Tg3 Meteo 6.00 Nan.: I-Taliani 6.55 Variete za najmlajše 10.15 Nan.: Power Rangers Lost Galaxy, 10.45 Raven (i. Raven-Symone') 11.15 Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, Trevor Lissauer) 11.50 Nan.: Tata 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Variete: Finche' c'e' Ditta c'e' spe-ranza 13.55 Film: Dungeons & Dragons (fant., ZDA, '00, i. Jeremy Irons) 15.00 Tg com/Meteo 16.05 Film: Družina Addams 2 (kom., ZDa, '93, r. Barry Sonnenfeld, i. An-jelica Huston, Raul Julia) 17.05 Tg com/Meteo 18.00 Nan.: Selvaggi 18.30 Odprti studio, vreme 19.00 Film: Men in Black (fant., ZDA, '97, r. Barry Sonnefeld, i. Will Smith, Tommy Lee Jones) 20.00 Tg com/Meteo 21.00 Film: Men in Black 2 (fant., ZDA, '02, i. Will Smith, L. F. Boyle) 22.50 Reality: Rtv - resničnostna TV 23.30 Športna odd.: Vodič nogometnega prvenstva, 1.30 Šport studio 2.30 Film: La mosca - Muha (srh., ZDA, '86, i. Jeff Goldblum) 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.30 Dobro jutro: horoskop, svetnik dneva, vreme, pregovor 8.50 Pisma Don Mazziju 9.35 Družinski talk show 10.35 Nad.: Marina 11.35 Nan.: Don Matteo 4 13.05 6 minut z Deželnim zborom 13.55 Košarka Snaidero Udine 15.25 Dok. o naravi 16.10 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.55 Športne novice 20.05 Oddaja o kmetijstvu 21.00 Film: Rosso nel buio (thriller, '77, i. Donald Sutherland, S. Audran) 22.55 Aktualna oddaja 23.40 Film: Due Magnum 38 per una cit-ta' di carogne (krim., '75) La 7 6.00 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 7.00 Aktualno: Omnibus weekend 9.20 Aktualno: Intervju 10.30 Film: Poncij Pilat (zgod., It., '62, i. Jean Marais) 12.30 Šport 7 13.00 Aktualna odd.: Tetris 14.00 Film: L' inferno sommerso (pust., ZDA, '79, i. Michael Caine) 16.05 Film: Niente di grave, suo marito e' incinto (kom., Fr., '74) 18.00 Film: Tutto suo padre (kom., It., '78, i. Enrico Montesano, M. Prati) 20.30 Nan.: Inšpektor Barnaby (i. John Nettles, Jason Hughes) 22.30 Nan.: Dirt (i. Courteney Cox, Jeffrey Nordling, P. Reubens) 23.30 Variete: Decameron (vodi Daniele Luttazzi) 0.30 Aktualno: Ime & Priimek Jr Slovenija 1 6.10 7.00 7.30 8.00 8.45 9.15 10.45 12.00 13.00 13.25 13.50 14.15 15.00 15.55 16.10 16.25 17.00 17.15 17.20 17.35 17.55 18.05 18.40 18.55 19.25 19.40 19.55 21.20 21.55 22.25 23.30 0.30 Kultura, 6.15 Odmevi Zgodbe iz školjke Risanka: Telebajski Kviz: Male sive celice Dok.: V dotiku z vodo Kino Kekec - Film: Fakir (Danska, '4, i. Sidse Babett) Polnočni klub Tednik Poročila, vreme, šport Izobraž. dok. nan.: Slovenski vodni krog: Iška Poljudnoznanstvena serija: Skrivnosti divjine (Jap.) Dok. : Mozaik duše - Portret Marka Jarca Nad.: Pesem ptic trnovk Karaoke O živalih in ljudeh Labirint Poročila, šport, vreme Ozare Kraji in ljudje Na vrtu Popolna družina Z Damijanom Risanka Vreme, dnevnik Šport. Utrip Eutrinki TV film: Tantadruj (C. Kosmač-F. Štiglič-T- Stiglič) Hum. nad.: Odkar si odšla (VB, '07, r. Tony Dow, i. Nicholas Lyndhurst, Celia Imrie, Dani Harmer) Poročila, šport, vreme Hri-bar Nad.: Huff Film: Veščarjeva prerokba - Mo-tham prophecies (srh., ZDA, '02, i. Richard Gere, D. Eigenberg) (T Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.30 13.05 TV prodaja 9.00 Skozi čas 9.10 Primorski mozaik 9.40 Študentska 10.00 Vroči stol 11.00 Debatna odd.: Tekma 11.50 Z glavo na zabavo 12.15 Dok.: Vesoljska tekma 13.40 Nogomet: Newcastle - Liverpool (angl. liga, prenos) 15.55 Košarka: Union Olimpija - Partizan (liga NLB, prenos) 17.55 SP v smučanju: ženski veleslalom (1. tek), 20.55 2. tek (prenos) 19.25 SP v smučanju: moški smuk 21.45 Alpe-Donava-Jadran) 22.15 Dok. serija: City folk - ljudje evropskih mest: Barcelona 22.45 Sobotno popoldne 0.55 Nad.: Brez pravil (Arg.) Koper 14.00 14.20 14.30 15.10 16.05 16.40 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 19.45 20.00 21.35 22.05 22.20 23.40 0.10 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Pogovorimo se o... Športna oddaja Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Program v slovenskem jeziku: Brez meje Vreme Primorska kronika Vsedanes, šport Jutri je nedelja Vzhod - Zhaod Košarka: Jadranska liga NLB Alter eco Vsedanes - TV dnevnik SP v smučanju: ženski veleslalom Vsedanes aktualnost Vsedanes - TV dnevnik, 0.25 Čez- mejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Polka in majolka 18.00 Če me spomin ne vara 18.45 Avto za vas 18.55 Med Sočo in Nadižo 19.20 Ne prezrite 19.25 Kulturni utrinek 19.30 Settimana Friuli 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Kultura: Partljičeva komedija - Partnerski odnosi 21.00 Brez strehe na glavo z Rebeko Dremelj 22.00 Ne prezrite 22.10 Miss Hawaiian tropic 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovendik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: nagrajenci 26. Medn. violinskega natečaja R. Li-pizer (2. del); 12.00 Ta rozajanski glas; Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena - Igra: Štajerc v Ljubljani (Tone Partljič, r. F. Žerjal); 19.00 Dnevnik; 19.20 Napoved-nik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.0012.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja, tedenski pregled dogodkov; 14.45 Du jes?!; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 SMS - glasbena lestvica RK in oglašanja z nogometnih tekem; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s Tomažem Cindričem; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mo- zaik; 18.15 Besedosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert: večer z Juretom Ivanušičem; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni noktur-no; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.20 Vreme; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Tenorist Luciano Pavarotti; 18.00 V podvečer; 20.00 Opera: Norma (Vincenzo Bellini); 0.15 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 24. novembra 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika o GRADEC 6/9 m CELOVEC O 6/8 TOLMEČ O 5/10 TRBIŽ O _ 5/7 6/11 O 5/7 O 7/9 S. GRADEC 6* (X)> ČEDAD O VIDEM O 10/13 9/14 O PORDENON 10/13 12/14 KRANJSKA G. Q TRŽIČ 8/10 _ O KRANJ CELJE 7/11 V MARIBOR O 7/10 PTUJ O M. SOBOTA O 6/10 O N. GORICA 11/15 O LJUBLJANA 9/12 N. MESTO 8/11 ZAGREB 7/11 O O 9/11 KOČEVJE V . O ČRNOMELJ ^NAPOVED ZA DANES Pretežno oblačno bo z močnimi do obilnimi padavinami, deloma nevihtami. Ob morju bodo padavine povečini zmerne. Predvsem v predalpah in v Karniji bodo padavine lahko zelo obilne. Meja sneženja bo nad okrog 1.800 m. Ob morju bo pihal jugo. Povsod se o pooblačilo. Dež se bo na zahodu okrepil in se popoldne razširil nad večji del Slovenije. V severovzhodnih krajih bo do večera povečini še suho vreme. Ob morju bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, na Primorskem okoli 13, najvišje dnevne od 9 do 14, ob morju do 17 stopinj C. Danes bodo proti nam še pritekali južni tokovi. Jutri se bo našim krajem približala hladna vremenska fronta. Pred njo bodo pritekali nestanovitni jugozahodni tokovi. Nad severnim Sredozemljem je nastalo ciklonsko območje. Vremenska fronta bo v večernem času zajela Slovenijo. Pred njo priteka k nam od jugozahoda topel in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.27 Dolžina dneva 9.11. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.53 in zatone ob 7.14. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 2.49 najnižje -25 cm, ob 8.54 najvišje 63 cm, ob 15.44 najnižje -71 cm, ob 22.18 najvišje 30 cm. Jutri: ob 3.28 najnižje -18 cm, ob 9.29 najvišje 59 cm, ob 16.24 najnižje -68 cm, ob 23.08 najvišje 28 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ........... 12 2000 m............5 1000 m.......... 13 2500 m............2 1500 m............8 2864 m............0 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. TOLMEČ O 5/10 TRBIŽ O _ 4/7 1/8 O4/7 1/8 KRANJSKA G. <6|__^ ČEDAD^^* O GRADEC 5/9 CELOVEC O 5/8 VIDEM O 6/12 O PORDENON 7/11 7/11 O1 TRŽIČ 7/10 O KRANJ o 6/9 S. GRADEC CELJE 6/12 O MARIBOR O 6/11 PTUJ O M. SOBOTA O 5/10 <3k GORICA O 9/12 O N. GORICA 10/13 I VI I J o LJUBLJANA 5/13 /? POSTOJNA O 8/10 KOČEVJE O N. MESTO 7/14 „ o ZAGREB 6/11 O T (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Dopoldne bo povečini oblačno. Čez dan se bodo pojavljale zmerne do močne padavine, vmes bodo lahko tudi nevihte. V Julijskih Alpah in predalpah nad okrog 1.200 m bo popoldne in zvečer snežilo. Ob morju bo pihal zmeren jugozahodni veter. Jutri bo pretežno oblačno, pihal bo jugozahodni veter. Občasno bo še deževalo, pogosteje v zahodni Sloveniji. Popoldne se bodo padavine prehodno okrepile, v noči na ponedeljek pa ponehale. V ponedeljek se bo razjasnilo. Hladneje bo. nesreča - Rešenih je vseh 1 54 potnikov in članov posadke Potniška ladja trčila v ledeno goro pri Antarktiki LONDON - Pred argentinsko obalo Antarktike je včeraj prišlo do nesreče turistične križarke MV Explorer, ki pljuje pod liberijsko zastavo. Vseh 100 potnikov in 54 članov posad ke se je reši lo v rešil ne čol ne, je za BBC povedal Andy Cattrell, predstavnik bri tan ske obal ne stra že, ki je prihitela na pomoč, medtem ko sta kapitan in prvi častnik še dalj časa ostala na lad ji. Ladja je v bližini južnih Šetland-skih oto kov tr či la v le de no go ro v vo -di. V ladjo je vdrla voda, tako da se je nagnila za 30 do 40 stopinj, vendar po pr vih podat kih ni rečeno, da se bo potopi la. To bo odvis no tudi od vre men skih raz mer. Cattrell je še povedal, da je vreme za ta letni čas »kar dobro«, čeprav mrzlo. Ob otokih, ki ležijo južno od Argentinske obale in si jih lastijo Velika Britanija, Argentina in Čile, naj bi bilo po navedbah britanske obalne straže veliko ledu. EU - V Lizbono bodo šli z istim letalom Okoljsko osveščeni premieri skupno na pot BRUSELJ - Voditelji Nizozemske, Belgije in Luksemburga so se odločili, da bodo dali dober zgled za varovanje okolja in vzpodbujanje osveščenosti o podnebnih spremembah. Kot poroča bruseljski spletni bilten Euobserver, bodo na decembrski podpis nove evropske pogodbe v Lizbono odle teli z is tim le talom. Belgijski premier Guy Verhofstadt, nizozemski premier Jan Peter Balkenende in luksemburški premier Jean Claude Juncker se bodo na lizbonsko srečanje odpravili s skupnim letalom, saj so mnogi kritiki opozorili, da bo zaradi srečanja nastal nepotreben kaos v letalskem in cestnem prometu. 13. decembra bodo namreč premieri vseh 27 članic EU in njihove delegacije potovali v Lizbono na slovesnost ob podpisu nove evropske pogodbe, nato pa že naslednji dan v Bruselj, kjer bo potekal vrh EU. Srečanje v Lizboni je tako že postalo tarča kritik, saj naj bi bili voditelji držav članic zaradi kratkih in nepotrebnih letov z letali slab zgled za varovanje okolja. Da bi vsaj delno zmanjšali toplogredne pline, ki jih bodo letala spustila v ozračje zaradi letov v Lizbono, so se voditelji držav Beneluksa odločili, da najamejo skupno letalo, kar je bila zamisel nizozemskega premiera Blakanendeja. Letalo bo odletelo iz Haaga, potem pa se bosta v Bruslju vkrcala še premiera Verhofstadt in Juncker. Letalo bo nato nadaljevalo pot proti Lizboni. Ali bodo zgledu voditeljev držav Beneluksa sledili tudi voditelji ostalih držav, še ni znano. Vsekakor pa je dejstvo, da vsi trije omenjeni premieri živijo v bližini Bruslja, zaradi česar si takšna skupna potovanja lažje organizirajo in jih tudi izvedejo. 101 leto stara Britanka gola požirala za koledar LONDON - 101 leto stara Britanka, Nora Hardwick je gola pozi-rala za koledar, s katerim naj bi povečali denarne prihodke za lokalni nogometni klub Ancaster Athletic iz Lincolnshira v vzhodni Angliji. Noro bo mogoče občudovati na koledarju za prihodnje leto, kjer bo izbranka meseca novembra. Nora je povedala, da je bila precej živčna, ko se je slačila pred fotografom, čeprav je bila odeta v prikupen rožnat šal. "Vedno sem pripravljena na nore izzive, sploh če gre za dobrodelne akcije. Kljub vsemu mislim, da tega ne bom več ponovila," je povedala Hardwickova. "To je čudovit način za povečanje denarnih sredstev. Zabavno je, predvsem pa je to ena od možnosti, kako povečati prepoznavnost našega kluba," pa je razkrila neimenovana 35-letna lepotica, ki bo za Hardwic-kovo umeščena na koledar kot miss decembra. Lani so na podoben način že zbrali približno 1400 evrov, le da so se na koledarju znašli goli moški iz omenjene vasice na vzhodu Anglije. (STA)