Štev. 100.
V Ljubljani, v sredo, dne i mala 1910.
Leto XXXVIII.
e Velja po pošti: s
S« oelo loto aaprej . X 26-— sa pol leta » . » 13'— sa oetrt » » , » 8-50 ■a ea meseo » . » 2*20 sa Hemčljo celoletne » 29-— sa oatalo Inozemstvo » 35'—
33 V upravništvo: s
Za oelo lete upre] . K 22-40 sa pol leta » . » 11-20 sa četrt » » . » 5-60 n en meseo » . » 1-90 Za pošiljanje m dom 20 v, na mesec. — Posamezne Štev. 10 r.
SLOVENEC
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
sa enkrat za dvakrat . . . za trikrat . . . za več ko trikrat
. po 15 v 13 » 10 > 9 >
T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta „ 30 vinarjev. Pri večkratnem; objavljanja primeren popust.
Izhaja:
vsak dan, izvzemžl nedelje ln| praznike, ob 5. nrl popoldneh
mr Uredništvo Ja v Kopitarjevih nlloah štev. O/HI. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se se s= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list. za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevih nllcah štev. o. i — Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. ■- Doravniškeoa telefona štev. 188. ■
Današnja številka obsega 10 strani.
Somišljeniki!
Trpeči naši bratje ob slovenskih mejah nas vabijo v sredo dne 11. maja na resno posvetovanje v Ljubljano. Začrtati si hočemo pota, kako odbiti uapade narodnih naših nasprotnikov na slovensko našo zemljo, izpopolniti hočemo našo ljudsko organizacijo, da se nam v tujstvu ne izgubi noben slovenski brat, nobena slovenska sestra. Pri-hitite torej v sredo, 11. maja, vsi, ki se zavedate dolžnosti do svojega naroda, v velikem številu na ustanovni shod našega narodnoobrambnega društva »Slovenska Straža« I
V	sredo, 11. maja, bo pred zborovanjem ob 9. uri dopoldne sveta maša v frančiškanski cerkvi, pred oltarjem Matere Slovencev, nato se pa vrši ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona« ustanovni shod »Slovenske Straže«, katere namen je obramba slovenskega življa potom narodne izobrazbe in gmotne okrepitve ljudstva na krščanskem, narodnem in patrijo-tičnem temelju.
Narodna dolžnost nas kliče, da zastavimo vse moči za »Slovensko Stražo«, za obrambo naše lepe domovine. Zato zastopniki naših županstev, naša duhovščina, naše učiteljstvo, naša mla-dina, vsi Slovenci, ki priznavate temeljna načela »Slovenske Straže«: svobodni razvoj slovenske narodnosti na temelju krščanstva in avstrijskega pa-trijotizma, pridite na zborovanje mlade naše Vseslovenije!
V	sredo, 11. maja, na svidenje v beli Ljubljani!
Dr. Ivan šusteršič. Dr. Janko Brejc. — Dr. Anton Gregorčič. — Dr. Anton Korošec. * * *
Vsem, ki prihitite v sredo, 11. maja, v Ljubljano:
Ob 9. uri dopoldne sveta maša v frančiškanski cerkvi. Pri sveti maši poje oddelek pevcev slovenskega glasbenega društva »Ljubljana«.
Ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona« ustanovno zborovanje narodnoobrambnega društva »Slovenske Straže».
Ob 2. uri popoldne v dvorani »Slovenske krščansko-socialne zveze« posvetovanje zastopnikov »Slovenskih krščansko-socialnih zvez« o izobraževalnem delu v društvih.
Ob 4 uri popoldne, posvetovanje »Jugoslovanske strokovne zveze« v mali dvorani »Uniona«.
Ob pol 6. uri zvečer v dvorani »Slovenske kršč.-soc. zveze« občni zbor »Rafaelove družbe«.
Ob 8. uri zvečer veliki koncert »Ljubljane« v veliki dvorani »Uniona«.
Socialistične ?er?ke marale.
Bog vedi, kaj je šinilo našim soci-jalistom v glavo, da že celo polletje brenkajo na versko struno! V svojih »Zapiskih« pišejo zdaj že številko za. številko, kako je potrebno versko čustvo in mu pripisujejo celo etičen pomen. Tako v 5. številki Abditus, ki je zelo mistično razpoložen človek, nanovo pravi:
»Mislim, da socializem in duh naše dobe ne moreta verstva posameznika zametavati. Zakaj verstvo posameznika je najvišje dobro, ki ga imamo. Verstvo ne more nikoli izpodje-dati socialnega duha in socialistične misli. Verstvo je večno, neizčrpno, ker je neprestano delujoč del v duševnem življenju človeštva. Naj so socialna vprašanja današnje dobe še tako komplicirana in velika, rešena bodo, ko bo stalo versko vprašanje še vedno pred nami. Neumestno se mi tedaj zdi, pobijati verski čut, ki je za posameznika najvišje individualno uživanje, v socialistični formi, poznani iz prve dobe socialnih stremljenj. Zakaj socializem, ki temelji zgolj v gotovosti materialnega uživanja, v hrepenenju lačnega želodca, ni močan in stalen. Nasprotno smatram za socialistično prepričanje posameznika kot. potrebno, imeti nedotaknjen r e š p e k t pred verstvom i n d i v i d i j a. Osebno smatram resnično in neomajano verstvo posameznika za najtrdnejšo oporo v socialnem in družabnem boju tlačenih za osvoboditev.«
Mož ima popolnoma prav, to stališče smo mi tako v naši politični kakor v znanstveni publicistiki neprenehoma povdarjali. Za svojo osebo smo celo prepričani, da. je ta socialistični član-kar katolik, če ne dober, pa saj srednje vrste. Ampak mož je hud idealist, preveč je individualist in zato si ocl te mistične struje v slovenskem socializmu prav nič ne obetamo. Socializem teži, če prav optimistično sodimo, po svobodi vsakega verstva, ki nujno vede do verskega indiferentizma in razruši do-gmatičen in cerkven značaj krščanstva. To pa ni nobena svoboda, če krščanstvo ni tako, kakor ga je ustano-
vil Jezus Kristus: organizirano v cerkvi, ki krščanski nauk določuje po dogmah, ga vzdržuje po hierarhiji in ima ocl Boga izročeno nalogo razširjati edino resnico po vsem svetu ter celo državo prepojiti z edino pravim evangelijem.
Sicer pa teži socialna demokracija, naj bo evangelij po Marxu ali pa po Bernsteinu ali pa po Jauresu ali pa po Rennerju, praktično za uničenjem k a-t ol i š k e g a verstva, in to je za nas edino merodajno. Mi drugega resničnega verstva sploh ne poznamo kakor katoliško. Kdor to podira, podira verstvo samo. In da tudi naši slovenski salon-socialisti gredo za tem, da razrušijo temelje krščanstva in vsakega verstva sploh, dokazuje njihovo znanstveno glasilo, koder sicer Abditus lomi kopja za krščansko religioznost. Ravno v zadnji številki »Zapiskov« jc nekdo prestavil iz Gumplovviczeve »Sa-zialphilosophie im Umriss« kapitel o »smrti« in opremil ta. odlomek z neko opazko, ki jasno kaže, kako socialistični prestavijavec vero umeva. V tem sestavku beremo n. pr.:
»In potem (v socialistični državi) utegne priti čas, ko bo tudi smrt izgubila vse, ampak prav vse svoje grozote. Svobodni svetovni nazor, ki sloni na znanstvenem spoznanju, utegne i življenju pripomoči do polne pravice i naučiti spoznavati smrt kot predobrotlji-vo rešiteljico iz bede življenja, ki nas zadene gotovo prejalislej. Noben cerkven hokus-pokus ne bo smrti prikazoval v mistični temoti, ampak kot, končno in d e f i n i t i v n o u n i -č e v a 1 k o individualnega življenja na zemlji, kojo vsak pozdravlja kot pristan večnega počitka. Brez vseh teh zoprnih konfesionalnih praznoverskih dodatkov bo smrt prihajala kot sredstvo, s katerim se odtegnemo pozemskemu trpljenju, kot rešiteljica in odrešiteljica ljudi, ki se tudi prostovoljno lahko pokliče, kar sedanja država skuša zabraniti z vsemi policijskimi sredstvi. Potem se bo tudi mnogo bede in reve, ki danes muči človeka, lahko omililo, če se prostovoljna smrt ne bo pojmovala kot greh ali hudodelstvo, marveč kot dejanje rezignacije in odpovedovanja.«
To je izrečno tajenje posmrtnosti in proslavljanje somoumora.
Dalje.:
»Nič več ne bo dala država svoje pomoči cerkvi, da bi mladini vcepljala v šolah neumne prazno verske fikcije; da bi pustila, kapljati v mladostna srca strup religioznega fanatizma.«
Tu se cerkvi odreka pravica vzgo-
je otrok, krščenih z vodo in svetim du-i bom, v verskih resnicah, kar ne na-f sprotuje samo cerkvi, marveč vsaki ve-< ri, pa nasprotuje tudi načelu držav-i ljanske. svobode, natomi pravici sta« riŠev.
Potem:
»Svobodomiselstvu pa pripada vi-i soka naloga, da pripravlja duhove za bližajočo se osvoboditev iz cerkvenih ve* zi. Zato pa je treba spoznanja pravega bistva religije, katera je produkt človeškega čustvenega življenja, in spoznanja, da ni hujšega sovražnika resnične religije, nego so cerkve s svojimi okostenelimi preživelimi oblikami in predpisi.«
Tukaj se uči, da je verstvo zgolj produkt človeškega čustvenega življenja, da torej nima objektivne veljave s stališča umstvenega spoznanja, in se dalje trdi, cla cerkev nima pravice do obstoja, da ni božjega izvora, marveč le časovna tvorba.
In ta Gumplovvicz je bil učitelj mnogih naših slovenskih socialistov!
Zato upravičeno trdimo, da je vse veri navidez prijazno pisanje po socia-listiških tiskovinah zgolj sleparija, časih zavestna, časih nezavestna. Socialisti slepe tudi same sebe, če skušajo svoje socialistiško mišljenje spraviti v sklad s krščanskim verstvom. Socialist marksist je materialist, moderni socialist pa je verski ovulocionist, to je pribito in se ne cla tajiti. Le krščanski socializem je v skladu s katoliškim verstvom. Tudi verska svoboda, ki jo socialisti hočejo, je v bistvenem nasprotju s tem, kar uči katoliška dogma. Katoliška dogma in krščanstvo pa je eno-teristo, ker je le katoliško krščanstvo Kristusovo krščanstvo. S svojim koketiranjem z vero socialnodemokraški znanstveniki ne bodo ničesar dosegli. In če celo kak Anton Kristan v »Zapiskih« prestavlja Rennerja in modrači o veri, vsak ve, koliko ima to veljave. Protifarštvo in boj zoper Kristusovo cerkev, to je še danes bistveni e 1 e-m e n t socialnodemokraškega nauka, pri nas na Slovenskem pa še posebno.
Zastonj je zato vaš trud! Za nas pa velja, kar smo že tolikrat povdarjali: Delajmo prav posebno sedaj marljivo in temeljito za v e r s k o izobrazbo, posebno naše mladine! Pred vsem ima to nalogo naša »Leonova družba«, ki naj začne izdajati publikacije zlasti apologetične vsebine. Zdi se nam, da se na slednje pri nas ne polaga zadosti velika važnost. Pa je treba, zakaj inteligentne mladeži je čezdalje več, verski pojmi so pa med njo zelo zmedeni in nesigurni. Torej!
LISTEK.
Macona ln on.
Humoreska. Spisal Ivan Baloh.
Macona in on — hlapec Peter namreč —- sta služila že dolgo vrsto let pri eni in isti hiši. Ona je bila prva dekla,
pa prvi hlapec svojega gospodarja. Macona je bila pri krstu sicer krščena za čisto navadno Micko, toda že od mladih let je ni klical nihče drugače, kakor z Macono in tako je ostalo. Ko je prišla kol rejenka k hiši, ji je gospodar rekel Macona — in ona se je temu privadila.
Peter je prišel pozneje k hiši kakor ona. Služil je preje pri gospodarju, ki mu je dajal majhno plačilo, pa je bil vrh tega še pijanec, cla. ni bilo nikoli miru pri hiši. Tega pa Peter ni mogel, znto je šel raj še k Mazovcu. Tu je imel Več plačila, boljšo hrano in — mir je hi! pri hiši. Torej vse je bilo Petru všeč. Mazovc je. pa Petra tudi rad vzel v službo. Vsakdo ga je poznal, da je priden delavec, da je pošten, trezen, da ni zapravljiv — torej je imel vse potrebne lastnosti dobrega hlapca, ki ee dandanes tako težko dobi. Pa še nekaj je
Petra Mazovcu posebno priporočalo. Imel je namreč dve dekli pri hiši, in ker sta bila tudi dva hlapca, so bile vedno kake sitnosti, in če drugega ne, so bile. vsaj besede — pa tucli tega Mazovc ni maral. Na Petra, se je Mazovc popolnoma zanesel v tem oziru. Bil je že v letih in le delo mu je bilo mar. Njegova pot je bila med tednom le po travnikih in polju, kamor ga je gospodar pošiljal, ob nedeljah in praznikih pa je šel naravnost v cerkev in iz cerkve domov. Druge poti ni poznal. Vsa njegova zapravljivost je bila v pipi tobaka, katero si je zažgal ob nedeljah popoldne, ko ni bilo nobenega dela. Pa Š3 nekaj jc bilo, kar je Petra pri Mazovcu držalo. Peter namreč ni bil lep človek. Žc ocl rojstva je imel desno nogo krajšo kot levo. Ljudje so rekli, cla je Peter kruljav, pa ni bilo res, le vlekel je nekako eno nogo za seboj. Pa zaradi tega je vseeno lahko delal. Tudi so trdili hudomušneži, cla ima Peter grbo na hrbtu, pa ni bila istina, lc tako čokat je bil, cla je bilo videti, cla glava ni v pravem razmerju z ostalim telesom. Pa še eno lastnost jc imel Peter, ki pa res ni bila lepa. Kadar je govoril, je tako široko odprl usta. in zgornjo ustnico tako visoko potegnil, dn so jo videla dolga vrsta velikih, rumenih zob.
Sploh je pa imel navadno vedno odprta usta in je na glas smrčal. Sicer pa tudi Macona ni bila kaj posebnega. Imela je že čez petdeset let. — pa z levim očesom je tako postrani gledala, da. so ji otroci že v šoli nagajali in da je zato veliko prestala.
Torej Mazovc je bil zadovoljen, cla je dobil tako pošteno družino, cla bo vendar enkrat mir pri hiši in da ne ho besedi.
Pa vendar se je nekaj zgodilo, česar ni pričakoval ne Mazovc, ne Peter, najmanj pa — Macona.
Bilo je v cvetoči pomladi. Vse se je veselilo življenja, bučele so pridno letale iz panjev, srkale po cvetočih lipah med in polne strdi letale nazaj, škrjanček je visoko gori nad žilnim poljem žgolel Stvarniku svojo pesem, mladina je veselo skakljala, povsod je bilo življenje - le Peter je hodil okoli molčeč in zamišljen. Sam sebi se je čudil, cla je zadnje mesece, tako zamišljen. Tega seveda njegovi hišni prijatelji niso opazili, ker je Peter itak malo govoril. Ampak Peter ni spal ponoči cele uro, v srcu je čutil nekaj, kakor še nikoli pepreje, nikomur ni razodel, kaj ga skrbi in boli in sam ni vedel, ali bi se lovil težke stvari ali hi vse pustil pri miru. i1 etru jc namreč mučila le ena
skrb: Oženil bi se rad in sicer z — Macono.
Ta misel mu ni hotela iz glave. Spočetka sam ni vedel, kako je na to prišel, a. konečno jo spoznal, cla bi bilo io nekaj dobrega in pametnega.
Peter je imel namreč dober četrt ure od Mazovca leseno bajto, katero je podedoval po svoji materi. Bajta sicer ni bila veliko vredna, ampak bajta jc bila pa le; drugi še take nimajo. Zraven bajte sta bili dve njivi, ki jih je imel v; najemu. Zraven kočo je bil če-boljnak in tega je Peter obiskoval vsako nedeljo popoldne, ko je bil prost. Koča jo bila pa prazna in to se jo Petru zdelo tako žalostno, ko je sedel pri čebelah, kadil i/, svoje pipe in hodil mimo koče gori in doli tako sami Kako prijetno hi se tu živelo. V taberh bi hodila <fba. njivi hi sama obdelala, več hi zaslužila, morda hi še lahko pre-i šička redila to hi bilo življenje! In Macona, kako pridna, pripravna ženska je! Pa pod palcem ima tudi že precej. Leto in dan no zapravi nobenega vinarja, vsako drugo leto nova ruta, to je vso. Peter ima pa tudi žo par stotakov v hranilnici — nobene stvari bi ne zmanjkalo.
Tako -i jo Peter slikal nebesa v bodočem zakonskem stanu. Stvar pa
NAŠE NOTRANJEPOLITIČNE ZADEVE.
»Oesterr. Volksztg.« poroča, da so se med posvetovanji budgetnega odseka vršila pogajanja, kako doseči sporazum med Čehi in Nemci glede vladnih jezikovnih predlog, ki naj hi se izročile narodnostnemu odseku v zbornici. Če se to posreči, se bosta baje tako češki kakor š t a j e r s k i de ž e 1-ni zbor sklicala že maja ali pa saj junija meseca na zasedanje, da rešita proračun. »N. Fr Presse« to vest izpopolnjuje tako, da se o tem pogajata obe skupini veleposestva češko želnega zbora.
OGRSKE SLEPARIJE.
Jasno je zdaj, da grof K h . grških razmeer ne bo uredil in da ima njegova akcija edino ta namen, da krono preslepi in zavleče volivno reformo. Khuen se ni zvezal samo z grofom Tis-so, ampak tudi s Kossutliom. Khuenovi kandidati povdarjajo zdaj na svojih shodih narodne ideale iz leta 1848, potrebo pomažarjenja armade in zatiranje nemažarski narodnosti. V Khuenovi »narodnodelavski« stranki je velika kriza, zlasti se mnogo članov obrača proti Tissi, ki javno govori zoper spioš-no, enako in tajno volivno pravico. Khuenova politika najbrže sploh ne bo imela nobenega uspeha; tudi če pri volitvah zmaga, ne bo kos novim homati-jam, ki bodo nastale, ker se bo vprašanje o A^olivni reformi zavleklo. Nove volitve se bodo vršile med 30. majem in 10. junijem. V volivnem okraju Karan-sebes je pri nekem shodu prišlo do pretepa, v katerem je bil eden Človek ubit, dva pa smrtno ranjena. Koliko jih bo še!
Unbllanskl oMinski svet.
Včeraj ob 6. uri popoludne se je vršila redna seja ljubljanskega občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila volitev župana in podžupana. Na galeriji je bilo nekaj dam iz narodno-naprednih krogov, ki so znane ljubljanskim krogom od prireditev liberalnih veselic. No, čakale so samo izvolitve župana in podžupana ter ob tej priliki narodno poploskale, a potem odšle, ko se je začelo z navadnim dnevnim redom. Dobra slika narodno-na-prednega ženstva, kako se zanima za socialna vprašanja . . . Občinski svetniki so prišli v črnih oblekah, primerno že večletnemu pokopavanju narod-no-napredne stranke.
Naznanila predsedstva.
Otvoril je sejo župan Ivan Hribar ter jc imenoval za overovatelja zapisnika svetnika Mallyja in Predoviča. Svetnika Milohnoja in Kobler sta opravičila odsotnost. Župan poroča, da je bil 23. preteklega meseca v avdijenci pri nadvojvodu Evgenu v Inomostu. Kakor znano, namerava nemški vitežki red graditi na Mirju muzej in posebno poslopje za red ter ostali svet izpreme-niti v vrt, ki pa naj bi bil zaprt. Župan je prosil nadvojvoda Evgena, naj vpliva kot veliki komtur, da ne bi bil nameravani vrt zaprt, ampak odprt in pristopen občinstvu. Nadvojvoda je obljubil ukreniti potrebno. Rimski zid in svet, za katerega je ponudila občina
bilo težko pričeti. Petru kar ni šla beseda iz ust. Če so šli skupaj domov od poljskega dela, je Peter govoril le malo, če so zvečer skupaj molili, je po molitvi šel koj k počitku. Le kadar sta sama južinjala in drugih še ni bilo domu, takrat je Peter skledo tako premaknil, da je bila najbolj zabeljena stran tam, kjer je sedela Macona.
Tako so tekli dnevi in teclni mirno naprej. V Petrovem srcu je zavladalo nekaj, česar še nikoli ni občutil tudi ni vedel, kako se ta reč imenuje ali enkrat se mora odločiti, ali bo kaj, ali ne bo nič — to je bil sklep njegov.
Ko je v nedeljo popoldne zagledal zopet lep rožmarin na oknu svoje lesene koče — edini spomin na ranjko mater — si je pa mislil, tale rožmarin ji bom podaril, da ga bo imela na oknu, potem bom že videl, pri čem da bo. Srečna se mu je zdela ta misel in poštena, saj je nedolžna. Kdo bo mogel kaj reči? Ampak med tednom nc bo nič, ker ne vč, kdaj pride iz polja, on je pa v hlevu, torej bo potreba počakati sobote.	%
V soboto po večerji je krevsal Peter k svoji koči bolj hitro kot ponavadi. Danes ali pa nikoli več ne. Beseda bo dala besedo —- sicer bo pa kratko vprašanje, samo, če me — hoče.
Peter je vzel zeleni rožmarin, ga skril pod pazduho in šel nazaj. Oh, kako lep jc bil! Kako ga bo vesela, ker je cvetice rada imela že od nekdaj!
iiiviiii J v. jj\j guuiioni oicil JU O 11I1U1VU
prišel v vas. Na sredi vasi so še peli
vitežkemu redu 2000 kron, se bo prepustil brezplačno občini po posredovanju župana pri nadvojvodi Evgenu. Nadvojvoda se je zelo pohvalno izrazil o Ljubljani ter tudi dovolil, da se imenuje ena izmed ljubljanskih ulic — »Ulica nadvojvode Evgena«. — Dne 19. aprila in naslednje dni je zadela kraljevino Srbijo grozna nesreča. V Šuma-diji je reka I.epenica prestopila bregove ter povzročila povodenj, ki je zahtevala 20 č loveških žrtev, ne vštevši drugih. Znano jc, da jo ljubljanska občina darovala za potresne ponesrečence v Siciliji in Kalabriji lansko leto i 1000 K. Ako se nam je zganilo srce, ko ! imamo pomagati bližnjemu, potem je naravnost dolžnost, da pomagamo nesrečnim bratom. Predlaga, da se izroči 1000 K odboru, ki se bo osnoval in pobiral podpore za trpeče srbske brate. Predlog se sprejme.
Župan predstavi občinskemu svetu novega zapisnikarja kancelista Kes-slerja, ki prebere zapisnik zadnje seje. Zapisnik se je odobril.
Prodaja mestnega sveta Predoviču.
Kot nujno točko postavi župan na dnevni red prodajo mestnega sveta" ob Poljanski cesti pri mestni jami. Sklene se, da se proda občinskemu svetniku Pi-edoviču 468 m2 po 4 K.
O izidu dopolnilnih volitev v občinski svet
poroča dr. Oražen. Volilo se je letos na novo 11 občinskih svetnikov. Kak je bil izid teh volitev je tako že znano iz časopisja. Poročilo se je odobrilo.
Volitev župana.
Volitev župana je vodil s predsed-stvenega mesta najstarejši občinski svetnik Al. Lenček, ki je imenoval za zapisnikarja dr. Švigelja, oVerovalca pa dr. Tavčarja in clr. Majarona. Prebral je tozadevne določbe iz občinskega reda. O izidu volitev je poročal imenovani skrutator dr. Majaron. Oddanih je bilo 28 glasov; za župana je bil izvoljen Ivan Hribar z 27 glasovi, 1 glas je dobil dr. Tavčar. Nato se je vršilo s precejšnjo živahnostjo ploskanje v posvetovalnici kakor na galeriji, kamor so bili po okrožnici naročeni slavno preoblečeni mestni uradniki.
Dr. Tavčar je po končani ovaciji nagovoril župana Hribarja približno tako-le: V šestič te kliče Ljubljana na stol župana. Gotovo redek slučaj. V krutih udarcih, s katerimi ti ni prizanašala usoda, si načeljeval stolnemu mestu. Soglasna zopetna izvolitev priča, da bo tvoje ime zapisano v zgodovini, pozni rodovi se te bodo spominjali. Zasluga tvojega rodoljubja je, da je procvitala Ljubljana, ki brez tebe sploh živeti ne more in te zato krasi z največjo častjo, ki jo more dati. Prosim, da sprejmeš to izvolitev, ker smo vsi vedeli, da smo izvolili najboljšega moža, kateremu smo mogli posvetiti županstvo.
Župan Hribar je bral svoj pisan odgovor: Hvala za izvolitev. Izjavljam, da sprejmem izvolitev, ki je bila tako častno izvršena, ako bo potrjena od najvišje sankcije. Prosim gosp. vladnega svetnika, da o tem poroča deželnemu predsedniku baronu Sclrvvarzu, ki naj priporoči izvolitev dunajski vladi. V šestič ste me počastili s svojim
fantje in Peter je za kozolcem nekoliko počakal, da bi se razšli in da bi ga nikclo ne zapazil. Noč je nastala. Izza oblakov je malo posijala luna, da so se komaj videle posamezne sence. Petru je utripalo srce. Nastal je zanj v življenju velevažen trenutek.
Peter vstane, vzame rožmarin in gre proti Mazovcu. Vsak kamen mu je bil znan. Vse je bilo tiho in mirno, še domači pes ni zalajal.
Peter pride pod okno Macone in na glas zakašlja. Nobenega glasu.
Ozre se okoli in ko nič ne zapazi, pa trka precej močno na okno, da so šipe zaropotale. Zopet nič.
Močno mu je srce utripalo. Potrka tretjič in zakliče: »Macona, odpri no!«
Teflaj se je odprlo okno. »Kdo pa je?« je za vpila Macona.
»Jaz, Peter, nič se ne boj. Poglej, prinesel sem ti rožmarin.«
»O ti ponočnjak ti, ti stara krevlja, ali le ni sram, čakaj no.«
In vzela je Macona skledo vode, ki jo je imela pripravljeno za nedeljo zjutraj, pa jo jc neusmiljeno butnila doli na glavo ubogega Petra, da mu je klobuk odletcl in da je rožmarin padel na tla in se razbila njegova posoda . . .
Gori nad Macono pa jc zaklicala druga dekla: »Ha-ha-ha!« — da jo odmevalo okrog.
Peter se je tresel kot. šiba na vodi. Pobral je klobuk, rožmarin vrgel za plot — in žalosten odšel. Še je kapala
----i. _ l.t.U.,l.fl
\ UUtl UU iviuljuivu.
Ves razburjen jc šel k počitku, To-
zaupanjem. Iskreno se zahvaljujem. Moje delovanje ni in ne more biti popolno. Vem, da je bil marsikdo izmed vas ob raznih prilikah nezadovoljen z menoj. Človeku, ki stopi na čelu tako velike občine, kakor je ljubljanska, ne prizanaša kritika. Naj bode! Saj se nikdar nisem bal kritike. — Nato govori župan »o kritiki, ki se je vlekla na dan o mestnem gospodarstvu in celo o osebnih zadevah.« Pravi, da nekaterim ni prav, da nosi zastavo narodno, drugim zopet napredno. Vendar pa bi pravičnosti pričakoval od ene kakor od druge strani. Žalibog je pa to pravičnosti pogrešal. Od onih dni, ko je porosila slovenska kri ljubljanska tla, so &e napadi na njegovo osebo celo pomnožili. Celo nek minister se je izrazil, da je bil ljubljanski župan kriv vseh septembrskih dogodkov. Usoda je hotela, da se je moral ta minister kmalu posloviti kot svetovalec krone. — Hribar pi]p.vi, da je ostal isti kot je bil pred 14 leti. Sti-ogo objektiven, nepristransk v uradu nc glede na katerokoli narodnost ali vero. Stremi! pa je vedno po tem kot ljubljanski župan, da se okrepi slovanski živelj na jugu te države. »Tak sem bil in tak bom ter hvala za zaupanje.« — Svetniki so zopet živahno ploskali županu.
Volitev podžupana
je voclil župan Hribar, ki je imenoval za to volitev za zapisnikarja dr. Švigelja, za overovatelja pa Kneza in Len-četa. Dr. Novak kot skrutator naznani, da je bil izvoljen za podžupana s 27 glasovi dr. Ivan Tavčar, 1 glas je dobil dr. Triller. — Zopet ploskanje.
Župan Hribar nagovori dr. Tavčarja kot zvestega bojevnika v političnem in narodnem boju, ki že preko 20 let vrši dolžnost občinskega svetnika z vso vnemo. — Dr. Tavčar se je kratko zahvalil občinskemu svetu in županu.
Volitve v stalne odseke.
Nato so se vršile volitve v posamezne odseke, ki so se sestavili sledeče:
Magistrani odsek: Franchetti En-gelbert, Knez Ivan, Lenče Josip, dr. Tavčar Ivan, dr. Triller Karol; personalni in pravni odsek: dr. Majaron Danilo, Mayer Karol, Milohnoja Ivan, dr. Novak Fran, dr. Oražen Ivan, dr. Švi-gelj Anton, dr. Triller Karol; finančni odsek: Knez Ivan, LenČe Josip, Mally Franc, Meglič Karol, Milohnoja Ivan, Sajovic Karol, dr. Triller Karol; stavbni odsek: Kobler Pavel, Lenček Alojzij, dr. Novak Fran, Primožič Ferdo, Roethl Matija, pl. Trnkčczy Ubald, Turk Josip; odsek za uboge: Franchetti Engel-bert, Kozak Josip, Likozar Anton, Pre-dovič Ilija, Ušeničnik Urban; policijski odsek: Franchetti Engelbert, Lenček Alojzij, dr. Oražen Ivan, dr. Pipen-bacher Josip, dr. Švigelj Anton, Turk Josip, Vidmar Josip; šolski odsek: Dimnik Jakob, Franchetti Engelbert, Kozak -Josip, Likozar Anton, Roethl Matija, dr. Pipenbacher Josip, Sajovic Karol; odsek za olepšavo mesta: Dimnik Jakob, Lenče Josip, Likozar Anton, dr. Majaron Danilo, Mally Franc, Mayer Karol, Roethl Matija; obrtni odsek: Franchetti Engelbert, Kozak Josip, Lenček Alojzij, dr. Majaron Danilo, Primožič Ferdo, Turk Josip, Vidmar Josip.
lažilo ga je edino to, da se je morda Macona zmotila in da ni vedela, da je on — Peter.
Ampak tista dekla gori, ta mu ni dala miru. Celo noč ni zatisnil očesa. Joj, če se izve? —
Drugi dan je šel Peter kot ponavadi k desetemu opravilu. Šel je mirno in počasi, a v srcu njegovem je vladal nemir. Bog ve, če ljudje vedo, to je bilo zanj veliko vprašanje. Tžfrm pri zvoniku je stala, kot po navadi, velika gruča fantov. Ko Petra zagledajo, reče eden na glas: »No, Peter, kdaj bodo pa oklici?« — Glasen krohot jc spremljal te besede.
Petra je mraz stresel po celem životu, zaprl jc nenavadno svoja usta in odšel v cerkev. Ta dan ni molil, oziroma moliti ni mogel. Vedno mu je donelo po ušesih: oklici, oklici. — Mislil je, da ve za njegovo ponočevanje vsak človek, vsa vas, cela fara. —
Po opravilo jo šel Peter pri stranskih vratih naravnost domov v hlev ležat. Tukaj je premišljeval ničnost vsega posvetnega. Ko bi te mlajše dekle ne bilo, vse bi bilo dobro. Tako pa . . .
Gospodar jc zvedel, kaj se jc bilo zgodilo. Kot moder mož Petra ni obsodil. Ko ga ni bilo k južinji, je šel gospodar sam ponj, ga pomiril, da ni nič hudega, družini je pa zapovedal strogo, naj Petra ne dražijo.
To jc bil za Petra najžalostnejši dan v celem njegovem življenju. Ampak ženil se ni nikoli več . . .
Dopolnilne volitve v posebne odseke
so se izvršile per acclamationem na predlog dr. Majarona. Izvoljeni so bili soglasno: v klavnično ravnateljstvo: Kozak Josip, Predovič Ilija, dr. Tavčar Ivan; v direktorij mestnega vodovoda: Sajovic Karol, dr. Triller Karol; v di-rektorij mestno elektrarne: Mally Franc; v direktorij mestne zastavljav-nice: Kozak Josip; v odsek za regulacijo mesta: Sajovic Karol, pl. Trnk6czy Ubald; v disciplinarno komisijo: Dim-nik Jakob, dr. Oražen Ivan, dr. Triller Karol; v naborno komisijo: pl. Trnko-czy Ublad.
Po teh volitvah je prekinil župan sejo za pet minut, da so se konstituirali odseki. Ko se je seja zopet otvorila, se je razpravljalo
o prošnji »Dramatičnega društva v Ljubljani« glede vodstva slovenskega gledališča v sezoni 1910/11.
Poročevalec dr. Ivan Tavčar poroča, da prosi »Dramatično društvo«, naj prevzame mestna občina ljubljanska vso skrb za gledališče kakor preteklo leto. Župan je mnenja, da bi »Dramatično društvo« sploh opustilo vse vodstvo slovenskega, gledališča, ki se je dvignilo že na toliko stopnjo, da ni mo-goče, da bi jo uspešno vodilo privatno društvo. Naloga »Dramatičnega društva« je, da stvori način, po katerem bi mogla prevzeti ljubljanska občina slovensko gledališče v popolno oskrbo. Ako se prepusti deželno gledališče mestni občini pod istimi pogoji kot se jc doslej »Dramatičnemu društvu«, potem bi ga mogla prevzeti ljubljanska občina tudi z dolgom »Dramatičnega društva«, ki znaša 14.000 do 18.000 K. Ta dolg pa je itak pokrit v inventarju »Dramatičnega društva«. Sklene se, da prevzame mestna občina za bodočo sezono vodstvo gledališča kakor preteklo leto ter se povabi deželni odbor, da imenuje zastopnika v intendanco. Go-vekarja se imenuje za ravnatelja gledališča z istimi ugodnostmi kot lansko leto.
Spomenik sv. Trojice na Marije Tere-zije cesti.
Prošnji Ivana Kneza za izbris služnosti na njegovi hiši, Dunajska cesta št. 15, glede vzdrževanja spomenika sv. Trojice na križišču Dunajske in Marije Terezije ceste se ugodi, ako plača 1000 kron mestni občini, ki prevzame oskrbovanje spomenika.
Ostala poročila personalnega in prav« nega odseka.
Prizivu Marije Berglezove in Ivana Remžgarja, posestnikov v Črni vasi, v zadevi vzdrževanja poti na parceli št. 1702/7 kat. občine Trnovsko predmestje v Črni vasi se ne ugodi.
Kot zastopnika mestne občine in njega namestnika v kuratorij zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem se izvolita dr. Windischer in občinski svetnik Vidmar. Tozadevni poročevalec je bil dr. Oražen. Deželni odbor namreč namerava ustanoviti zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem. V kuratorij zavoda ima pravico imenovati zastopnika tudi ljubljanski mestni svet, Svetnik Turk pa očividno ni bil zadovoljen z omenjeno izvolitvijo. Dr. Win-diseher je pač v toliko obrtnik, v kolikor porabi čevljev in hlač.
Zdela, ke je začel use tku lepu zelenet in cvetet pu vrteh in gojzdoh, zdej pa zvem, do sa utihnel peuci lebe-ralnga »Sluvana«. Glih nai'obe: namest, de b se zdej začel šele prou uglašat tam med krakuskem in trnouskem prtršil-čkam in žvrgulet, de b kar skus ušesa letel, t gre j a pa umouknt. Jest na vem kua je tega uržah, al stoli ud Burgarja u šišk, ke sa mu jh na usak soj veselic pulumil, pa nckol nč plačal in de jm jh zatu ni tou več pusodet za nhn petje, al je tud kašn kumet iz repam čezne pršou in jm grla zaštofu. Sam tu jc gvišn, de kar je naprednga, tu gre nazaj zdej u zadnem čas, kar je »nazad naškega« gre pa naprej. Astn glin narobe, In zdej, tu lohka rečem, kdur
Za zastopnika mestne občine v kuratorij podkovske šole c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko se izvoli nadzornik mestne klavnice Pavel Skale.
Poročila stavbenega odseka. Cenejši ponudnik ali slovenski obrtniki. Dr.
Oražen contra Hribar.
O oddaji mizarskih del in okovja pri zgradbi poslopja c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani poroča v imenu odseka svetnik Josip Turk. Odsek predlaga, da se oddajo ta dela najnižjemu ponudniku Gustavu Tonniesu za 64.064 kron 41 vin. Ponudbe so stavili tudi »Zadruga slovenskih mizarjev« in kon-sorcij ljubljanskih mizarjev (Burger, Petrin, Rojina in drugi), kakor tudi še nekateri drugi.
Dr. Oražen se oglasi k besedi in predlaga, naj se oddajo omenjena dela konzorciju ljubljanskih mizarjev, ki je samo za 2687 K dražji kakor Gustav Tonnies.
Dr. Tavčar pravi, da se iz juridič-nega stališča ne da nikakor določiti, da se pri razpisih mora ozirati na najcenejšega ponudnika. V Gradcu n. pr. je bil pri nekem razpisu nek slovenski ponudnik za 5000 goldinarjev cenejši kot drugi, a so ga odklonili, ker je bil ravno Slovenec. Za dr. Tavčarja je to najbolj merodajno, da so se pnjikrat organizirali slovenski obrtniki, da nastopijo pri večji stavbi.
Pri glasovanju se sprejme z večino dr. Oražnov predlog.
Župan Hribar vstane in pravi, da •razveljavi sklep občinskega sveta, na podlagi § 6 7. o b č i n -ske ga reda. Prvič je ta sklep nemoralen, ker je bil konzorcij mizarjev prvotno za 14.000 K dražji in je šele pozneje znižal svojo ponudbo. Konzorcij ljubljanskih mizarjev jo tudi še dražji v svoji ponudbi kot pa »Zadruga slovenskih mizarjev na. Viču«. Imenovani konzorcij je tudi dražji v ponudbah pri razpisu zgradbe nove deške mestne ljudske šole na Prulah. Ako se enkrat uveljavi načelo, da se odda delo konzorciju, ki je dražji, potem bi se zahtevalo isto tudi v drugič in v naprej. Tretjič pa je sklep občinskega sveta v škodo mestni občini. (Čudno, da župan ni tako mislil, ko so se še nedavno oddala dela za več tisočev dražji tvrdki.)
Dr. Oražen se oglasi k besedi in pravi, da bo na županova očitanja odgovoril v prihodnji seji. — Hribar: Da, saj bom tudi jaz še pismeno utemeljil svoje stališče.
Krovska dela pri zgradbi poslopja c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani sp oddajo najnižjemu ponudniku, tvrdki Vidic & Comp., za 13.785 K 71 vin.
O dopisu županovem glede dovolitve kredita za napravo preklad nad okni in betonskih podlog v zidovih pri zgradbi poslopja c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani se sklene, da se dovoli za to kredit 900 K in se ta dela oddajo tvrdki Zupančič.
Nato je župan zaključil javno sejo, kateri je sledila tajna.
i** —1 V 'II ' |J"» ~iiin' )| •injn>«~»JLf L r. ,TL-|~LJU-
Hupulfe le vžigalice: „u korist obmeinim Slovencem '.
prau leberalcem napredna ki, jc ud nog du glave ena prsmoda in b blo škoda iz nim začet kašne besede zgublavat.
Ta, iz našem naprednakem gre hedu nazaj. Nekdajn zlat. časi sa zajne menil za zmeri. Nubena reč se jm neče več tku ubnest, kokr b rad. Le puglej-ma naša iblanska leberalna čitaunca, kuku dol jemle. Soje čase ni smou u ta čitaunca pridet nubedn, če ni mou pu foršrift narjenga fraka in dost douge škrice in nubena, če. ni mola saj tri ferkelce klaftre douzga židanga šlepa. Dondons pa za božja vola fehtaja Idi. de b prišli skp u čitaunca in mal tist duh pu plesnob vn pregnal; pa jh ni ud nubene plati, in mende b jh na spravi not, če b j m še kej plačal, tku de b biu še ta narbulš, če b tud čitaun-tan tku naredi, kokr sa naredi peuci »Sluvana«. Kua nucaja tist žalastn občn zbori in tist jam,rajne na nh. Tu nc na zaleže: kar je enkat falen je talen m se ne da več pupraut. Ldje sa holt dondons scrklan in tiste dubrote, ke jm jh zdej čitaunca za štemdvejst kron na let. tala, jm niša. zadost.
Soje čase je biu use drgač. Tu jo. t)lu tekat, ke je bla čitaunca še suseda nemške kazine in še ni mola tku šro-Kch šteng, de b usi ldje prec vrn sfrčal kokr sfrčeja zdej iz ta »Narodnga Doma«. — Tekat ni biu treba nubeneh ceremoni in bobnajna za Idi prvabet. liank Blajvajs sa puvedal u sojoh »Nu-vicah«, de u lo in ta dan u čitaunc. Predavajne zvečer, in gospoda je pršo-•nela ta večer u čitaunca in k-pu zasedla use stole, kar jh je biu pustaule-nr'h pu d v uran. In na teh stoleh jo ta ^espoda čakala rairn in putrpčžliv,
ALBANIJA.
Vodja albanskih ustašev, Idris Sever, jo baje v bojih s Turki padel. V Peči, Prizrenu in Mitroviei je mir.
Štajerske novice.
š St. I1J v Slov. goricah. Veselica, ki se je vršila v nedeljo 1. maja v Šent Ilju je bila kot nekako zmagoslavje šentiljskih Slovencev. Od vseh krajev so prihiteli prijatelji, da čestitajo šent-iljčanom, da še imajo slovenskega župana. Posebno mnogo gostov je bilo iz Maribora in Jarenine. Na poslopju »Slovenskega Doma«, ki se pridno gradi, je mogočno plapolala slovenska tro-bojnica. Istotako tudi na gostilni Cel-cerjevi, kjer se je vršila veselica. Pozdravil je mnogobrojne goste gospod predsednik Golob, slavnostni govor pa je imel gosp. urednik Kemperle. Dekleta. šentiljske so gostom pripenjale duhteče šopke. Dr. Krekova igra »Tri sestre«, ki so jo predstavljali šentiljski fantje in dekleta, se je izborno obnesla. Tudi šaljiva pošta in srečolov je vzbudil mnogo veselja. Pevsko točke je precizno prednašal mariborski moški in domači mešani zbor. Bilo je pravo neprisiljeno veselje dne 1. maja na slovenski meji v šent Ilju. Čisti dobiček se porabi za nov društveni oder, ki se bo postavil v novem »Domu«.
š Liberalna narodnost. Poročali smo, da je veleposestnik Hornicky v Št. Ilju pri občinskih volitvah, pri volitvi župana in svetovalcev dosledno volil z največjimi nasprotniki Slovencev in sploh Slovanov, z Suclmarkovci, čeprav je večkrat slovesno zatrjeval, da ne bo nikdar volil proti Slovanom. Hornicky z navdušenjem naglasa, da je radikalen Čeh in tudi občuje v češkem klubu v Mariboru. To je zopet dokaz, kakšna je liberalna narodnost.
š Blamaža Sudmarkovcev. Kako resno so računali protestanti in Nemci v Št. Ilju, da. bo izvoljen Nemec Fišere-der za župana, nam priča dejstvo, da so že nekaj dni pred volitvijo zračili in snažili nekdanjo nemško občinsko pisarno, ki se je nahajala v poslopju nemškega šulferajna. Vse so prenovili in očistili, da bi bil v tej pisarni boljši vzduh, ko bi novi župan začel urado-vati. Ali gospodje Nemci so delali račun brez krčmarja! Slovenski župan slovenskega Št. Ilja bode tucli v bodoče uradoval v pisarni, ki jo je dal na razpolago vrli g. Celcer. — V Siidmark-hofu je bilo že tudi vse pripravljeno za slavnostno pojedino. A pečenka se je Nemcem strahovito zasmodila. Tam so čakali tudi nemški turnarji in burši, ki bi s tevtonskim kričanjem strašili po Št. Ilju. Za praznik Vnebovzetja pa so Nemci se pripravljali za splošno zmagoslavje. Povabila so bila že naročena v Kralikovi tiskarni v Mariboru. A »Siegesfeier« je splaval šentiljskim protestantom po vodi! Blamaža čez vse blamaže!
š Glowacky, ravnatelj e. kr. mariborske višje gimnazije, je zelo soliden človek. V ponedeljek, dne 2. maja, se je vršil pogreb gimnazijca Klemenčiča. Slovenski dijaki so poprosili ravnatelja gimnazije, če bi jim dal dovoljenje, da
bi smeli umrlemu tovarišu ob grobu zapeti slovensko žalostinko. Dobrodušni in nepristranski (?!?) ravnatelj Glo-\vacky pa je to nedolžno prošnjo krat-komalo odbil. Ne vemo, kakšni visoki motivi so vodili gospoda direktorja pri tem ukrepu. Saj vendar nemškim dijakom nikdar ne prepove, da bi ob odprtem grobu nemškega dijaka ne smeli zapeti nemško nagrobnico. Ali mogoče reflektira gospod Glowacky za naslod-ništvo grofa Stiirgkha? Naš avstrijski birokratizem pač res ne pozna nobene plemenitosti. Niti ob tako svečano-ža-lostnem momentu nekoji gospodje ne morejo brzdati svoje »nepristranosti«, ki jo vedno kažejo samo proti Slovencem- Nemški sedmošolci, ko so izvedeli za ravnateljevo prepoved, so šli prosit njega, naj vendar dovoli slovenskim tovarišem slovensko pesem ob grobu. To je pomagalo. Omehčalo se jo srce »nepristranskega« ravnatelja! Žalostno je današnje čase, da niti ob tako žalostnih prilikah visoki birokratizem ne more imeti več plemenitosti!
Dnevne novice,
+ Jugoslovanska delegacija. Poročali smo nedavno o tendencijoznem poročilu graške »Tagespost« v zadevi zbli-žanja jugoslovanskih poslancev in o stvarno utemeljenih opazkah mariborske »Straže«. Dvorni svetnik Ploj je smatral umestno, poslati »Tagesposti« popravek in tudi nam so to zdi pravilno, toda dvorni svetnik Ploj se ni omejil samo na popravljenje s tem, da bi bil ovrgel lažnjive trditve graške »Tagespost«, temveč pričel je s pozitivno trditvijo, da je »Slovenski klub« ponudil načelstvo nameravane skupne organizacije klubu južnih Slavena. Ta korak dvornega svetnika Ploja pa moramo odločno grajati. Ne vemo sicer, kakšni nameni so vodili gospoda Ploja, toliko pa vemo, da ie že navaden takt, zahteval, cla se ne piše o medsebojnih predlogih, dokler pogajanja niso končana, vrhu tega pa smo še v položaju povdarjati, da vest v tej obliki, v ka-keršni jo jo objavil gosp. Ploj niti ni resnična.
+ »Slovenski Narod« ve poročati, da je »Zveza južnih Slavena« izročila svoje predloge »Slovenskemu klubu« v petek dne 22. aprila. Temu dostavljamo, da jo navedene predloge izročil poslanec Laginja, da se je »Slovenski klub« še isti dan posvetoval o teh predlogih in takoj drugi dan po svojem načelniku naznanil poslancu Laginji stališče »Slovenskega kluba«. Tako govore naše zanesljive informacije. Pričakujemo, cla se cela zadeva prav v kratkem reši v enem ali drugem smislu. Mi smo odločno proii vsaki nejasnosti.
+ Društva »Slovenskih kršeansko-socialnih zvez«! Pošljite svojo zastopnike na ustanovni shod našega narod-noobrambnega društva, ki se vrši v Ljubljani v sredo, 11. maja. Izobraževalno delo naših društev jc važen del naše narodne obrambe, zato bodo referati na tej skupščini velikega pomena tudi za naša izobraževalna društva. Na svidenje torej v mnogobrojnem številu dne 11. maja v Ljubljani! Po dopoldan-
skem ustanovnem shodu našega na-rodnoobrambnega društva »Slovenske straže« 11. maja priredi »Slovenska krščansko-socialna zveza« ob 2 url po-poludne v svoji dvorani sestanek zastopnikov naših izobraževalnih društev, na katerem se bodo vršili razgovori o še uspešnejšem delovanju naših izobraževalnih društev. Naj torej ne bi bilo izobraževalnega društva, ki bi 11. t. m. ne poslalo v Ljubljano svojih zastopnikov! Ob 4. uri popoludne 11. maja bo razgovor vseh, ki se zanimajo za »Jugoslovansko strokovno zvezo«, v mali dvorani »Uniona«, ob pol 6. uri zvečer se pa vrši v dvorani »Slovenske krščansko - socialne zveze« občni zbor za naše izseljeniško vprašanje velevažno »Rafaelove družbe«, kateri naj se na tem zborovanju podajo praktični nasveti o novih njenih potih in o živahnem delu za naše izseljenike. Ob osmi uri zvečer pa se vrši v veliki dvorani »Uniona« prvi veliki koncert slovenskega glasbenega društva »Ljub* ljane«. V sredo, dne 11. t. m. naj bo torej v Ljubljani sestanek vseh. ki imajo srce za obrambo slovenskih mej, srce za. naše izobraževalno in socialno delo in srce za napredek slovenske glasbo! Somišljeniki, v sredo, 11. maja, v Ljublj in o. Posebna vabila za sestanek voditeljev naših izobraževalnih društev se ne bodo razpošiljala, zadošča vabilo v časopisih. Vsa naša društva naj bi bila zastopana!
H- Ponemčevalno kolonizatorična delo. Pastor Albani predlaga v »Grazer Tagblattu« sledeče: V svrho pokoloni-zovanja obmejnih krajev z nemškimi kmeti naj se osnuje družba z omejenim varstvom, v katero naj stopijo vse alpske hranilnice z 10 milijoni proti 4Vi% obrestovanju. Stidmarka se obveže, da vsako leto prispeva 1% k obrestovanju te vsote, torej 100.000 K. Uprava bo malo stala, ker »Centralna, banka nemških posojilnic« bankovno clolo, ki pride tu vpoštev, zastonj naredi, našel je-vavno delo pa prevzame Stidmarka. Uprava nove družbe bo torej k večjemu stala Vx%. Naseljevavni družbi bi nesel denar 3*4%. Nemške hranilnice so se za (a projekt, že izrekle in pride stvar na občnem zboru Sudmarke v Lincu v razgovor. Denarni trg je tako ugoden, da bo stvar jako lahko šla. - Tako delajo Nemci, naša dolžnost pa je, da naše novo narodnoobrambno društvo misli na nekaj podobnega!
-r Kako koroški Nemci sami o nemškem nacionalizmu sodijo. Koroški obrtniki so na svojem shodu 2. t. mes. v Celovcu soglasno sklenili, da odslej ocl vseh svojih prireditev izključijo glasilo nemških nacionalcev »Freie Stim-men«. Razprava je bila jako burna in so poročevalca, ki se je v njo vmešaval, vun vrgli. List »Freie Stimmen« so pa označili obrtniki za škodljiv koroški deželi, ker s svojo narodnostrupeno pisavo odbija tujce in Nemce same zmerja, če narodnost drugače razumejo kakor izvestni kričači. Obrtniki so rekli, da sta nemškonacionalni list in stranka ničvredna; za vsakim plotom kričita Heil!, če pa treba, izdajata celo slovensko volivne plakate, napadata pa nemške obrtnike, če nastopajo v narodnem oziru tolerantno, češ, da so narodni izdajalci. — Tako sodijo koroški Nemci sami o koroških nemškona-cionalnih huronih. Znano je tudi, da je poslanec Dobernig »Freie Stimmen« zato pustil, ker tako barabsko pišejo.
4- Cesar je imenoval dvornega in ministerialnega tajnika dr. Ivana š u -b e 1 j a za sekcijskega svetnika.
-f Ob otvoritvi istrske deželne raz-
stave, katere se, kakor znano, Slovani radi preziranja od strani Lahov niso udeležili, jc odposlal deželni odbornik dr. Zuccon deželnemu glavarju brzojavko, v kateri prosi deželnega glavarja dr. Rizzija oproščenja, cla se ne more udeležiti otvoritve deželne razstave radi preziranja istrskih Slovanov. Izraža pa upanje, da se bo morda vendar enkrat posrečilo skupno nastopati. Deželni glavar dr. Rizzi je nato dr. Zucco-nu brzojavno odgovoril, da obžaluje, da se g. dr. Zuccon s svojimi političnimi somišljeniki radi političnih ovir ne more udeležiti otvoritve razstave, kjer bi se jih bilo bratsko (?) sprejelo (tega pa menda sam no veruje). Tudi deželni glavar izraža upanje, da sc bo posrečilo doseči, cla bodo Slovani in Lahi še skupno in bratovsko nastopali v deželi. iz ravno te strani pa, ki izraža Lahom svoje prisrčno obžalovanje in upa, cla bo mogoče skupno nastopati, izhajajo napadi na škofa dr. Mahniča! Res zelo značajno!
+ »Edinost« v dopisu o istrski razstavi v Kopru 4. t. m. obžaluje in označuje za, velik pogrešek, da se istrski Slovani te razstave niso udeležili. Lahko bi bili pokazali, koliko kulturnih momentov v istrski zgodovini je slovanskih. Stališče »Edinosti« sc torej z
dokler ni pršou kašn čitaunsk udbornk, pržgau na miz, ke je že stala na odre, šter svečo, prnesu en glaš vodo in spel. udšou. Tu je biu znamno, de se u zdej začel. Kmal natu so jo res spet prkazu tist udbornk, udperu urata prou na šrok in na oder sa prlezl očka Blajvajs iz enem buklcam u rok in se usecll tih na ta prpraulen stou za miza.
Že preh je biu use tku tih pu clvu-ran, de b se slišala niš, če b se upala pridet med taka gespoda pušlušat predavajne; al ke sa se usedi očka Blajvajs, izpil pu glaža vode, udprl tiste iz saba prnešene bukle in se udkašlal, tekat jc pa ratal še bol tih in ke jc udbornk putouku na zgonček, ke je biu že tud na miz prpraulen, se gespoda še dihat ni več upala, ampak strmela je gor na oder, kokr de b se tam vidle same svete nebesa, in očka Blajvajs sa začel lepu pučas in iz andahtja brat kej iz tekat tku prlubleneh bukl Paulihata ali pa iz Lažniuga klukca in bral sa, če sa bli pr dobr vol, kar pu dve in še clu pu tri ure. šele ko so je ta »predavajne« končou, se je gespoda upala ud-dihnet in pu dvuran jo zagrmel kot na sdn dan in pokal sa, do sa se jm žuli naredi na rukah, gespude očot Blaj-vajse za ta roclalubn dol.
Tu sa bli časi, ke no! Dondons t pa propopaja iz plakatom use iblanske hišo, tku do ti člouk nazadne hmal mislu, do je res cela Iblana iz samga pupirja in t vabja na use kriple gespoda na predavajna in zabave u ta »Narodu Dom«, pa nazadne ni use skp nč. En greja h -Rož«, ta druh h »Zlat kapic«, ta i.reh h »Bajsenbolfčiialn-šku pruatore u ta »Narodnmo Dome«
pa zasedeja pr takeh prložnasteh clu zadnga kutička — pajki in pušlušaja predavajne Buh ve ud kod puvablenga prefesarja, al pa zaplešeja iz muham, če je glih kašn ples med tistem trem parom frakarju.
Zdej nej pa člouk pumisl, če ni škoda plačvat štant za kvarter in pa še, ke je zdej use dragu. A b na biu bi pametn, de b use tiste pajke, ke na-pounujeja čitaunške prostore u ta. »Narodnmo Dome«, ajnkvartiral raj kar u »Sukolska« teluvaclnca! Kua pa je, če b se pajki mal bi skp stisnel, sej je ta reven folk še hI skp stisnen pu kvar-terjeh. Vesel nej dja pajki, de se jh sploh lajda tlo u mest; kuku vesel b bli ta revn lclje, če h mogl u mest stanvat, ke je use bi na roka, kokr pa zdej, ke sa jh pregnal iz mesta vn na pule, kokr de b bli garju. Tist gnar, kulker čitaunca štanta plačuje za kvarter, nej b pa. za kašn pametn namen punucal. Morde b na biu napčn, če b to frakari svojem gespem in trajlam iz lom gnarjam slounice nakepil, do b so navadle tud mal pu sluvensk guvort, kedr pud Ti-buli španceraja in na reglalo sam pu nemšk, kokr de h pršlo naraunasl iz Brlina, u resnic sa pa ke iz Kurjo vasi al pa iz Krauje duline. Murdo b so pa dau ta gnar še tud u drugo namene punucat, sej iblansk frakari maja tulk ene h pulreb, de zna bt nazadne še pre-mal toga gnarja in de jm u treba pu-sečt še pu kašneh drugeh prprauneh prpumočkch, sej frajle maja že precej dobr dresorane za fohtarija.
BoRatu Pepe iz Kudeiuga.
našim strinja in vendar smo trdno prepričani, da bo škrbava teta hudo zajokala in zastokala, ker smo osvetlili modrost in veleumnost istrskih »narodnih prvoboriteljev«. Doslednosti se pač pri tisti »Edinosti«, ki danes hejslova-ni, jutri pa slovenskim trgovcem priporoča, naj imajo samolaške napise, nc sme iskati.
-f Duhovniške vesti na Goriškem. Za stolnega kanonika goriškega je imenovan veleč. g. župnik Solkanski Janez Ev. Kolavčič, ki pa jo nevarno bolan. — Vpokojen je preč. g. Golja Jožef, župnik v Kožbani, — Štanjelski kurat preč. g. Anton Gleščič je radi bolezni stopil v pokoj ter se je preselil na svoj dom v Osek. Štanjelslto duhov-nijo oskrbuje preč. g. Franc Šmid, kurat v Branici.
—	Prekrasen bo izlet v Benetke! Danes je pripravljavni odbor dobil iz Benetk obšii-en zapisnik vseh znamenitosti, katere bo mogoče o Binkoštih ogledati izletnikom. Kadar kdo potuje sam v Benetke, ne more videti toliko znamenitosti, ker mu postanejo napitnine predrage in ker tudi posameznik nikdar ne more "imeti tolikega pregleda, kakor po svetovno znanih potovalnih pisarnah urejenem izletu. Poset »kraljice morja« bo torej o Binkoštih res nekaj izrednega in vsak udeležnik bo zadovoljen, ne samo s tem, da bo za vse, na tri dni proračunjeno potovanje, za vse vožnje, izvrstno hrano, prenočišča v prvih hotelih, plačal samo 65 kron, ampak tudi s tem, kar bo videl. Da pa bo tudi družba izborna, to kažojo že dosedanji priglasi. Kdor se še želi udeležiti izleta, naj to nemudoma na dopisnici javi uredništvu »Slovenca«. Na poznejša oglasila se nc bo mogoče ozirati.
—	Imenovan je pravni praktikant Gustav Barle pri okrožnem sodišču v Novem Mestu za avskultanta.
—	Zofija Borštnikova je v ponedeljek 2. maja gostovala v zagrebškem narodnem gledališču v vlogi »Nore«. Žela je mnogo odobravanja.
— Narodni muzej v Gorici se namerava v kratkem ustanoviti.
—	Halleyev komet se na Goriškem jako lepo vidi, in sicer med 3. in 4. uro zjutraj. V nedeljo zjutraj se ga je videlo nad Nanosom. Rep kometa ni še viden s prostim očesom. Komet je ognjeno rdeč.
—	Vse se draži. Te dni so prijatelji snage zvedeli neprijetno vest, da se je milo podražilo. Danes se čuje, da je sklenilo društvo tovarnarjev za platno podražiti platnene izdelke za 12 do 20 odstotkov.
—	Ubila se je Marija vdova Faga-nel iz Šempasa. Ženica, stara 74 let, je dne 1. maja ob 7. zjutraj pristavila lest-vo, da gre v podstrešje. Lestva se ji je izpodmaknila in ženica je padla na glavo dva metra globoko na kamenita tla, kjer jc brez besede obležala mrtva.
—	Nova šolska poslopja se zgrade za šole: Vrabce nad Št. Vidom pri Vipavi, Št. Vid nad Vipavo in Suhorje v okraju Postojna.
—	Društvo jugoslovanskih medi-cincev na Dunaju ima svoj I. občni zbor v petek, 13. maja ob 8. uri zvečer v gostilni Lechner (Matalony), I. Auer-spergstrasse 6. Prijatelji društva dobrodošli !
—	Ogenj. Včeraj v torek ob 2. uri zjutraj je pričel goreti skedenj gostilničarja Hrovata p. d. Bobenčka na Dvoru pri Žužemberku. Sreča, da je bilo brez vetra in vse mokro od dolgotrajnega dežja, sicer bi bilo vkljub neumornemu trudu prestrašenih vašča-nov nemogoče preprečiti, da se ne bi bil ogenj razširil tudi na sosedna poslopja, ki so ravno tu gosto skupaj, in nastal bi bil velikansk požar. Tako pa je pogorel samo skedenj, a ta pa popolnoma do zadnjega okleška. Zgorelo je tudi nekaj krme in veliko gospodarskega orodja. Škoda je velika, da je še od daleč ne bo pokrila zavarovalnina. Kako je ogenj nastal, ni znano, najbrže je zažgala zlobna i*oka.
—	Umrl jc Oto Rajkovic, tajnik deželne vlade v Zagrebu.
—	Inieresantna afera iz življenja gospe Irme Polakove. Pod naslovom »A horvvAt botranyfčszek« — »Iz hrvaškega gnezda škandalov« prinaša budim-peštanski »Pesti Naplo« dne 30. aprila več mikavnih povesti iz intimnosti različnih hrvaških oseb, tako povdarja tudi znano dejstvo, da je »žena« bana Tomašiča — njegov zakon je cerkveno neveljaven — bivša subretka. Potem pa pripoveduje sledeče: Korni poveljnik Gerba se je hotel oženiti z gospo Irmo Polakovo, članico hrvaškega gledališča, toda vojno ministrstvo mu tega ni dovolilo. Nato je Irma Polakova vojnemu ministru Schonaichu takole pisala: »Ako mol-e biti subretka bonica, zakaj ne bi mogfto jaz, priznana umetnica, biti
generalica?« Kaj Je Sclionaich odgovoril ali f- oh bo, ni znano.
—	V Ajdovcu bo dne 9. maja konferenca Sodalitatis Ss. C. J. za žužem-bersko dekanijo. Začetek ob 10. uri do-poludne.
—	Preizkušnja za čevljarsko pomočnike v Tržiču se vrši dne 5. rožnika, preizkuševalno delo je narediti dne 30. velikega travna. Pojasnila daje radovoljno zadružni načelnik g. Lovrenc Pogačar.
—	Dekliška Marijina družba v Kamniku priredi v nedeljo, dne 8. majnika 1910, ob pol 5. uri popoldne v dvorani Kamniškega doma igro v treh dejanjih »Najdena hči«. Vstopnina: Sedeži od prve do tretje vrste po 1 K, od četrte do šeste vrste po 80 h, ostali sedeži po 60 h; stojišča po 40 h.
—	Bohinjska Srednja vas. V nedeljo, dne 8. t. m., uprizore dekleta Marijine družbe krasno igro »Lurška pa-starica«. Začetek po nauku. Vsi prijatelji našega društva se uljudno vabite, da pridete igro pogledat. — Na sv. Flo-rijana dan je blagoslovil preč. g. Kanonik Sušnik v podružnici v Jereki dva stranska oltarja, ki jih je krasno prenovil kipar Vurnik iz Radovljice. Veliki oltar je bil že prenovljen pi*ed nekaj leti in je pravi umotvor iz dobe renesanse in baroka. Tudi dva stranska oltarja sta iz one dobe (17. stol.). To so krasni vzorci takozvanih »zlatih ol-tarčkov«, kakršne so izdelovali posebno za časa škofa Tomaža Hrena, ki je tudi posvetil cerkev v Jereki. Tako bo sčasoma ta cerkev popolnoma prenovljena in bo zelo lep spomenik iz pretekle dobe.
—	Novice iz Kranja. Umrla je v Kranju gospa Jera Šinkovec, vrvarja soproga. — Tat je vlomil v pušico rož-nivenške cerkve in odnesel nekaj drobiža. — Nekdo je zažgal v Čirčičah pri Brešarju, pa so k sreči hitro pogasili. Orožniki so vzeli štiri fante.
—	Kaj je s Halleyjevim kometom? Greemvichska zvezdama trdi na podlagi svojih računov o poti Halleyjevega kometa, da zemlja ne bo šla skozi njegov rep! Astronomi so se menda za 100.000 km zmotili. Torej so naša pričakovanja zastonj! Pravijo, da ima greenwichska zvezdama menda prav.
—	Predrzen rop pri trafikantinji. O tem drznem zločinu, ki je bil predvčerajšnjem zvečer izvršen na škodo trafikantinje na Acquedottu št. 52 v Trstu, se piše: Pred nekaj dnevi — kakor pravi trafikantinja Bajt — sta dva moža prišla v njeno trafiko kupit »športe«; vedenje istih se ji je zdelo takoj sumljivo, ker sta se nekam čudno ozirala po štacuni. Bajtova je prepričana, da sta omenjena dva — sodeč po govorici — r e g n i k o 1 a. Predvčerajšnjem zvečer, ko sta vstopila, da oropata trafi-kantinjo, je eden planil proti ubogi ženski, ki je stara 65 let, in jo je večkrat udaril s pestjo po licu, tako da jo je omamil. Nato ji je vzel iz žepa tudi novčarko, v kateri je bilo par kron, do-čim je drugi lopov oplenil predalček prodajalne mize. Ko sta lopova zginila, je bil prvi, ki je vstopil v trafiko, vratar neke bližnje hiše, ki je našel starko v nezavesti in z obrazom, polnim prask in bunk. O dveh lopovih žalibog še ni nikake sledi, ali upati je, da podatki Bajtove o onih dveh osebah pripomorejo, da se vlovi drzna zločinca.
Ljubljanske mm.
Ij I. veliki koncert »Ljubljane« obeta po svojem zanimivem, bogatem sporedu izreden užitek. Komaj eno leto obstoječi, prenovljeni, odnosno na novo ustanovljeni mešani zbor »Ljubljane« se od novega leta sem vestno, marljivo in požrtvovalno pripravlja na svoj prvi serijozni nastop. Ni misliti, da bo način izvajanja stal na nivo-u, ki ne premore stroge, resne, strokovnjaške kritike. Nasprotno, »Ljubljana« stremi preko običajnega nivo-a mnogovrstnih pevskih društev in apeluje na resno kritiko. Saj z zbori, ki ne streme za čim večjo popolnostjo, ki ne uvajajo svojih članov k resni, neizpro^ljivo strogi umetnosti, kateri se more le s skrajno požrtvovalnostjo in pridnostjo la s sistematičnim vežbanjem zadostiti, pro-cvitu kulture pri nas ni ustreženo. Gotovo mora objektiven presojevalec pri-poznati, da jc potemtakem delovanje in cilj »Ljubljane«, ki nosi na svojem pra-porju načelo krščanske demokracije, le hvalevredno. Ne da bi komu konkurirala, še manj cla bi škodovala, nego da bi služila idealu, prospehu slovenske pesmi materijelno in formalno in tako služila kulturi, le to je namen »Ljubljane«. Prvi dokaz za lo, naj nudi prihodnji serijozni koncert dne 11. maja t. 1. Raznovrsten spored vsebuje skladbe naših domačih ter tujih skladateljev v glasbenem svetu priznanih in oslav-Ijenih. D v o f a k, G e r b i č, S a 11 n e r,
P r o c h a z k a, K 1 i č k a, Foerster, S m e t a n a, Chopin so tehtna imena, ki garantirajo za absolutno umetniško'vrednost skladb. Ker je vsaka njih zanimiva, bodisi za strokovnjaka, bodisi za lajika, se hočemo v prihodnjih dneh pobližje baviti ž njimi. Brez dvoma pa so interesantna stran večera solospevi. Operna pevka gospica Jar-mila Lilly Gerbičeva še doslej ni nastopila v koncertni dvorani pri nas v Ljubljani. S kakim krasnim, kolosal-nim uspehom je nastopala drugod, o tem pričajo kritike vnanjlh velikih listov, katere bomo deloma objavili. — Operna pevka gdč. Marija P e r š 1 o v a, slavnoznana v naši domovini po svojem pastoznem altu, ki ji odpira pot v najimenitnejše dvorane, si je izbrala dvoje novih skladb na Gregorčičeve besede, s katerimi bode brezdvomno dirnila vsakogar. Slednjič pa nam zapoje naš slavec, tenorist Ludovik B a j-d e , interesanten po svojem najnovejšem izumu, dvoje ljubkih pesmi, tako gorko občuteno, kakor je Specielno njemu lastno. Vsak, kdor poseti ta koncert, bo sigurno z zadoščenjem zapustil dvorano, ker se bo moral veseliti kulturnega napredka v naših vrstah, »Ljubljani« pa s svojim posetom vsaj deloma poplačal njen trud in njeno delo za stvar, ki je za nas obče-pomembna.
lj Ženski oddelek S. K. S. Z. ima v nedeljo, 8. t. m., ob 8. uri zjutraj sv. mašo na Rožniku. Vabijo se člani in članice kakor tudi prijatelji društva, da se v obilnem številu udeleže izleta na Rožnik.
lj Mešani zbor »Ljubljane« ima jutri, v četrtek, ob 11. uri dopoldne važno vajo v veliki dvorani »Uniona«.
lj Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane. Št. 13.438. V Ljubljani, dne 29. aprila 1910. Slavnemu uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. Sklicuje se na § 19 zakona z dne 17. decembra 1862, drž. zak. št. 6 iz leta 1863, prosim Vas, da glede na ljubljansko novico pod naslovom »Skrbite v prvi vrsti za nasade!« v 95. št. »Slovenca« z dne 28. t. m. priobčite ta-le uradni popravek: »Ni res, da v nasadih v mestnem tivolskem gozdu neusmiljeno poje sekira; res pa je, da se v mestnem tivolskem gozdu ničesar ne seka, temveč da se sekajo smreke v Koslerjevem gozdu. — Zupan: Iv. Hribai\«
lj Deželni obrtnopospeševalni zavod bo nastanjen v spodnjih prostorih Deghengijeve hiše na Dunajski cesti, kjer je bil doslej kinematograf. Prostori so tudi jako primerni za razstave.
lj Musica saera. Jutri na praznik Kristusovega vnebohoda se bo pri veliki maši ob desetih izvajalo v stolnici sledeče: Missa in hon. Ss. Cordis Jesu, zi. Ign. Mitterer, Alleluja z dvema ver-zikloma, zl. Ant. Foerster, ofertorij »Ascendit Deus«, zl. Ign. Mitterer.
lj Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo bo prisostvovalo dne 8. majnika zjutraj ob pol 8. uri v cerkvi sv. Florijana sv. maši povodom praznika svojega patrona. Povabljenih je več gasilnih društev iz okolice. Po maši obhod skozi mesto. Svirala bo »Slovenska Filharmonija«. Po obhodu sestanek v restavraciji pri »Novem svetu«.
lj Združeni čevljarji v Ljubljani
uljudno naznanjajo cenjenim članom in sl. občinstvu, da se z dnem 6. maja 1910 presele iz Sv. Petra nasipa št. 7 v "VVolfove ulice v hišo pri Auru na dvorišče (levo). Vsled premajhnih prostorov na sv. Petra nasipu smo prisiljeni, ta korak storiti. Prodajalna usnja se uredi tako, da bo mogoče nam svoje Člane, kakor tudi sl. občinstvo, bolje postreči. Opozarjamo tem potom svoje člane, da se za svoje lastno društvo, ki so si ga ustanovili na podlagi zadružništva, v bodoče bolje zanimajo, ker vodstvo neumorno na to dela, da bi se pojem zadružništva tudi na Slovenskem bolje vdornačil. Cenjene tovariše vabimo, cla si ob priliki ogledajo nove prostore. Če se vsi stanovi danes na gospodarskem polju organizirajo, zakaj bi se čevljarji ne, ker je to stan, ki potrebuje zavedne organizacije in neumornega dela, da doseže svoj cilj. — Naznanjamo še, cla se novi člani sprejemajo vsak dan v prodajalni usnja.
lj Preprečena pot. Včeraj je bil na južnem kolodvoru aretovan 201etni Josip lvlopčar iz Male Pristave, okraj Postojna. Nameraval se je izseliti v Ameriko. Ker pa še ni zadostil vojaški dolžnosti, ga je stražnik ustavil lin are-toval.
lj Voz prevrnil. V sv. Florijana ulici je včeraj poscstnici Mariji Fabjanovi, ko je peljala ročni voziček s košaro jajc, zadel s tovornim vozom slučajno hlapec Franc Černe v voziček in ga ji preobrnil. Fabjanovi se je pri tem pobilo za 6 K jajc in tudi zdrobilo kolo.
lj Pasjo znamko in usnjat ovratnik ic ukradel neznan tat Ogrinovemu psu
na Gruberjevem nabrežju. Znamka ima štev. 143.
lj Izubljeno in najdeno. Ga. Antonija Novakova je izgubila rjavo denarnico z 24 K in nekaj drobiža. — Delav-ka v tobačni tovarni Angela Kucler-jeva je izgubila srebrno žepno uro, vredno 16 K. Uradnikova soproga Ana Skalova je izgubila črno torbico z srednjo vsoto denarja. Nek gospod je izgubil zelenkasto listnico, v kateri je imel čez 100 K v bankovcih. Delavka Terezija Uršičeva je našla denarnico z manjšo vsoto denarja. — Čevljarski mojster g. Ivan Beden je našel žensko ročno torbico.
Sin gospe Hammsrlitz aretiran.
Kup aktov v skrivnostni zadevi po-izkušenega zastrupljenja gospe Hammerlitzove v Logatcu je na mizi preiskovalnega sodnika vedno večji in večji. Posebno radi rdečega avtomobila se oglaša vedno več prič. Najoriginel-nejša priča je vsekakor neki Tržačan, ki ima očividno na dan mnogo časa. Ta je pisal preiskovalnemu sodniku, da se je na rdečem avtomobilu peljal zadaj iz Trsta do Logatca in če hoče še kaj več izvedeti, naj ga povabi v Ljubljano.
•Poročali smo zadnjič, da so bile že aretirane tri osebe. Od teh treh oseb je izpuščen neki tržaški trgovec, prijatelj sina gospe Hammerlitzove Rudolfa Hladnik, s katerim se je zadnji čas vozil z avtomobilom v Monte Carlo in drugod, in neki agent, v preiskovalnem zaporu je pa ostal, kakor čujemo, sin gospe Hammerlitz iz prvega zakona Fr. Hladnik iz Trsta. Grozen sum je še vedno na tem možu in le želimo, da gospod Hladnik dokaže svojo nedolžnost ter da se ta žalostna zadeva pojasni tako, da ni bil sin tisti, ki je svoji materi poslal tako »zdravilo«, ki bi ji pretrgalo nit življenja. Zasliševanje s Francetom Hladnikom še ni končano, nadaljuje se dan na dan. Včeraj je bilo zaslišanih mnogo prič iz Trsta, danes pa bo zaslišanih mnogo prič iz Logatca, med njimi gospa Hammerlitz in njen soprog.
Afera Hammerlitz se zanimivo razvija. Upajmo, da bo vztrajnost gospoda preiskovalnega sodnika pregnala vse megle, vnovič pa prosimo vse, ki kaj vedo o rodbini Hammerlitz, ki so prej ali zadnji čas kaj opazovali ali sicer kaj vedo o v dosedanjih poročilih navedenih podatkih, naj vse zaupno spo-roče gospodu preiskovalnemu sodniku.
Telefonska in brzojavna poročila.
»SLOVENSKI KLUB« V DRŽAVNEM ZBORU.
Dunaj, 4. maja. Dr. šusteršič je sklical sejo »Slovenskega kluba« za petek ob % na 10. uro dopoldne.
FINANČNA STISKA NA ČEŠKEM.
Praga, 4. maja. Deželni šolski svet je poslal na okrajne šolske svete odlok, v katerem se določa, naj se odpusti iz službe pomožne učne moči, ki so na dopustu zaradi študij ali„bolezni, ako se ne obvežejo, da se odrečejo plači. Prosta mesta naj se nadomeste s suplenti. Opusti naj se tudi pouk v francoščini in na goslih. Da se prihranijo potni stroški, se letos ne bodo vršile okrajne učiteljske konference. Vse provizorične industrijske učiteljice se odpusti iz službe. Delo se razdeli med ostale učne moči.	/
SESTANEK DELEGATOV MESARSKIH ZADRUG.
Dunaj, 4. maja. Tu je bil sestanek 120 delegatov mesarskih zadrug iz raznih avstrijskih krajev. Zastopniki mesarskih zadrug so trdili, da povzroča draginjo mesa prepoved uvažanja živine iz inozemstva. Izdali bodo manifest v 100.000 izvodih ter ga razdelili v raznih avstrijskih mestih.
DELOVNOST ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Praga, 4. maja. Pogajanja o delov-nosti češkega deželnega zbora med obema skupinama veleposestnikov, ki so bila prekinjena od meseca februarja, se bodo v prihodnjih dneh zopet začela, kakor poroča »Hlas Naroda«. Razpoloženje za delavnost dež. zbora sc je med veleposestniki znatno zboljšalo. Misliti pa na direktna pogajanja med poslanci obeh narodnostnih taborov, pa sedaj še ni mogoče.
WHITEJEV AEROPLAN RAZDEJAN.
Barcelona, 4. maja. Aeroplan Gra-hama Whiteja, tekmeca Paulhamova, je razbila razjarjena množica, ki se je razsrdila, ker se zrakoplovcu letalni poizkus ni takoj posrečil.
RUSKI REVOLUCIJONAR ARETOVAN.
Duchcov, 4. maja. V Brodu so v ponedeljek aretovali ruskega revolu-
clonarja Leva Nikolajevima Lubomir-skega pl. Ronolevina, kateremu je prepovedan povratek v Avstrijo. Aretova-nec je v češki šoli poučeval matematiko in trdi, da je rojen v Rigi ter da se je po izgonu iz Rusije preživljal s poučevanjem v čeških šolah v Melniku, Ustju, Duchcovem in Tfebovici. Policija vendar domneva, da je aretovauec kak ruski zločinec, ki je v zvezi z revolucionarno stranko.
ZAPRISEGA NOVEGA DUNAJSKEGA ŽUPANA.
Dunaj, 4. maja. Danes je slovesno prisegel novi dunajski župan dr. Neu-mayer, ki je imel nato programni govor. Govoril je v prvi vrsti proti oviram uvozu živine in premoga iz inozemstva ter je izjavil, da mora ostati nemški karakter dunajskih šol nedotaknjen.
VIHARJI NA FRANCOSKEM IN V ITALIJI.
Dunaj, 4. maja. Iz Francoske in Italije prihajajo poročila o velikanski škodi, povzročeni po nenormalnem vremenu zadnji dni. V Marzilji je bil včeraj s^en vihar. Škoda je velikanska, posebno na sadju. Tudi na Siciliji, Sardiniji in na Korziki so bili velikanski viharji. V Palermu je divjal strašen orkan, ki je v okolici razrušil lope in aparate, pripravljene za letalno tekmo.
ZASLIŠEVANJE HOFRICHTERJA.
Dunaj, 4. maja. Da se pospeši obravnava, zaslišujejo Ilofrichterja vsak dan od 9. ure zjutraj do prvih popoldanskih ur in od 4. ure popoldne do 7. ure zvečer.
SESTANEK ČEŠKIH DRŽAVNIH IN DEŽELNI HPOSLANCEV.
Praga, 4. maja. Češki agrarci so ob zopetnem zasedanju državnega zbora predlagali sestanek čeških državnih in deželnih poslancev v svrho skupnega postopanja.
SLOVAKI PRI OGRSKIH DRŽAVNO-ZBORSKIH VOLITVAH.
Budimpešta, 4. maja. Slovaška narodna stranka je sklenila v večini okrajev, kjer prebivajo Slovaki, postaviti svoje kandidate, sicer pa podpirati kandidate, ki so za splošno volivno pravico.
BOJI V ALBANIJI.
Carigrad, 4. maja. Uradno se poroča, da zadnjih 24 ur ni bilo v Albaniji nobenega boja. Zadnji boj je bil preteklo nedeljo. Turki so sicer pri Kača-niku izgubili 400 mož, sicer je pa položaj za Turke v Albaniji ravno tako neugoden, kot precl štirinajstimi dnevi. Izgube Albancev pri Kačaniku ni mogoče dognati, ker Albanci svoje mrtve takoj pokopljejo.
ODVETNIK — OROPAN.
Varšava, 4. maja. Predvčerajšnjem so napadli neznani roparji v vlaku železnice Riga—Orlov odvetnika dr. Wil-cewskega, katerega so omotili, ranili na glavi in ga oropali. Odvetnika so vrgli potem skozi okno na progo, kjer so ga našli s polomljenimi udi. Za roparji, ki so po izvršenem napadu poskakali iz vlaka, ni nobenega sledu.
SNEG V MAJU.
Iz Češkega prihajajo poročila, da so vsi Krkonoši v snegu. Sneg še vedno pada ob temperaturi 4 stopinje C. Iz Nemčije poročajo o silnih snežnih viharjih. Mesti Kanel in Fulda imata popolno zimsko podobo.
C. KR. AVSTRIJSKE DRŽAVNE ŽELEZNICE.
Poletni vozni red 1910 za vlake v področju c. kr. državno-železniškega ravnateljstva v Trstu.
Od 1. maja t. 1. veljavni poletni Vozni reci c. kr. avstrijskih državnih železnic ima v področju c. kr. državno-železniškega ravnateljstva v Trstu sledeče znatno premembe napram dosedanjemu voznemu redu:
Vlak št. 1, ki dospe tri minute kasneje na Jesenice, bo odhajal iz Jesenic 6 minut pozneje in pride 10 minut kasneje, t. j. ob 11. uri 17 minut dopoldne v Trst c. kr. državne železnice.
Vlak št. 2 odhaja kakor doslej, t. j. ob o. uri popoldne, iz Trsta c. kr. drž. žel. in pride 6 minut kasneje na Jesenice.
Vlaka št. 1 in 2 bosta vozila tudi čez turško železnico kot brzovlaka.
Vlak št. 501 odhaja 4 minute preje in pride ob 8. uri 40 minut zjutraj v Trst c. kr. drž. žel.
Vlak št. 502 odhaja 10 minut kasneje, t. j. ob 8. uri 55 minut zvečer.
Glede prometa iz in v Solnograd jc pri vlakih št. 501 iu 502 ta prememba, da vozijo na progi Bischofshofen-Pod-rožica v obeh smereh pospešeni osebni vlaki.
Dnevna brzovlaka št. 708 in 507 sta za relacije Trst-Dunaj, Trst-Praga in Trst-Solnograd.
Odhod vlaka št. 708 (mesto dosedanjega vlaka št. 508) se je moralo za 18 minut prej nastaviti, ter odhaja iz Trsta c. kr. drž. žel. ob 7. uri 30 minut zjutraj in pride v Jesenice ob 11. uri 7 minut dopoldne.
Vlaki št. 11, 12, 13, 14 in 15 so neznatno premenjeni.
Vlak št. 16 odhaja 7 minut kasneje iz Trsta c. kr. drž. žel., t. j. ob 8. uri 55 minut zjutraj in je za teh 7 minut pospešen, tako da pride na Jesenice ob istem času kakor doslej.
Vlaki št. 17, 20, 42 in 43 imajo malenkostne spremembe.
Vlak št. 18 odhaja radi zveznega vlaka št. 215, ki pride 3 minute kasneje v Trst c. kr. drž. žel., 4 minute kasneje in je nekoliko pospešen, tako da pride 5 minut prej, t. j. ob 8. uri 20 minut zvečer na Jesenice.
Odhod vlaka št. 41 iz Jesenic se je moralo 25 minut pozneje nastaviti in dospe v Trst c. kr. drž. žel. le 8 minut kasneje, t. j. ob 10. uri 18 minut dopoldne.
Nedeljska in prazniška vlaka št. 44 in 45 se je moralo splošnemu voznemu redu prilagoditi; vlak štev. 44 odhaja preje iz Trsta c. kr. drž. žel., t. j. ob 2. uri 25 minut popoldne in pride v Gorico ob 4. uri 18 minut popoldne.
Vlak št. 45, katerega se je moralo kasneje ustaviti, odhaja iz Gorice drž. žel. ob 8. uri zvečer in prihaja ob 9. uri 55 minut ponoči v Trst c. kr. drž. žel.
Vlaka št. 52 in 48, ki bota vozila kakor lansko leto, od 1. julija naprej morata radi kasnejšega prihoda vlaka št. 25 na Jesenice za 15, oziroma 20 minut kasneje odhajati.
Vlak št. 46 odhaja 24 minut preje iz Trsta c. kr. drž. žel., t. j. ob 6. uri 54 minut zvečer.
Proga Herpelje-Kozina-Trst c. kr. d. ž.
Vlak št. 211 odhaja napram voznemu redu od 1. februarja t. 1. 5 minut prej.
Vlaki št. 212, 214" in 222 ostanejo enako.
Vlaka št. 213, 214 odhajata za 4 minute preje.
Vlaki št. 215, 219 in 221 so neznatno premenjeni.
Vlak št. 217 odhaja 10 minut, preje, da ima še zvezo na vlak št. 66 v Trstu c. kr. drž. žel.
Istotako se je moglo vlak št. 218 za 25 minut zapozniti, ker vozi njegov zvezni vlak št. 317 tudi kasneje.
Vlak št. 220 odhaja iz Trsta c. kr. drž. žel. 13 minut kasneje, t. j. ob 8. uri 23 minut zvečer.
Proga Divača-Pulj.
Na ti progi ostanejo vlaki št. 311, 312, 313, 314 in 315 bistveno v od 1. februarja aktivirani legi.
Vlak št. 316 mora iz Pulja 10 minut preje, t. j. ob 2. uri 20 minut popoldne odhajati, v tem ko jc vlak št. 317, ker odhaja vlak št. 302 osem minut prej iz Pulja, t. j. ob 6. uri 40 minut zvečer, iz za voznih red tehničnih vzrokov za 31 minut zapoznen. Ker je na progi Herpelje - Kozirta - Trst c. kr. drž. žel. vlak št. 220 zakasnen, odhaja tudi vlak št. 301 deset minut kasneje.
Iz za vozni red tehničnih vzrokov odhaja vlak št. 318 za 43 minut in vlak št. 319 za 11 minut preje.
Za v Vodnjanu stanujoče delavcc bota vozila vlaka št. 319 in 320.
Proga Kanfanar-Rovinj.
Na ti progi odhaja vlak št. 443 za 2 minuti kasneje, in za 10 minut prej pa odpeljeta vlaka št. 447 in 448 in za 30 minut vlak št. 449. Te premembe so posledica prememb na progi Divača-Pulj.
Proga Trbiž-Ljubljana.
Vlak št. 1711 (prej 1713) je radi nove zveze Ljubljana j. k. na južnoželez-niški vlak št. 79 na Reko za 21 minut prej ustavljen.
Vlaki št. 1712 (prej 1714) 1713 (prej 1711), 1715 in 1716 so le malenkostno premenjeni.
Vlak št. 1718 odhaja na progi Ljub-ljana-Jescnice radi zboljšanja zveze v Ljubljano j. k. na južnoželezniški vlak št. 76 za 12 minut kasneje, na progi Je-senice-Trbiž pa radi pridržanja vlaka št. 25, ki prihaja od 1. maja 1.1. kasneje Jesenice, za 25 minut kasneje.
Vlak št. 1719, katerega so je moralo na progi Trbiž-Jesenice iz Trbiža za 4 minute zapozniti, odhaja istotako radi zveze na vlak št. 25 iz Jesenic za 18 minut kasneje, kar ima tudi 7 minut poznejšo lego vlaka št. 1720 za posledico.
Vlaka št. 1720 in 1721 vozita le na progi Ljubljana j. k.-Jesenice.
Vlak št. 1722 vozi kakor lansko poletje na progi Ljubljana j. k.-Jesenice od 29. maja t. 1. ob nedeljah in praznikih, od 1. julija t. 1. vsak dan, na progi Jesenice-Trbiž od 29. meja le ob nedeljah in praznikih.
Vlak št. 1723 je le nekoliko zakasnen (6 minut), vlak št. 1724 se jc moralo radi obdržane zveze iz Reke (avstr. Rivljera) na vlak št. 708 za 24 minut prej ustaviti in pospešiti.
Vlak št. 1727, ki vozi kakor lansko poletje od 29. maja t. 1. ob nedeljah in praznikih, se je moralo radi poznejšega prihoda vlaka št. 915 na Trbiž za 25 minut zakasniti.
Proga Ljubljana d. k.-Kamnik.
Na ti progi so na željo interesentov vlaki št. 2157 za 25 minut, št. 2158 za 35 minut in št. 2156 za 10 minut kasneje sestavljeni.
Vlaka št. 2158 in 2159 vozita le ob nedeljah in praznikih.
Proga Kranj-Tržič.
Ker je vlak št. 1724 bolj zgoden, se je moralo vlak št. 2555 tudi 14 minut prej ustaviti.
Vlak št. 2557 je 2 minuti zakasneli, vlak Št. 2559 pa za 5 minut zgodnejši.
Dolenjske železnice in proga Trebnje-št. Janž.
Na teh progah ni nikakih prememb.
Proga Gorica j. k,-Ajdovščina.
Lege vlakov ostanejo bistveno iste kakor sedaj in so le prometni časi vsled prememb na progi Jesenice - Trst na malenkostno spremenjeni. Vlaka štev. 1157 in 1158 vozita zopet ob nedeljah in praznikih.
Proga Trst-Cervinjan.
Vsled zapoznenja vlaka št. 1017 j. žel. je vlak št. 813 za 9 minut kasnejše ustavljen.
Vlak št. 818 odhaja radi od interesentov željene zveze na vlak št. 1021 v Tržiču 5 minut preje.
Proga Trst-Poreč.
Želji interesentov po zvezi vlaka št. 956 na vlak št. 2 v /Trstu c. kr. d. ž. in bolj zgodnjem prihodu vlaka št. 957 v Poreč se je ustreglo in sta ta. vlaka za 24 oziroma 35 minut prej ustavljena.
Vsled teh primikov so nastale tudi druge spremembe, zlasti pri vlakih št. 958, 959 in 960.
Nova sta vlaka št. 911 in 912, ki vozita ob nedeljah in praznikih, na progi Trst, c. kr. državna železnica, Isola.
JF
modni salon
Ivana Schiller
= Su. Petra cesta St. 31 =
priporoča
lepo izbiro damskih, dekliških in otročjih
751 (1) Mobuhoii.
Poparuila S?
Zaini kiobuki oedno i u lalogi.
T.	JT
		
	Zahvala. 1315 Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti naše iskreno ljubljene sestre, oziroma svakinje in tete, gospodične Marice Fraprofnik izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem darovalcem vencev in šopkov in vsem, ki so spremili drago pokojnico na zadnjem potu. V Ljubljani, dne 4. maja 1910. Žalujoči ostali.	
		
§	m FRAN ČADEŽ
FANČI m CADEŽEVA roj. BIBER
POROČENA.
LJUBLJANA, DNE 4. MAJA 1910.
Opr. št. R 66/9	1310 1-1
23
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Rudolfovem je po prošnji cerkvenih predstojništev kapitelske in frančiškanske cerkve v Rudolfovem na prodaj po javni dražbi sledeča nepremična za katero se je ustanovila izklicna cena 800 K, in sicer zemljišče vi. št. 637 kat. občine Rudolfovo obsegajoče klet in vrtno parcelo št. 227.
Dražba se bo vršila dne 14. maja 1910. ob io. uri dopoldne soba si. 3.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbcno izkupilo je plačati v treh obrokih in sicer prvo tretjino takoj po do-miku, drugo tretjino v dveh mesccili in zadnjo tretjino, v katero sc sme vloženi vadij vračunati, v šestih mesecih po dražbi.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri tukajšnjem sodišču soba št. 3.
C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo oddelek I.
dne 30. aprila 1910.
V modni trgovini	£fk Liubljana'stari tra 18
dobite
po že znano najnižjih cenah
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, 1" kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov, in čepic, dalje čepic za dame itd., itd., itd.
Znanost In umetnost.
*	Die Wunder des Himmels. (L. L.
von Littrovv) 10J0. To delo obsega skoro 800 strani, 381 ilustracij, obravnava vsa zvezdoslovna vprašanja v celoti in pa zelo poljudno, je pa vkljub svoji veliki obsežnost1' primeroma poceni — 4 K 80 vin. — Poglavje o kometih n. pr. obsega celili 72 strani, o Halleyevem kometa je 12 strani in 5 fotografij. Za predavanja )io naših društvih nudi ta knjiga naravnost ogromno, poljudno, jasno, pa znanstveno korektno in zanimivo gradivo, vseskozi živahno pisano. O kometih prinaša n. pr. zgodovino njihovih prikazni v vseh vekih, o solncu ima nad 80 strani, nebroj podob in čisto vse, kar se je znanstveno dognalo. Dobi S3 v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
*	Das Buch der Entdeckungen. (A. Ritter.) Tudi ta knjiga obsega jako veliko, nad 1000 strani in skoro tudi toliko lepih podob. Podobe prinašajo vse različne kraje zemlje, narode in običaje, knjiga sama opisuje vse dežele zemlje, običaje narodov, njih zgodovino in industrijo, pa. vse silno mično in živo; jako veliko prinaša tudi o raziskovav-cih zemlje, zlasti o severnem in južnem tečaju. Cena je nizka, tudi i K 80 vin., tvarina pa izredno bogata, da bo prišla zelo prav posameznikom kakor društvom za zanimiv poduk o zemlji in njenih delih. Dobi se v »Katoliški Bukvar-ui« v Ljubljani.
*	Das Bnch der Tierwelt. (W. Lakowitz.) Stane istotako le i K 80 vin, in ima nad 900 strani ter nič manj lepih podob. Opisuje obširno vse živali in živalske vrste z izredno živahnostjo in zanimivostjo o življenju živali. Šole in društva bodo tako cene, a tako temeljite in poljudne knjige veseli. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
*	Das Buch der neuesten Erfindun-gen. (Clairemont.) Nad 600 strani, podob veliko več, vse podobe jasno in pregledno izvedene, obsega pa knjiga vse mnogovrstne iznajdbe in moderne tehnične naprave, ki kažejo velikansk napredek modernega človeštva na vseh poljih. Razlaga je tako natančna, da stori razumljive najbolj komplicirane stvari tudi preprostemu bravcu, oziroma poslušavcu. Cena je tudi 4 K 80 vin.
Vse te knjige se dobe in naroče v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
*	»Mentor«, zvezek 8. — Vsebina: Finžgar: študent naj bo. (Dalje.) —- Jos. Lavtižar: Sven Iledin. — I. E. Marij: Brez naslova. — M. Štular: Trd bodi, mož jeklen! (Konec.) — Fr. Ks. Steržaj: Za lisico. (Dalje.) — A. IJršič: Navocl za šahovo igro. (Dalje.) — Drobiž: Popravek. — Dr. Krek: »Turški križ«, »Tri sestre«. — Šolsko cenzure imenitnih mož. — Govor Indijanca.
Pri uživalnem blagu, nierodajna je edinole kakovost. Kar nam ugaja in tokne, zasluži našo priporočbo.
To stališče jo edino pravo, in s tega stališča uporabljajo naše gospodinje najraje »pravi Franckov pridatek za kavo« s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje iz najčistejših tvarin po načelu največje skrbnosti in po že desetletja preizkušenem načinu v zagrebški tovarni.
Opozarjamo na oglas v današnji številki glede II e r d e r j c v e g a konverzacijskcga leksiko -n a, ki se dobi v »Katoliški bukvam i« v Ljubljani pod pogoji, ki so v oglasu označeni.
Mnenje gospoda dr. R. R e i s s -m a n n - a.
B r n o.
Gospod J. S c r r a v a 11 o
Trst.
Poročam Va, da pripisujem že več lei Vaše Serravallovo kina-vino z železom proti šibkosti in malokrvnosti, ("spelii so bili eminentni; posebno po obilnem krvnem odtoku in po težkih boleznih (pljučnici) je nastopilo po-množenje moči, oziroma teže.
B r n o. 18. oktobra 1909.
Dr. R. R e i s s m a n n.
Proda sc iz proste roke
hišavKovemVodmatu
št. 13 ob glavni cesti v Zalog pri znani kavarni «Mali Slon«. V hiši sta že vpeljani dve prodajalni ter ima še osem stanovanj. Zraven je tudi vrt.	1252
C. kr. ministrstvo za deželno hrambo.
K dep. XII., št. 1260 Iz 1910.
Dunaj v aprilu 1910.
|e razpisana tf pišecah na Štajerskem. Župnija šteje 3700 duš. Lepe nove orgije se ta mesec postavijo. Le prav dobro v vsakem oziru kvalificirani cecilijanci se naj oglasijo. Samci in tainiki imaio prednost. Nastop službe 1. julija.
1314 i-i Cerkveno predstojniStvo.
Dobava posteljnin za zdravo in bolno vojaštvo c. kr. deželne brambe.
3EMMS
1300
zpis.
Ministrstvo za deželno brambo namerava oddati za potrebo leta 1910 dobavo predmetov, navedenih v naslednjem zaznamku, potoni javnega razpisa, in vabi k vlaganju pismenih ponudb.
ca - «
-a
o t- —■ o >
Q. G)
N
Število
8
9 10 11
12
13
14
15
16
17
18
730
15400
11000
14500 2150
1380
150
150
200 1370
750
8350
1870
1870 9400
9400
3420
9900
Komadov
O
m
n i 1 o
komadov
popolnih železnih posteljnjakov
slamnic
slamnatih podzglavij
rjuh za zdravo vojaštvo
poletnih odej
zimskih kocev
kovano-železnih posteljnjakov z žično mrežo
napisnih tablic
palic za napisne tablice spodnjih odej iz preje
zimnic
rjuh iz bombaža
podzglavij iz žime, velikih
podzglavij iz žime, malih
prevlek za podzglavja iz žime, velikih
prevlek za podzglavja iz žime, malih
posteljnih odej za bolnike
prevlek za odeje
Po vzorcu
1893/1906
1909
1895
1895
1907
1907
1901 1901
1901 1910
1893
1910 1893
1910 1910 1910
1909
1910
Cene naj se ponudijo za
1 komad
1 kiiogram
1 komad
1 kilogram
1 komad
Na ustne, brzojavne in telefonske ponudbe se ne more ozirati.
1.	Pisftiene ponudbe morajo dospeti najkasneje do 28. maja 1910 ob 10. uri dopoldne pri vložnem zapisniku c. kr. ministrstva za deželno brambo na Dunaju.
Pri imenovanem ministrstvu (Dunaj I. BabenbergerstraBe 5, III. nadstropje, uradna soba št. 128) se bodo te ponudbe dne 28. maja 1910 ob 10. uri dopoldne komisijonalno odprle. Ponudniki ali njihovi pooblaščenci so upravičeni prisostvovati ofertni razpravi.
Odločitev o svoji ponudbi prejme vsak ponudnik od c. kr. ministrstva za deželno brambo pismenim potom do 10. junija 1910.
2.	S prejetjem ponudbe se smatra pogodba za sklenjeno brez nadaljnih uradnih spisov.
Formalna pogodbena lista se sestavi le na izrečno zahtevo.
3.	Ponudbeniku je na prosto dano, staviti ponudbe tudi le na posamezne vrste (zaporedne številke zaznamka) in pri vsaki vrsti na manjše množine (kosa itd.) kot je razpisano.
Ministrstvo za deželno brambo si pridržuje pravico sprejeti ponudbo tudi le glede posameznih od več ponudenih vrst ali glede dela dobavne množine.
4.	Ponudniki smejo sami določati cene.
Cela dobavna množina vsake vrste je dostaviti najpozneje do 31. avgusta 1910.
V teku tega roka določa domobranska uprava dobavne dneve oziraje se po možnosti na željo podjetnikov.
Med letom 1910 more domobranska uprava zahtevati 10 odstotkov večjo potrebščino, katera se v slučaju mobilizacije zviša na 50 odstotkov. Ista sc mora dostaviti v teku dveh mesecev.
Vse reči se dostavijo na račun podjetnika domobranskemu skladišču na Dunaju.
6.	Ponudbeniki morajo, kolikor še niso oproščeni, vložiti vadij oziroma kavcijo v visokosti 5 °/0.
7.	Dobava se udda samo takim ponudbenikom, kateri bivajo v državnem zboru zastopanih deželah in v lastnih tovarnah istotam izdelujejo omenjene predmete.
Po svetu.
Kometi in vino. Vraže pripisujejo razne nesreče in nezgode nebesnim pojavom, kometom ali zvezdam repati-cam. Veruje se, da komet prinaša zemeljskim prebivalcem konec sveta, vojsko, kugo, lakoto, in drugih nesreč v izobilju. No, pa kometom se pripisuje tudi neka dobra lastnost. Posebno v vi-nogradskih krajih obstoji mnenje, cla je kometno leto izvrstno vinsko leto. In v resnici, ako primerjamo zapiske o pojavih kometa lin o dobrih vinskih letinah, bodisi v starih in novejših kronikah, tedaj se nam pokaže, da so bila v resnici ona leta, v katerih so se prikazovali kometi, res dobra vinska leta. Leta 1337. se je pojavil prvi komet, o katerem so se evropska opazovanja zlagala s kitajskimi. To kometovo leto je prineslo izredno bogato vinsko trgatev, in v saksonskih kronikah je za-bilježeno, da so to leto vinogradi nečuveno obrodili. Takozvani Melahton-sld komet leta 1556. je prinesel istota-ko mnogo dobrega, a tudi sadje je to leto izredno obrodilo, da so se ga še pozneje spominjali z imenom »kometovo sadje«. Enako se je zgodilo leta 1618.; bilo je mnogo kometov in vinska letina izborna. Sijajen komet leta 1680. so opazovali, ko je grozdje izvrstno zorelo, in kronika je zabilježila za to leto kratko in jasno: »Mnogo in dobrega vina«. Leta 1844. je prineslo s pojavom kometa tudi mnogo izvrstnega vina. Povratek Halleyjevega kometa leta 1759. odlikoval se je tudi z dobrim vinom. Leta 1826. so odkrili Bilaov komet in vinogradski zapisniki izkazujejo za to leto: »Mnogo vina, dobra jesen«. Samo, da je bila to leto kakovost nekoliko slabša. Mnogo in dobrega vina je prineslo kometovo leto 1807., kakor tudi leta 1858., ko se je pojavil eden najkrasnejših kometov. Kronika je bilježila mnogo dobrega vina, dobro jesen. O kometovem letu 1811. bi se moglo pisati cele knjige o rodovitnosti vinogradov in vinu. Saj so pesniki kakor je bil Goethe pevali pesmi o vinu tega leta. — Dobro bi bilo, če bi tudi tekoče leto bilo rodovitno za vinogradnike.
Nevarno zločinko so zaprli na Dunaju. Bila jc to žena nekega polirja, ki si j a na peklensk način priskrbovala, postranskega zaslužka. V svoje stanovanje je pod raznimi pretvezami zvab-Ijala nedoletne deklice, ki so tu postale žrtev zločinskih starcev. Nesramna ba-bura je že v Budimpešti izvrševala enako kupčijo z dušami, a je ušla roki pravice z begom na Dunaj. Tu je sedaj na varnem in želeti bi le bilo, da bi kazenski zakonik določal za taka zločinstva vsaj tisto kazen, kakor jo določa za umore.
Bratovski spor na Cetinjah. Večkrat so že prišle v javnost vesti, da vlada med črnogorskima knežjima sinovoma velika mržnja in da kneževič Mirko dela na padec brata Danila — prestolonaslednika. Najnovejša vest poroča: Že več let biva na Cetinjah nek Miloš Živkovič, ki je posebno' zadnje tedne mnogo občeval s princem Mirkom. O tem človeku se govori, da je izmamljal iz princa podatke proti prestolonasledniku, da jih bo potem izrabil v gotovem srbskem časopisju. Pred nekaj dnevi da mu je princ Mirko zopet izročil cel šop listin z odkritji proti prestolonasledniku. Poštenjak Živkovič pa je obrnil plašč in listine izročil prestolonasledniku Danilu. Temu je seveda sledil hud prepir med knežjima sinovoma, a princ Mirko je naslednji dan v vojnem ministrstvu naletel na Živkoviča in ga krvavo pretepel. Stvar se je seveda hitro raznesla po mestu in dala dovolj gradiva za ugibanja in razglabljanja.
Zader odklonil hrvaško opero. Zagrebško hrvaško gledališče je hotelo s svojo opero gostovati v zaderskem gledišču »Verde«, a prošnjo za prepustitev gledišča je Zader odbil. Sedaj bodo morali milo za drago vračati pač tudi Hrvati, ki so doslej v Dubrovniku in Splitu gostoljubno sprejemali italijanske glediške družbe.
Črni polki v Franciji. V Franciji je zopet postalo aktualno vprašanje za vpeljavo črnih polkov. Namerava se namreč v Alžiru uvesti splošno obvez-
?nnn,?iafko služl)0> kai' bi dalo stalno 100.000 črnih vojakov. Ti bi služili le v domovini, le v slučaju vojske bi se jih pozvalo tudi v Francijo.
819
Velikansko izber <
priporoča tvrdka
, lune, MIlana, Dvorni trj štev. i
Najnižje stalne cene!
1176
3-1
Ponudbeni razpis
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico razpisuje
tem potom	r '
napravo ograje pred „Posojilničnim domom" v Kandiji
Ograja bo dolga 33 m iz kovanega železa na zidanem podstavku z enimi enojnimi in enimi dvojnimi vrati.
Ponudbe z načrti blagovoli se poslati do 1. junija 1910. Načelstvo si pridržuje pravico izbrati izmed ponudbenikov kateregakoli ne glede na višino cene.
Načelstvo.
Ivan Jax in
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Kolesa iz prvih t ovarn Avstrije:
DOrkopp, Sty ria (Puch), Waffenrad. v
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
: Adlerjeri :
pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
Pozor, dobri kovači
hi so dovršili podhousko šolo.
Odda se takoj za več let v najem jako dobro vpeljana
kovaenica
z vsem orodjem ter nekaj železa (tudi podkve). Orodje in železo se proda. Delo zagotovljeno. - Kovačnica stoji na lepem kraju na križišču cest na Glincah pri Ljubljani. — Več pove Ivan Pirnat na Glincah št. 23.	1295 4-1
Pozor!
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-shega, kraškega in več drugih marmorjeu; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkuena in stau-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okoire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	710 (20 1)
IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulica štev. 26.
igi
BBmm
t! Naznanilo !f
modni aielije Hlarije Šare
1289 se nahaja sedaj 3-1
w Gradišču št. 17
:: u hiši g. Liningerja ::
1234 6-1
! VSV.	Petra i	iredi	lestju	Hi-
1 liani se iz g		Iti!	r roke	pni.
Pojasnila v pisarni odvetnika dr. Josipa Sajovica, Gosposka ul. 3.
Š
Zaščitna znamka ..Sidro"
Llnimenf. Capsici comp.
2733
Nadomestek za Sidro-Pain-ExpelIer
je splošno priznano kot izvrstno bol bla-žujoče in odvodno mazilo pri prehlajenjn itd.; cena 80 v., K 1*40 in K 2 — se dobiva v vseli lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „Sidro" potem se je gotovo prejel or. izdelek.
Dr. Merim ista pri.,zlatem levu" v Pragi
Elizabetna cesta štev. 5 nova.
ft
i

V Ve lesove m na Gorenjskem odda se poleg romarske cerkve stoječe 983 10—1 • V	|	•
s hlevom, šupo in vrtom v najem event. se tudi proda. Poizve se pri Avg. Stamcarju,
uradniku banke „Slavije" v Ljubljani.
Gospodarsko društvo
Bermu, poŠta Pazin, (Istra),
posreduje brezplačno pri prodaji
irifBJl svoj''1 udov. Cena je nizka. Vino Vlila je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 1)
V novi hiši v Gradišču št. 15 se odda za augusfou termin več različnih
stanovanj.
Pojasnila daje stavbeni polir na licu mesta.	12K 6-l
Trgovski sotrudnik
dobro izvežban v mešani stroki, 24 let star, vojaščine prost, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi želi preme-niti svojo službo do 1. junija. Ponudbe naj se pošiljajo na „Rhodanum" poste re-stante Trbovlje.	128O 3—1
m 120 lepih
se proda. :: Kie. pove upravništvo.
1279
Izurjen in izkušen
3-1
strojnik
za tiskarno, vešč slovenščine v govoru in pisavi, ne pod 26 let star, se sprejme takoj k dvostavnemu in enostavnemu stroju za brzotisk. — Plača po tarifa. — Ponudbe pod »Vstrajen« na upravništvo lista.
Izvršuje vse : bančne : : posle. :
J. C. Maijer, Ljubljana, Stritarjeve ulice. =— Banka in menjalnic a. =====
Manufakturna trgovina na debelo in drobno.
Zaloga :
vseh vrst sukna, platna ter manu~
fakturnega blaga.
3027
To delo ustreza s svojimi bogato ilustriranimi osmimi zvezki po sodbi splošne kritike vsem zahtevam. Popoln je, priročen, zanesljiv, cen in nadomešča za K 120'— še enkrat tako drage leksike. Dobavljamo te krasne zvezke franko brez pribitka proti mesečnemu plačilu Krasna brošura zastonj.
B.Herderieva zaloga. Dunaj I.
3318 10-1 VVollzeile 33.
zr^' v šivanju perila
sc sprejmejo takoj pri M. iliešovec, Poljane. Istotam se sprejme brezplačno tudi nekaj učenk.	1224 (l)



Dež. lekarna pri .Mariji Fomaiaj'
M. LEUSTEK
Ljubljana, Resljeua cesta f if
zraven cesarja Franc Jožefa jub. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje _ najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže 1!
■ Dorševo med. ribje olje SE£ f
steklenica 1 K, večja 2 K.
Tanno-chlnin tinktura za lase, gsssft;
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
Slovita Melusine ustna in zobna i/oda Sž
no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz g ust. - Steklenica 1 K.	3499
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat, jj
LI
>9 r<i
Ml
1- II
Služba konjača v obsegu osem občin se razpisuje. Prosilci naj vlagajo prošnje pri županstvu Studenec-Ig; istotam se izvedo tudi pogoji.	1284 3—1
Občinski urad Studenec -Ig
dne 1. maja 1910.
Tovarna mi je izročila po vremenski nezgodi v razprodajo rešeno blago, mnogo tisoč krasnih, težkih	1288 3—1
flanelastih odej
lepih, najnovejših vzorcev, modernih barv, obrobljene so s svilo in imajo neznatne, komaj vidne madeže od vode. Odeje so primerne za vsako boljše gospodinjstvo, za posteljne preproge so zelo fine, gorke in močne, 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljam po povzetju: 4 komade fine flanel. odje . . 10 K 3 komade fin, obrob. flan. odeje 9 „ 2 komada najfin. obrob. fhn. odej 9 , Vsak častiti bralec tega oglasa naj kar z zaupanjem naroči to. Naslov:
RUDOLF DUŠEK
tovarniška zaloga odej, NACHOD, ČEŠKO.
Za lesno trgovino se išče 1244
kontoarist
zmožen prejemanja mehkega lesa. Kje, pove upravništvo „Slovenca".
s 5 sobami, zraven lep vrt, podobna vili, se proda iz proste roke v Rožni dolinj pri Ljubljani 20 minut od Glavnega trga. Več se poizve pri gostilničarju 1247 Balija na Glincah, preje Traun. 3-1
Priporoča se
9s6
Botrom in Botrcam oBleke
po vsaRi ceni
So litin a postrežba Nizke cene!
, Prisd Škofijo 19
konfekcija za dame m deklice
G Ivan Kacin, Polhov Mg pri Ljubljani a
a
1295 Izdelovalnica vsakovrstnih 2—1
harmonijev
po najnovejšem ameriškem sistemu. Ceneje kakor pri vsaki drugi tvrdki.
Cenik franko in gratis. Sprejemajo se tudi vsa popravila in prenovljenja harmonijev.
D □
0
0 □
a
u
D

; Zo sisboKrone in preh&lete :
mi6
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino
r
najbolje sredstvo.
BS. NOVAKOVIC, Ljubljane.
za prodajo raz-7 gledniških sto-N jal in papirnih <g vreč išče Fran 2 J. Šašek, Pl-zen Češko.
fifafboijša in najsigurraejša prilika za ita^enie?
Denarni promet do 31. (Ibg. 1909 čez 83 milijonov kron
Lastna glavnica K 503.575 98
Stanje vlog dne 31. marca 1910
čez 21 milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:
Marijin TRG-
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po	—
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Sušteršič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kau&chegg, veleposestnik v Ljubljani Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak mL, tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.	1
Na prodaj je v Ljubljani pri Sv. Krištofu
prav tik Dunajske ceste v Linhartovi ulici, 10 minut od gl. pošte oddaljeno
V obsc9u °kr09l0 40.000 m*, pripravno za stavbišča, CUuvuvVU oziroma zaradi bližine kolodvora za skladišča, tovarne, delavnice itd. — Posestvo obstoji iz dveh velikih parcel; na eni se nahaja pritlična, popolnoma dobro ohranjena hiša s hlevom in podvojnim kozolcem. Parceli sta razdeljeni na 30 stavbišč in se prodasta ali celi ali pa v oddelkih. Posredovalci izključeni. Več se izve v gostilni „Mikuževi" v Kolodvorski ulici št. 3 v Ljubljani. Pismena vprašanja naj se pošiljajo na naslov: Ivan Mikuž, dež. računski revident v Ljubljani. 1098 6—i
IZPELJHVH
vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje cehov, nahaznicin KREDITNIH PISEM
za vsa davna in stranska mesta tu- in inozemstva.
C. KR. PRIV. MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA
V Ml^DrTTD/ OSREDNJA MENJALNICA: 9 llliJll^	DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pnflrimiiep- Ba(len< Češka Kamnlca, CeSka Lipa, Brno, Krakov, Lilomerico, Moravski Zumberg, Modling. Novi 1 UU1 UZ.111UC. jjjsin. p|2en, praga. Graben, in Praga. Mala stran. Liberce. Dunajska Nnvnmfistiv Cvitava.
Na mnoga vprašanja javljam, da se odda
na Vrhniki št. 186
stanovanja
za skupno letno najemnino takoj:
I. nadstropje: 1 soba, 1 kuhinja in drvarnica za 144 K.
I. nadstropje: 1 soba, 1 kabinet, 1 kuhinja, klet, drvarnica, del vrta 240 K.
Pritličje: l"soba, 1 majhna soba, 1 shramba, drvarnica, klet in del vrta 240 K in je zelo pripravno za prodajalno ali kako obrt.
Pismene ponudbe sprejme Franc
Jonke, LjubljanaV Gradišče št. 3,
1277	I. nadstropje.	3_i
¥ odvetniško pisarno se sprejme takoj
strojepisec
Izurjeni stenografi imajo prednost.
Ponudbe je nasloviti na Alojzija Kocmur-ja v pisarni dr. Pegan-a 1359 Ljubljana, Dunajska cesta. 3_i
Najcenejša 31 •
kakor: zlate in srebrne ure, verižice, obeski, prstani, uhani, zapestnice itd.
Kupuje se staro zlato in srebro ter juveli ali se jemlje tudi v zameno.
Lastna delavnica za vsa popravila in nova'dela.
Lud. Černe
jnvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec
ŠI.3.
z gostilno in prodajalno pri farni cerkvi ob okrajni cesti, '/-2 ure od kolodvora Velenje na Štajerskem, se proda zaradi bolehnosti posestnika s konji, živino, svinji vozovi, vinom in razno premičnino. Meri 70 oralov vzorno obdelanega posestva njiv, sadonosnikov z 100 najžlahtnejših sortimentov sadja, vinograda, gozda in 5000 hmeljskega nasada z 2 enonadstropnimi hišami, 9 zidanih gospodarskih poslopij, v zemljo vzidano ledenico, '40 m dolgim kozolcem, sušilnico za sadje in eno za hmelj, vkup 14 poslopij, vse v prav dobrem stanju. Vsled mnogoštevilnih velikih poslopij je pripravno za kako večje obrtno podjetje. Dopise sprejme iz prijaznosti upravništvo „Slovenca" pod I. K.	1031

3
Gostilno,
• •
in prodajalno
1203
vse skupaj ali posamezno oddam v ttinr <it'iif\ najem s 1. Juli-llltddll U jem. To podjetje je ** že doslej dobro obiskovano, leži blizu tovarne in postaje ob državni cesti. V najem se daje radi obilice drugih poslov. Vpraša naj se pri
lastniku Javornik
46
Gorenjsko.
»
Proda se Iz proste roke
v
v Kandiji, 5 minut od glavnega trga v Novem mestu, na prijaznem prostoru, z lepim razgledom, 6 sobami, kuhinjo, jedilno shrambo, kopalno sobo, 2 kletmi, ter vodovodom, vse moderno urejeno. Pri hiši je do 6002 m vrta z železno ograjo. Cena 22.000 kron. Vprašanje pod „nova hiša" poste restante, Novo mesto, Dolenjsko.	1189 3-1
NAKUP IN PRODflJH
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
Zavarovanje proti iz® pri žreDanjili srečli in vredn. papirjev
Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
8.	Ponudbeniki rabijo brezpogojno sledeče v letu 1909 vnovič izdane pripomočke, kakor:
a)	..Pogoje", tičoče se dobave izdelanih oblek in upravnih predmetov za c. kr. domobrambo in c. kr.
črno vojsko;
b)	navodilo za sestavo ponudbe;
c)	uradne tiskovine za ponudbe.
Razen tega so na razpolago:
d)	iztiski tega ponudbenega razpisa;
e)	navodilo, kako je sestaviti jamstveno pismo.
Ti pripomočki se dobe v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju, dobiti jih je v pregled tudi pri intendancah domobranskih ozemskih poveljstev in v vseh trgovskih in obrtnih zbornicah. Ponudbeniki morajo tembolj vpogledati te pripomočke, preden stavijo ponudbo, ker morajo v ponudbi izrecno potrditi, da so jim ti pripomočki znani.
9.	V domobranski monturni zalogi na Dunaju so na vpogled tudi predpisi o prevzemanju, navedeni v poslovniku M-l, II. del, kakor tudi vzorci in popisi glede dobavnih predmetov z eventualnimi posebnimi predpisi o prevzemanju, katerim morajo odgovarjati dobavni predmeti.
Sicer se pa vzorci od domobranskega skladišča oblek dobe proti plačilu odpadle cene, in se popisi, dokler je kaj zaloge, tudi-izposujejo.
Od c. kr. ministrstva za deželno bramfeo.
Razglas.
Kreditno društvo mestne hranilnice ljubljanske
1318 1-1
ima svoj
II. redni Občni Zbor I V četrtek, dne 5. maja 1910
v četrtek dne 12. maja t. I. ob uri popoldne v posvetovalnici mestne hranilnice (Prešernova ulica 3, I. nadstropje).
DNEVNI RED:
1.	Odborovo poročilo o društvenem delo-
vanju v 1. 1909.
2.	Poročilo računske pregledovalne komisije
o računskem zaključku za prvo poslovno dobo.
3.	Določitev števila odbornikov in njih na-
mestnikov ter volitev teh upravnih organov.
4.	Eventualna volitev članov računske pre-
gledovalne komisije.
5.	Raznoterosti.
Franc Ksav. Sfare l. r.
predsednik.
Opomba: Da je občni zbor sklepčen, mora biti navzočih najmanj 20 društvenikov.
na Bregu Stev. 14 se proda
pod jako ugodnimi pogoji. Natančnejša pojasnila daje: dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26. 1316
~ Lroda NOVA HIŠA
z 1438 m2 sadnega vrta, 3 minute od Ljubljane za 8100 K. Potrebni kapital 4000 K. Ponudbe pod št. 8400 poste restante Moste.	1305 3-1
Mesarski pomočnik
dobi takoj trajno službo pri Alojziju Stušek na Boh. Bistrici.	1312 4-1
godbe pešpolka št. 27 kralj Belgijcev.
Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 60 vinarjev.
K obilni udeležbi vabi ■ Up m S I S
velespoštovanjem 1« Pll^IC , raUSiatelj.
Prod« se iz proste roke v ljubljanskem predmestju lepo
posesfuo s hišo
v kateri se nahaja več stanovanj in se lahko izvršuje poljubna obrt. Cena 27.000 K. V gotovini zadostuje samo 8000 K. Naslov pove uprava.	1307 1—1
Proda se:
1308 2-1
stara okna, vrata an lesena blagajna
starega sistema po nizki ceni. Povpraša se v Florijanski ulici št. 21, v I. nadstropju.
ZagrebškiJS-f
oooooooooooooooooooooo kot tovarniško znamko
priporoči/jemo rr/-nn kot priznano
a/ ng*n rress, ruf
f/2/ pridatek / '<$£ za kavo!
Zdravilišče in kopališč©
m
Začetek sezone 15. maja
Krasna gorska lega, proti vetru zavarovano, prijazno in subalpinsko podnebje. Vsa zdravljenja z vodo. Zdravljenje z vodo po sistemu Priessnitz, Winternitz, Kneip, Radium zdravljenje s pitjem in kopanjem. Solnčne kopeli, ogljenčeve in električne kopeli. Zdravljenje s topUm suhim zrakom. Masaže in elektroteraplja. Plavalni bazen, senčnat zdrav park. Izborna cena restavracija. Izborno prenočišče v zdravi hiši in mnogih vilah. 1306	Cene zmerne. Prospekte pošilja zastonj:
Dr. Alfred Hermanu najemnih Kopališča, Dunaj IU., SciaueHergase i in Dr. M Dereani, zdravi lopaliCSa, Kamnin na HranjsHem.

Vljudno naznanjamo, da smo odstopili svojo trgovino s pohištvom in tapetniškimi izdelki z današnjim dnem
~§2SM«i $2
¥
i mm ppsi
na Glincah pri Ljubljani
katera bode zalogo s svojimi obče priznano dobrimi i z d c i k i izpopolnila in trgovino naprej vodila.
Pri tej priliki se zahvaljujemo slavnemu občinstvu za izkazano nam zaupanje in priporočamo našo naslednico najtopleje.
Tvrdka Puc & drug
Ljubljana, Marije Terezije cesta 11
(Kolizej.)
Vljudno naznanjamo, da smo z današjim dnem prevzeli od tvrdke Puc & drug v Ljubljani trgovino s pohištvom in tapetniškimi izdelki, katero bodemo
ijiii prosiorin v iniDijafltsKBin nonzeii
na Marije Terezije cesti
naprej vodili.
Slavno občinstvo zagotavljamo, da se bomo potrudili naše cenj. odjemalce v vsakem oziru zadovoljiti % prosimo, da nam zaupanja, ki ga je imela naša prednica, ne odtegne.
ii zii plini misancv
rcg. zad. z omejeno zavezo
na Glincah pri Ljubljani.
■m ■ ■ ■ m
DfuStvo ..HbstineiT.
—	Tretji okrožni abstinentni shod na Homcu. Iz društva »Abstinent« se nam piše: Dno 1. majnika t. 1. se je zbralo n a d 200 abstinentov iz kamniškega okrožja ter so zborovali pod milini nebom v gozdičku pod cerkvijo. Zelo marljivi in vrlo delujoči predsednik kamniškega okrožja, g. Bore, je pozdravil vse navzoče ter podal besedo predsedniku osrednjega društva gosp. Ravnikarju. Ta je poročal o društvenem delovanju ter vso navzoče navduševal k vztrajnem u delu. Kakor se je narava vzbudila k novemu življenju, tako naj tudi abstinentje s podvojenimi močmi delujejo, da si pridobijo še več uspehov. Zahvalil se je vsem, ki naše stremljenje podpirajo, posebno prevzvišenemu gosp. knezoškofu, deželni vladi, deželnemu odboru, gg. dr. Kreku in Janezu Kalanu, kateri današnji shod pozdravlja. Ko je govornik izustil ime Junez Kalan, razlegal se je po prijetnem gaju navdušen klic: »Zdravo, naš gospod Janez!« — Nato je podal gospod župnik Mrkun nekoliko praktičnih nasvetov, kako naj abstinentje delujejo ter predlaga od pred-govornika omenjenim gospodom in oblastim zahvalo, ki se je sprejela z navdušenjem. V sklepnem govoru je predsednik Ravnikar navzoče pozval, naj delo krepko nadaljujejo. Besede naj postanejo dejanja! Neustrašeno naprej! Okrog šeste ure šele je zaključil predsednik kamniškega okrožja, Bore, lepo zborovanje. Navdušenje je bilo veliko — brez alkohola! Preje, ko so se zborovalci razšli, se je še rekla marsikatera, kako zabraniti marsikatero nesrečo, ki jo povzroča pijančevanje, Kaj pa druga okrožja? Na noge! Na prepotrebno delo!
—	Zoper pijančevanje in pivske navade nemških dijakov se je nasproti sinu arhitekta Ebhardta, ki študira v Freiburgu, jako ostro izrazil nemški cesar Viljem II. Cesar je dejal, da alkohol slabi nemško mladino, da ima v kolonijah veliko menj odporne moči kakor n. pr. Angleži in Francozi.
HOFRICHTER.
Hofrichter jc poklical včeraj vojaškega superijora mons. Weigerta, kateremu se je izpovedal in z njim dolgo molil. — Hofrichterja izprašujejo seveda dalje, kljub temu še vedno ne morejo doznati, odkod je dobil strup. Tega noče povedati. Vojni socl se baje snide 15. maja.
NESREČA V PULJU.
—	Dva mornarja utonila. Vračajoč se iz mesta, se je peljalo v ponedeljek zvečer 5 mornarjev vojne ladje »Alpha« v čolnu na omenjeno ladjo. Med vožnjo so zadeli s čolnom ob neko sidrno verigo s tako močjo, da se je čoln obrnil in je padlo vseh 5 mornarjev v morje. Trije so se s plavanjem rešili, dva sta pa zginila v morskih valovih. Rešilni poizkusi so ostali brezuspešni. V torek so potapljači našli trupla obeh ponesrečencev skoro na istem mestu, kjer sta se prejšnji večer utopila. Ponesrečenca se zoveta Josip Smolčič in fleronim Xa-banov. Prepeljali so ju v mrtvašnico mornarične bolnišnice. Kakor se sliši, sta bila ponesrečenca nekoliko vinjena.
UČITELJSKE VESTI.
—	Razpisane učiteljske službe.
Nadučiteljsko mesto na dvorazrednici na Rudniku (okraj ljubljanska okolica) v stalno nameščenje do 28. maja t.. 1. Na trirazredni slovenski meščanski šoli v Postojni pa eno učno niesto za jez.-zgod. strok, skup., oz. prirodoznan-stveno strok, skupino v stalno namestitev do 23. maja t. 1. Letna plača 1600 K, oziroma 1700 K; strok, učitelji imajo pravico do (3 služb, starostnih doklad po 10 c/c letne plače.
rr JU n o atu rs i ..
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 4. maja.
Pšenica za maj 1910......12 21
Pšenica za okt. 1910.....10 54
Rž za maj..........8 21
Oves za maj........6 91
Oves za oktober 1910.....6 51
Koruza za maj 1910......5 84
Koruza za julij 1910......6'97
Efektiv: mlačneje.
leteoroiogično poročilo.
Višina n. morjem 30(v2w, sred. zračni tlak 736'Omm.
D a	Cas opa-zevanja	Slanic barometra v mm	Temperatura Celziju	Vetrovi	Nebo	«-3 lis - »
3	9. zveč.	__ 724?	90	p. m.szah.	oblačno	
,	7. ziutr.	723-6	12-0	moč. szah.		oc
4	2. pop.	723 1	180	moč. szah.	del. jasno	
Srcdnia včerajšnja temp 10 3°, norm. 12 4".
Odda se radi družinskih razmer stara dobro upeljana
špecerijska trgovina
na najboljšem prostoru. Pismena vprašanja pod »KOLONIHL« na administracijo tega lista.	1304 3-1

512

in moderno bli
za moške obleke
v največji izbiri priporoča po ugodni ceni
R. Miklauc
Ljubljana, Stritarjeva (Spilalsha) ulica 5.
Obstoj tvrdke čez 40 let!
Hiša
v kateri se nahaja sedaj gostilna in prodajalna, se odda takoj v litjem.
Več se poizve pri	1243
Jlndr. Omanu v Vevčah, štev. 54.
ii. F. Schaffer

nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih	3281
POVI
Miai^jočlslezrazliraiajoi)
lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po :-: povzetju. :-:
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—SO vinarjev Titer, ker se dobi pri Josipa Maljavac, pošta in postaja Roč v Istri, belo in črno (rudeče) tranko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 21 vinarjev liter in sc ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
Domača plina industrija na stroje
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. M.
izdeluje vsakovrstne nogovice, jopice, otročje oblekice itd. podpletuje stare nogovice iz najfinejše in trpežne pavole, volne ali svile po naročilu in najnižji ceni; pri poštnih po-šiljatvab naj se blagovoli priložiti natančen
naslov.	1264 1
t
MPANJONA
iščem, oziroma zalagatelja z 7.000—10.000 K. Dobre obresti od 8—10%. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca'*
1298 l
Knjigoveznica Jil. lit Mf v Ljubljani
se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških de!. Specijalifeta: črtanje poslounih knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu
izvrši. Raznovrstni vzorci na zalutevo brezplačno.

Birmanska darila
1142
priporoča
8-1
♦
i
Mestni trg nasproti rotovža
♦	Nikelnasta ura z verižico. . %	Prava srebrna ura ... t	.. .. .. z verižico
*	boljšo vrste
z dvojnim ptiirovom . posebno lina- . . 14 kar. zlata (Jamska ura moška ura
K 5 — in naprej
" H - -
,, »75 „ „ .. i« » „
" I K- " "
45 -
damska ura, boljša K 30,40,50 in naprej " „ „ K 70, 80, 100 ,, „
Vse v Snih škatuljah za darila pripravno. Izborna zaloga zlatnine in srebrnine. Cenik zastonj in poštnine prosto.
Lena birmanska darila!
Ceniki s koledarjem tudi po pošti prosto.
Največja in najbogatejša izbira po jako znižanih cenah. - Se vljudno priporočam gg. botercam in boterčkom za obilni obisk.
Z velespoštovanjem
v
Fr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani.
Kdor je siv, izgleda star.
Izborno zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta 1. Vitek-ov „immerjung"t rudečk. rujave in črne barve.
Barva takoj in trpežno, ' kart. K 4'-. i. Vitek-ov „Nucin", enojna steklenica K !•-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kem. laboratorija
FR. VITEK & Co. PRAGA. im,
V tek-ov ..Imrnorjuno" Vitek-ov Jmmerjiino"
Pred uporabo.
Po uporabi.
Zahtevajte leVitkove izdelke In odklartj. odločno v»e drugo. Dobi se pri: flnt. Kancu, T. Mencingerju, Ljubljana.
V najem se vzame dobro idoča 1254
gostilna
takoj ali s 1. junijem. Najraje v Ljubljani ali na prometnem kraju na deželi. Ponudbe pod „dobro obiskana gostilna" upravi lista.
MALO POSESTVO PRODAJ:
hiša in drugo gospodarsko poslopje, vse lansko leto delano. V hiši je obrt: vino- in pivo-toč čez ulico. K ternu spada 1 oral njive, 2 orala travnika, 2 orala hoste in vinograd; zraven postaje St. Janž. Več sc izve pri Ivami Vovk-n, Krmelj 31 Dolenjsko. 1302 3-1
Trgovina s špecerijskim blagom.
H
Točna in solidna postrežba!
Trgouina z moko In deželnimi pridelki.

I®
Ljubljana f).S S^bOtl Iggg
lavna zaloga rudninskih uoda
Na drobno in debelo!
Velika pražarna za kauo,mlinzadišai>e
z električnim obratom.
1060
Zaloga usakourst-nih semen.
Izdajatelj; Dr. Iznad) Žitnik*
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni uredniki Ivan štefa