štev. 167. V Ljubljani, sobota 12. julija 1919. II. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto ... K 84 — pol leta . . . „ 42 — četrt leta . . . „ 21 — mesec. . . „ T— inozemstvo: *a celo leto naprej K 95— *a pol leta , „ 50— ** leta „ „ 26— mesec „ „ 9— Orednlfitvo je na Starem trgn iilev. 18. Telefon _t6T^ 860. — Dpravnifttvo je na Marijinem trgu ===-"- Štev. 8. — Telefon Stev. 44...................... Na pismene naroCbe brea poSiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino plr po nakaznici, ■■ ... i ax Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 40 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj prileti za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frr.nklrajo. — Rokopisi se ne vračajo. Pismo iz Koroške. Dr. B. piče 9. t. m. v »Journal des ata* sledeče: V Celovcu se mrz-Cno pričakujejo od mirovne koi fe-ence končne določitve mej. Kajti ču« i 80 že g°tovo število odlo-so h i 80 jtb dogodki ovrgli, predno uffrrt izvr*ene, in to omahovanje ni stavi«"0 za s’iai Antante niti za vpo-Dož r ^lru’ ki tako Potrebujemo, vmzsi' “dnjjh mesecev so pov-rnSiJL \ ansko fazbuijenje na Ko-Dtevla!ii i* x?Sob^to v Celovcu, kjer je nriiii-u ° Nemcev v Celovcu zado-vanskih Z*lt s,edbo mesta po jugoslo- a?W33\Si:žeM- “a - - Znano VaTie^kjtol raila8e- Ko roškem n"! s,0V3nstvom na venci črto naJpreJ „So zasedli Slo-Pfi Velik ,vo,?raVarZl!a z mostiščem Ška nfimi začela nem- .'mLn-iJS Se Je “Stavila vsled ,p. 16. januaija in amerlkanske misije generalaMilesa na či ti Fre bach— karava. Eni in drugi so nezadovoljni; Nemci pogosto kršijo točke premirja in neprestano izžemajo slovensko ljudstvo v b ižnjih okrajih. Nemški guverner v Celovcu, dr. Lemmisch, zapira oči, Če že sam ne Ščuva boljše-viških tolp, ki pod imenom »Allarrn-kompagnien* kradejo in pustošijo ne **®o po kmetih, marveč celo po trtnll’ kier kraliuie strahovlada. Skozi in kn^xCe 50 trajale neprestane praske ofen»i, 2P aPri,a velika nemška cele J* P°tisni,a slovenske čete iz i, .Koroške, povzročivši jim znatne “gube. S tem so žaljivo kršili obveznosti, ki sta jih prevzeli obe stranki napram velesilam sporazuma In Jugoslovani so zaman zahtevali, naj se položaj vzpostavi v status quo. Po ™e.l!sp?Lh P0gaianjih v Celovcu (16. da mn v,.ada SHS smatrala, ofenzivi ifvaro,vaii to mejo le z novo soretnim . .epak sunek njenih čet pod « e nr?dSStVom 8™“ala Smiljaniča ozpmi?«? ne sam0 vse izgubljeno (5 h, i ®mve^ tudi mesto Celovec tarnilm^ ^19). Čete so še danes »a . i ^Postavile so red in mir in veči VzdrzuH°- Obnašajo se z naj-W° dlsc,Plin° In ne nadlegujejo niso8^’, Mestna uprava in zlasti šole nerai c • v r°Kah nemške občine, ge-viad Smiljanič je izjavil v imenu svoje Hij. ?• da ta začasna zasedba ne vpliva torii i na končno »»»rešitev o teri- ločii Pripadnosti, kakor jo bo do Ula mirovna pogodba. m,«.Kakor znano, sta se določila v Pasleravani rešitvi konference dva Sev Južnega bo zasedla Jugoslavija, rslpL rnega 8 Celovcem vred pa Avstrijci, odi vf4 pa nai bi končno veljavno uiocil njiju usodo v treh ali štirih mafuCL NJ tezko uganiti, da je de-nr„H ta obeb pasov, idoča tik Širna.,tmestnimi vrati 1 km oddaljena, Ijiva marsikateremu interesu. Ako mahoma ločimo nemško mesto od slovenske dežele, kjer se je običajno preskrbljevala z živežem, ne morejo meščani kupovati in kmetje ne prodajati svojih pridelkov; in dokler ni nič stalnega, se ne dajo vstvariti ne tu ne tam komunikačna pota, prehranjevalna središča, proti katerim bi se uspešno ob nil trgovski tok, če naj bi pri tem ostalo. Nadalje pa vlada v zasedenem mestu mir že nad en mesec; ni več čut ti revolucijskega bobnenja in boljševiške pretnje, človek se oddahne. Ali ni to potemtakem naravno, da v vseh družabnih slojih brez ozira na narodnost gotovi pametni ljudje ne želijo spremembe? Srednji sloji vidijo nevarnost prevrata in polagoma pozabljajo svoje stare germanske težnje. Skoro povsod se najdejo pristaši sprave in sporazuma. To smer je treba povdariti in podkrepiti. Ako se vzdrži tako pravičen zasedbeni režim, kakor se je izkazal doslej jugoslovanski, ne bo to na škodo bodočoosti, nurveč pod nadzorstvom antante bi se megei za gotoviti popolni mir pokrajini, ki so jo strahovale rdeče garde dosihdob le preveč. Lah^o se je videlo, da vlada povsod red, kjer so SHS čete, dočim se v sosednjih deželah: Štajerska, Koroška, Prekmurje, boljševištvo kaže več ali manj nasilno in ne mine dan, da ne bi jugoslovanski obmejni generali dobili tožb in obupnih klicev od naših nesrečnih mejašev. Tako se je vas Kriva vrba zapadno od Celovca (prej zagrizeno nemška), izrekla za priklopitev k Jugoslaviji, ker je to edina pametna rešitev, in naslovila prošnjo v tem smisiu ljubljanski vladi. P. P. Potna kontrola. Sredo zvečer sem imel priliko opazovati izvrševanje potne kontrole na ljubljanskem glavnem kolodvoru ter sem v svoje zadoščenje opazil, da se vrši kontrola popolnoma dobro, pravično in konsesventno. Strašno so se zgražali Italijani iz Trsta in italj. kraljestva nad tem, da se jim revidirajo potni listi ter se jim ne dovoljuje potovanje po našem ozemlju, ako nimajo svojih potnih listov viairanih od kakega jugoslovanskega konzulata ali zastopstva, oziroma od pristojne vojaške oblasti v našemu kraljestvu. Je popolnoma prav, da se potnike, kateri pač nimajo v tem smislu svojih listin v redu, zavrne. Sicer trpi tudi marsikateri slovenski potnik iz Trsta in zasedenega ozemlja radi tega, a konsekventni moramo biti in držati se zakonov. Glavna stvar pa je, da se bodo Italijani vendar enkrat naučili obzira do nas in nas ravno tako respektirali kot državo, kakor respektiramo mi njihove zakone ako potujemo v Italijo. Ves svet nas je že priznal, samo Italija še nel Ali morda še mislijo gospodje v deželi večnega solnca, da se bodo v naše in skozi naše ozemlje vozili kakor bi bili v italijanski koloniji?? Saj smo zadosti dolgo trpeli ta nezaslišan nered. Vendar so se enkrat naše vojaške in civilne oblasti osrčile do tega koraka. Tako je prav. Ako na3 Italija ne prizna, pa tudi ni treba da potujejo Italijani po našem ozemlju 1 Naj si preskrbijo Italijani v Trstu pri našem zastopniku dr. Abram-u vizum za potovanje v Jugoslavijo, in naši kontrolni organi jih bodo pustdi potem nemoteno potovati po našem ozemlju. V naši kraljevini smo mi gospodarji — in ne drugi. Tudi je treba respektirati naše predpise in naše zakone. In ako nas je že celi svet priznal — pa naj nas še Italija. Naj prizna v Italiji tudi naše zastopnike, potem bodo Italijani nemoteno — ako imajo listine v redu — potovali. Med potniki se je nahajal tudi neki italijanski podporočnik, ki je strahovito debatiral in ljudjein obečal, da bode že on pri tukajšnji italijanski misiji vse uredil ter to nezaslišano neumnost in jugoslovansko imperti-nentnost odpravil; ako ima potnik italijanske dokumente v redu, potem ga ne sme nihče zsdržavati in potuje lahko kamor hočel! Poslušal sem ter se smejal. V kolikor je meni znano, tukajšna italijanska delegacija sama pošilja potnike k tukajšnji dravski diviziji po vizume, da se italijanski potniki — bodisi civilni kakor tudi vojaški, nemoteno lahko črez našo demarkacijsko črto podajo. Upajmo, da £o omenjenega gospoda včeraj že informirali o naših »navadah" v Jugoslaviji; za njega gotovo ne bodo delali nikakih izjem. Le nekaj moram še omenit. Pri takih prilikah moramo imeti seveda takoj tudi nekoliko Slovencev, kateri pomagajo se zgraževati nad našimi kontrolnimi organi, ter jim kar javno in očito predbacivajo šikaniranje potnikov. To so večinoma ravno isti, kateri v Italiji — pa naj jih kruta karabinijerska roka še tako pritiska — molčijo kakor grob, ker dobro vedo, da so takoj v ječi, kakor hitro odprejo svoja usta, z namenom kake kritike čez postopanje italijanskih civilnih in vojaških organov 1 Ti Slovenci naj si zapomnijo, da bi bilo najbolje, da v Jugoslavji ravno tako molčijo in si pridržujejo svoje kritike čez naše, službo uprav-jajoče organe, za se, kakor delajo to v Italiji. Takih Slovencev ne rabimo. Kdor je imel priliko potovati kot Slovenec po preobratu v Italiji, bo dobro vedel, kako se tam postopa. Saj smo dobro in dovolj informirali našo javnost, da bi se v tem oziru spravljali radi takih elementov še v »adaljne debate. Italijani pa naj si zapomnijo, da kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ni italijanska kolonija, temveč država priznana od celega sveta, in njene predpise je treba ravno tako respektirati, kakor respektiramo mi druge države. >(st.« Dr. Lotrič: Češke zadeve. . (Dalje.) Preidem k češki klerikalni stranki, ki si je sedaj dala sicer lep naslov: strana lidovd (ljudska stranka). Vsled proporcijonalrje volilne pravice bo imela v narodnem zastopstvu precej poslancev. Igrala pa ne bo nikake vloge. Klerikalni pristaši se rekrutirajo iz revn h obmejnih gorskih krajev na Češkem, iz Morave in zanemarjene ter zaostale Slovaške. Ta stranka je še zelo slabo organizfrana. Škodovalo ji bo zelo to, da sprejema pod svoje okrilje vse najbolj kompromitirane elemente, ki so jih drugod pognali. Tudi ponižani in zaničevani plemenitaši se je oklepajo. Stranka čuti svojo fcrezmoč, zato pa si žeii nazaj habsburških časov. Na zunaj se dela republikansko, v srcu pa sovraži Ma-saiyka ter bi najraje vtcpila republiko v žlici vode. Nje oficijelni zastopniki v narodni skupščini so na jeziku republikanci in sem in tja celo pojo slavo Masatyku, mladi, neizkušeni kaplani po deželi pa napadajo po shodih republiko in še vedi.o upajo, da se povrnejo prčgnani Habsburžani. Nadalje ta stranka nima sposobnih voditeljev. Sposobni politiki-duhovniki so v agrarni in mladočeški stranki. Sploh je stališče katoliške cerkve in z njo klerikalne stranke v čeho-slovaški republiki zelo težko. Duhov-šč na je dobro organizirana in bije boj proti oficijelnim zastopnikom katoliške cerkve. Velika večina češke duhovščine je podala rimski kuriji ultimatum, v katerem zahteva: samostojen češki patrijarhat, odpravo celibata, češki bogoslužni jezik in demokratizacijo klera. S temi zahtevami je odšla pred kakimi tremi tedni posebna duhovniška misija k papežu v Rim. Ta misija ima vsa potrebna pooblastila od češke republike. To je po bazilejskem drugo cficijelno odposlanstvo češkega naroda rimski kuriji. Češka duhovščina od teh svojih zahtev ne bo popustila niti za las. Za seboj ima republiko, za njo stoji narod. Katoliška cerkev stoji pred dilemo: Če se ne da, je razkol na Češkem gotovo dejstvo; ako pa ugodi, se bodo začeli oglašati s podobnimi zahtevami tudi drugod in enotnost vesoljne rimske cerkve bo razdrta. Sicer pa je za obstoj katolicizma na Češkem edina rešitev, da se tem zahtevam popolnoma ugodi. Tega položaja se katoliška češka duhovščina jasno zaveda. Zato skuša na ta način rešiti, kar je še mogoče. V čeških deželah se je še izza Husovih časov ohranila narodna — pozneje imenovana „bratrska“ (bratska) cerkev. Rimska kurija jo je potom Habsburžanov kruto zatirala, nje privržence — najboljše češke ljudi — pa izganjala iz dežele ter jim zaplenila imetje. Uničiti pa je ni bilo mogoče. Danes je pognala v mogočno drevo. Češko ljudstvo prestopa v velikem številu v svojo narodno cerkev. Najboljši in največji Čehi so bili in so člani te cerkve: na pr. Palacky, Masaryk itd. Na drugi strani pa je svobodomiselno gibanje v polnem razmahu in narašča v mogočno organizacijo v svobodni republiki. Celo po raznih srednjih šolah je izstopila več kot ena tretjina dijaštva iz katoliške cerkve. V češki republiki vlada namreč popolna svoboda vesti. Nobena cerkev ni priviligirana. Seveda tudi katoliška ne, ker v češki republiki ne bo nikdar država v državi. Če pride na Češkem do verskega razkola, se bodo katoličani združili s samostojno Češko narodno cerkvijo. Praški nadoktf Huyh je pobegnil v Svtco, Olomuški nadškof Skrbc..-sky je moral odstopiti vsled nevolje liudftva in duhovščine. Sel je tudi v Švico za V bsburžani, kjer je stedaj pribežališče vseh reak^ijotiarcev iz bivše Avstrije. V čeho3lovaški republiki ima verski fond ogromne Dtifun-dije, po katerih bo seveda tudi segla agrarna reforma. Teologično fakulteto bodo ločili od univerze. Vsaka cerkev dobi svojo samostojno, visoko versko šolo. S tem se pravzaprav ugodi katoliški cerkvi radi njene fakultete. Duševni voditelji katolicizma — jezuitje so namreč vedno stremeli za tem, da se teolcgičrie fakultete odcepijo od vseučilišč, ker so imeli opravičeno bojazen, da bo svobodno znanstvo vplivalo v modernističnem smislu na katoliško teologijo. — Ljubljansko vseučilišče pa prične s teoiogično fakulteto. In celo slovenski socijalisti so podpirali ta predlog, kakor posnamem iz časnikarskih vesti. Vsak narod ima svoj razvoj. Predstavniki katolicizma pri nas gotovo nimajo strahu, da bi modrosiovno poučevanje na bodoči ljubljanski univerzi vplivalo v modernističnem smislu na teologijo. Ne verujem, da bi beigraj-skemu vseučilišču priklopili kako bogoslovno fakulteto. Da preidem zopet v češko re- j publiko h klerikalni stranki. V pre- ; tekli jeseni je imela češka katoliška j duhovščina veliko zborovanje, kjer so j se ravno postavljali temeiji bodoče j reformirane katoliške cerkve v ropu- i bliki. Med drugimi so ti katoliški du- j hovnikl tudi sklenili, da se vpliva na ] rimsko kurijo, da odpravi praz- I n i k sv. Janeza N e p o m u k a ter ! da se obnovi Husov proces, da se j tako vsaj deloma izbriše vnebovpi- j v joča krivica, ki jo je zagrešil kost- : niški cerkveni zbor. Duhovniki, ki ! resno mislijo s katoličanstvom, uvi- j devajo, da mu preti med češkim na- i rodom pogin, ako se hitro ne "vpelje ; radikalnih sprememb. — Sam osebno j sem doživel veliko zadoščenje. Ko j sem pred leti podal v »Svobodni Misli* zgodovinsko resnico o laži-svetnlku Janezu iz Nepomukov, katera je na Češkem znana vsakemu Šolarčku, so naši klerikalci zagnati velik hrup in vrišč. Danes pa češita duhovščina hoče sama odstraniti tega bivšega svetnika, katerega so si izmislili jezuitje kot protiutež proti če-ščenju Jaia Hpsa. — Podrli so Marijin steber na staromestnem trgu, katerega so postavili jezuitje po belo-gorsiti bitki kot v zahvalo, da so biii premagani češki plemiči, ki so branili svobodo češkega kraljestva. Husov spomenik stoji na istem trgu. Mistr Jan ima sedaj svoboden razgled. Katoličanovo je bilo Čehom vedno simbol njihove odvisnosti in robstva. Zato je stališče katoliške cerkve in klerikalne stranke res težavno. Čehoslovaška narodna skupščina. Program vlade. Praga, 10. julija. (Čtu) Ob pol 15. otvori predsednik TomaŠek sejo narodne skupščine. V dvorano stopijo člani nove vlade s predsednikom Tušarjem na čelu. Z njimi vred se predstavi tudi general Pelle, burno po-zdfavljen. Ko je novo ministrstvo priseglo v roke predsednika narodne skupščine, govori, ministrski predsednik Tušar. Najprej se toplo zahva'i prvi republikanski vladi čehoslovaške države, posebno dr. Krsmafu za izvršena dela. S sodelovanjem posameznih ministrstev z narodno skupščino se je posrečilo doseči celo vrsto dalekosežnih reform na vseh poljih javnega življenja, ki tvorijo del zadnjega programa z dne 9. januarja 1.1. Druge postavne reforme da so pripravljene, da jih izvrši nova vlada. Predsednik se zahvaljuje zavezniškim državam za izdatno pomoč pri st var jan ju čehoslovaške države, Italiji za opremo legijonarjev. Češki narod, ki je bil z vojaško zmago oproščen dolgotrajnega hlapčevstva, pa ne sme dalje ječati v vojaškem sistemu. Organizacija nove češke vojske bo temeljila na domokratičoih načelih. V zvezi z odredbami, ki so b le potrebne da se oprosti Slovaška, so bile omejene nekatere državljanske pravice. Te odredbe pa so provizo- ričnega značaja in se bodo odpravile, kakor hitro bodo dane garancije, da Slovaška ne bo več ogrožena. — V zunanji politiki bo vlada nadaljevala pot, ki je narod dovedla k državni svobodi. Vlada bo nadalje negovaia in poglobila prijateljske stike z allira-nimi državami. S sosedi in drugimi d.žavami sploh hoče vzdržavati dobre zveze na podlagi učinkovite gospodarske politike. — Prehajajoč na notranje zadeve poudarja predvsem, da bo vlada postopala s sodelovanjem narodne skupščine, ker je prepričan, da bo z medsebojnim sodelovanjem najprej mogcče rešiti vsa za državo potrebna vprašanja. Dalje pravi, da bo vlada predvsem pazila na to, da se čimprej izvedejo volitve v narodno skupščino. Prišel je čas, ko bo treka rešiti postavne določbe za skupno življenje z narodnimi manjšinami in za sodelovanje istih v javnem življenju. Stara narodna tradicija in novi demokratični duh bosta olajšala to nalogo. Misel nasilstva je bila narodu vedno tuja. Dižali se bomo demokratičnih načel, ki pomenjajo enako pravo za vse državljane. — Nato se zahvaljuje Ameriki in Angliji za dobavo živil, posebno za otroke. Dalje pravi, da bo vlada posebno pazila na sklepanje trgovskih pogodb. Eden predpogojev za obnovo je ureditev pravnega razmerja inozemskih podjetij, ki hočejo dedovati na ozemlju Čehoslovaške republike. — Velike paznosti In močne volje bo treba, dovesti državo v ravnotežje. V tem pogledu bedo potrebne nove davčne reforme. Tu hočemo demokratska načela uveljaviti na ta način, da se bodo bolj pritegnili dohodki iz glavnice, kakor pa dohodki iz dela. Nar. skupščina je veliko delo agrarne reforme pričela v aprilu z razlastitvenim zakonom. S tem je ustvarjena podlaga za agrarno reformo v duhu, s kakoršno se ne more pohvaliti nobena druga zakonodaja. To delo se mora izvršiti do konca potom postavne ureditve, kakor tudi potom administrativnih odredb. Vlada bo dalje tudi podpirala stremljenja, da se podržavi vsa-koršno zavarovanje. Giede delavskega vprašanja pravi med drugim: Delavstvu se mora dati možno3t, da o sebi samo soodločuje in se mu rte sme odvzeti delež na dobičku njegovega dela. Delavsko razmerje se bo moralo postaviti na drugo podlago, kakor je bilo doslej. V svrho, da se delavsko razmerje na novo uredi, namerava vlada ustanoviti delavske zbornice. Tpza-devni zakonski predlog bo vlada v kratkem času predložila narodni skupščini. (Ldu.) Iz Italije. Italijanska zbornica. Milan, 11. julija. (Bresžično.) Prisotnih je nad 300 poslancev, med njimi Sonnmo, Giojitti, Salandra, Luz-zatti in Boselii. Galerije so krasne. Zbornica je popolnoma mirno poslušala izvajanja ministrskega predsednika Nittija, ko je predložil svoj program. Navdušenje je izbruhnilo šele takrat, ko je govornik omenjal Reko. Vsi poslanci, izvzcmšl soeljaliste, so vstali In vzklikali z navdušenjem »Živela Sekal" Burno ploskanje je spremlje-valo Nittijev govor. Na koncu mu je zbornica priredila živahne ovacije, iz-vzemši oficijalne socjjaliste in nekatere člane skrajne desnice. Po govoru ministrskega predsednika se je seja pri-kinila, da omogoči Nittiju, da poda v senaiu nekatere izjave. Veliki draginjski nemiri. Generalna stavka v Palermu. Berlin, 30. julija. (DKU) »Vos-sische Zeitung* poroča iz Lugana: V Rimu, posebno v zunanjih okrajih so se izvršile včeraj opoldne številne plenitve V bližini Neapolja je naskočila množica blagovni vlak in ga izplenlla. V Palermu je izbruhnila v soboto generalna stavka. lOO.OiO delavcev sc je pomikalo po ulicah in kričalo: „Proč z visokimi cenami!“ Trgovski napisi s» bili na mnogih krajih razbiti. Prišlo je do hudih bojih s četami, pri čemur je bilo deset stavkajočih težko ranjenih in več sto delavcev aretiranih. Italijanska prošnja. Berlin, 10. julija. (DKU.) Italijanska vejaška komisija prosi, da se ugotovi, da so poročila o italijanskih nemirih pretirana. Gre izključno za pojave proti draginji Posamezne stavke nimajo nikakršnega pslitičaega pomena. Tajen dogovor med Italijo In Nemško Avstrijo. Kopenhagen, 10 julija, (čtu.) „Wiener Mittagszeitung" poroča: V nasprotju z že opetovano objavljeni n dementijem, sporoča dopisnik „Daily Telegrapha“, da obstoja glasom poročila »Gazzetta del Popolo“ v Turinu skriven dogovor med Italijo in Nemško Avstrijo, s katerim so je Italija zavezala podpirati nemško-avstrij-ske čete na Koroškem in Štajerskem proti Jugoslaviji, Sestanek zastopnikov javnih korporacij spodnještajerskih. Naši okrajni zastopniki in naše občine, ki so b le podrejene nadzorstvu prejšnjega štajerskega deželnega odbora, stoje pred nepopolno rešenimi i vprašanji spremembe avtonomne upra ve. Finančni položaj istih ni povsod urejen, vprašanje izgub vsled plačil neprimernih zneskov vojnega posojila s strani občinskih in okrajnih hranil nic zahte-a pravočasno skrb teh za-stopov, da si zas.gurajo ob likvidaciji deželnega premoženja po možnosti v naprej kritje n pričakovane težkoče vsled izgub na vojnih posojilih’ Ker se je vsestransko pritrdilo po trebi, da se tozadevno zasliši glas prizadetih činiteljev, namerava' sklicati predsednik od ministerstva odrejene likvidacijske komisije štajerskega deželnega premoženja sestanek odposlancev okrajnih zast »pnikov, hranilnic in občin v prvi polovici mesca avgusta. Da morejo vsi prizadeti krog) temu vprašanju pravočasno posvetiti svojo pozornost ter položaj financ in uspešne likvidacije temeljito preštudirati ter določi-i vešče zastopnike za se slanek, obveščam javnost o svoji nameri, tak sestanek sklicati, pričakujoč tudi kako tozadevno opozoritev ali predlog. Predsednik likvidacijske komisije SHS na Štajerskem Dr. Vekoslav Kukovec. Napoleon Veliki in Viljem Mali. Zavezniki so sklenili, da zahtevajo od Holandske, da jim izroči Viljema Hohenzollerua, ki ga postavijo pred sodišče vsled tega, ker je kršil med narodne dogovore in je odgovoren za zločinski način vojskovanja, kot so ga imeli Nemci tekom svetovne vojne. Prepeijati ga nameravajo v ion donski Tower, v ječo, ki je videla v zgodovini že mnogo visokih glav. Sodili ga bodo v Londonu, toda na zahtevo Amerike je smrtna kazen izklju-Sen d* Doletela ga bo najbrže usoda Napoleona, da namreč završi svoje življenje v prognanstvu. Enako usoda obeh mož in vendar kakšna razlika. Napoleon se je dvignU iz lastne sile kot titan, koder se je pokazal, ga je spremljal sijaj genija — streti ga je mogla le narava sama, ki ga je rodila — ubila ga je Rusija in njena zima. Toda niti po tistem silnem porazu ni klonil. — Watefloo ,žari kot poslednja glorija okrog umirajočega leva. In Viljem? Slabič, blazen despot kot jih je imela stara Azija. Pobegnil je pred razjarjenim lastnim narodom, ne da vstvari nov odpor. Zatekel se je na H dandsko in trepeta pred odgovorom, ki ga bo dajal pred človeškim hodnim stoli.m. — Ne, njegov prestol se ni zrušil, sesedel se je. Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavil Tobačne zaloge in trafike. Naredba celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani glede odjovedi in nove oddajo trafik in tobačnih zalog U. 1. 42 se glasi: Vse pogodbe 3 trafikanti in z založniki tobaka se odpovedo s trimesečnim rokom; oddaje trafik in tobačnih zalog se razo šejo na novo. — Vsak dosedanji najemnik ima pravico prositi, da se mu trafika zopet podeli. Prednost pri oddaji trafik in tobačnih zalog imajo d isedanji najemniki, ako so potrebni, sicer pa in- > validi. Naredbo izvrši poverjen štvo za finance. — V Ljubljani, dne 20. jan. 1919 Slede podpisi celokupne N. V. Sedaj pa poglejmo, kašo se je ta naredba izvedla. Na podlagi te citirane naredbe je izdalo fii okrajno ravnaieljst/o v Ljubljani naslednjo naredbo z dne 15 februarja 1919 štev. 247/b. 1. Z ozirom na naredbo celokupne ; Narodne vlade SHS v L>ubijani z dne 20 januarja 1919 štev. 302 (u. I. št. 42 z dne 25 januarja 1919), po kateri se imajo vse trafika in tooačae zaloge trimesečna odpovedati in na novo razpisati, je fin. dež. ravnateljstvo v Ljubljani vsled ukaza poverjeništva za finance z dne 24. januarja 1919 št. 565 z odlokom z dne 11. februarja 1919 št. B 11. 71/7 fi i. okr. ravnateljstvo pozvalo, naj začasno ločeno izvede nemudoma trimesečno odpoved in sicer ne vsem založnikom in trafikantom, marveč le onim, ki so nemške narodnosti alt nemškega mišljenja, dalje onim, pri katerih se pojaviiajo večji nedostaiki ali ki ne plačujejo redno povratnih dobičkov ter notorično premožnim trafikantom. 2 Z ozirom na ta poziv fi i. dež. ravnateljstva v Ljubljani namerava fi’ nančno okr. ravnateljstvo trimesečno odpovedati tobačne zaloge in tobačj*e trafike in sicer posledn.e brez razh»® med navadnim1 trafikanti in onimi. tenm so se podelile trafike svojecasno kot normalnim prosilcem: a) tobačnim zoložnikom in trafikantom nemške narodnosti ali nemškega mišljenja, b) notorično piemožnim trafikantom (ne pa tudi notorično premožnim tobačnim založnikom) ne oziraje se na njihovo narodnost ali narodno mišljenje, c) tobačnim založnikom ali trafikantom, pri katerih se pojavljajo večji nedostatki in d) trafikantom, ki ne plačujejo redno povratnih dobičkov. Tako izvršilna naredba fin. okrajnega ravnateljstva. Naredba celokupne Narodne vlade ima gotovo blag in smotren namen, pomagati vojnim invalidom ter jim za-sigurati življenjsko eksistenco, posebno pa onim, ki so za delo nesposobni ter so se žrtvovali za 'vzpostavitev današnje držuve. Ta blag namen — pomoči Invalidom — bi se pa najlažje in v res zadovoljivi obliki dosegel v prvi vrsti z oddajo tobačnih zalog invalidom, ker le te bi po njih letnem prometu nudile istsm primerno eksistenco; ma,e trafike s 6 do 10 000 K letnega ptb" meta ne morejo nuditi niti izdatne pomoči, tem manj pa še eksistence. Najti se mora modus, da se oddajo vse tobačne zaioge vojnim invalidom, ne pa da iste še nadalje obdrže premožni založuiki ter tako spravljajo tudi še vnaprej masten dobiček v svoj že itak prenapolnjeni mošnjiček. Raznih bogatašev, ki imajo še vedno tobačne zaloge, za danes ne bomo naštevali. Uvidevno pa je, da se mnogo vodilnih oseb še vedno ni prilagodilo duhu časa, da jim briga za uboge in potrebne invalide ni posebno pri srcu, ker drugače ne bi bilo možno, da se lako blagodejne naredbe Narodne vlade napačno (namenoma?) razumevajo. Zdi se, da skrbe isti Pr®^' vsem za sebe, za ubogo rajo (in /allde, podrejene itd) pa tega načela ne poznajo. Zahtevajte „jjugo$lavijo“ P° vsfk gostilnah, kavarnah in brivnisanf Pridobivajte novih naročnikov' Jugoslavija. Petletnica smrti Hartvvlga. j Belgrad, 10. julija. Danes ob petletnici smrti Hartvviga, bivšega ruskega poslanika v Belgiadu se je vršil v spomin na pokojnika cerkveni obred, ki se ga je udeležil metropolit Dimitrijev s Škofi Ilparijonom Mitrofanom, Dositejem in velikim številom duhovnikov. Obredu so prisostvovali v imenu Prestolonaslednika njegov prvi podočnik general Pokorni, v imenu vlade Ministrski podpredsednik dr. Korošec, Pomočnik ministra za zunanja dela Gavrilovič z načelniki vseh oddelkov, diplomatski zbor, generaliteta, hči Pokojnika Hartvviga, ruski poslanik dtrandman, ruska kolonija in mnogo-orojno meščanstvo obojega spola. Po dovršenem obredu je metropolit Dimitrije v lepem govoru naglašal večno hvaležnost srbskega naroda, ki si jo io nepozabljeni pokojnik zaslužil s svojimi velikimi deli. Opozarjal je, da le bil pokojnikov dom vedno odprt za vse dobre čine, ki so koristiti srbskemu narodu in vsemu slovanstvu. Poslednje metropolitove besede: »Vepri so trii”11 so Ponov*b vs* Angleži občudujejo srbsko vojsko. j Belgrad, 10. julija. Angleški general Planket, šef vojne misije, je Poklor.il vojvodu Mišiču zaprt potni avtomobil za njegovo osebno uporabo kot dar angleških častnikov in vojakov, vojnih tovarišev srbske vojske na ma-cedonski fronti. Povodom poklonitve Je general Franket v imenu vojnega 8veta in v prisotnosti angleškega p> s,anika Sir de Grasa nagiašal, da dajejo angleški častniki in vojaki s tem lzraza svojemu spoštovanju in občudovanju, ki ga goje napram načelniku srbske vrhovne komande, posebno z ozirom na zadnjo ofenzivo, ki je prinesla srbski vojski slavno zmr»go na macedonski fronti. Poslanci za invalide. . i Belgrad, 10. julija. Narodna je enoglasno sprejela predlog Marka Dakovlča, da odstopijo narodni poslanci povodom prirejanja invalidskega dne invalidom trodnevne dijete. Politični pregled. p Proti Izjemnim odredbam v Franciji. Pariz, 11. julija. (Brezžično.) Poslanska zbornica je z 256 proti 202 glasovoma odklonila predlog, naj se dvigne obsedno stanje in odpravi cenzura. (Ldu.) P Boljševikl zasedli vsa poslaništva v Petrogradu. Helsing-iB«. 10. julija. (Brezžično.) Boljše-Ian!sf° v Petrogradu zasedli velepos-"... a> poslaništva in konzulate zu-držav, ter so se polastili nji-hovih arhivov. (Ldu.) p Umik severne ruske bele Sarde. London, 10. julija. (Brezžično.) Reuterjev urad poroča iz Hel-mngforsa: Po poročilih iz Revala se severna ruska bela garda umika na vsej Črti. (Ldu.) 6 dW?®«,NenJlW generali pred so- iavlia rJ Pai:i2u- *Echo de Paris“ n Atiz l.? se bodo obravnave proti nemškim generalom vršile v Parizu. 2, bo doživel prizor, da bo videl emške generale kot obtožence. Začetek »»avnav je določen na sredo septembra. (Ldu.) Aud P Spopadi na Reki. ,.Deutsche M.^eine Zeitung“ poroča iz Lugana: Fran ^ so se spopadli Italijani in cau Francoska torpedovka „Sa-Vf.,..Ve“ je bha napadena in je odgovorila z ognjem. V divjih pouličnih bojih so itali folonija,„6 vo Ovijajo 80 mr ani potolkli francoske ake. Na francoski strani vecev. (Ldu.) . P Revizija pogodb iz 1. 1839. hy°n, 11. julija, (Brezžično.) V kratkem 0'pričela poslovati v Parizu medna-komisija za revizijo pogodb iz ki bo pozvala tako Belgijo, ®*?.r Nizozemsko, da stavita svoje hntt ^lede v°dnih cest. Nizozemsko sta zastopala v komisiji londonski poslanik nizozemski De Barees van Svvinderen in državni svetnik profesor Struycken. (Ldu.) p Narodno - socljalna stranka za Jugoslavijo se kmalu ustanovi. V nedeljo, dne 27. t. m. se sestane v Ljubljani prvi zbor delegatov iz vse Slovenije in tudi bratje Hrvati in Srbi pošljejo svoje zastopnike. Pokrajinske vesti. kr Radovljica. Petrov dan se bo praznoval na sledeči način: V petek zvečer razsvetljava, obhod po mestu in bakljada, slavnostni govor, kres in serenada. Obenem s kresom v Radovljici se prižge kres na Begunščici. V soboto ob 10. uri slovesna služba božja, potem cvetlični dan. Popoldne ob 4. uri veselica na vrtu gostilne Klein-dinst Predtrgom s koncertom. Vstopnina k veselici K 2 — za osebo. V nedeljo po popoldanski službi božji govor na trgu/ popoldne se uprizori v društvenem domu Finžgarjev igrokaz »Divji lovec*. Čisti donos veselice in predstave jenamenjenvojnim invalidom. kr Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda na Jesenicah priredi v soboto, dne 12. t. m. ob 8. zvečer v gostilni M. Werglasa na Savi veselico z raznovrstnim sporedom, kr Ptuj. Vodja okr. glavarstva dr. Pirkmajer in vladni komisar dr. Senčar sta izdala toplo pisan oklic na someščane, da naj slovesno praznujejo prvič rojstni dan kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Petra I. — V petek — sinoči — se je vršila ob pol 21. uri po mestu bakljada z godbo. Vsa poslopja so bila okrašena in razsvetljena. — Danes, v soboto je zjutraj budnica in ob 9. uri v mestni cerkvi slovesna služba božja, katere se polnoštevilno udeleži uradništvo, društva in vsi javni zastopi. — Državni uradi in trgovine so danes zaprte. Vse mesto je v zastavah. Da, Ptuj je bilo in bo slovensko mesto. Doba paševanja zloglasnega Ornigga je bil le grd poizkus brutalnega germanlziranja. kr Luče. V to samotno vas me je prinesla pot minuli teden in takoj pri vhodu stopim v gostilno, da si oddahnem od težavne gorske hoje. Pri drugi mizi je sedelo nekaj kmetov, katerim je gostobesedno razlagal nekdo politična vprašanja. Ne bi se zanimal dalje za zmedeno kvasenje dotičnega neznatnega možiceljna, a ker sem nekaj dni prej v »Straži" bral dobesedno ravno tiste nazore, vrašal sem krčmarja, kdo je navdušeni strankar. Izvedel sem, da se piše Lekše, da ga rad pije. In kaj uči ta prerok? »Zdramimo se! To ni nič, da bi vsi skupaj držali; liberalci in krščanski možje, to ne sme biti, oni so naši sovražniki in bi nas radi naredili za staroverce, mi pa smo katoliški itd. itd.“ To je res lep evangelij! Namesto da bi g. Lekše opozarjal kmete na junaške Srbe, ki so ravno tukaj sk*zi pred nekaj tedni hiteli na Koroško branit katoliške duhovnike, kmete in učitelje pred katoliškimi Nemci, pa pssredno šunta zoper nje! Kmetje so sicer sami toliko razsodni, kakor sem se pozneje uveril, da enoglasno hvalijo in iz srca zahvaljujejo Srbe za bratovsko in korenito obrambo, a hujskačem ala zmedeni Lekše bi se vendar moralo zapreti nesramna usta. Naj si jih raje z vinom zaliva. kr »Gasilska župa v Žalcu" sklicuje v nedeljo, dne 20. julija 1.1. povodom prvega župnega zleta v St. Peter v Savinski dolini izvanredni občni zbor ob 15. uri v šolsko poslopje z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo o ustanovnem občnem zboru »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana". 2. Slučajnosti. — Pred občnim zborom se vrši javna vaja z gasilnim orodjem krajevnega pr. ga-, silnega društva. Občnemu zboru sledi veselica v prid domačega prosovolj-nega gasilnega društva. — Župni odbor. kr Vojnik pri Celju. Bivši di-striktni in hiralnični zdravnik dr. Bresch-nik se je povrnil iz neprostovoljnega bivanja v Ljubljani. Da je bil njegov sprejem bolj sijajen in veličasten, zato so poskrbeli ljudje dvomljive narodne znacajnosti. Pa je bil že zares skrajni čas, da je prišel ta gospod, ki ima baje dobre zveze pri ljubljanski vladi, saj ima po svoji ženi sorodstvo „aus Krain“, ker sicer bi bili vojniški nemškutarji brez poglavarja. Mesto di-skritnega zdravnika za vojniško okrožje je bilo že davno razpisano. Slišimo, da se poteguje zanj slovenski zdravnik, zaman pa čakamo na slovenskega zdravnika še danes. Ali morda ne uživa milosti pri ljubljanski vladi ali pa je skrb te vlade za slovensko Štajersko tako velika, da ni časa za izvršitev tega imenovanja. Da bi vlada hotela nastaviti dr. Breschnika tega si vendar ne moremo misliti! Pri nas je še vedno nemški „Feuerwehr", njega člani pravijo, da ne prevzamejo slovenskega poveljnega jezika, dokler se v Celju v tem oziru tudi ne spremeni. Tako se pere eden greh z drugim. Napisi so pri nas dosledno vsi slovenski. kr Iz Boh. Bistrice. Malokdaj se čuje o kakem življenju iz našega lepega Bohinja; kakor bi vse spalo spanje pravičnega. Vendar pa ni tako; tudi pri nas so ljudje vneti za pravo društveno življenje, za napredek in blagor ijudstva. Prireditev Gasilnega društva je pokazala, da ljudstvo živi in hoče živeti v znamenju napredka in izobrazbe. Nad vse pričakovanje je uspela prva prireditev tega društva, dasiravno se je od gotove strani na vse mogoče načine v intrigiralo in skušalo to zabraniti. Žalostno 1 Ali naš vrli Fr. Rauhekar se ni straši! truda in požrtvovalnosti za dobro stvar. Bilo je treba ogromnega dela za ureditev odra in dvorane; vse na novo. Delo požrtvovalno nekaterih članov je rodilo sad in videli smo v nedeljo 6. t. m. dobro opremljeno dvorano, krasen oder — slikal s svojo veščo roko domačin-umetnik Hodnik — in kar je glavno, skoro brezhibno igranje igre »Revček Andrejček". Naslovno vlogo je prav dobro igral g. Markelj Jože. Istotako »oča" Jeklen, g. Alojzij Ravnik. Naravnost očarala pa nas je s svojo ljubkostjo Franica, gdč. Minka Rozman. Jako pohvalno nam je omeniti tudi Jerico, gdč. Francka Mencinger in An-žeža g. Blaža Godec. Bila sta kos svoji nalogi. V vlogi Ane je dobro nastopila gdč. Minka Logar. Pavleta mati, gdč. Franica Godec, je bila dobra, le obraz nekoliko premlad. Gdč. Minka P rež el j je vodila režijo s svojo agilnostjo, njej še imamo mnogo zahvaliti. Druge vloge so pač male in kot take v rokah di-letantov-začetnikov. V splošnosti je vsakdo pripomogel do popolnosti. — Pavze kratke, za kar se imamo zahvaliti dobro izvežbanemu pevskemu zboru pod vodstvom g. Petra Ravnika. — Udeležba je bila naravnost ogromna, prostorna dvorana je bila do zadnjega kotička polna. — Na-daljnim prireditvam želimo sličnega uspeha in da nas ti igralci kaj kmalu zopet iznenadijo z novo igro I kr Sromlje pri Brežicah. Iz našega kraja prodre pač le redkokdaj kaka vest v našo širšo domovino. Pečamo se po večini z vinarstvom. Pridelek nudi žlahtno kapljico, ki ne zaostaja za ono sosednih vinskih krajev. «Mi Sromljani vinca ne prodamo, ker ga sami dobro piti znamo." .. . Zadnje je gola resnica — dasi žalostna I Zmernost je redka. — Občina Sromlje ima gotovo najmanjše število izobražencev, pa še ti so skoraj vsi v svetu, imamo le nekaj družin, kojih člani se zavedajo, da živimo v dvajsetem stoietju; drugi občani — in teh je najmanj 95% — spe spanje pravičnega. — Kulturnega pokreta ni nobenega. Oni, ki bi bili morda poklicani, da vsaj iz daleč posnemajo delo prosvetnih pijonirjev, imajo menda druge skrbi... Ce potuješ skozi sromeljsko faro, te res očara nje naravna lepota: Bregovih kraj z vinskimi goricami, ob njih vznožju ozke dolinice z njivami in travniki. Iz Silovca, Gornje Pohance in drugih višin se ti nudi krasen razgled tja, daleč v Posavje in sotelsko dolino. Ce pa pričneš »soudirati teren" kraja samega, sl kmalu neprijetno razočaran : ceste, poti, da vsaka steza se nahaja v najslabšetn stanju. Pri deževnem vremenu ni izhoda niti vhoda z vozom; dober pešec, se jedva iz-kobaca iz blata. To vedo vsi farani, in se zgražajo. Da bi se zato naši velespoštovani občinski svetovalci zavzeli in stavili zahteve, tega dosedaj tudi. nismo dočakali. In tako ostane vse tarnanje in želje po izboljšanju občinskih potov brezuspešno. kr Rajhenburg. Od tod v svoj rojstni kraj v Jarenino se je preselil dr. Schmiermaul, ki ga bomo tu zelo pogrešali. — V Anžah pri Rajhenburgu so našli na Sajevčevem posestvu železno rudo. kr Trbovlje. Na Dolenjskem in na Gorenjskem, kot tudi drugod so že znižali ceno mesu, le pri nas stane kilogram govedine še vedno 14 kron. Županstvo zgani se! kr Borovnica. Dne 6. julija na cvetlični dan so nabrale gdč. učiteljice 800 kron za invalide. kr Vrhnika. Na ukaz vlade so aretirali, kakor smo že poročali, župana, obč. tajnika Seliškarja in še dve osebi. Ob prevratu je vrhniška Narodna straža rekvšriraia tri vojaške blagajne, v katerih je bilo par milijonov kron denarja. Te blagajne pa niso prišle potem v last Narodne vlade temveč so si gotovi ljudje rekvirirani denar kratkomalo pridržali. Ta zadeva bo vzbudila še mnogo zanimanja. kr Črnomelj. Lokomotiva opoldanskega vlaka je 8. t. m. vžgala gospodarsko poslopje na Otavcu. Ker je bil veter, so zgorela še štirim kmetom poslopja. Rešili so samo živino. Kdo bo plačal škodo? kr Iz Žalne. Grozen požar je v torek popoldne upepelil v Zagradcu 27 hiš in 58 drugih gospodarskih poslopij. Ker so bili ljudje na pelju in je vlekel silen veter, se je ogenj razširjal s silno naglico in je bilo nemogoče kaj rešiti. Zgorel je živež, krma, obleka, orodje, mnogim (tudi denar, dalje nekaj goveje Živine in več prašičev. Na licu mesta so bile hitro brizgalne z Grosuplja, Gatine in Mla-čevega, a močan veter je onemogočal omejitev in rešitev, da so ljudje težko odnesli življenje. Prej trdni kmetje nimajo sedaj kam glave položiti, niti kaj obleči ali nesti v usta. Škoda je ogromna, in kaj bodo mali zneski zavarovalnine izdali v sedanjih razmerah. Prej povodenj, ki jim je poplavila najlepše travnike, sedaj pa še hujši ogenj. Obupani tavajo ljudje in zdihujejo na razvalinah. Kje, kako, s čim zopet začeti? Žalostno pogorišče je, kjer je prej stala hiša. Oglja ;kupček in pepela je samo še na mestu. — Beda velika, pomoč nujno potrebna. Starši, naj vam bo grozna nesreča resen opomin: Pazite na otroke, s čim se igrajo 1 kr Tržič. Slovensko bralno društvo v Tržiču priredi v nedeljo, 13. julija ob 16. uri v Sokolskem domu Vidovo slavnost. Spored je okusen in iz večine zastopan po slovanskih glasbenikih. Posamezne točke izvaja pevski zbor in orkester bralnega društva pod vodstvom g. nadučitelja Jezerška. Vidova slavnost je že druga prireditev v času naše svobode; to priča, da se je pri nas delavnost udomačila. kr iNapredek na Bledu. Zelo delavnemu Prometnemu dtuštvu na Bleau posrečilo se je doseči pri vseh hotelirjih stalne cene za sobe in jedila, tako da bodo pritožbe, katere so bile dosedaj v tem oziru, prenehale. S tem so storili Blejci velik korak naprej, ker danes hoče občinstvd prej vediti cene, predno se odloči za kako letovišče in to je tudi popolnoma prav. Opomnimo še, da je preskrba na Bledu vsekakor izvrstna in da so cene res zmerne. Vpeljati se namerava letos tudi avtomobilna vožnja Lesce-Bled. Upati je, da bode naval v letošnji sezoni velik in da bodo imeli fijakarji in avtomobili dosti opraviti. Posebno naklonjenost izkazala je Bledu intendanca slovenskega narodnega gledališča s tem, da je pod jako ugodnimi pogoji prepustila izborni orkester Zdraviliškemu domu za čas velike sezone. kr Borovlje. Tu se je ustanovilo okrajno glavarstvo. Okrajni glavar je lAtrn 4. (jtic 12 mn. 67 t>3v. vladni svetnik g. Fr. Župnek. Ljudje kar oblegajo njegov urad ter ne morejo prehvaliti njegovega ljudomilega postopanja. Kakšen razloček med prejšnjim nadutim nemškim glavarjem in sedanjim slovenskim! Okrajno glavarstvo v Borovljah je zelo potrebno in silno važno radi puškarstva, žreb Ijarne. i. dr. Nujno potrebno je, da dobimo se več uradništya, kajti vsega sam g. Župnek pri najboljši volj! ne bo zmogel. Dnevne vesti. dn Smrt dr. H. Tume. Včeraj ob 7, uri zvečer je prispel vlak izseljencev državnih učiteljev in uradnikov. Vsi izjavljajo, da je vest o smrti dr. H. Tume neresnična. Dr. Tuma je živ in zdrav. Tudi o znanih obešanjih jim je povsem neznano, kajti italijanski kaz. zakon je v toliko moderniziran, da izključuje obešanje. Najbolj sramotna smrt po italijanskem vojnem pravu je smrt z ustreljenjem v hrbet. dn Praznovanje godu kralja Petra v P&nzu. Ldu. Lyon, 11. jul. (Brezžično.) V soboto, dne 12. julija opoldne se bo povodom godu srbskega kralja Petra in narodnega praznika Srbov, Hrvatov in Slovencev darovala v pariški ruski cerkvi slovesna služba božja. Nato bo pariški poslanik Srbije Vesnič priredil v kraljevi srbski iegaciji luncb, h kateremu bodo povabljeni odlični rojaki in prijatelji novega kraljestva. dn Uvedba prometa denarnih pošžljatev v pismih in paketih (zavitkih) med Belgi adom in drugimi deli kraljestva SHS. Ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo z odlokom št. 14.201 od 14, junija i. 1, da se uvede začasno samo med Bel-gradom (razen poilt v notranjosti Srbije) in drugimi deli kraljestva SHS (iz-vzetnši Banat. Bačko, Baranjo in Črno-goro) promet denarnih pošiljatev v pismih in zavitkih. Pristojbine, katere \ mora plačati pošiljatelj vnaprej, se za- ] računavajo po novi zvišani tarifi, j Vrednost pošiljke je lahko označena v dinarjih ali pa v kronah in .<*e pre- j računava po uradnem kurzu. Po tem znesku se zaračunava tudi vrednostna j pristojbina. 1 dn Zborovanje jugoslovanskih j akademikov, ki bi se imelo vršiti i letos avgusta v Splitu, je radi politin- i nih razmer preloženo na prihodnje ielo. dn Razpis nagrad. Nagraditi se imajo prispevki literarne vrednosti, ki | obravnavajo splošno važna gospodar- j ska in pciitična vprašanja. Nagrade j razpisuje Društvo duševnih delavcev . v Ljubljani, vprašanja, ki so izšla iz j vrst udov tega društva, se glase: 1. jj Naše gospodinje v vojnem času. 2. s Predrugačbe v prebivalstvenem razmerju Ljubljane. 3. Delavni programi, naših političnih strank in izgledi v notranje-politično bodočnost, a) izgledi v zunanje-politično bodočnost. 4. Stališče kraljestva SHS napram zvezi narodov. 5. AH nam je treba sedaj notranje sloge in kako naj narod prisili voditelje, da opuste strankarsko borbo. Dela, ki niso zadostno izvršena, ne pridejo do ocene, spisi o kaki prosto izbrani tembti se ne nagradijo. Prispevke je v čedni, dobro Čitljivi pisavi, če mogoče na stroju spisano, poslati imenovanemu društvu v Ljubljani, Mirje, št. 1. Dotične pole je samo na eni strani popisati, pustiti je nekaj prostega roba za korekture; pole je zvezati in zaznamovati s tekočimi številkami, pridati je prazen ovoj. Vzeti je trgovski format. Spisu je predpostaviti neko dispozicijo ter popolno navedbo souporabljenih virov. Avtorji se ne smejo podpisati, niti se na katerikoli drug način oznčiti. Vsak tekmovalec mora pridati svojemu spisu listič s svojim polnim naslovom in zalepiti mora ta listič v poseben ovoj, na katerega napiše moto, ki je tudi spisu predpostavljeno. Nagradne spise je poslati obenem s tem ovojem po posti do 25. avgusta 1919 na naslov imenovanega društva. Priobčitev razsodbe se vrši na tem mestu sredi oktobra 1918. Dobrim prispevkom morejo se prisoditi premije do zneska 250 kron. Vabimo ude in sploh inte lektualce-duševne delavce, da se razpisane tekme v obilnem številu udeleže. Društvo duševnih delavcev. Ljubljanske vesti. 1 „Zveza jugoslovanskih železničarjev" priredi v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 19. uri, v veliki dvorani hotela Union društven shod, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o kongresu v Sarajevu in splošnem položaju jugoslovanskih železničarjev. 2. Slučajnosti. Vsi jugoslovanski železničarji na shod. 1 Zagrebški vseučlliščnikl (10 dijakov in 7 dijakinj) je došio včeraj pod vodstvom prof. dr. Milana Šenoe v Ljubljano. Danes odidejo na Gorenjsko. Taki izleti zbližujejo Slovence in Hrvate. Spoznavajmo se! 1 Za c e. Vesela družba je nabrala v m j pri »Lisjaku" 42 K za katere , je kupilo svalčič, smodk in vžigalic ter se razdelila med uboge slepce v Belg. vojašnici. 1 Tedenski izkaz o zdravsive-nem stanju mestne občine ljubljanske od 29. junija do 5. julija 1919. Novorojencev je bilo 24, mrtvorojencev pa 3. Umrlo je 17 ljudi, in sicer 9 domačinov in 8 tujcev, Za jetiko jih je umrlo 6, za različnimi boleznimi 11. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za osepnicami (Variola 4, za grižo 1. 1 Poseben vlak na Brezovico vozi jutri v nedeljo iz Ljubljane ob 14. uri z glav. kolodvora, da se občinstvo lahko udeleži sokolske slavnosti na Brezovici. 1 Iz italijanskega vjetniStva je dospelo danes popoldne pet Dalmatincev. Pripovedujejo o velikem pomanjkanju v Italiji. Bdi kruh so z veliko hvaležnostjo sprejeli. i Tržaški Izseljenci. Včeraj zvečer je prispel vlak tržaških izseljencev večinoma učiteljev C M. šole in drž, uradnikov. Dobrodošli 1 1 Veliki vrtni koncert s prosto zabavo se vrši danes ob lepem vremenu na Zgor. Rožniku. Pričetek ob 18. uri. 1 Iz pisarne dramskega gledišča. Gostovanje tržaških članov, ki se vsled obolelosti gosp. Skrbinška ni moglo včeraj vršit!, se vrši v ponde-ljek 14. t. m. Že kupljene vstopnice veljajo za pondeljek. 1 Za oslepele vojake je daroval kegljaški klub „Venček“ 111 kron 60 vinarjev. Hvala in čast vsem, ki se spominjajo teh največjih revežev tudi pri svoji zabavi. 1 Oderuštvo. V neki tukajšnji trgovini se računa za 1 */2 kg sladkorja z vrečico K 10 37, torej za papirnato vrečico v izmiru 27 V2 X 19 cm, katera je pa s sladkorjem vred tehtana, torej s ceno sladkorja itak plačana, še posebej 17 vinarjev. Zahtevamo, da če nam že mestna aprovizacija nakaže prodajalca, pri katerem le smemo kupovati sladkor, da mestni magistrat istemu zaukaže, koliko ali če sploh sme uračunati vrečico še posebej. Kajti, so prodajalci, kateri oddajajo natančni utež sladkorja brez posebnega vračunavanja vrečice. Da mora prodajalec sladkorja že pri vrečici sami imeti še črez 100% dobička, tega pa ne bode noben pameten človek odobraval. 1 Za mestne uboge je daroval v spomin g. Iv. Janescha mesto venca Josip Peteline 100 K. Zadnje vesti. Vprašanje vojnih odškodnin. Belgrad, 11. julija. (Izv. por.) Ministrski svet e včeraj imel sejo, na kateri je razprav jal o vojnih odškodninah in o položaju na Reki. Vprašanje vojnih odškodnin je sedaj stopilo v novo fazo, kjer jedna klavzula v mirovni pogodbi izključuje ustanavljanje fondcv iz nepiijaieljsfce imovine kot zalogo nadomestitev vojnih odškodnin. V Parizu je bilo določeno, da naša dižava sprejme razmerni del dolgov bivše monarhije in piača državne domene. Ministrsko odposiaustvo pri Polncareju. Belgrad, 11. julija. (Izv. por) Službeno javljajo: Pariz, 10. julija: Odposlanstvo kraljevske vlade Srbov, Hrvatov in Slovencev pod vodstvom ministrskega predsednika Stojana Pro-tiča je sprejel predsednik francoske republike Po in car č. Delegati so se -razgovarjali s predsednikom republike o vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo jugoslovanske države. Član mirovne delegacije dr. T ru ra bi č je nato predstavil odposlanstvo poslaniku Bal-fourju, ki je z velikim zanimanjem sled 1 izvajanjem naših ministrov glede problemov našega kraljestva. Slednjič je delegate sprejel ameriški tajnik Lansing. Vsi Člani delegacije so v torek odpotovali v Belgrad. Povrnitev ministrov. Belgrad, 11. julija. (Izv. por.) Ministrsko odposlanstvo: Ministrski predsednik Stojan Protič, dr. Kramer, dr. Pavle Marinkovič in dr. Trifkovič so se včeraj ponoči vrnili iz Pariza v Belgrad. Italijanski parlament. Milan, 9. julija. (Pos. poročilo). ^ Danes je bila prva plenarna seja italijanskega parlamenta v Rimu. Po končanih formalnostih o sklepčnosti seje, katere se je udeležilo okoli 400 poslancev, je ministrski predsednik Nitti razvil v daljšem otvoritvenem govoru program nove vlade. Omenjal je: 1. prekarni notranje politični položaj, ki je nastal vsled velike draginje; 2. položaj mirovne italijanske delegacije v Parizu. Vztrajal je na londonske n dogovoru ter omenjal, da bistveno mejna vprašanja Italije še niso rešena, oso-bito ne jadranski problem, glede katerega se še ni našla pot rošitve, katera naj bi zadostila povsem italijanske aspiracije. Nitti odločno protestira proti temu, da so srbske čete zasedle severno Albanijo, ko še ni rešeno kolonijalno vprašanje. V interesu kulture omenja, da so se dogodili na Reki (aplavzi!) neprijetni dogodki, katerih dalekosežnost je pretiravalo časopisje. Taki dogodki se ne smejo več ponavljati. Nitti slednjič apelira na prijateljstvo Francije, ulede volilne reforme je vlada trdno odločena, jo čim-preje uveljaviti. Vlada je za glasovanje po listkih in proporčnetn sistemu. Sc-cijalist Ferri je ostro kritiziral izvajanja Nittija in je napadal d’Annunziovo propagando. Nacijonalisti so nezadovoljni s programom vlade. Volilna reforma bo predložena prihodnji teden. Reški dogodki. Saint Germain, 10. jul.(Dku.) »Times" poročajo, da je glasom poročil, ki so jih prejele vlade Francije, Anglije in Italije o reških dogodkh, na vsak način jasno, da mora tu mirovna konferenca nemudoma poseči vmes. (Ldu.) Vseučilišče v Ljubljani. Imenovanja vseučillških profesorjev. Belgrad, 11. julija. (Izv. por.) Po poročilu poročevalca posl. Sušnika je Narodno predstavništvo sprejelo zakonski načrt o ustanovitvi popolnega slovenskega vseučilišča v Ljubljani. — Socijalist dr. Dragotin Lončar je odločno protestiral proti načrtu, da bi se vseučišču priklopilo bogoslovje kot posebna fakulteta. Poslanec Puc je predlagal, da se vseučilišče v Ljubljani imenuje vseučilišče Srbov, Hrvatov in Slovencev. Belgrad, 11. julija. (Izv. por.) Naredba v imenovanju vseučillških profesorjev na ljubljanskem vseučilišču izide v najkrajšem času. Predlog za-imenc\anje razpravlja sedaj misel za prosveto. Za italijanstvo Reke. Trst, 10. julija. (Pos. poročilo.) Ossoinach, pooblaščenec mesta Reke na mirovni konferenci v Parizu, je brzojavil senatorju Lodgeu dolgo brzojavko, v kateri poudarja italij&nstvo Reke in željo meščanov, da Italija anektira Reko. Petrov rojstui dan. Ljubljana v zastavah. Ljubljana, vsa Slovenija slavi prvič rojstni dan kralja Petra. Kralj Peter je v borbi za osvobojenje jugoslovanskega plemena doživel or;i veliki zgodovinski trenetek, za katerim j« koprnel kot navaden uslaŠ, vodeč uporne bosanske junake proti Turku. Rojen je bil 1.1844., torej je dosegel starost 75 let. Predvečer slavnosti. Proti večeru je Ljubljana začela szobešati slovenske in državne zastave. Vse jugoslovanske hiše so okrašene. Na rotovžu je slika kraljeva v zelenju in električnem žaru. Kazinsko poslopje je v zastavah. Oni veliki grški stebri z balkonom v živrm zelenju. Ljubljanski grad! Vihra mogočna, dolga državna zastava . . -Mogočni, masivni stolp v zelenju, v girlandah. Prvikrat!... Leta 1914. v decembru ... Sneg po planjave h . . • tema v uklenjenih dušah ... Takrjsf so grmeli topovi pesem habsburškega trinoštva ... Uklenjene duše so sanjale ... Danes ? ... Bajka, bajka 1.. - Ob 8. zvečer je novoustanovljen* vojaška godba priredila mirozoV; Množice so valile po ulicah ... Zlasti pred hotelom »Union" je dospela m*' nifestacija v živahen tir življenja. Mno* žice valove po ulicah ... Dan stf£ bode! ... Naš „independeitce da) (Praznik slobode!)... Dolgovi Italije. Rim, 10. julija. Na včerajšnjisd* poslanske zbornice je ministrski pred' sednik Nitti pojasnil ekonomski finančni položaj Italije ter prizna*' y Ima Italija v Inozemstvu znesku 20 miljerd in 58 no' cana!‘. Poje gdč. Jelica Sadarje^ 5. Peter Iljič Čajkovskij: Kvartet v godala v D duru. Op. 11. I. Modera* e sempltce. II. Andante cantabiP III. Scherzo. Allegro non tanto e c«’ fuoco. IV. Finale. Allegro giusto. Sv«* komorni kvartet gospodje: Riha* Zika. (Prva vijolina.) Trost IvaI\ (Druga vijolina) Dežela Mirko. (Vijo,sv Zika Lado. (Vijolončelo.) Začetek t° no ob 20. uri. , ki »Jugoslavenska Njiva" 27. upravo je izašao sa ovint saai jem: Juraj Demetrovič: Državotvo pdltika. — FedorNikič: Sociologija i ”a5(B narodno jedinstvo. — Dr. Branko Tkalčč: Sustav budučega našega skolstva. — Milan Turič: Opskrba ratnlh nemočnika, — Kongres Glav-nog Zsdružnog Saveza u kraljestvu SH9. (E M.) — Sa glavne skupštine »Matice Hrvatske« (Dr. D. P.). — llešičeva monografija o Šporeru (Jos. M č.). — Pučka sveučiiičta spas njemačkog naroda (J. T.). Revizor u ježiji Juraja Erastoviča Ozarovskoga (Dr. D. P.). — »Književna tajgetska (Amicus). — Odgovor ravnateljstvu giazb. zavoda (A Dobron č). -* Listak: V. N I.: Radost i muka Pjcsnikova. — »Jugoslavenska Njiva« 'zlazi svake nedjelje in stoji na go-dinu 60 K, pojedini broj K 1 50, a naročuje se knd uprave Marovska ul. ^4. Telefon 19 55. Gospodarstvo. g Prenos čekovne Imovine in hranilnih vlog poštne hranilnice z Dunaja. Predsedništvo deželne vlade je vprašanood večsirani, kaj jespsenosom tekovne imovine in hranilniških vlog ^ "»žalski poštni hranilnici. Vsied . d evn'6 vprašanj se je predsedstvo 'i , na tukajšnji čekovni urad in na delegacijo ministrstva financ 'ter uobuo naslednji odgovor: Delegacija ministrstva f nanc v Ljubljani je s pozivom z dne 29. marca 1919 objavljenim v uradnem listu št. LXX odredila, da se bo na prošnjo vsakega posameznika čekovna imovina, katero ima j>ri dunajski poštni hranilnici, prenesla na čekovni račun finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Ta prenos oo izvršila dunajska 'poštna hranilnica. Ko bo ti izvršeno, se bo. imovina posameznih lastnikov dunajskih poštnih čekovnih računov pripisala na njih račune pri čekovnem uradu, v Ljubljani, ali pa se jim bo izplačala vsa imovina v gotovini. Čekovni urad je vse čeke, ki so mu bili poslani na podlagi tega poziva, pregled?.!, ured i, ter jih ima pripravljene, da jih lahko takoj odpošlje dunajski poštni hraniinici, kadar bo to odredilo poverjeništvo.ministrstva financ v Ljub ljani. Kakor pa je razvidno iz pojasnila tega poverjeništva v časopVh, se ta prenos ne more izvršit*, ker nemška Avstrija še ni razveljavila svojih zapornih odredi). Pričakovati je, da se to zgodi že s podpisom mirovne pogodbe, totlej pa je vsak korak brez uspeha in v teh vnajepolitičnih razmerah stoji tudi edini vzrok, da se je stvar do sedaj zavlekla. To glede prenosa čekovne imovine. Glede prenosa hranilnih vlog pri dunajski poštni hranilnici se doeedaj še ni ničesar ukrenilo. Poverjeništvo ministrstva financ pripravlja tudi glede hranilnih y|°g sličen poziv, kakor je bil oni v ^adnem listu št. LXX. Do objave ‘ega poziva pa do sedaj še ni prišlo ,z istih razlogov, kakor jih je objavilo Poverjeništvo ministrslva financ glede prenosa čekovne imovine. Vsied tega he preostane drugega, kakor da stranke počakajo, dokier ne izide v Uradnem ljstu tozadevni poziv poverjeništva Žiinistrstva financ v Ljubljani in da ekovnt urad ne more imovine in tudi ne hranilnih vlog uradnim ootom pre-flesti iz Dunaja v Ljubljana, ker je to privatno pravna zadeva, o kateri vsak posameznik sam odločuje. Ko bode denarni promet z nemško Avstrijo odprt «n se čekovna hranilna imovina pri dunajski poštni hranilnici ne bo nahajala več pod zaporom, bo čekovni nrad lahko preskrbel prenos te imovine ^ ut) njo vi no za stranke, katere mu bodo uoposiaie potrebna pooblastila. g O transitu Srbije. Glasom padite statistike Srbije, je bil njen Iransitni promet zelo skromen. Giba! *e je v smeri iz zapada na vzhod, a uansitno blago je sestalo po večini !z industrijskih izdelkov, ki so prihajal po 80 odstotkov iz zapadne Ev-(°Pe na Bolgarijo in Turčijo. Iz teh uveh dežel pa so zopet Šle surovine, ua so jih na zapadu predelali. Transit v Bolgarijo in Turčijo je bil Štirikrat JSČji, nego transit iz Bolgarije in * »rčije za zapadne evropske države, temu primerno so bili ludi dohodki « tr*n3itne trgovine zelo neznatni, saj je leta 1909 znašal ves transit le 49 988 002 dinarja. V desetletni pot prečiini 1899 do 1908 je znašal 15,064 601 dinar, dočim je v petletni perijodi 1904—1908 znašala Povprečna vrednost prevoza 45,715 820 dinarov. Ko se konečno urede naše meje, bo imela transitna trgovina za nas velikanske važnosti. Nemška Avstrija, Madžarska in Čehosiovaška republika bodo mogle le preko naše države u-važati surovine, kolonijalno blago itd. ter (zvažati svoje industrijske izdelke. Tu se bo šlo za milijarde vrednosti in je gotovo, da bo naša država imela od tega lepe dohodke, samo treba skrbeti, da si bomo te dohodke zasl-gurali v čim večji meri s primernimi trgovinskimi pogodbami. g Novo podjetje v Tržiču. Po ustanovitvi naše lastne države smo takoj pričetkom opazili neugodno razmerje naših papirnic do drugih tovarn, ki izdelujejo surovine za papirnice. V mislih imamo predvsem celulozne tovarne, od katerih obstoja v Sloveniji samo ona v Medvodah in pa v Re-brcah na Koroškem. Zadnja je jako majhna in vsied svoje oddaljenosti naravnost nemogoča za konkurenco tovarnam izven države. Nujno je torej, da se ustanovi z odrom na veliko potrebo po pa >irju v naši državi kakor tudi z ozirom na veliko zalogo surovin v industrijo nova ceiulozna tovarna To & »grabilo nekaj podjetnih mož v Tržiču na G orenjskem, ter so že v teku predpriprave za ustanovitev tovarne za celulozo. Ugodni pogoji za razvoj podjetja kakor zadostna vodna Sila, bogastvo lesa v neveliki oddaljenosti, stavbeni matedjal in ugodna železniška zveza so zasiguraai in tudi del osnovne glavnice, ki bode znašala okroglo 4 000000 K je že do polovice podpisana. Podrtje se bode ustanovilo na podlagi družbe z omejeno zavezo, takoj pa, ko so bo dobilo koncesijo za delniško družbo, se namerava družbo izpreniti v delniško. Predpriprave vod1 g. Ferdinand J dene v Tržiču. V Ljubljani daje pojasnila o družbi „Go3podarska pisarna Dr. Ivan Černe,“ Miklošičeva cesta 6/II. g Prodajna cena špirita. Glasom naredbe rum str3tva financ v Belgradu z dne 2. junija 1919, št. 1040 je določena prodajna cena špirita, denatu-riranega s splošnimi sredstvi za de-naturiranje, s 550 K za 100 stopinj alkohola s 495 K za hi 90 odstotkov blaga od tovarne špirita, oziroma od kraja, kjer se denaturiranje izvrši. Prodajne cene takega šprita za vele-tržce in prodajalce na drobno določijo politične pblasti, ki bodo tudi kaznovale prestopke glade določenih najvišjih prodajnih cen. g Nekatere jugoslovanske trgovske tvrdke pošiljajo svoje blago v Nemško Avstrijo na naslov Adolf Blum & Popper, fi'jalka Lipnica. Tu se tehtajo transporti na ta način, da se vagoni potegnejo z lokom itivo kratkomaio Čez tehnico, sklopljeni s celim transportom skupaj, ne da bi se pri tehtanju odpeli. Pri tem se večinoma udejstvi velik manko. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja na to svoje člane in sploh trgovce v Sloveniji. Aprovizacija. a Meso. Vnočevalnica za klavno živino prodaja v svoji mesnici na Sv. Jakoba trgu raznim uradniškim skupinam cenejše meso. Ker pa je teh strank že precejšnje število, ki, pa bi rade vse hkratu in čimpreje prišle na 8e nabira pred mesnico cela vrsta strank. Da ne bode nepotrebnega postajanja, se bodo za te uradniške skupine i knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vsporede, kuverte in pisemski papir s firmo, vi3itke, naslovnice, računske saključke in vsa v to stroko spadajoča dela okusno in ceno. Odvetniška pisarna dr. Josipa Furlana v Ljubljani ima v času sodnih počitnic, to je od 15. julija do 24. avgusta 1919 pisarno odprto od8 ure zjutraj do 2. ure popoldne. I ^Ljubljana Kava Žgana „ surova Kavni pridatek Sardine najboljše vrste Keksi Marmelada Paradižna konzerva Riž Kond. mleko s sladkorjem Fino desertno vino Malaga, liter 24 K Pravi vinski kis Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko. Žigice, švedske Lužni kamen, luka-vački, Soda za rublja, Carobbe, Modre galice 98/99 odstotkov, Sumpornogcvijeta, Raffijel® Majunga, Pekmez od šljiva, Papar, cijeli, PaparlP pp, Paprika P, / Makaroni sortirani, Sviječe, Vanilje Bourbon, Čokolade, Kave Santos, „Kolonialew Hrv. trgovačko dioničko društvo Zagreb, Iliča 73 Brzojavni naslov: Levante. Olja, masti, kolotnaz, kemikalije, barve!! 1 in ostalo blago nudi povoljno tvrdka ITIašata&D* PRAHA-Xfl.VINOHRADY Ksrunni 24, člll|sli”a{|M' Trapistovski printa, t salto količino, kakor tudi čajno maslo in ostale mlečrte proizvode razpošilja v zavojih po 5 kg po celi Jugoslaviji s pošto ali železnico po najnižjih cenah Parna mlel arna, Bie-lovar, Hrvatsk«. ma-saat&Ste-stmnt&M.mfmaam Josip )ug stavbeni in pohištveni pleskar In ličar Rimska cesta št. 16 naznanja, da že vedno dela s pristnim blagom. izvršitev točna. Zmerni cena. Zn vsa izvršena dela jamčim 2 leti. Tržačan tovarniški poslovodja s 15 letno prakso, bil neist, zmožen slov enskega nemškega, italijanskega in fra coskega jedka v govoru in pisavi išče primerne službe v tovarni ali večjem podjetju. Razpolaga z nekaj kapitalom. — Pridruži se eventualno kot kompan-jon. Naslov na upravništvo lista pod „št. 1491.“ Sezona 1919 Cvetlična razstava. Zdravlšita godba: orkester sloveu-skega narodnega gledišča. Slavnosti na jezeru. Cene sob in jedil oflcljelno tarifi-rane. Cenike oddaja Tourlst-Offlce Bled in Tourlst-Offlce Ljubljana, Dunajska ce.ta 18. Konfekcija lastnega izdelka za gospode in dečke, obleke po meri in najnovejšem kroju, velika zaloga manufakttir-nega in modnega blaga — lister za moške in ženske obleke — športne srajce v raznih velikostih po najnižjih cenah pri Prvi Jugoslovanski Razpošiljalnici SCHWAB & BIZJAK, Ljubljana Prej A. Kunc. Dvorni trg št. 3. Pod, Narod, kavarno. Šmarješke Toplice - Mirni gaj! Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da so Šmarješke Topilce — Mirni gaj, popolnoma na novo preurejene ter se najtopleje priporočajo vsem, ki se hočejo iznebiti putike ali pa revmatizma. Vsak, kdor želi čez poletje uživati sveži zrak na mirnem kraju, dobi okrepčilo in, če je bolehen, tudi zdravje. Do Šmarjeških Toplic — Mirni gaj — je od Novega mesti po okrajni cesti čez Sent Peter z vozom komaj */t ure. Pošti sta Šmarjeta ali pa Bela Cerkev na Dolenjskem. Razkrinkani Habsburžani. VINO Moja preteklost. Splssla grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama. (30. nadaljevanje.) »Zdaj lahko mirno govorim,« je rekla. »Tako sem nesrečna kolikor le morem biti. Hana me grize cel dan in stori vse, da ščuva mamo nad mene ... Sita sem življenja,« je rekla bridko. »Morda Hana več sumi kakor ti pove«, sem dejala. »Slišiš, Marija, kaj pa delata ti in Rudolf? Bojim se samo jezikov pa škandala, kajti ti si tako indlskretno razbrzdano malo deklel« Marija se je cinično nasmejala. »O, jeziki so se že pričeli gibati in tista trapasta prestolonasled-nlca že ve, da sem njena tekmica.« Bila sem kakor okamenela in za trenutek nisem ničesar odgovorila. Marija je bila tisti jesenski popoldan jako ljubka, lica so ji žarela kakor oglje; nosila je elegantno sivo obleko z lepo kožuhovino. Čutila sem, da bo Štefanija dodobra spoznala, kako nevarno je bilo to dekle, in bila sem prepričana, da nikakor ne bo prijetna sovražnica, kakor hitro se bi vzbudila njena ljubosumnost. Zdaj sve dospeli do „divjega“ dela Pratra, ki je kakor gozd s številnimi stezami in poti, in izbrala sem sl eno njih, ki bi nas naposled pripeljala nazaj do drevoreda, kjer je Čakal voz. Marija je ostala malo zadaj, ker ji je podveza prišla v nered, in se je skrila, da jo zopet popravi. Jaz sem skrbno pazila ca boya, ker je bil jako dober lovski pes in nisem hoteia, da bi malega psa doletela usoda lovskih tatov. Naposled pa sem se zopet spomnila na Marijo, ko pa sem se ozrla, sem v svojo veliko nevoljo našla, da je ni b:lo nikjer videti. Poklicala sem jo, a nisem dobila nobenega odgovora, in zdajci se mi je zasvetilo v glavi, da me je imela za norca in da je bilo vse skupaj že naprej dogovorjeno med Marijo in prestolonaslednikom. Obupno sem ugibala, kaj bi bilo najboljše storiti. Ali naj bi čakala, da po naključju najdem Marijo? Ali naj bi se vrnila nazaj k vozu? Ali bi bilo najpametnejše iti k baronici in ji povedati vse? Ko sem stala tam med drevjem In razmišljala o tem, sem iznenada zagledala nekega človeka, ki je upiral oči v msne; obišel me je strah, da bi me ne spoznali, in tako nisem hotela še dalje čakati, marveč sem kolikor megoče naglo hitela nazaj k vozu. Ravno je bil videti glavni drevored, ko sem ; iznenada naletela na Rudolfa in Marijo. Zdrznila j sem se, kajti v tistem hipu nisem še spoznala bra- ! tranca, ki je bil zavit v svoj dolgi vojaški plašč, j »Draga Marija,« je rekel poijubivšl mi roko, ; »odpusti to malo prešernost, ki v resnici nima no- j benega pomena.« Bila sem preveč razjarjena, da bi rekla tudi besedico, in odhitela sem dalje, Marija pa za menoj. Prestolonaslednik je očividuo spoznal, da je bilo molčanje zlato, in potem ko se je precej osramočen poslovil, je odšel. Kakor hitro se je voz začel premikati, je Marija pogledala skozi okno, nato pa je omahnila z vzklikom nevolje nazaj. »Kako zamrzljivol« je vzkliknila. »Kaj je zamrzljiv*? Vsekakor tvoje vedenje,« sem rekla ostro. »Ne, ne docela,« je odgovorila. »Tisti odurni gospod Pechy je naju zalezoval; dozdevalo se mi je, da je bil on, zdaj pa sem prepričanji.« Zgrozila sem se ob misli, da je neznanec, ki sem ga bila videla v gozdu, tudi utegnil biti Pechy, ki je bil eden najhujših jezičnikov, kar jih je bilo. Obrnila sem se k Mariji: »Veš, upam, da si zdaj zadovoljna z uspehom svojega spletkarenja. Do jutri torej bo Pechy raznesel celo zgodbo po celem Dunaju, in moje ime bodo vlačili vmes, kajti vsa stvar je v resnici videti tako, kakor da bi te jaz bila pripeljala semkaj na sestanek s prestolonaslednikom. Marija, jaz sem vsa iz sebe spričo tvojega vedenja I« »Ako bi vam bila povedala, ne verujem, da bi me bili vzeli seboj danes popoldne,« je odvrnila z razorožujočo preprosto odkritosrčnostjo. »Oj, Marija, morala sem videti Rudolfa kakorsibooi, po ■ mislite, Neža je že teden dni bolna, in tako nisem imela nikogar, ki bi se mogla nanj zanesti. Posrečilo se mi je poslati mu pismo, in ko sem zvedela, da boste pri nas na kosilcu, sem mu povedala, da vas hočem pregovoriti, da bi šli pozneje z menoj na Izprehod.« »SUno, silno sem jezna,« sem rekla resnobno; »ti pa Rudolf sta neznansko sebična; nobeden od vaju ne vpošteva mojega stanja v celi zadevi« Marijo so zalile solze in ihteč me je zagotavljala, da me ne bo več nadlegovala. Bilo je vse skupaj samo ljubimkanje, nič resnega; nameravala mu je narediti konec. »Prosim pa, nikarte povedati mami. izvrstno hrvaško, na debelo po 6—7 K prodaja podružnica Prve Jugoslovanske vinarne Viktor Kunštek i drugi, d. d. Ljubljana, Hotel Tratnik •v URECE vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, (Gorenjsko). Čevlje na debelo! Priporoča tvrdka Aleks. Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28 Velika zaloga vsake vrste čevljev lastnega izdelka. Razpošiljam s poštnim povzetjem po celem kraljestvu. Nudim veliko izbiro finih, krasnih, batistastih in etaminastih | po zelo nizkih cenah. Trgo-' vina perila Hedr. Sare, Ljubljana, Šelcnbnrg. ni. 5. Barva za obleko je došla: črna, modra, zelena, rjava, rdeča in siva po K 65-— za 100 zavitkov. Kari Loibncr, Celje. Prodam okoli 100 hi hrastovih vinskih sodov popolnoma v dobrem stanu od 60 do GOO litrov. Ponudbe je podati na naslov Franc Majdič Kranj. uspehe imajo oglasi v 1 DUljbC dnevniku „Jugoslavija“ 1 Ako iščete službe, ali pa če ozi- kaj naprodaj 1AA1&LHW roma hočete kaj k3“ Y Jugoslaviji1 Opr. štev. Ne I 344/19. Prostovoljna sedna dražba. Od kr. okrajnega sodišča v Ptuju se bodo na predlog gospodične Kiithe Lerch v Ptuju sledeča zemljišča in premičnine na javni dražbi prodala: a) vlož. štev. 30 kat. obč. Dolena obstoječe iz sledečih parcel: ha štev. 124 stavbišče v izmeri od . . . — „ 125 „ „ . . . — „ 336 travnik „ ... — „ 337 pašnik „ ... — n 338 „ n ... „ 339 gozd „ ... — „ 345 pašnik „ ... — „ 346 travnik „ ... — a m2 — 54 — 72 7 77 39 49 3 67 16 26 17 66 7 62 „KINTA“ karbidne svetilke najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej Glavno zastopstvo „KINTA“ svetilk, Lj«’ bljana, Dunajska cesta iz. — Telegrami: KINTA Ljubljana. ===-==> Brašno b) vlož. štev. 31 kat. obč. Dolena obstoječe iz sledečih parcel: štev. 326 n 329 330 331 332 333 334 335 368 369 370 371 445 447 449 450 462 465 466 njiva pašnik vinograd gozd travnik v izmeri od njiva travnik pašnik gozd pašnik travnik pašnik rad vmog: travnik gozd 467/1 njiva 468 travnik 473/1 gozd 474 travnik pašnik 475 476 477 482 484 travnik gozd 49 8 69 30 4 6 2 5 33 13 26 27 57 5 24 3 21 26 46 12 67 43 9 19 24 6 23 18 2 24 72 39 44 55 65 16 19 83 77 40 pšenicu, kukuruz, ječam, zob, p j*, šije i ostale zemaljske plodine t proizvode nudja samo na veliko Ivan Dumič, Zagreb Telefon 22-69. ZRINJEVAC !*• Ko treba ? Pšenice, kukuruza, zobl (ovsa), ječma, kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovano po uzorku Kneipa i otvoreno, masti, suhog-mesa, sve vrsti zemaljskih proizvoda, 11 Jovanovič i Tomič, Mitroviča (SRE M.) 13 46 76 12 11 72 3 93 96 8 16 34 (Dalje prihodnjič.) c) vlož. štev. 1 kat. obč. Janževski vrh obstoječe iz sledečih parcel: štev. 2 stavbišče v izmeri od . . „ 53 „ n „ 27 vinograd n • • „ 28 gozd .» • • „ 38 „ » „ 41 njiva » • • „ 43 travnik >, • • „ 126 pašnik » • * ali v skupni izmeri ...••• K tem nepremičninam spadajo še premičnine, obstoječe iz raznovrstnega pohištva, sodov, orodja in posekanega lesa. ,, Izklicna cena 50.000 K in se ponudbe pod to - 1 29 3 42 —— 99 45 86 ,25 1 95 87 27 62 29 49 — 26 8 17 50 53 ceno ne sprejmejo. Dražbeni dan sc določa na soboto 19. julija 1919 ob 10. uri na licu mesta na Janževskem vrhu. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove pravice brez ozira na prodajno ceno. Gdč. Kiithe Lerch pridrži si pravico, v teku 14 dni po dražbi najvišji ponudek odkloniti. Dražbeni pogoji so na vpogled v notarski piserni sodnega poverjenika Franceta Strafella v Ptuju, Mi noritski trg štev. 4 med uradnimi urami. Kr. okrajno sodišč v Ptuju, oddelek I, di.3 4. julija 1919. Rezalni stroj za papir, kupi ..Učiteljska tiskarna" V Ljubljani. Odvetnik jr< Oton Fettich naznanja, da je njegova pisarna (Sodna ulica št. 11) odprta med sodnimi počitnicami, t. j. do 25. avgusta od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. 1 Staro bizeljsko vino (letnik 1917) na vagone ali posamezne sode se dobi takoj-Dostavi se tudi na dom. Pojasnila daje I, jugoslovanski ansnčni in informačni zavod Beseljak & Rožanc Ljubljana, Frančevo nabrežje štev. 5»