te?. 33. V Mnbllanl, v četrtek, dne 16. febrnaila 1911. Leto XXXIX. „ Velja po pošti: = ja celo leto napre| . K 26'— lt pol leta „ . „ 13'— „ četrt leta „ . „ 6-50 ,a en meseo „ . „ 2*20 Kemčijo oeloletno „ 29'— „ ostalo inozemstvo „ 35'— f Ljubljani na dom: H celo la o naprej . K 24'— ,a pol leta „ . „ 12— , četrt leta „ . „ 8'— 5 en meseo „ . „ 2'— upravi prejemati meseCno K l-CO inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . • • • „ 13 „ za trikrat......10 „ za večkrat primeren popast. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev i Izhaja:: vsak dan, izvzemšt nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne. M* Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/III. Kokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravnlštvo |e v Kopitarjevi aliot štev. 6. Tsai Avstr poštne hran račun št. ' 4.797. Ogrske poštne hran. račun št 26.511. - Opravntškega telelona št. 1«8. DanaSnia številka oh«eca 4 strani. "•C Nov udarec MM. Vojna uprava namerava ustanoviti rarne zavode za izdelovanje vojaških iniform kakor tudi usnjenih potreben. V teh zavodih bi vojna uprava iz-idovala uniforme za moštvo v lastni cžiji. Vodstvo v posameznih oddelkih, katerih bi delali tudi sposobni voja-, bi imeli fiksno plačani mojstri. Ves ibrat bi se uredil tako, kakor je urejen municijskih delavnicah. Erar pa bi ie izdeloval samo vrhnje obleke, tem-ie£ tudi perilo in čevlje, kakor tudi polivala. Za te stvari izdaje na leto dr-;ava 100 milijonov kron, ki so jih dobili [doma industrijci, deloma mala obrt. sekakor pa je računati, da je dve tret-ini dobav izvršilo malo obrtništvo, bo-[isi potom zadrug, bodisi kot podna-emniki velikih industrijcev. Akoravno rarna dela niso bogvekako dobro pla-ana, vendar pa nudijo priložnost dela er na ta način lajšajo pomanjkanje »osla. Taka dela pridejo obrtniku po-cbno prav v takozvanih mrtvih sezo-lah. Ako se sedaj ta dela odtegnejo bbrtniku, bo to splošno za obrtnike hud pdarec. Ako vojna uprava izvede svojo na-uero, bo naravna posledica tega, da se (odo tudi uniforme za domobranstvo n orožništvo izvrševale v državnih de-avnicah. Temu zgledu bi sledile tudi Iruge korporacije. ki potrebujejo last-le uniforme v veliki množini, kakor >ošta, finančna straža, železnice itd. Jdarec, ki bi bil s tem prizadet obrtništvu bi bil nepreračunljiv. Vprašati se moramo, ali je imela pojna uprava z oddajanjem dobav privatnikom slabe izkušnje in ali bo zide-lovanje uniform ter usnjenih potrebščin v lastni režiji za državo cenejše, kakor pa jo je veljalo do sedaj. Ne eno, niti drugo ne more biti res. Kdor pozna okoliščine, v katerih se vojaške dobave oddajajo, ter ve, s kakšno natančnostjo sc prevzamejo izgotovlje-ha dela, temu je jasno, da so slabo izdelani produkti v škodo k večjemu dobavitelju, kateremu sc vrnejo, nikdar )a nc vojaškemu erarju. Z ozirom na drugo vprašanje je reba samo nekoliko premotriti obstoječe razmere. Kako deluje birokratizem |kot praktični trgovec, sc je najbolje pokazalo pri podržavljenju železnic. Lahko bi našteli celo vrsto državnih obratov, ki kljub večji produktivni moči, samo radi tega ne prospevajo, ker ves počasni in dragoceni upravni aparat ne onemogoči le vsako iniciativo, temveč požre tudi največji del dohodkov. Veliko ima dandanes obrtnik konkurence, ali naj konkurira šc z nameravanimi vojaškimi konfekcijskimi podjetji. Najlepša leta žrtvuje človek militarizmu kot vojak, ali naj mu zato vojaški erar od je še kruh? Tu jc treba pomoči obrtništvu. Ako se ustanove državne delavnice, bi se s tem odtegnilo tudi najboljše delavne moči z obrtnega trga. Ob enem pa bi se tvrdke, ki se danes v večji meri pečajo z vojaškimi^ dobavami, lotile izdelovanja konfekcijskega blaga, ako se jim dobave odtegnejo. S tem bi se še bolj poostrila konkurenca, ki jo delajo konfekcije zlasti krojaški obrti. Ali jc tega treba? Skrbeti je treba, tla se varuje obrtni stan povsod. Prepričani smo, cla se bodo poslanci S. L. S. zavzeli za to stvar ter na pristojnih mestih posredovali in uvedli akcijo, da no izvrši vojna uprava svojega načrta. V boj za obstanek obrtnika! v Turčiji. »Mecherouttiete«, glasilo turške radikalne stranke, ki ga izdaja general Šerif paša, priobčujc v enem zadnjih svojih člankov jasno sliko o žalostnem položaju, v katerem je turška država. Ravno sedaj, ko je zavzela vstaja v Arabiji nepričakovane dimenzije ter je pričakovati spomladi v Makedoniji in Albaniji velike revolucije, je gotovo zanimivo slišati sodbo od poklicane in nesumljive strani o nevarni situaciji, v kateri je seclaj Turčija. Položaj, piše »Mecherouttiete«, je v az'jski kakor tudi v evropski Turčiji od dne do dne nevarnejši. Z ozirom na dejstvo, da jo anarhija temelj našega političnega in administrativnega življenja, jc prišlo tako daleč, da opazuje ljudstvo našo politiko z nezaupanjem ter obsoja vse naše početje in delo. Pri ljudstvu nismo priljubljeni. Protinaravna zveza s tajno in tiransko družbo no more biti sposobna ustvariti red. Rezultat to zveze je upor, revolucija in nezadovoljnost. In sedaj se hoče z brutalno silo vse zatreti, kar se upira. Ako tudi se posreči turški vojski odstraniti osebe, vzroki revolucije in nezadovoljnosti bodo obstajali še nadalje. Albanci so jiopolnoma pripravljeni na ponovno vstajo ter čakajo samo še znamenja, ki bi jih pozval v boj. Položaj v Albaniji je od dne do dne resnejši. Turška vlada je skušala še pred kratkim z raznimi dementiji prikriti situacijo, a se pripravlja na resne odredbe. Visoka porta je med dvema ognjema in ne ve proti komu bi prej nastopila. Šele sedaj so si mladoturki na jasnem, kako nespametno je bilo preganjati albansko ljudstvo, trpinčiti ga in izmozgavati do smrti. Albanci, ki so bili v zadnjih desetletjih opora turški državi, so se naveličali prenašati barbarsko postopanje turških mogotcev ter so sklenili maščevati so za turška grozodejstva. Ti sinovi gora se mobilizacijskemu pozivu niso odzvali. Šli so višje v gore, al.i pa pobegnili v inozemstvo, zlasti v Črno goro, cla so pri rokah revolucij-skemu odboru, kadar udari njihova ura. Po albanskih gorah in dolinah odmeva bojna pesem, bojaželjne čete kmetov hodijo od vasi do vasi ter poživljajo rojake, naj gredo ž njimi v looj proti njihovim zatiralcem in pijavkam. Splošno se že ve, da se je mladoturški vladi popolnoma ponesrečila namera, razorožiti Albance. Oblastem so dali Albanci samo stare puške, ki bi sicer kakemu starinskemu muzeju delale vso čast. Dobro orožje pa so Albanci obdržali in vsak dan se kljub turški kontroli utihotaplja velike množine streljiva in orožja, kakor tudi živil. Zlasti živahne zveze imajo s Črno goro. Sicer poročajo, da je sklenil sultan spomladi potovati v Albanijo ter svoje »orle<; Albance pridobiti zase. Tako potovanje pa, tudi če se bo zgodilo, ne bo imelo uspeha. V Macedoniji jia ie položaj za Turke še žalostnejši. Pod vlado Abelu! Hamida so mogli Turki vsled neprestanih bojev med bolgarskimi in grškimi četami gospodariti, kakor so hoteli ter kupičiti zločin za zločinom. Danes pa so vso narodnosti edine v ogorčenju proti Turkom. Nič manj kot 4890 Bolgarov (med njimi starce in šoloobvezne otroke) so poklali mladoturški mogočnjaki. Bolgarski poslanec Pavlov so je izrazil v turškem parlamentu, da se hočejo Bolgari maščevati in da bodo spomladi skupno nastojiili z Albanci. Druži in Beduini, plemena, ki sta živela doslej v smrtnem sovraštvu, so sklenili skupno nastopiti proti Turkom. Vojaška ekspedicija, ki so jo poslali iz Carigrada jiroti Druzom, se je morala vrniti z velikimi izgubami moštva in municije, no da bi kaj opravila. Ostali rodovi v Libanonu so se izjavili solidarno z Druži ter poslali turški vladi memorandum, v katerem zahtevajo splošno amnestijo, davčno svobodo in avtonomijo uprave. Vstaja v Arabiji za enkrat najbolj skrbi visoko porto. Mladoturški odbor je obljubil takoj po revoluciji leta 1908. .lahia Hamid-ed-Duru in šejku Idris Seidu, da bo upošteval želje Arabcev ter ugodil upravičenim zahtevam posameznih rodov. To pa so bile samo prazne obljube, ki naj bi Arabce pomirile za nekoliko časa. Kajti, ko so ti zahtevali, naj se obljube izpolnijo, so mladoturki poslali vojaštvo v Ilodeido in drugo kraje Arabije. Čete jia so bile preslabo ter so jih Arabci odbili. Šejk Seid Idris jo nato poslal turški vladi sledeče pismo: »Sklenil sem z vlado pogodbo, v kateri se je ta obvezala izvršiti v jioldrugont letu zahtevane upravne reforme. To se ni zgodilo; mladoturški uradniki tiranizujejo prebivalstvo celo bolj kot prej. Moja potrpežljivost je pri koncu; ne priznavam nobene avtoritete več.« Turška vlada rabi najmanj 80 do 100 000 mož vojske v .Temenu, da zaduši vstajo. Z ozirom na nevarni položaj v drugih delih države pa se nc ve';, od kod naj so vzamejo te četo. Če se reši zopet vprašanje glede moštva, zopet nihče vedel no bo, od kod naj so vzamejo za vojsko potrebna denarna sredstva. V Carigradu se govori, da so vlada namerava z vstaši pogajati. Vendar pa jc malo upanja na sporazum, ker Arabci niso pripravljeni na. to, da bi se zopet zadovoljili s praznimi obljubami. Tudi v Mezopotamiji je položaj zelo resen. Poslanec Esmael Haki, glavni urednik »Tanina« ter ugleden član mladoturškega odbora, piše v svojem listu: »No sme se verjeti opti-nr stičnim Izvajanjem carigrajskih krogov, ki trdijo, da je položaj v Iraku zadovoljiv; tam je zelo veliko nezadovoljnosti. Vse je napojeno s sovraštvom do nas in potrebne so temeljite reforme. Mezopotamija je bila včasih žitnica sveta, danes umirajo njeni prebivalci lakote. Toga je kriva slaba uprava.« Tak je položaj, v katerem jc seclaj turška država. Ta situacija, v kateri je danes turška država, pa zna povzročiti tudi nevarne evropsko zaplotljaje, ako no bo porta kmalu našla sredstva, da od pomore splošni nezadovoljnosti. BULGAKIJA IN AVSTRO - OGRSKA, »Daily Telegraph« jo poročal, da namerava skleniti bulgarski car Ferdinand tajno pogodbo z Avstro - Ogrsko. Kakor je. bilo pričakovati, se to poročilo uradno demontira. Mn\m Mi.*) Dr. Ivan Černe. A' drugi polovici srednjega veka so bile v gornjeitalskih mestih denarne razmere že jako dobro urejene in tudi °''ganizacija kredita je napredovala. :>olje ko v drugih mestih je procvitala obrt in trgovina, in ni čuda, da je bila la teli, za njo tako ugodnih tleh, ustanovljena prva delniška družba. Nekake predhodnice teh družb najdemo sicer tudi že na Nemškem v taKozvanih »Gesverkschaften« za rudokope, dalje v 12. stoletju v južni Franciji mlinarske zadruge, v Italiji že v 11. stoletju naši kornanditni družbi podobne »comen-<130« in nekaj pozneje srečamo združevanja premoženja v kolonijske name-lo, katere družbe so imenovali »mao-Jae«. Zjedinjcvanje kapitala nam ka-tojo istotako italijanske banke, mon- *) Literatura: Zun, Osnovni nauki 0 narodnem gospodarstvu; Rud. 11 i I -'ercling, Das Finanzkapital, Wicn 1910; Ptiilippovich, Grundriss der Nalional-''konomie. 1910: Lnndauer, Das osterr. UUienrecht, 1900. tes, kojih deleži, loca montis. so šli iz roke v roko in je kupec deleža jamčil samo za kupno svoto. To družbe so bile ustanovljene — kot protiutež takrat cvetočemu oderuštvu - pod vplivom cerkve in so nastopale kot dobrodelni zavodi pod imenom montes piotatis. Tako so tudi v Genovi osnovali najvažnejšo izmed teb bank, banko sv. Jurja leta 1407, ki je imela namen posredovati pri državnih jiosojiiiii. Iz enakega smotra so ustanovili leta 1694 Angleško banko, ki je smela narediti dolga samo za 1,200.000 funtov šterlin-gov (okrog 29 milijonov kron), za to svoto so bili odgovorni delničarji sami po številu svojih delnic. Po istem načinu so ustanavljali potem kolonijske družbe, kakor n. pr. angleško-zahod-no-indijska (leta 2621), angleško juž-nomorska in pa od Škota Law ustanovljena Misisipi-družba, pri kalerih družbah jc bila najprvo izvedena velikanska goljufija z delnicami. Na Francoskem so osnovali leta 1628 kolonij-sko družbo za zahodno Indijo, Compa-gnic des Indes occidentales, in pa leta 1717 Compagnie d'occident, ki je imela prva delnico glaseče so na imetnika ali lastnika. Tudi po drugih evropskih državah so polagoma začeli ustanavljati delni-i ske družbe, vendar se niso tako hitro širilo, ker jc bil za vsako družbo potreben posebni zakon. Ko so pa sklonili zakone, ki so olajševali snovanje delniških družb, so se zelo razmnožile in njih vrednost je dobila pravi pomen in ji osebno uvaževanjo v gospodarstvu. Bistvo delniške družbe tiči v tem, cla družabniki ne jamčijo osebno, ampak samo z vlogami. Trgovinski zakonik pravi closlovno: delniška družba je ona trgovinska družba, v kateri so družabniki udeleženi samo z vlogami, ne jamčijo pa osebno za obveznosti družbe. Ta posebnost jamstva družabnikov je, kar razlikuje našo družbo od drugih podjetij. Dočim torej pri javni družbi vsi družabniki jamčijo s celim svojim premoženjem, zaseže jamstvo družabnika samo njegovo delnico. To izgubi in s tem jc končana njegova obveznost; kaj se nadalje godi z družbo, za to sc ne briga, njegovega premoženja ne zadene izguba družbo, kakor sc to pripeti pri družbi z neomejeno zavezo in drugih več. Ta ugodnost jamstva privabi mnoge, cla se udeleže s svojim premoženjem pri podjetjih delniških družb. Iz denarnega kapitalista — v nasprotju z industrijskim kapitalistom, ki se sam aktivno udeležuje pradukcijc — poslane na i a način industrijski kapitalist, no da bi mu bilo treba izpremeniti svoje delo iu svoje sile posvetiti podjetju delniške družbe. To je osvobojenje industrialnega kapitalista od delovanja kot industri-alni podjetnik. Delničar nima nikake-ga opravka s svojo družbo, on ni podjetnik, kljub temu, cla ima svoj denar naložen v tem podjetju. Do besede pride delničar samo na občnem zboru, kjer lahko predlaga različne izpremembe v obratu, zahteva pojasnil in oddaja svoj glas. Koliko delnic ima en glas, ali ena sama ali šele po več vkup, določa družabna pogodba. Navadno odločuje pri glasovanju absolutna večina. Kclor ima torej nad polovico delnic v svojih rokah, odloča v družbi. Drugi delničarji niti ne pridejo do moči in tako opažamo dostikrat, cla en sam ali pa po več kapitalistov skupaj preglasujejo šibkejše delničarje. Če pa nimajo toliko delnic, jih dobe samo za čas občnega zbor a v roke, da tako odločijo sami smer produkcije, jo izpre-minjajo in vplivajo sploh v vsakem oziru na podjetje. Na ta način ni treba velikim kapitalistom vtakniti in vezati svojega premoženja samo na eno podjetje, udeležujejo se samo z enim delom pri delniški družbi, pa jim je že vsa na razpolago. Drugi del svojega denarja nalože v drugih podjetjih kjer tvorijo na isti način odločilen fakfor. Tako vidimo v upravnem svetu nino- IZ AVSTRIJSKIH DELEGACIJ. V včerajšnji seji armadnega odseka avstrijske delegacije sc je pričela razprava o armadnem ordinariju, ko so končali podrobno razpravo o mornariški upravi. Poveljnik mornarice grof Montucuccoli jc v daljšem govoru pojasnjeval, da delajo v puljskih delavnicah nc samo delavci, marveč tu-di oženjeni podčastniki. Delavci morajo podpisati revers, da ne pripadajo nobenemu društvu. V razpravi o armadnem ordinariju so govorili Fink, dr. Mettal, Masaryk, Danim in poročevalce dr. Kozlovvski, ki pohvali izkušenega vojnega ministra m genialnega načelnika generalnega štaba. Naglaša potrebo, da se ozira na armado. HRVAŠKI SABOR. Adresne predloge, ki so jih v seji li. t. m. prečitali poslanci Vučctič v imenu krščansko-socialne stranke prava dr. Starčevič za Starčevičevo Stranko prava in St. Radič za Seljačko stranko, izražajo vse želje po zedinje-nju hrvaških dežel. Tudi koalicija omenja združitev z Dalmacijo in pa rešitev reškega vprašanja. Po adresnih predlogah so prišle na vrsto razne interpelacije. V večernem nadaljevanju se jc konstatiralo, da jc navzočih le 21 poslancev. Seja je bila zaključena ob jbol 9. uri. XXX V proračunskem odseku se jc veČina izrekla, da bo glasovala proti proračunu. V zadnji seji bi imelo priti do glasovanja, a ban Tomašič je predlagal, naj se o proračunski predlogi ne glasuje preje, dokler se finančno razmerje Hrvaške do Ogrske vsestransko ne pojasni. Dobro ve, da bi večina v generalni debati proračunsko predlogo odklonila in potem bi bilo veliko vprašanje, ako bi sploh še kdaj prišlo do nadaljevanja razprav o finančnem razmerju z Ogrsko. Nato jc odsek sprejel banov predlog. Z ozirom na položaj v proračunskem odseku pišejo uradne »Narodne Novine«, da na razpust sabora ali odstop vlade ni misliti, ker da za oboje ni objektivnih razlogov. Vlada bo pač morala svoje izdatke odmeriti na podlagi zadnjega dovoljenega proračuna in odpade za letos proračunani povi-šek treh milijonov kron. Sabor pa naj dela dalje, da se more narod poučiti o vrednosti posameznih strank. PROTI KRAKOVSKI POLICIJI fe ukazal notranji minister uvesti preiskavo, ker je bila prepasivna ob vse-učiliških izgredih vprizorjenih po svo-bodomiselcih. RUSIJA OB AVSTRIJSKI IN NEMŠKI MEJI. Ruska vojna uprava zadnjo čase premešča vojaške posadke ob zahodni meji tako, da pošilja zahodne posadke v notranjo Rusijo, one iz notranje Rusije pa proti vzhodu. Po rusko-polj-skih posadkah pušča le toliko vojakov, kolikor jih je neobhodno potrebno, da vzdržujejo red. Opušča tudi trdnjave ob vzhodni meji in jih razorožuje. Iz varšavske trdnjavo so žc velike topove odpeljali drugam in dovolili, da se smejo graditi poslopja v trdnjavskem rajonu. Vse sodi, da to Rusija dela zato, ker so se izboljšalo razmere z našo državo in Nemčijo in da zato osredo-čujc Rusija svoje vojne sile na vzhodu. V »Ruskem Slovu« piše glede na navedena dejstva general Kuropatkin: Pred 30 leti, ko še niso bile naše zahodne železnice tako razvite kakor one naših goterih družb iste kapitaliste, kjer lahko vedno varujejo koristi te ali one družbe, pri kateri so že delničarji, s tem, da stopijo v zvezo z omenjenimi podjetji in sklepajo pogodbe, ki služijo njihovim koristim. Na ta način raste moč družbe, oziroma pravilnejše povedano, moč poedinih kapitalistov združenih v kartelih, trustih in enakih zvezah postane nepremagljiva. Oni so, ki diktirajo cene izdelkov, jih privija-jo kvišku, dokler lc grc;^nonopoli, ki jih ustvarjajo tem potem, so pogubni za vse prebivalstvo. Posameznik ne opravi ničesar proti njim, pomagati more samo družba v svoji najvišji organizaciji: država. A cla niti ta no more velekapitalu prav do živega, jc kla-verno dokazal Roosevelt. Sredstva, s katerimi se bore države proti združenemu velekapitalu, so postave, ki za-branjujejo snovanje kartelov in razveljavljajo njih pogodbe, oziroma po-inagajo snovati protikartele, da s tem uničijo pogubno sklepe takih zvez in varujejo gospodarsko korist, konsu-mentov. Največ uspeha so pokazali do-gedaj protikarteli, ki sc v našem gospodarstvu udejstvujejo kot konsum-na društva, zadruge in njih zveze. (Konec.) • sosedov, smo morali imeti veliko vojakov na naši zahodni meji. V vojaškem oziru je bilo to zelo nerodno, ker bi se bilo v slučaju vojsko mobiliziralo četo v sovražniku znanem terenu. Poljaki so imeli od tega največ dobička, kar tucli ni prav. Zdaj, ko imamo razvito železniško omrežje, lahko premeščamo naše vojne četo, ker jih lahko hitro mobiliziramo. MOSLIMSKA DEMONSTRACIJA V SARAJEVU. Mohamedanski gojenci nekega konvikta v Sarajevu so demonstrirali proti Srbom prijaznemu prefektu Mu-teveliču, češ, da postopa s Srbi prijaznejše kakor z mohamedanci. Na pre-fekta so metali kamenje. Devet gojencev so zaprli. IZ TURČIJE. Sultan potuje. — Proti Mladoturkom. — Arabska vstaja. Ob svojem popotovanju v Albanijo, v Monastir in Skoplje, obišče sultan tudi grob sultana Murada. Listi demoni ira jo poročila, da izbruhne vstaja v Albaniji. Ministrski svet je sklenil predložiti zakonski načrt, po katerem naj se na državne stroške zgrade ob albanski vstaji razrušena poslopja. — »Nationalztg.« poroča iz Carigrada, cla nameravata napraviti veliki vezir in vojni minister konec posebni vladi solunskega mladoturškega odbora in hočeta odstopiti, če se to ne posreči. — Po poročilih došlih iz Ilodejdo, so napadli Arabci Sajcl Ibn Nossana, ki je ostal zvest Turčiji in ki jo zasedel Ila-žile. Ibn Hassan je odbil napad. Med Sanao in Menao so razpostavili 30 strojnih pušk. VSTA JA V MEHIKI. »Sun« poroča, cla so proglasili vsta-ši mesto Mekscala za sedež nove vlade. V mestu jo 12.000 mož močna vstaška armada. Iz E1 Pasa se pa poroča, da jc zasedel general Navarro s 1000 vojaki Iuarez in da to pomenja konec revolucije. OBSTRUKOIJA V ANGLEŠKI ZBORNICI. Zaradi znanega vladnega predloga, po katerem bi se omejil vpliv angleške gosposke zbornice, pripravljajo unionisti obstrukcijo v poslanišlci zbornici, da onemogočijo nameravano postavo. SRBSKI KRALJ V RIMU. Kralj Peter se jc pripeljal včeraj ob 3. uri popoludne v Rim. Sprejel ga jo na kolodvoru italijanski kralj sam z ministri. Godba je igrala srbsko himno. Rimski listi naglašajo, da ni pripisovati obisku srbskega kralja nikakega političnega vpliva. Dnevne novice. Važen korak Dalmacije. Iz Spi jota nam poročajo 14. t. m.: Danes in jutri se vrši v Spljetu tečaj za kmečko in delavsko organizacijo s posebnim ozirom na mlajšo duhovščino. Udeležba jako številna. Tečaj je otvoril dr. Alfirevič in potom kot prvi poročal o »Marijinih kongregacijah«. O predmetu se jc razvila živahna praktična debata. Cand. iur. Jelavič je govoril o zabavah v mladinskih društvih, revizor Donadini pa o vodstvu društev in društvenih knjigah. Vos čas jo vladalo za predavanja veliko zanimanja. Medtem sc je vršil polnoštevilon sestanek kat. dijaško organizacije, na katerem je krasno govoril vlč. g. Ganza. — Pravkar jo tudi dospel s parobrodom vlč. g. Janez Kalan iz Ljubljane. Njegov pozdravni govor je vse navdušil. Potom jc poročal o slovenskih mladinskih organizacijah — cerkvenih in svetnih. Mi smo vsi silno veseli, da nas je obiskal mili brat Slovenec. Rrat Slovenec — s tem smo povedali vse. Mil in drag brat! S tem jc temu našemu sestanku vtisnjen pečat hrvaško - slovenskega edinstva, katero moramo vselej in povsod kazati. + Kdo je odspodaj. Slovenski liberalni listi so o zadnjih dogodkih v proračunskem odseku tako sodili, kakor cla bi Slovenski klub na Dunaju ob tej priliki veliko blamažo doživel; tako sc jc skušalo javnost popolnoma napačno informirati. Zdaj pa primerjajmo pisavo nemških listov: »Grazer Volks-blatt« piše včeraj: »Popolno neresnično je, da bi Slovenci pri razpravi italijansko fakultete poraz doživeli. Kar so Slovenci hoteli, cla se fakulteta v Trstu no ustanovi, to so tudi dosegli. Formalno so proti gotovim pogojem obstrukcijo ustavili, ali nihče ni srečnejši od Slovencev, ki so lopo iz zagate prišli.« Nadalje: »Sestava predsedstva Slovanske Jednote, nastop njenega podpredsednika Šusteršiča v konferenci strankinih načelnikov, ki so jo vršila pretekli petek, dokazuje, da Slovanska Jednota veliko trdneje atoji, kakor prej in da je že v zadnjih dveh dneh pretočenega tedna na vlado odločilen vpliv izvršila.« To je popolnoma nekaj drugega kakor blamaža. + Osem milijonov kron bo zaslužilo delavstvo pri enem dreadnoughtu, pri vseh do 30 milijonov kron, ker treba računati, da bodo ladje več stale kakor je proračunano in sc bodo plače zvišale. + Sv. Ode obolel. Iz Rima se poroča, cla je obolel na lahki influenci Sv. Oče papež Pij X. Papež leži. Vse avdience so morali odpovedati. Praški pomožni škof dr. Frind ponesrečil. Ko se je peljal 14. t. m. praški pomožni škof dr. Frind po pogrebu vladnega svetnika Jarkeja v svojo palačo nazaj, je zadel v njegovo kočijo motorski voz poulične železnice. Koči-jaž je padel s kozla, konji so se spla-šili, a niso mogli naprej, ker se je motor zagozdil v kočijo. Prihiteli ljudje so dobili ležati škofa nezavestnega na tleh, s čela mu jc tekla kri. Ranjenega škofa so odpeljali v namestnikovem avtomobilu v njegovo palačo. — Kuhinjska praska v Celovcu zaradi ljudskega štetja. V Celovcu živi neka družina Winkler, po slovenski bi rekli: Zakotnik. Ime paše izvrstno, bolj zakotnega nemčurstva pač svet doživeti nc more, kakor se goni v tej družini. V tej družini so že štopselni in pomije nemškonacionalne, vse namreč mora kuharica shranjevati za »Siid-marko«. Ta velenemška družini je zapisala z veliko samozavestjo tudi kuharico Milko Cede za Nemko. Ampak vrla Minka, ki ne zna samo kuhalnice, ampak tudi jezik sukati, se jc pritožila pri vladi ter je zahtevala biti vpisana kot Slovenka. Za to kuharico pa se jc sam celovški župan Metnic in ravnatelj magistrata Geiger zanimal. V družini Winklerjevi, kjer mora vso nemško od gospoda do štopselnov, je hujskal Metnic proti slovenski kuharici; na magistratu pa je ravnatelj napravil velikansk zapisnik z Milko Cede. Na vprašanje, kako občuje v Celovcu, se jc kuharica odrezala, cla mora z Winklerjevo družino žalibog nemški govoriti, ker ne zna slovenski, na cesti in drugod pa govori izključno slovenski. Ko so Winklerjevi zvedeli, da se jc njihova kuharica pritožila, so bili popolnoma iz sebe. Gospa jo jc na-hrulila: To si vendar lahko mislite, da mi, ki zadnji papirček in zadnji zarna-šek shranimo za »Siidmarko«, Vas ne bomo za Slovenko vpisali. — A kuharica na to: Ampak jaz želim biti in ostati Slovenka in zato sem se pritožila. — Ker je bila gospa v svoji jezi bolj kuhanemu raku podobna, kot pametni gospodinji, je Milka Cede odpovedala službo ter je gospej svotovala, naj si poišče nemško kuharico. — To bi bil pravi odgovor slovenskih kuharic, katerih je Cclovec poln! — Milka že ima spet dobro službo, pri \Vinklor-ju naj pa pomnijo, kdaj bodo spet do-liili kuharico, ki je imela, kakor sami priznajo, edino to napako, da je Slovenka. — Um se ie omračil. Podbrdo 14. t. m. Um sc je omračil Ivanu Koschutt-nigu, prožnemu mojstru. Vrgel se je pod tovorni vlak, a pri tem dobil le malo praske. Drugič se je poskusil obesiti, pa ga je straža reš'ia. 14. t. m. je bil odpeljan v tržaško bolnišnico. — Kenjerejska zadruga za Ig in okolico in konjorejska zadruga v Lescah sta imenovali na občnem zboru za premnoge zasluge za kmetijstvo in posebno za konjerejo g. Fran Povšeta, komercialnega svetnika, predsednika c. kr. kmetijske družbe in konjorejskoga odseka, drž. in deželnega poslanca, svojim častnim članom. — Doktorjem prava bode jutri 17. t. m. na graškem vseučilišču promovi-ran g. Danilo Iv o m a v 1 i. —• V Trst je priplula avstrijska eskadra, obstoječa iz sledečih vojnih ladij naše mornarice: »Adm. Spaun«, »Kerka«, »Nadvoj. Franc Ferdinand«, »Nadvojvoda Ferdinand Maks« in »Cesar Kari VI.« Zraven teh velikih ladij je tu tudi večje število torpedovk. V Trstu jo tudi ladja nemške vojne mornarico »Loreley«. — Kočevske demonstracije pred sodščem. Včeraj se je vršila razprava v Kočevju proti demonstrantom. Na zatožni klopi so sedeli med drugimi: O to Hermanu, pristav gozdarskega urada, jurist Arko, pisar Verderber ter brivski pomočnik Kuri, Popi Altenrei-ter i. dr. Obnašanje obtožencev v dvorani jc bilo naravnost izzivajoče, tako cla jih je moral sodnik velikokrat klicati k redu. Videti jo bilo, da so prepričani, cla se jim no moro ničesar zgoditi. Eclen se jo celo napil, ko je prišel k razpravi. Razprava se jc vršila cel dan do pozno ure zvečer. Sodba je bila večjidel zelo milostna. Ilermann in Verderber sta bila obsojena na 10 K, Arko na .20 K, Peni Altcnreiter na 30 kron, le Kromer je bil obsojen na mesec zapora.'Ze pred utzpra.o jt kal fotograf Verderber na cesii s s jim aparatom, da bi fotografu al i pitarja. Ker se mu pa slika ni obne čakal je opoldne, ko jc menil, da j),j Kopitar od sodišča ven, pred vrati dišča s svojim aparatom. Okrog nj(' je bila zbrana velika množica. Ker je pa razprava raztegnila do 1. ure izgubil fotograf svojo potrpežljivost je odšel, ne da bi dobil zaželjeno sli] Ker fotografa Verderber še vedno ; nimajo te razmere, moramo v spoti poklicati njegov nastop ob znamh i monstracijah. Da bi namreč mogel tografirati demonstrujočo množico, šel nasiloma v poslopje gospoda l{'u v Dolgi vasi v prvo nadstropje in tam odtrgal okno, raz katerega je ( monstrante fotografiral. Opozarjat na ta njegov čin državno pravdništi Zvečer se je zbrala na kolodvoru vi ja množica, misleč, da odide Kopitar večernim vlakom. Ker pa jc razpra trajala do pozne ure, se demonstra tom ni posrečilo doseči cilja, zato radovedno povsod izpraševali, kje prenočeval Kopitar. Orožniške patr lje so zabranile, da se niso ponovili n miri. — Surova žalitev svoje žene. Fe dinand Zima, delavec na Jesenicah, sicer oženjen, a vzlic temu vzdržu razmerje z neko drugo žensko. Dne decembra m. 1. je prejel pismo od svo znanke, katerega je na glas čital svi ženi. To pismo ga je tako razvnelo, ( je začel rogoviliti in svoji ženi grozi da jo bode zaklal. Metal je kuhinjsl posodo ob tla in sploh take reči poči da se je njegova žena z otrokom strahu pred možem, zatekla k hišnem gospodarju. Pozvali so stražnika, ki res prišel in ga pozval naj miruje. Zin se je pa nad njim zadri, naj so vi zgubi ter ga vrh tega še pošteno ops val. Ker je ponovil, da bo svojo žet zaklal, ga je ta aretoval. A Zima ga s pestjo od sebe sunil in se aretaciji t ko upiral, da ga je bilo moč le s tu silo ukleniti. Obdolženec, ki se zag varja s popolno pijanostjo, je bil na mesecev težke ječe obsojen. — Mraz po čakalnicah. Na našli uprave c. kr. državnih železnic na Di lenjskem. Piše se nam: Pretečeni peti sem se peljal na progi Rudolfovo - Kt čevje. Prestopiti sem moral v Grosu ljem. Grem tedaj v čakalnico, da bi ta na gorkem počakal na vlak, ki priha iz Ljubljane. Toda ko pridem v čaka nico, vladal jc tam prav sibirski mra Popotniki, ki so žc tudi čakali vlaka Ljubljane, so se kar tresli od mraz Kako pa tudi ne. Zunaj je bilo mraz 16 stopinj, čakalnica pa nezakurjen In v tem mrazu smo morali čakati na eno uro, vlak iz Ljubljane je imel nan reč slučajno toliko zamude, ker se stroj nekaj pokvaril. Na mojo pritožb se je slednjič vendar pokazal nek ž( lezniški uslužbenec z nekoliko žerjav ce, jo vtaknil v peč in nametal nanj premoga. Človek bi mislil, bodo s drugi, ki pridejo še za menoj, imel gorko. Toda glej ga spaka, ko se še is' dan zvečer vračam domov in pridem čakalnico na Grosupljem, je vladal tai isti sibirski mraz kot zjutraj. Vpraši mo sedaj, čemu so pa peči po čakaln cah? Zakaj se pa tukaj toliko varčuji cla morajo ljudje v najhujšem mrazi prezebati, da si prav lahko nakopljej bolezen, katero posledice bodo čutil celo svoje življenje. Naj bi si torej g prometni kontrolor v Ljubljani nokoli ko bližje ogledal in poizvedel, kdo j kriv tej malomarnosti, ki vlada na tel kolodvoru ter potem dotičnemu dobr zabičal v glavo, kako je treba skrbet za reci ne samo po uradnih sobah, aru pa k tucli tam, kjer naj bi potujočo ol) činstvo imelo zavetje pred hudim mra zom, a ga ne najde. — Obrtna zadruga na Bledu prirc di 25. marca preizkušnjo obrtnih va jencev v pisarni zadružne bolniške bla gajne na Bledu, Mlino št. 3. Vsi vajen ci kateri so učno dobo dovršili in na moravajo napraviti preizkušnjo, na vlože pismeno prošnjo, koleka prost na. obrtno zadrugo na Bledu. Prošnj ima. podpisati tudi učni mojster in f mora najpozneje do 15. marca t. 1. do poslati. Vajenci, kateri so člani obrtrJ zadrugo na Bledu, vplačajo ob enem prošnjo 5 K kot pristojbino vajenci o( mojstrov, kateri niso člani zadruge, P' imajo vposlati 12 K kot pristojbino zi preizkušnjo. Tudi obrtni pomočniki kateri še nimajo tc preizkušnje in ima jo že učno izpričevalo, so sprejmejo 1 preizkušnji. V tem slučaju so prisloj bino enake ter se ima učno sprčeval prošnji priložiti. Ta preizkušnja jo '■' vsakega rokodelca zaradi tega polrel na, ker brez te svoj čas nc dobi obrt" list za samostojnost moisira brez oziv na to, ali se jo učenec učil v tn1 em , v1 ju. kjer obstoji obrtna zadruga aH Ako jc bil učenec dolžan obiskoval olirtno golo, priložiti se 'ma prošnji tudi spričevalo obrtne šol j. — Šmartno pe ri šmarno Goro. Naše izobraževalno društvo priredi na pustno nedeljo, dne 26. februarja zabaven večer. Začetek ob pol štirih popoldne. Spored: 1. Govor. 2. Deklamacija: »Zadnji knez«. 3. Deklamacija: »Iluda žena«, -i. »Repoštev«, burka v petih dejanjih. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 v, stojišča 40 v. — Hinje pri Žužemberku. Preteklo nedeljo smo imeli tu jako zabaven večer. Kat. izobraževalno društvo nam je priredilo predstavo »Čevljar« in to s tako točnostjo, da smo pozabili, da smo v Illnjah. Vse pohvale so vredni naši fantje, ki so se v tako kratkem času toliko izurili. Pred igro je domači kaplan govoril o potrebi organizacij in polagal ljudem na srce misel na društveni Dom. Tudi novi pevski zbor nam je zapel tri prav lepe pesmice. Koncem igre je sledil še šaljivi prizor »Pri zobozdravniku«. — Cigan, ki ne ve. koliko jc star. Cigan France Hudorovič, 26 let star, iz Zagorja, konjski mešetar na Stari Vrhniki, je živel od svoje rane mladosti v Italiji. Ko je odrasel, začel je baran-tati s konji in ke se ni nobeden zanj zmenil, se je veselil neomejeno svoje prostosti. Prišel je pa zopet na Kranjsko in tu se je spomnil svojih vojaških obveznosti ter se je prostovoljno zglasil pri pristojni politični oblasti. Ker pa taka malomarnost spada v Avstriji pod kazenski zakon, zaradi tega se je moral tudi cigan Hudorovič radi tega pregreška pred sodiščem zagovarjati. Zagovarjal se je s tem, da ni vedel, koliko je star in mu niso tudi postave v toliko znane, da se mora sam javiti k naboru. Sodišče ga je od obtožbe oprostilo. — Samo v Istri možno! V Rovinju so se vršile te dni občinske volitve. Ne poznamo sicer mestnega statuta ro-vinjskega in tudi ne volivnega reda. Na vsak način pa mora ta štatut izgledati zelo čudno, če se pomisli, da je v prvem razredu vpisana kot volivec ena sama tvrdka, ki je izvolila vse odbornike in namestnike tega razreda! — Tak volivni red je možen pač le v Istri. — Buren shod državnega uradni-štva v Trstu. Včeraj je bil v gledališču Rossetti v Trstu shod državnega urad-ništva, katerega se je udeležilo 4100 do 5000 oseb. Shod je bil jako buren. Uradniki so odločno odklonili podpore, ki jim jih hoče dati vlada. V istem hipu, ko je predsednik gosp. Resmini izjavil, da zaključuje shod, je bilo vrženih iz tretje galerije doli na tisoče listkov s sledečo vsebino: Tovariši! Akoravno je vlada odklonila naše opravičene zahteve, odgovorite s tem, da se strogo držite službenega navodila. S tem je bila torej proglašena pasivna resistenca. — Potres. Iz Ihana poročajo: Dne 14. t. m. je bil tukaj močan potres ravno ob četrt na 1. uro popoldne. Culi smo bobnenje, kateremu je sledil potresni sunek. — Poslanec St. Zagorac so je 14. t. m. vrnil iz Svete dežele. — Umrl je na Dunaju dr. Teodor Escherisch, predstojnik otroške bolnice pri Sv. Ani. — Pulj ima 42.158 prebivavcev (leta 1900 28.643) brez garnizije; garnizija šteje 17.000 mož, podobčine pa 11.918, cela občina torej 71.076. Štajerske novice. š Slovenski župan v slovensl em Ceri.aku. Za župana v občini Ceršak ob Muri pol ure niže Spielfelda, kjer je zgradil »Scliulverein« svojo šolo, jc bil dne 13. februarja desetokrat za župana soglasno izvoljen g. Tone liane. Živeli naši narodni stražarji ob meji! š Ljudsko štetje. Na Bregu pri Ptuju so našteli 1379 prebivavcev, od teh je samo 484 Slovencev in 829 »Nemcev«. Kako se je fabriciralo Nemce, kaže dejstvo, da je bilo pri ljudskem štetju leta 1900 še 533 Slovencev in le 573 »Nemcev«. Najbolj značilen pa je rezultat ljudske.ga štetja v Mariboru. Civilnega prebivalstva se je naštelo 26.098, pred desetimi leti pa 23.355. Razmerje po občevalnem jeziku je: 3340 Slovencev in 21.518 »Nemcev«. Leta 1900 je bilo 19.298 »Nemcev« in 4062 Slovencev, število prebivalcev, ki po mnenju našega slavnega mestno-uradnega šimeljna občujejo slovenski, se je torej »zmanjšalo« za 722 oseb. Da jc uspeh mariborskega ljudskega štetja tak, je lahko umljivo, ker od hišnih gospodarjev, hišnikov pa doli do mestnih uslužbencev, vse jo drvelo le za enim ciljem: znižati število Slovencev! š Pogreb č. g. župnika Lopiča v Cmureku 14. t. m. se je izvršil nad vse slovesno. Na tisoče in tisoče brojiča množica ljudstva je spremljala rajnega ljudskega voditelja na zadnjem potu, pogreba se ie udeležilo tudi do 40 č. g. duhovnikov, med temi več iz la-vantmske škofijo. Slovenci emureške župnije so tožili ob odprtem grobu: Pokopali smo zadnjega slovenskega župnika v Cmureku. š Slovensko gledališče v Mariboru. Radi izredno slabega obiska letošnjih predstav je odbor sklenil tretjo predstavo v mesecu popolnoma opustiti. Vsled tega odpade že napovedana predstava »Graničarji« v nedeljo, dne 19. t. m. Upamo, da nam slavno občinstvo toga ne bode štelo v zlo, kajti ako vidimo, da se požrtvovalnost diletan-tov tako malo upošteva, da celo naši najpremožnejši inleligenti ne prihajajo k predstavam, je pač samo ob sebi umevno, da društvo nc more napredovati in je primorano vsled žalostnih razmer storiti korak nazaj, ker mu sicer preti nevarnost, da vsled vednih izgub popolnoma propade. Obžalujemo sicer, da zadenemo s tem tudi naše pridne posetnike predstav, toda sila kola lomi in ako se naše stanje ne izboljša, primorani bomo napraviti še en korak nazaj. Nismo se strašili dela in se tega ne bojimo tudi v priliodnjosti. Tolaži nas pri tem žalostnem dejstvu edino zavest, da nas nc zadene krivda našega nazadovanja. Odgovornost naj pa nosijo oni, ki so nas v svoji malomarnosti in brezbrižnosti pustili na cedilu. — Dramatično društvo v Mariboru. š Poročila sta se v Lescah pri Bledu 16. t. m. štajerska rojaka iz Sevnice ob Savi gospod Franc Senica in gdčna. Malči Bonač. Oba sta bila vrla člana naše izobraževalne in mladinske organizacije. Bilo srečno! PRIPRAVE ZA PASIVEN ODPOR POŠTNIH URADNIKOV. Poštni prometni uradniki so popolnoma tajno po vseh glavnih in po večjih provincijalnih mestih ustanovili zvršilne odbore, ki imajo dolžnost, da pripravijo vse za pasiven odpor, če vlada ne dovoli časovnega napredovanja v službi. Poštni prometni uradniki delujejo sporazumno z davčnimi in carinskimi uradniki, kakor tudi s poslanci. PASIVNA RESISTENCA DRŽAVNIH URADNIKOV IN ŽELEZNIČARJEV V TRSTU. Na shodu v Politeama Rossetti so odklonili državni uslužbenci in železničarji predloge glede na draginjske (loklade. O polnoči so pričeli pasivno resistenco. Književnost. * Obč'nski red in občinski volivni red za deželno stolno mesto Ljubljano. Priredila dr. L. Pogačnik in dr. Ferd. Tomažič. Cena 80 vin. * Občinski red in občinski volivni red za vojvodinjo Kranjsko. Priredila dr. L. Pogačnik in dr. Ferd. Tomažič. Cena 80 vin. Obe izdaji je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani; sta skoziin-skozi revidirani in popolnoma avtentični. Ljubljanske novice. lj Zadnji čas, da volivci in volivke pregledajo volivne imenike, ako so vpisani je danes in jutri, z ozirom na to so volivni imeniki danes od 6. do 9. ure zvečer in jutri od 9. ure zjutraj do 2. ure popoldne na razpolago v dvorani »Katoliškega tiskovnega društva«, Kopitarjeva ulica št. 6, III. nadstropje. lj »Glavna posojilnica« in g. Tomo Pavšler. »Glavna posojilnica« je posodila g. Tomo Pavšlerju ogromno svoto, ki dosega z narastlimi obrestmi skoraj en milijon kron. — Upravni svet »Glavne posojilnice« je t u cl i v tej točki postopal skrajno lahko-mišljeno, ker je moral vedeti, da za to svoto ni pokritja. A upravni svet je očividno špekuliral na Pav-šlerjeve vodne koncesije in to danes pravzaprav odkrito priznava. Toda taka špekulacija s tujim denarjem je ravno nedopustna! Posledice ima sedaj nositi »Glavna posojilnica«, v prvi vrsti pa njen upravni svet in nadzorstvo. Liberalni listi poudarjajo, da je g. Pavšler »klerikalec«. Kaj hočejo s tem dokazati? Nam to ni znano; to pa vemo, da so »klerikalni« zavodi odklonili dati g. Pavšlerju več posojila, nego toliko, kolikor je popolnoma pokritega po njegovih posestvih! — Zakaj je »Glavna posojilnica« šla dalje, in sicer napram možu, ki je, kakor liberalci sami poudarjajo, političen nasprotnik vseh onih. ki so imeli kaj besede pri »Glavni posojilnici«? To toči o bo treba pač raz-jastnitl. — Nam jc eno jasno: Da bi bilo veliko bolje za g. Pavšler j a, če ne bi bil nikdar našel tako radodarnih posojevalcev, kot so bili gg. Hudnik, Turk, Predovič, Maček, Putrich & Co. lj »Klerikalci« spravili liberalno dr. Hudnikovo posojilnico v konkurz, tako piše Dolfetovo glasilo in to baje radi tega, ker je imel »nemškutarski Hudnig« prijateljske zveze z najodlič-nejšim klerikalcem g. tes. mojstrom Pustom. Informirali smo se, kaj je resnice na tem, da je tes. mojster Pust kriv konkurza. Dobili smo naslednje pojasnilo: Pust si je izposodil pred 11 leti, kot vsak začetnik obrtnik, ki prične obrt brez kapitala, svotico 3000 K, kateri znesek je vplačal z vsemi obrestmi in stroški nazaj, seveda tudi dal dobiček, ki ga je imela posojilnica pri 3000 K. Ne prej, ne potem ni imel ni-kakega stika več z »najbolj varno posojilnico«. Obžaluje pa, kakor vsi, da je sploh imel posla z banko Hudnik-Meglič-Predovič-Turkovo. Obrtniki, taki so liberalci, ako Vam bodo dali posojilo, da si pomagate, napadali Vas bodo, zakaj ste posojilo vzeli in plačali obresti s kapitalom in dobičkom nazaj, napadali Vas bodo, da s tem v pogin spravljate liberalne posojilnice. Ako bi magistratni Dolfe tako podpiral ro-tovž, kakor je Pust z c-brestmi in poštenim dobičkom vrnil denar in tako podpiral banko Hudnik, bi bile mestne občinske finance boljše nego so sedaj. lj Trškanova mama iz Starega Vod-mata, ki je sila vneta pristašinja liberalne stranke ali kakor pravijo ata, da je liberalna na katoliški podlagi, je začela z vnemo agitirati za propalo liberalno stranko. Za svoj agitačni delokrog zbrala si je naše branjevke, ker v Vodmatu ne upa nič doseči. Z zgovornim jezikom skuša branjevkam naslikati, kake reve bodo, ko bode zavladala na magistratu S. L. S. Vendar vkljub svoji zgovornosti očividno nima uspehov, ker so ji branjevke čisto pametno odgovorile, da slabše kot se jim je godilo za časa liberalnega gospodarstva se jim ne more nikoli več goditi. Prihodnjič pa, kadar bode še nadlegovala branjevke, bode slišala, da je bolje če pusti branjevke in varuje doma svojega ato, kateremu se ima zahvalili za udobno življenje, pred nezgodami in sramotenjem. lj Iz liberalnega tabora. Dr. Tavčar si je privoščil »shod gostilničarjev«, pa katerega je došlo okolu 30 gostilničarjev. Splošna sodba je, da je Tavčar hotel s tem shodom potegniti gostilničarje, ker je dal sestanek v roke Predovičevemu knjigovodju Kavčiču, ki je sestanek otvoril in vodil. To je res imeniten gostilničar in še imenitnejši vodja gostilničarjev! Gostilničarji bodo imeli res velikansk vpliv, ako se bodo pustili voditi od tako odličnega gostilniškega in gospodarskega veljaka kot je Predovičev knjigovodja. Predovič in Kavčič naj se raje jokata nad polomom »Glavne«, kot pa se vtikata med gostilničarje, ki takih imenitnih »glavnih nadzornikov« nič ne potrebujejo! Postavili so na tem shodu tudi nekaj kandidatov za liberalno stranko — imen njihovih pa še ne priobčimo, ker upamo, da se ne bodo dali izrabljati za propadajočo stvar. — Včeraj je bil »pri Golobčku« občni zbor liberalnega društva za kolodvorski in šentpeterski okraj. Dr. Tavčarjevo gruljenje ni poslušalo nad 50 oseb in še te so bile iz raznih okrajev. — Dr. Tavčarju manjka programa za občinsko gospodarstvo; manjka drugega gradiva in zato govori sedaj vedno le o — Šukljeju. Turku se ni na občnem zboru nihče zahvalil za dosedanje »gospodarsko delo«, dobil tudi ni zaupnice. Tega okraja predsednik bo sedaj B o n č a r, ki je te dni imel posebno mnogo sitnih premišljevanj o »Trgov-sko-obrtno-kreditni zadrugi«. Tako se liberalna stranka »razvija« — vedno bolj nazaj. Po Ljubljani pa je vse radovedno, kako bo v sedanjem položaju liberalna stranka »držala« slovesno proglašeno izjavo, da morajo kandidirati vsi dosedanji liberalni občinski svetniki. Morala se bo vsesti na to svojo izjavo in postati žalosten figa-mož. lj Otročaji. »Slavisches Tagblatt« poroča, s kako navdušenostjo in napetostjo so v Ljubljani pričakovali kralja Petra in kako viharno je občinstvo zahtevalo, da ga puste na peron pozdravit. srbskega kralja. — Čemu taka poročila, to Bog vedi, in to celo v listu, ki je pisan v nemščini, da bodo imeli naši nasprotniki zopet povod Slovence sumničiti nepatriotizma. »Slavisches Tagblatt« je informiral očividno nekdoK ki spada k onemu hochstaplerskemu krogu, ki v Ljubljani razširja duha laži in nesramnosti. lj Starešinam in akademikom! V soboto, 18. t. m. in odslej redno vsako soboto se vrši ob osmi uri zvečer v Rokodelskem Domu, Komenskega ulica Št. 12, sestanek. Posebnih vabil se ne ho razpošiljalo. lj Ljubljana je po novem vojaškem stanarinskem tarifu v 5., Kamnik v 10. razredu. lj C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt. V svoji seji dne 14. t. m. je sklenil na predlog ravnateljstva upravni svet tega zavoda predlagati rednemu občnemu zboru 5. aprila t. 1. razdelitev dividende za leto 1910 po 32 K za delnico, to je 10 odstotkov glavnice, glaseče se na 120 milijonov kron, nadalje vložiti en milijon kron v izredni rezervni zaklad, 400.000 kron v pokojninski fond ter prenesti 1,882.000 K na račun izgube in dobička tekočega leta. Po dovršitvi teh transakcij ter ravno vršečega se povišanja glavnice bode znašalo lastno premoženje banke približno 250 milijonov kron, dočim se je stanje hranilnih vlog in drugih zavodu zaupanih denarjev v zadnjem letu zvišalo za skoraj 100 milijonov kron, tako da znašajo po stanju zadnje bilance 719,792.445 K 87 v. lj Poročil se je danes c. kr. major Ivan K r a m a r š i č z gdčno Mici J a -g o d i c. lj Nesreča na železnici. Danes zjutraj je na Rakeku odtrgal vlak železniškemu uslužbencu Francu Sago-šanu, ki je oče večje družine, levo nogo. Do južnega kolodvora so ga prepeljali v Ljubljano z vlakom, od tu pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Deček padel iz prvega nadstropja na ulico. Danes dopoldne se je pri oknu v I. nadstropju hiše št. 24 na Starem trgu igral dve in pol letni knji-govodjev deček Walter Jindra ter pri tem padel raz okno na ulico, kjer se je težko poškodoval, da so ga morali na odredbo došlega zdravnika g. dr. Dolšaka prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Bavar3ki dezerter. Ko je šel v ponedeljek iz Trsta Anton Schillinger iz Hailinga na Bavarskem po odgonu, je šel med Kranjsko goro in Belo pečjo iz kupeja v stranišče, kjer je odprl okno, skočil ven ter jo nepoškodovan odkuril. lj Ogenj v sobi. Ko je včeraj med 4. in 5. uro popoldne prišla mimo nemške šole na Vrtači volonterka gdčna Schiffrerjeva, je zapazila, da je v III. razredu polno dima in kazal se je tudi plamen. Alarmirala je takoj voditeljico šole in strežnico. Gorelo je pod katedrom. Ko so ogenj pogasili, so našli na licu mesta ostanke trdega papirja in obžgane ostanke kakega venca, šopka ali kaj? Obžgan je en stol, kateder in nekaj slik, ki so visele nad katedrom. Popoldne ni bilo pouka v tem razredu in še ni dognano, kako je ogenj nastal. lj Umrli so v Ljubljani: Vera V a-lenta, poštnega sluge hči, 1 leto; Valentin Tome, sin poslovodje tobačne tovarne, 7 dni; Ferdinand Tessaro, sin metlarskega pomočnika, 9 mesecev; Ana Umek, zasebnica, 74 let; Ivana Mohar, hči vpokojenega sprevodnika južne železnice, 1 mesec; Matilda Suš-nik, hči železniškega sluge, 1 leto; Vin-cencij Sitar, hlapec, 55 let; Bernarda Lavrin, trgovčeva hči, 2 leti; Rozalija Simčič, rejenka, 2 leti; Ivan Smeje, delavčev sin, 2 leti; Fran Mihclič, pri-penjač južne železnice, 37 let; Julijana Hren, čevljarskega pomočnika hči, 5 dni; Matevž Oražen, občinski ubožec, 70 let. lj Dezerterja. Včeraj je od svojega eskadrona v rdeči vojašnici pobegnil dragonec Franc Makarol iz Križa pri Vipavi. — Dne 9. t. m. je iz Holla na Tirolskem po izvršitvi neke tatvine pobegnil od 4. polka tirolskih cesarskih lovcev računski narednik I. vrste Rudolf Miillcr, rodom iz Zagreba. Razne stvari. Mesto Petrinja zgradi še letos električno ccntralo in vodovod ter izvrši kanalizacijo. Mesto je letos razpisalo dražbo za lirastovino iz svojih gozdov za skupno 931.398 K. Na dražbi pa je oddalo les za 1.510.138 K, torej za 478.740 K dražje, nego je bil cenjen. Ljudsko blagosiaujc v Nemčiji. Profesor Hans Delbriick je na podlagi statističnih podatkov dokazal, da ljudstvo na Nemškem vsako leto prihrani pet miljard mark. Za to vsoto se torej vsako leto poviša narodno premoženje na Nemškem. Albanski metropolit umrl. 8. t. m je umrl skadarski nadškof in albanski metropolit dr. Taskal Gucrini v 90. letu starosti. Odlikovani srbski državniki. Cesar Franc Jožef I. je odlikoval srbske državnike, ki so sodelovali pri sklepanju novo srbske trgovinske pogodbe. Min. predsednik Pašič je dobil veliki kri/. Leopoldovcga reda, zunanji minister Milovanovič in bivši minister Paču red železne krone I. razreda, 1'rotie, Draš- kovič in Popovič veliki križ Fran Jože-fovega reda. Kriza v trgovini s kožuhovino. Ker Jc bila zadnja leta cena pristnim krznarskim izdelkom izredno visoka, se je občinstvo vedno bolj posmževalo imitacij: Pristna kožuhovina je začela trgovcem ostajati, kar sc je posebno občutno pokazalo začetkom letošnje mile zime. Vsled tega so na nekaterih tržiščih cene krznu padle za 15 do 20 odstotkov. Petrolej cenejši. Javij,?\ se, da vsled trajne velike produkcije in težav pri sklepanju petrolejskega karlela cene surovemu olju padajo. Influenca v Berolinu strašno razsaja. Do 14.000 oseb je obolelo na njej. Bolezen je hujša kakor lani in umre tudi več oseb kakor prejšnja leta zaradi influence. Zmrznilo 18 osebi V mestu Kerč in v okolici je zmrznilo zaradi strašnega letošnjega mraza v Rusiji dne 14. t. m. 18 oseb. Samoumor dveh vojakov. V Ileil-bronnu sta se iz neznanih vzrokov ustrelila dva scrgeanta 2. stotnije 122. fizilirskega polka. Blazen diplomat v grškem ministrskem svetu. Med neko sejo grškega ministrskega sveta je prišel neki lepo oblečen prejšnji diplomat nenadoma k seji, stopil je k ministrskemu predsedniku in prosil, naj mu ne zamerijo, da jih moti, češ da ima poročati važno novico, da je neka francoska banka podarila Grkom 20,000.000 frankov. Predlagal je, naj to takoj naznanijo ministri skupno kralju. Ministri so takoj izpoznali, da imajo opraviti z blaznim človekom in so ga pregovorili, da naj gre sam to poročati kralju. Mož so je odstranil, seveda h kralju ni prišel, ker so ga med potjo že prijeli in prepeljali v bolnišnico. Princ policist. Princ Gleyle Um-balo, sin odstavljenega nekdanjega sultana v Dahomevu, služi kot straž-mojster v pariški policiji. Črni visokosti se policijska uniforma zelo poda in se namerava poročiti z neko branje v ko. Deficit bruseljske svetovne razstave znaša 1,446.000 frankov. K pokritju, bo prispevala belgijska vlada en milijon, ostalo pa bo moral pokriti razstavni odbor. Umor otroka in samoumor. V Pragi je žena železničarja Ilaseka prerezala svojemu petletnemu otroku z britvijo vrat ter se nato sama usmrtila. Oba so našli mrtva v veliki mlaki krvi. Baje jc Hasekova izvršila grozni čin, ker je imela neozdravljivo tuberkulozo. 20 milijonov dcdščinskega davka. Dediči umrlega barona Alberta Roth-schilda, ki je določil svojega tretjega sina barona Louisa za svojega naslednika kot šefa svoje dunajske banke, bodo morali po zakonu izročiti oblastem v teku 12 mesecev izkaz zapuščine umrlega Rothschilda. O višini davka na to dedščino sc more le sklepati. Od zapuščine pred nekaj leti umrlega Nataniela Rothschilda je zapadlo fis-kusu 9 milijonov. Davek na zapuščino sedaj umrlega Rothschilda pa preračunavajo na 20 milijonov. Ako je ta račun resničen, znaša zapuščina dve milijardi. Lepo vsoto denarja bo dobil i^ tega davka tudi bolniški fond dunajske občine. Kapitalistična gospodarska politika je torej došla žc tako daleč, da je smrt denarnih magnatov sreča za državo. Ta gospodarska politika, ki dela bogate bogatejše in revne še revnejše, je došla tako daleč, da so državne finance naravnost odvisne postale od takih smrtnih slučajev, namesto da bi mogle črpati iz enakomerno prihajajočih denarnih virov državljanov. Taki slučaji dajo precej misliti. Čudna oporoka. V New-Yorku jc nedavno umrla vdova virtuoza na gosli, ONe Bulla, ki je odredila v svoji oporoki, naj se njeno truplo sežpc ter njen pepel raztrese nad grobom njenega moža, ki jc pokopan na Norveškem. Zapustila je 2 \'> milijona kron premoženja. Dvignil se v zrak z osmimi osebami. Nedavno se je bližini Pariza dvignil aviatik Lamrtin s svojim letalnim strojem Bleriotovega sestava z osmimi osebami v zrak. Potniki so tehtali nekoliko nad 500 kilogramov. Naravno je, cla so ostali v zraku le nekoliko hipov in se srečno zopet izkrcali. : NaroMe ..Slovenci".: Telefonska in Brzojavno porodilo. ZA DRŽAVNO URADNIŠTVO. Dunaj, 16. februarja. V odseku poslanske zbornice za državne uslužbence je poslanec Klofač obširno govoril o željah, zahtevah in potrebah državnega uradmštva, posebno o časovnem napredovanju in predlagal, da vlada nekaj točk iz pragmatiko izloči ter po-sebič narebenim potom uveljavi. Minister za notranje zadeve grof Wicken-burg je izjavil, da je predlog poslanca Kloiača sprejemljiv. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Budimpešta, 16. februarja. V vojnem odseku avstrijske delegacije se je nadaljevala razprava o vojnem ordi-nariju. Dr. Ellcnbogen jc izjavil, da je vojaška uprava prekoračivši dovoljeni kredit kršila zakon. Socialni demokrati vidijo v uvedbi dveletne vojaške službe le začetek ljudske milice. Steiner je odločno protestiral zoper to, da bi se Ogrom pri pogajanjih za reformo vojaškega kazenskega reda dovolile kake koncesije. Stanek je izjavil, da se boji, da dveletna vojaška služba v obliki, kakor jo namerava vojaška uprava, ljudskim zahtevam in potrebam ne bo ustregla; pritoževal sc je tudi, da častniki ne razumejo zadosti polkovnega jezika. Ko jc še Šra-mek govoril, sc je razprava do 3. ure popoldne prekinila. PAPEŽEVA BOLEZEN. Rim, 16. februarja. »Tribuna« poroča, da znaša temperatura papeža 37 8. Bronhije so nalahko prijete, toda nevarnosti ni nobene. Z ozirom na visoko starost papeževo so zdravniki predpisali popolno dijelo in počitek ter izrekli sodbo, da bo papež v štirih dneh popolnoma okreval. KUGA ZAČETEK VELIKIH HOMATIJ NA DALJN.TEM VZHODU ? Peterburg, 16. februarja. Iz Kitajskega prihajajo čedaljebolj resna in vznemirljiva poročila. Kuga je silno sovraštvo kitajskega ljudstva do tujcev, posebno pa do Rusov razplamtela lako. da se je bati najhujšega. Osnovala se je tajna organizacija, ki dela na poprom zoper Evropejce. Ponoči znašajo trupla na kugi umrlih pred hiše Evropejcev. Ruskim vojakom, ki stražijo mejo, mečejo domačini nasproti ude mrličev; v Ilarbinu so zasledili veliko zalogo mrliških udov, ki jih pošiljajo v zabojih z drugimi rečmi vred črez mejo v Sibirijo. Agitatorji pravijo, da je kuga kazen bogov, ker so se Evropejci v deželi naselili. Opravičen je sum, da tudi Japonci Kitajce hujskajo in da se dela smotreno na veliko azijatsko protievropsko gibanje. Rusija je baje na vse pripravljena. VELIKA NEZGODA. Lizbona, 16. februarja. Ko je vojni minister obiskal v velikem spremstvu neko vojašnico, se jc nenadoma udri strop sprejemne sobane. 150 ljudi je ranjenih, izmed njih veliko težko. ŽELEZNIŠKA NESREČA NA FRANCOSKEM. Pariz, 16. februarja. Pri železniški nesreči pri Courville so izvlekli iz razvalin razbitih vagonov 12 trupel. Brezdvomno pa so med razvalinami še dve ali tri žrtve. Eden izmed težko ranjenih je na poti v bolnico umrl. Težko ranjenih je 15 oseb. lahko ranjenih seveda znatno več. Vzrok katastrofe je bilo to, da je tovorni vlak na glavnem tiru stal, namesto da bi stal na stranskem ter čakal, da odide brzovlak mimo kolodvora. Brzovlak je vozil z brzino 85 km na uro. Strojevodja brzo-vlaka se je rešil in trdi, da je signalna plošča kazala prosto vožnjo, kar pa zanikajo kolodvorsko osobje. I zor ZITTilU v Saks., Augustus-iUle št. 4. Specialni zdravilni zavod za bolezni v želodcu, drevesih in motenju prebave za sladkorne bolezni, za osebe ki hujšajo, ki se nagibajo k tolsti, nervoznosti in onemoglosti. Dietetno zdravljenje, zdravilišče za tolste in za odpravo debelosti. Zahteva naj se prospekte, (t«" Telefon št. 726. Govorilne ure: '/2 0. —1/2 12. dopold., 1/22,—3. popoldne. Na praznik in četrtek samo dopoldne 504 od 1/2 0.—11. ure. Dr. E. S. GERLACH specialni zdravnik za bolezni v želodcu, čre-vesih in motenju prebave. Kurzi efektov in menjic. dne 14. februarja 11) 11. Skupna 4% konv. renta, maj—no- vember ........... 93-- Skupna 4o/0 konv. renta, januvar —julij.......... 93-- Skupna 4-2% papirna ronta, fe- bruar—avgust ........ 97-— Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... 97-05 Avstrijska zlata renta ... 115-50 Avstrijska kronska ronta 4°/0 . . 92-95 Avstrijska invcstic renta 31/2'o . 82-65 Ogrska zlata renta 4% .... 111-35 Ogrska kronska renta 4°/0 . . . 91-60 Ogrska investicijska renta 3 i/2 °/o 80-90 Delnice avstrijsko-ogrske banke 19-50 Kreditne delnice....... 670-44 London vista........ 240-— Nemški drž. bankovci za 100 mark 117-271/2 20 mark.......... 23-48 20 frankov......... 18-99 Italijanski bankovci...... 94-50 Rublji........... 2-531/2 c 0> a 1 i Slame Ca» opa- baro-zuvvnja 1 nitim 1 » mm I empe-ratura pu Celziiu Velrovi Nebo P 2 £ >55 ® t > — > 15 9. zveč | 749 0 36 sr svzh. oblačno ! 7 zjutr. 748 9 | 2. pop. 748'3 —7-7 20 si. szah. sr. jvzh. jasno ■ 00 keteoroiugično poročilo. Višina n. mupem lOfrJ .v/, sred zračni tlak 736-0 mm Srednia vč_ra|šnia letnn. —44 norm —0-2 'i ■ fi k 'SLS* un sadnim vrlom. Gostilna secdda s kon-443 cesijo. Kaslot/pove upr.,,Slovenca". 5 v sredini mesta, obstoječa iz 9 sob in velikega lokala za trgovino, s skladiščem in vrtom. Cena 25.000 K. Pisina pod „33" na upravo „Slovenca". z dvema sobama se odda za majski termin v Ilirski ulici štev. 22. - Več se izve pri Ad. Hauptmannu na Resljevi cesti. 502 Zahvala. Povodom nenadomestne izgube iskreno ljubljene nepozabne, predobre mamice, gosp Fra^fc Perme izrekamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo za vse mnogobrojne izraze globokega sočutja. Osobito se zahvaljujemo tudi še pre-častiti duhovščini, viško-glinškemu izobraževalnemu društvu za ganljivo petje, slavnemu viškemu občinskemu odboru, olepSevalnemti društvu v Rožni dolini, cenjenemu železniškemu osobju, vsem darovalcem prekrasnih vencev, vsem damam in gospodom, ki so od blizu in daleč prihiteli, da spremilo preblago po-kojnico k večnemu počitku. Posebno pa še izrekamo najiskrenejšo zahvalo gospej Brodnikovi za njeno požrtvovalnost med boleznijo rajnke in za tolažbo ob njeni smrtni uri. Žalujoči ostali. 503 srebrnina, dragulji v raznovrstnih okusnih vzorcih in po priznano nizkih cenah. — Za 0 velika izbera ur, prstanov, uhanov, verižic. obeskov, zapestnic, raznega namiznega orodja, cvetličnih vaz i. dr. s. mcmiET zlatar nasprot glavne p^šte Ljubljana, Selen burgova ul Lastna delavnica. — Nikup in zamena stare zlatnine in dragega kamenja. ]0 Prui slouenski CelE^! fotografski atelije 23 • u Ljubljani Koloduorska ulica 32 a Ustanouljen leta 1B90. Upoštevajoč naraščajoče treznostno gibanje in ustrezajoč tozadevno izraženim željam je sklenilo podpisano vodstvo v dosedanjih prostorih Kršč. socialne zveze 0 odpreti 1 brezalkoholni | oddelek gostilne BfH § Prlčztek v nedeljo 19. fefer. ob 4. nrl popoldne z malo slovesnostjo. Dobivala se bodo gorka in mrzla jedila, mleko, kava in čaj po nižjih cenah ter raznovrstno sadje. — Postrež-nina (napitnina) sc ne bo sprejemala. — Onim, ki žele imeti obed in večerjo brez pijače, se priporočamo za stalno naročbo. Dobival se bo tudi zajutrek. Za obilen obisk se priporoča vodstvo hotela „Unlon". 186 (3) I j a n T i .po nizki ceni Izdajatelj rl SUTTNE R Urar-Prva največja domača r........;. - I IVLiiV tvrrlka iirVIflthiriP : sWSk> jni^M«' r " anaMesimtn, SrSbS tovarna. ufM C 3$".: r. Ignacij žitnik. Ti»k; »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan štele.