V 30 dneh 30 številk 4 strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku © strani ob delavnikih 5 strani ob nedeljah za borih 12 dinarjev mesečne nudi v Sloveniji samo „CÜ&AS NAeOOA" Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandro va c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 GI. ■■■■■■nauaBBBan Uprava: Gajeva t. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 Današnja številka vsebuje: Sankcije in naš izvoz lesa še o spomeniku kralja Aleksandra v Ljubljani NARODA Mariborski stanovanjski problemi Letošnja sadna trgovina Mariborsko gledališče St. 175 Izhaja vsak dan V Ljubljani v sredo, dne 23. oktobra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto 1. Sa^kdim m ital Sesa Dr. Milan Marinović objavlja v »Politiki« članek pod gornjim naslovom, ki ga radi aktualnosti prinašamo v izvlečku tudi našim čitateljem. (Ur.) Vesti iz Ženeve o prepovedi oziroma ome-jitvi izvoza v Italijo v zvezi z diktatom sankcij, so izzvale (kakor smo že poročali, op. ur.) v vsej državi znatno vznemirjenje. To vznemirjenje bazira na velikem gospodarskem interesu našega narodnega gospodarstva na italijanskih tržiščih. Italija prevzema od nas ŽOVo celotnega našega izvoza in zavzema kot taka prvo mesto v naši zunaj! trgovini. V slučaju ustavitve izvoza v Italijo, bi bila najbolj ogrožena naša lesna industrija, ker je les — poleg živinoreje — naš naj-večji izvozni proizvod v Italijo. Zato so naši odločujoči krogi z vso upravičenostjo zahtevali, naj nam države, ki so diktirale sankcije, dajo izvestne kompenzacije za izgubo italijanskih tržišč. Razumljivo je, da pri izvozu lesa niso vezani samo interesi posameznikov, pač pa tudi splošni interesi. Zato je statistika o našem izvozu v Italijo danes najbolj aktualen argument, s katerim lahko dokažemo, veličino našega izvoza v Italijo in posledice gospodarskih sankcij za naše gospodarstvo. Italija uvozi letno okrog 120.000 vagonov lesa, od tega okrog BO0/« iz Jugoslavije in Avstrije Po letu 1926 je bil naš izvoz lesa v Italijo stalno večji od avstrijskega, leta 1934 pa je Avstrija sklenila rimski sporazum in si zajamčila kontingent 33.000 vagonov lesa z znatnimi carinskimi in tarifnimi olajšavami. Avstrijski les je mogel uspešno konkurirati na italijanskih tržiščih našim proizvodom, posebno v onih krajih, ki so izvažali les za severno Italijo. In to so predvsem industrije v Dravski banovini. Slovenski izvoz lesa je bil izločen iz severnih italijanskih tržišč in je zato naravno, da se je kočevski les usmeril preko Karlovca za Sušak, namesto svoje dosedanje poti preko Rakeka. Od tu je slovenski les potoval na tržišča, kamor se je že od davnih časov plasiral les iz Bosne in Gorskega Kotora, kar je povzročilo konkurenco in padanje cen. Ta preokret nam najboljše prikazujeji podatki italijanske službene statistike, i prvi polovici letošnjega leta in v prejšnjil dveh letih, nam ta statistika kaže v tonal tole: iz Avstrije Jugoslavije Rusije Amerike 1935 1934 1933 245.399 178.263 170.365 211.287 269.168 233.982 59.652 102.860 103.745 47.831 53.811 51.950 Iz te statistike se jasno razvidi porast avstrijskega uvoza na škodo Jugoslavije in ostalih držav. Ta porast avstrijskega uvoza je prirodna posledica velikih povpraševanj po mehkem lesu v Italiji, zaradi vojaških potreb. Omogočil pa ga je omenjeni preferenci] alni dogovor v škodo držav, ki se jim ni posrečil sličen privilegij. Naša statistika nam pove isto, če upoštevamo nekatere spremembe v grupaciji, ki so jih letos vpeljali. Najvažnejši predmet našega izvoza (okrog 90°/o stavbnega lesa), tvori tesani les, ki smo ga izvozili v naslednjih količinah: 1935 iglavci 309.091 ton mil. dinarjev 239'7 "«kva 110.249 ton mil. dinarjev 97’3 nrast 29.028 ton mil. dinarjev 39'7 1934 iglavci 319.568 ton mil. dinarjev 24T9 ^?'440 ton mil. dinarjev 108'9 hrast 31.290 ton mil. dinarjev 42’7 , Pri Qno/°Zvr £.radbenega lesa, ki zavzem Skoro M0/" vednost izvoza vseh lesnih pro izvodov, pride najvecp del na Italiio V nr yih desetih mesecih smo izvozili v Italii leta 1935. 383.507 ton za 302'7 mil. dinarje naPram 408.722 ton. za 302'6 mil. dinarje v 1- 1934. Poleg tega smo nekaj našega les; izvozili tudi v italijanske kolonije. Od ostalih držav so bili najvažnejši kupe gradbenega lesa: Nemčija 41'9 mil. dinar jev (7'6 mil. dinarjev leta 1934), Anglija 33'' hiil. dinarjev (31'2), Španija 29 1 (34'9) ladjarska 12'5 (13'9), Alžir 11'2 (161), Ar-gentinija 10'9 (8'7), Grčija 10’6 (17'0), Av-stnja 10'3 (11-3), Maroko 9'2 (2'5), Švicž ' 8 (6-9), Francija T6 (9’9, Tunis 71 (13.7: +r?:.yes ta izvoz gravitira z 80°/o na južns zisca (države ob Sredozemskem morju) d tega 600/o v Italijo, 20cčczfže knjige Kmetijske Malice it” m r milili ■■ [fflr"- Sta^owamski problem Maribor, 22. oktobra Med perečimi vprašanji zadnjih let je bil in je še v ospredju problem stanovanj, ki so ga vse dosedanje občinske uprave sicer forsirale, vendar v taki obliki, da ni prinesel zaželjenih uspehov. V nekaterih letih se je gradilo kar velikopotezno, vendar je pomanjkanje cenenih stanovanj za revnejše meščane bilo vedno večje. Kaj čudno je torej slišati, da se je zgradilo zadnja leta toliko in toliko stanovanj za socialno šibkejše mestne sloje, pri vsem tem pa ima Maribor še vedno posebno četrt »barakar-jev« in »vagonarjev«. Statistika pa govori še mimo teh o več sto družinah, ki se stiskajo po podstrešnih in kletnih sobicah, pralnicah in drvarnicah. Površnemu opazovalcu ostane vse to prikrito, a kratek pogled v mariborsko proletarsko četrt, priča o marsičem. Človeku, ki pozna stanovanjske razmere našega mesta, se vsiljujejo nehote kaj čudne misli o raznih zdravstvenih in socialnih instituci jah, ki že obstojajo, oziroma so šele projektirane. Saj bodo pod temi okolnostmi.samo krpale in ublaževale zlo. Nezdrava, tesna stanovanja so bila in so še leglo tuberkoluze in drugih bolezni, ki po-menjajo za narod veliko nesrečo. Bolezen prinese v družino še druge defekte, često moralnega značaja. Naše zdravstvene, skrbstvene in justične institucije so že s tega vidika obsojene na nove obremenitve, ki jim še dolgo ne bo konca. Maribor poslala z vsakim dnem bolj in bolj mesto industrijskega obiležja. Mogočne tekstil- ne tovarne, delavnice drž. železnic in drugi obrati zaposlujejo več tisoč meščanov. Že na več mestih je bilo govora o eksistenčnih potrebah mariborskega delavstva, ki se absolutno ne krijejo s pičlim zaslužkom. Delavstvo ne more plačevati sorazmerno silno visokih najemnin za zdrava stanovanja. Zato je primorano, da si najame tesna, a še kljub temu draga stanovanja. Nešteto je primerov, ko se duši do deset ljudi v eni sobi. Kaj pomenja to za zdravje in moralo, naj sodijo javnost in odločilni sami. Pri dodeljevanju stanovanj, ki jih je prvenstveno zgradita občina prav za delavce, se je postopalo po čudnih načelih. Sorazmerno cenenih in udobnih stanovanj so se polastili taki, ki bi sicer zmogli tudi dražjo najemnino po privatnih hišah. Mnogi nižji uradniki in delavci, ki bi imel polno pravo do teh stanovanj, pa niso prišli v poštev. Stiski delavstva za stanovanja, se^ pridružuje v zadnjem času še stiska urad-ništva. Maribor je v nižjem draginjskem razredu kot Ljubljana, a stanovanja (pa tudi ostale življenjske potrebščine) so vsaj tako drage, ali celo bolj kot v Ljubljani. Že iz tega vidika bi bila potrebna korektura s strani države, ali pa znižanje najemnin. Tik pred zimo stopa stanovanjski problem še toliko bolj v ospredje. Naj bi v tem pogledu vse naše upravne ustanove storile, kar je v njih moči. Poseben poziv pa je naslovljen na mariborske in okoliške hišne posestnike, Id naj bi glede na težke prilike sedanjega časa znižali najemnine na znosnejšo in primernejšo višino. A Narodno gledališče. Sreda 23. oktobra: Zaprto. — Četrtek 24. okt. ob 20. uri: »Bratje Karamazovi«. Red C. Gostovanje člana ljubljanske drame Cirila Debevca. A Zimske sezonske karte za obisk Dunaja. Interesente, ki nameravajo letošnjo zimo potovati na Dunaj opozarjamo na zimsko-sezonske karte. Zimsko-sezonske karte kakor tudi vozne karte in šilinge si nabavite pri Putniku v Mariboru, Celju, Št. liju, Gor. Radgoni in Dravogradu. A Ukradena kolesa. Včeraj je neznanec odpeljal trgovskemu pomočniku Francu Stoperku iz veže v Sokolski ulici 1 še novo kolo »Stadium«,, vredno 1.200 Din in regist. z evid. štev. 106.739. — Ob kolo pa je bila tudi žena pekovskega niojštra Agata Čelanova s Teznega. A Poroke. V času od 15. septembra do 15. oktobra sta stopila v Mariboru pred oltar 42 para. A Gradnja nove š«!e v Magdalenski ulici prav lepo napreduje. Ob lepem vremenu delajo tudi pozno v noč in kakor kaže, bo mogočna stavba še pred napovedanim časom pod streho. A Kaj je s Kralja Petra trgom? Na Kralja Petra trgu so urejeni že nekaj mesecev provizorični prometni otoki. Tudi dokončni načrt je že gotov in je res čudno, da se ne pristopi k dokončni izgradnji. V primeru slabega vremena bo potrebna naglica in bodo dela površna, kot se je to pokazalo že marsikje. A Nesreča žhinozdravuika. S kolesa je padel 54-letni živinozdravnik Franjo Šoštarič. Pri padcu je zadobit nevarne poškodbe na glavi in so ga morali prepeljati v bolnišnico. A Grajski kino. Danes nov šlager našega podjetja »Raj na zemlji«. Simfonija dunajskega valčka. V glavnih vlogah: Hans Moser, Theo Linger, Herman Thiming, Heinz Rüchmann in Adela Sandrock. Velefilm »Abesinija 1985« se bo predvajal v kratkem izključno v našem kinu. A Kino Union. Danes sijajna šlager-opereta Plavolasa Carmen« z Marto Eggerth, Wolfgang Liebeneinerjem, Leo Slezakom in Ido Wtistovo. Najnovejši film očarljive glasbe in krasnega petja. A Cigani iz,ropali pošlo. Jutri bo pred malim kazenskim sodiščem izredno zanimiva razprava proti šestim ciganom iz okolice Murske Sobote. Obtoženi so, da so v noči na 16. julija pr. 1. vlomili v trgovino in pošto Štefana'Ter-plana v Štefanovcih. Izpraznili so vso trgovino in izropali pošto. Odnesli so mnogo denarja in več denarnih pisem ter napravili skupno za okoli 1000 pengov škode. Vlomili so na Madžarskem, sojeni pa bodo v Mariboru. Celie ■ Seznam davčnih obrezancev za pridobniuo je vsem interesentom razgrnjen na vpogled na mestnem poglavarstvu v sobi št. 10. Davčni odbor bo razpravljal o določitvi davka dne 7., 8. in 9. novembra na davčni upravi, kjer se bo sestajal omenjene dneve ob 8. uri. ■ Kino Union«. Danes ob 16.30 in 20.30 »Ljubezen mladega izumitelja«. ■ Društvo »Soča«, mladinski odsek, prične v nedeljo 27. ob pol 16. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma s plesnimi vajami, katerih se lahko vsak udeleži. Prijave in informacije v trgovini J. Fili, Dečkov trg 4. ■ Jesensko deževje je nastopilo: tudi ob takih dnevih izrabite svoj prosti čas najbolje, če citate neodvisen dnevnik »Glas naroda':, katerega si lahko naročite tudi v naši podružnici Prešernova ul. 6. ® tatvine na sejmu. Posestnici Kavčič Mariji^ iz Lendeka pri Frankolovem je nekdo na Uršulinein sejmu izmaknil iz žepa 59 Din, srebrn poročni prstan in razne dokumente, pos. Mirt Neži iz Štor pa ne Glavnem trgu 100 Din z denarnico vred. Drugih večjih tatvin letos na sejmu ni bilo. Policija je ugotovila tudi nekaj malopridnežev, ki so se v slabem razpoloženju na današnje čase nasrkali mošta in bodo morali sedaj počakati na policiji, da se iztreznijo ter morebili izdajo kake grehe. ■ Umrla je 21. t. m. dninarica špalir stara 61 let v Siscab št. 20. Naj počiva v Ana, miru! ■ Konji so se splašili pretekli četrtek pri tovarni kvasa in močno poškodovali po nogi in hrbtu 34-letnega Okorna Alberta, stavbnega vodjo iz Lave št. 10, ki se zdravi v celjski bolnišnici. Ptuj Sport. V nedeljo se je odigrala med S. K. Drava iz Ptuja in S. K. Ptuj prvenstvena nogometna tekma, za katero je vladalo veliko zanimanje. Oba kluba sta zelo dobro igrala. Zmagal pa je S. K. Ptuj, in sicer 2:1. Divja lovca pred sodiščem. V ponedeljek sta se zagovarjala pred sreskim sodiščem v Ptuju radi prestopka po § 314/1 po k. z. Gojkovič Janez in Jakob iz Sp. Hajdine, ki sta strastna divja lovca. 21. septembra t..J-ponoči^ sta ju zalotila v lovišču Zupaniča Matevža iz Zg. Hajdine lovska čuvaja Va' land Fric in Senekovič Franc, ko sta ustrelila dva fazana. Gojkovič Janez je dobil 14 dni, Jakob pa 7 dni zapora. Zaplenili sc jima tudi puški. Na javni dražbi jo je natepel. Pri Tošu Martinu, posestniku v Slavščini, se je preč dnevi vršila sodna dražba zarubljenih predmetov. Dražbe sta se udeležila tudi zakonca Žmavc Martin in Ana iz Slavščine, ki sta bila s Tošem v velikem sovraštvu. Toša je njun prihod razburil. Pograbil je motiko, dohitel Žmavc Ano in ji zadal več poškodb. Kino. V sredo 23. in četrtek 24. t. m. ob 20. uri bo predvajal tuk. zvočni kino film »Caričin gardist«. V glavni vlogi nastopijo M. Vitrič, K. Vospermann, Oskar Sima i. dr. HoBfflec mi PrevaSšah Pri poštnem službenem aparatu ni vse v redu. čutimo se zapostavljene v dostavi pošte. Leto za letom se dogaja, da izostane dostava pošte, da je pismonoša na substituciji ali na dopustu ter ga prestavljajo k sosednim poštnim uradom v Guštanj ali pa v Mežico. Poštno ravnateljstvo naj naredi takoj red! Cesta od Prevalj proti Mežici in črni je v zelo slabem stanju, odkar je podjetje »The central Europeans Mineš Ltd.« ukinilo ozkotirno industrijsko železnico, Težki tovorni avtomobili povzročajo po cesti kotanje, v katerih se ob deževju nabira voda, ki razdira cesto. Cestni odbor naj poskrbi, da bo cesta v redu in naj družbo primerno opozori na škodo, katero dela njen avtopromet po tej cesti. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda 23. oktobra: »Frak ali Od krojačka do ministra. Red A. četrtek 24. oktobra: »Kralj Edip«, »Kameniti <)ost«. Red Četrtek. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda 23. oktobra: »Madame Butterfly«. Red Sreda. četrtek 24. oktobra: »Mam’zelle Nitouche«. Premiera. Izven. Radio Sreda, 23. oktobra. Ljubljana: 12.00 Reproducirana glasba, 12.45 vreme, poročila, 13.00 čas, obvestila, 13,15 plesni orkestri z vsega sveta na ploščah, 14.00 vreme, borza, 18.00 pomen ročnega dela (Ivan Omerza), 18.20 zvočna slika (člani Radijske dramske družine), 18.40 Fran Milčinski in mladinsko skrbstvo (Jagodič Vojko), 19.00 čas, vreme poročila, spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 prenos iz ljubljanske opere, v odmoru čas, vreme, poročila, spored. Gospodarstvo Letošnja sadna trgovina Kupci in odiemaici našega sadia Lelas so se slavile velike nade na izvoz v Nemčijo, ki je imela razmeroma slalm letino jabolk. Edini naši resni konkurentinji sla bili Švica in Holandska, ki sta imeli celo prav dobro letino. Pričakovali smo seveda, da bodo kupovali pri nas tudi Cehi in Avstrijci kakor vsako leto, vendar smo glavne koristi v pogledu formiranja cen pričakovali od izvoza v Nemčijo. Danes je že čez polovico sadja izvoženega, pa moramo ugotoviti, da nade v Nemčijo niso bile upravičene in zahvaliti se moramo Cehom, da so vztrajali na našem trgu ter plačevali še kolikor toliko povoljne cene. Kolikor so pa imeli koristi od tega producenti, bo pa razvidno iz naslednjega pojasnila. Ovire in riziko Pri izvozu v Nemčijo izvoznik čaka na svoje plačilo 8 mesecev. Ves la čas mora računati s stroški za obresti ter mora nositi tudi valutni riziko, ker Narodna banka še nikoli ni dala autentičnega pojasnila, ali more izvoznik sigurno računati z istim kurzom pri izplačilu kot pri vplačilu ali ne. Res je, da Narodna banka daje »a že izvršena vplačila lombardna posojila do največ 70 odstotkov, toda s tem izvozniku ni "'osti pomagano. Če reelno dela ter se zadovolji s skromnim zaslužkom, se mu z vsakim izvoženim vagonom zmanjšuje obralni kapital ter leži neizkoriščen pri zbirnem računu Narodne banke. Izvoznik z izposojenim kapitalom, ki ga mora kot kratkoročno posojilo vrniti v 3 ali 6 mesecih, mora pri poštenem trgovanju računati pri teh prilikah s tem, da ne bo mogel na rok vrniti posojila. Temu riziku pa se noče nikdo izpostavljati, ker lahko izgubi na stroških v**e, kar je s težko muko že zaslužil. Tz tega je jasno, da je radi teh klirinških omejitev v cirkulaciji kapitala izključen od izvoza v Nemčijo vsak mali izvoznik, ki razpola-ga s skromnimi sredstvi, ki bi sicer v normalnih prilikah lahko v našem narodnem gospodarstvu mnogo koristil. Pri izvozu v Nemčijo je lak trgovec degradiran na vlogo prekupčevalca. ki dobavlja blago velekapitalistom ali pa trgovcem, ki so si znali osigurati izvozne Uredile. Toda tudi la podjetja, posebno če delajo najetim kapitalom, so nehote primorana, da zaslužijo vso razliko med višino lombardnega posojila in celega izkupička, kar znaša 30 do '•0 odstotkov od prodajne cene. Če velepodjetia s lako visokim zaslužkom'ne računajo, umrtvi-čijo obratni kapital ali pa ne morejo na rok vrniti sezonskih kreditov. Nemčija Vkljub temu pa je bil izvoz v Nemčijo za našega krnela zelo koristen, saj Nemci plačujejo dobre cene, ker so kupci za kvalitetno blago, a rabijo tudi velike količine sadja za prešanje. Na berlinskem trgu se danes prodajajo n. pr. naše zlate parmene, ki jih Nemci posebno cenijo, po 50 —52 RM za 100 kg. Ce računamo, da znašajo prevozni slroški in zaslužek nemškega uvoznika 20 RM, ostane še vedno cena RM 30'— fco. jugoslovanska meja, katero dobi naš izvoznik. V našem denarju je to Din 5'25 za kg. Kjub temu da naš izvoznik mora iz razlogov financiranja, kol je gori pojasnjeno, zaslužiti 30-40/Ž, bi se mogla producentu'plačati lepa cena Din 310 do 3T>0 fco. nakladalna postaja. Slično je tudi pri drugih vrstah, saj se celo mešano blago plačuje v Berlinu po RM 5 ' ^'ost pa so se Nemci pojavili na na- em trgu le kot kupci za zgodnje sadje, med tem ko jih popolnoma pogrešamo že od zadnje tretjine meseca septembra dalje. Nemši uvoznik mora namreč dobili od svoje države dovoljenje devize za plačanje kupnine. Če tega dovoljenja nima, blago ne sme uvažati, ker ga plačati ne more. Od 20 septembra dalje Nemčija svojim Uvoznikom ne daje več deviz in to je vzrok, da Nemčija ne kupuje jabolk, ne samo pri nas, temveč tudi v drugih državah. Ko smo slišali, da nam je dovoljen za to leto kontingent 1700 vagonov po trgovinski pogodbi z Nemčijo, smo se nadejali velikega izvoza, toda omejitev dovoljevanja deviz za plačila je onemogočila iz-horiščenje kontingenta. Že v uvodu je naglašena, da so rešili našo sadu trgovino letos Čehi. Po klirinškem sporazumu s Češkoslovaško je mogoče, da češki kupec prinese golovino za nakup v našo državo in da uporabo denarja pozneje opraviči pri svoji narodni banki. Naš trgovec dobi torej od kupca denar takoj izplačan, kar je za našo kapilalno šibko trgovino največjega pomena. Ker češki kupci blago na licu mesta prevzamejo in izplačajo, odpade seveda za našega trgovca vsak drug riziko. Življenjski standard češkega konsumenta ni tako visok kot pri nemškem. Za lastni konsum torej češki kupci ne morejo plačati iste cene kot Nemci, posebno pa ne plačajo kvalitete, ki je v sadni trgovini zelo važna. Zato se prodajajo danes v Pragi naša jabolka povprečno po Čk 1.80—2'—, kar odgovarja Din 3'20 do 3'60 za kg. Če se od te cene odbijejo slroški in zaslužek kupca, zamore naš trgovec računati s prodajno ceno Din 1'80—2'20 za povprečno blago, a producent le z Din 1'60—2'—. Češki kupci seveda računajo tudi s lem, da bodo po ponovnem sortiranju v svojih skladiščih naša jabolka z lepim dobičkom ureprodali Nemcem. Ker bodo z odpadki in z reekspedicije imeli precejšnje stroške, obenem pa morajo na plačilo iz Nemčije čakati 5 mesecev, jih seveda ne moremo prisiliti, da bi plačali boljše cene, če nemški konkurenca manjka in oni edini odločujejo glede cen na trgu. Avstrijski kupci' Nadajni naši kupci so Avstrijci, ki so pa obenem tudi naši konkurenti na nemškim trg». Plačilni promet z Asvtrijo je ugoden, ker pride izvoznik s privatnim kliringom takoj do plačila. Z avstrijskim trgom obstojajo stare trgovske zveze in avstrijski kupci pridejo sami k nam nakupovat ali pa se poslužujejo naših trgovcev kot nakupovalcev. Na formiranje cen vplivajo zaradi poznavanja našega trga preje škodljivo kot koristno, ker pač kot posredniki za nemški trg skušajo pritiskali na cene, kolikor je le mogoče. Letos je bil dovoljen za izvoz kontingent 500 vagonov, ki se pa mogoče ne bo izkoristil, če ne bo Nemčija omogočila uvoza. Avstrijci kupujejo tudi veliko sadja za prešanje, a dunajski trg mnogo mošancgarjev, za katere Nemci nimajo mnogo interesa. Francija, Italija in Orient Letos je povečan tudi kontingent za izvoz jabolk v Francijo. Vendar je la kontingent se kljub temu premajhen, saj iznosi za celo drugo pollelje okoli 60 vagonov. Francozi kupujejo pri nas izključno le kanade. S tem izvozom se zamorejo zaradi prilik na francoskem trgu in malega kontingenta baviti le nekateri trgovci, ki dodobra poznajo tamkajšnje prilike Z ozirom na nakupne cene bi bila želeti, da bi se z izvozom na francoski trg bavilo več trgovcev in da bi se kontingent še povečal, ker le s Konkurenco se zamorejo pravilno formirati nakupne cene, posebno pri kvalitetnem blagu, kakor ga zahteva Francija. Italijnaski kupci kupujejo kot posredniki za francoski trg tudi le kanade. V Italijo se zaradi odredb italijanske vlade sme uvoziti le toliko blaga, kolikor ga je bilo uvoženega lansko leto, kar se mora dokazati z lanskimi uvoznimi listinami. Naš uvoz v Italijo je bil lani malenkosten in tako je za opravičilo uvoza le malo lanskih dokumentov na razpolago. S te-mi dokumenti se je razvila prava trgovina v Italiji ter se po vagonu plačajo po Din 3000 in še več. Seveda to pritiska na ceno, ki jo dobi producent. V splošnem pa tudi italijanski trg ni kupec za kvalitetno blago, temveč za povprečno konsumno, ki ne sme biti drago. Na razpolago bi bil še trg na Orientu, ki zahteva skrbno odbrano in pakovauo blago. Vsak izvoznik pa se brani prevzeti riziko pri dobavah v Orient, ker traja prevoz po morju dolgo in ker se zaradi visokih temperatur sadje hitro kvari. Urediti bi se moralo tudi posebno prepariranje sadia, kot so ga n. pr. uvedli Amerikanci, ker od trpežnosli zavisi ves uspeh te trgvovine. Gospodarske vesti — Obrtniški dan. Kakor vsako leto bodo obrtniki tudi letos prvega decembra slavili svoj obrtniški dan. Letos se bo vršilo več konferenc. na katerih bodo njihovi zastopniki razpravljali o važnih obrtniških vprašanjih. €flav-*>a zveza obrtniških udruženj bo skupno z »•agrebško zvezo hrvaških obrtnikov in ostalimi organizacijami v državi izdala posebno spome-"jro. v Zagrebu in po drugih mestih bodo obrtnik; priredili razstave v času med L in 8. decembrom. Nemški italijanski kliring. Po poročilu Narodne banke oh 19. oktobra 1935, je bil na nemškem ^ 1izplačan zadnji avizo (na-kaznica) pod sb 8.061 oh 2. maja 1935, na ita-nJanškem knrmgu pa zadnji avizo št. 74 9-5 0 75'85, Kopenhagen 67'40, Pragi 12 <2, Varšava 57'80, Atene 2'90, Carigrad 2'45 Aires' 6*8359o0’ Delsingfors 6'6550, Buenos . 2?: Amsterdam 2970'2l do 2984-88, Berlin 1756 08-1769'95, Brusel 735 61—740 67, Curih 1424'22—1431'29, Londoi 214T>1—216-57, Newyork 4342T5—4378'47 Pari 288'53—289'97, Praga 181'05-182T6, Trst’354'6' do 35775. VREDNOSTNI PAPIRJI ZAGREB, 22. oktobra. ,7% inv. pos. 75—77, Vojna škoda 343—346, okt., nov. 340 d, dec. 342—345, 4% agr. obv. 41—43'50, 7°/o Blerovo posojilo 64'50—68, 80/o Blerovo posojilo 73 d, 6% begluške obv. 58—60, Agrarna priv. banka 220-225, Dunaj-Zagreb 836'50-846'50—841-50, Dunaj-Beograd 849—839, Grčija-Zagreb 28‘15 do 28'85—28-50, Grčija-Beograd 28'25 pon., Priv. klir. London-Zagreb 24370—245'30—244'50, Priv. klir. London-Beograd 245'05—243'45, Priv. klir. Madrid-Zagreb 565 d. Priv. klir Madrid-Beograd 572-50 b, Trboveljska 100—105, Izis 40 b, Šećer. Osijek 120—135. BLAGOVNO TRŽIŠČE NOVI SAD, 22. oktobra. Pšenica: Bačka 157'50 do 165, bačka ladja Tise in ladja Begej 170 do 172'50, slavonska in sremska 166—167'50, bana-ška 157'50—165. — Oves neizpremenjen. — Rž ne notira. — Ječmen neizpremenjen. — Koruza: Bačka in sremska 101—104, banaška 101—105. — Moka: baška in sremska Og in Ogg 240 do 260, št. 2 220—240, št. 5 200—220, št. 6 180 do 200, št. 7 160—180, št. 8 115—120. — Otrobi iu fižol neizpremenjeno. — Tendenca slaba. — Promet srednji. SOMBOR, 22. oktobra. Pšenica: Bačka okolica Sombor 155—157-50, gornja bačka in sremska 157'50—160, banaška potiska 167'50—170'—, bačka potiska 160—162'50, južna banaška in slavonska 162'50—165-—, bačka ladja Begej 167'50 do 170'—, bačka ladja Kanal 160—162'50. — Rž ne notira. — Oves in ječmen neizpremenje-no. — Koruza: Bačka in sremska 100—102, bačka sušena okt., nov. 94—96, bačka sušena dec., jan. 89—91. — Moka: Bačka Og in Ogg 240 do 260, št. 2 220-240, št. 5. 200-220, št. 6 185 do 205, št. 7 150—175, št. 8 105—115. — Otrobi in fižol neizpremenjeno. — Tendenca slaba. — Promet 50 in pol vagona. Spori Zagrebški listi o zmagi Primorja Z velikim zadovoljstvom in zadoščenjem smo sprejeli v nedeljo vest, da je zmagalo Primorje na vročih zagrebških tleh nad renomiranim Haskom. Posebno še z zadoščenjem, ker se je po tekmi z Gradjanskim med drugim zopet namigavalo, kot da zmagujejo naša moštva nad zagrebškim le na domačem igrišču, s pomočjo svoje publike, teroriziranjem itd. Vse te očitke so morali sedaj ovreči ravno tam, od koder so prišli. Zagrebški listi soglasno ugotavljajo, da je bila zmaga Primorja zaslužena in kar je še posebno važno »da je moštvo igralo zelo fair in je v tem pogledu napravilo dober vtis« (»Jutarnji listi«). »Novosti« pravijo med drugim: »Primorje« je ugodno iznenadilo. Brez obeh Bertoncljev in Slamiča je bilo dobro, čeprav ne premočno. V celoti so se »Primorjaši izvrstno borili in izkoristili skoraj vse kar je bilo mogoče in zato njihovi zmagi ni prigovora in se lahko reče, da so premagali boljšega od sebe.« Kritiki tudi soglasno ugotavljajo veliko požrtvovalnost in elan moštva. S to važno zmago se je povspelo Primorje na vodstvo v ljubljansko-zagrebški skupini in izgleda tabela sedaj takole: Primorje 3 1 2 0 5:4 4 Gradjanski 3 1 1 1 9:5 3 Ilirija 3 1 1 1 4:6 3 Hašk 3 1 0 2 6:9 2 Kolesarske dirke v Ptuju Društvo kmetskih fantov in deklet na Hajdini pri Ptuju je priredilo v nedeljo 20. t. m. veliko krožno dirko kolesarjev na progi Hajdina—Breg pri Ptuju—Hajdina. Pot je bilo treba petkrat obkrožiti in je znašala skupna Dva najhitrejša plavača v Evropi sta se te dni kosala v Augsburgu, in sicer nemški mojster Fischer in madjarski mojster Czik. Zmagal je Fischer. Preplaval je v kravlu 100m v 59-4 sekund. Poraženi Czik (desno) čestita zmagovalcu. dolžina .30 km. Start in cilj je bil pred gostilno Antonič na Hajdini. Na to tekmo so povabili tudi kolesarje vseh društev ptujskega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet. Razdelili so tri nagrade, od katerih je preje prvo Lozinšek Henrik, ki je prevozil progo 30 km v 38 minutah in 50 sekundah. Drugi je prispel na cilj Hren Janez, in sicer v 39 minutah in 30 sekundah. Tretjo nagrado pa je dobil Gabrovec Jurij, ki je prispel na cilj v 39 minutah in 32 sekundah. Ostali so jim sledili v kratkih presledkih. S to kolesarsko dirko, ki je bila prva na Hajdini, je Društvo kmetskih fantov in deklet ponovno pokazalo, da nudi svojim članom ne samo splošne izobrazbe, temveč goji tudi šport, in niso brezpomembni in odveč, kot nekateri o njih sodijo. Čedalje bolj se uveljavljajo ko-narodna kulturotvorna ljudska sila. * SK Mars nam pošilja glede na našo notico o incidentih ob priliki nedeljske tekme Mars: Svoboda, tale popravek: »Radi napadov od strani igračev SK Svobode je sodnik prekini) igro v približno 40 minuti prvega polčasa. Pri tem ni »Mars« nič prizadet, ker je sodnik prekinil igro zato, ker je bil napaden.« Slovansko Sokolstvo spominu Viteškega kralja O prvi obletnici tragične smrti blagopokoj-nega Viteškega kralja Aleksandra L, Zedini-telja, je prejel Savez SKJ naslednje sožalne brzojavke: »S tugo v srcu se spominjamo tragične smrti Velikega kralja Jugoslavije Aleksandra L, Zedinitelja.« Savez Slovanskega Sokolstva. »Skupno z vami se spominjamo prve obletnice tragične smrti Vašega Viteškega kralja Aleksandra I., Zedinitelja. Slava Njegovemu spominu!« Československa Obec Sokolska. »Na dan tužne obletnice z vami z vsem svojim srcem poljsko Sokolstvo.« Starosta Adam Zamojsky. Avstrijski turnarji se pripravljajo za olimpijado v Berlinu V nedeljo so se vršile na Dunaju v telovadilniči telovadnega društva Floridsdorf telovadne tekme med Dunajčani in Gračani kot priprava za berlinsko olimpijado. Tekem so se udeležili po 4 najboljši telovadci iz Dunaja m Gradca. Tekmovali so v poljubnih vajah na drogu, bradlji, konju, v prostih vajah in v preskokih čez konja, na krogih niso tekmovali. Uspehi so bili po poročilih »Tagespošte« prav zadovoljivi in so dosegli 1. mesto Honig Graz, 88 točk; 2. Toda Wien 83; 3. Jordan Graz79; 4. Hübner Wien 76; 5. Nebel Graz 69; 6. Heinz Graz 69; 7. Kirschner 67, 8. Hurner 55, oba Wien. V celotni klasifikaciji pa so zmagali Gračani od 306 točk z 281 točkami. Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik Tržaška cesta štev. 16 Telefon 33-13 Slovenske plošče laljlve, kupleti, petje, Ijodba, harmonike od Din 3D-- naprej. ««mo pri; lesen je m, zima se začenja Kdor želi prvovrstne gojzerice, čevlje za smučarje, kakor tudi vsakovrstne moške in ženske čevlje po meri, naj se obrne na Brecelj Anton, splošno Čevljarstvo Gradišče 3 BrzopopravLalnica čevljev, galoš in snežk Pravite da Vaš trgovec Vas ne more postreči z „ORION“ voščilom za parkete? Nič hudega! Pokličite telef. štev. 35-65, nakar Vam bode voščilo takoj dostavljeno na dom. Mala škatla Din 10'—, velika pa Din 18'—. Dobi se tudi odprto po Din 24'— za kg. Glavna zaloga: R. HAFNER, Ljubljana, Celovška cesta 61. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par ta besedo. Pri nialib oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti (a odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi eo plačljivi takoj pri naročilu. ODEJE! Strokovno šivanje posteljnih odej iz vate, volne in puha, najceneje pri: F. Novak, Maribor, Koroška cesta 8. KUPIM HIŠO eno ali dvodružinsko s petimi sobami, podkleteno na periferiji Ljubljane. Plačam 50.000 Din takoj v gotovim. Ponudbe na upravo »Glasa naroda« na »Solidno zidano«. KROJAČK A z dunajsko šolo in večletno prakso išče družabnika ali družabnico s kapitalom. Ponudbe pod »Mojstrca 25« na upravo lista. HRANILNO KNJIŽICO Mestne hranilnice ljub Ijanske ali Kmetske posojilnice z vlogo do 60.000 Din kupim. Ponudbe pod »Ugodno« na upravo. STANOVANJE, mansardno ali podkleteno, do 2 sob iščem za 15. november v bližini Vrtače ali pod Rožnikom. Ponudbe na upravo »Glas naroda« pod »Mansardno stanova-nje«.______________________________ Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! Veselo svidenje rudarjeve žene z možem, ki je stavkal v premogovniku Monouthsliire v Angliji in ostal s stavkajočimi 120 ur pod zemljo. Kakor smo že poročali, so nastali ob tej priliki nemiri in krvavi spopadi med delavci in policijo ICai Pavia Wessely @ sebi V zadnjem času smo v Ljubljani videli film »Maskerada«, v katerem uspešno nastopa Pavla Wessely, zato bo utegnilo naše čitateljice zanimati, kaj pravi ta filmska umetnica' d sebi. — Po vsakem uspešnem filmu se lotim novega s prav posebnim strahom. Skoraj bi rekla, da delam vedno težje, čim večji je bil moj uspeh pri kakšnem filmu. Kajti najtežje je ostati zmagovalka nasproti uspehom in se ne dati industrijalizirati. To se pravi, da se človek na podlagi kakega uspeha ne sme dati vtreti v kako okorelo linijo, kar je sicer za filmsko industrijo morda prikladno, vendar vodi v umetniško praznoto. Zame je mehanično pojmovanje mojega dela sploh nemogoče. Brez neke mere obsedenosti sploh ne morem delati v filmskem ateljeju. Zato se takoj prvi dan potrudim, ko stopim z novim filmom v atelje, da vržem vse od sebe, kar bi utegnilo med snemanjem ovirati umetniško ustvarjanje. Med delom za kak film nisem za nič drugega na razpolago, nego samo za delo pri filmu. Vsako privatno življenje, vsaka razstre-senost, pa naj si bo tudi le kratek telefonski razgovor ali bežno kramljanje med odmorom, mora izostati. Izmensava dijakov med Romunijo in ffimšio Te dni se je vrnil v Bukarešto romunski profesor Niterru, ki se je udeležil kongresa fiziologov v Leningradu. Predstavnikom tiska je izjavil, da se je v Moskvi z ruskimi akademskimi krogi razgovarjal o kulturnem izmenjavanju dijakov med Romunijo in Rusijo. To izmenjavanje naj bi pomenilo prvo stopnjo na potu širšega romunsko-ruskega kulturnega sodelovanja. Sovjetski dijaki pridejo še letos dokončevat svoje studije k znanim romunskim učenjakom, kakor sta n. pr. psihiater Parhon in nevrolog Marinescu. Romunski dijaki pa bodo kot stipendisti poslani v ruske znanstvene zavode. Važno za brivce Neki nemški pisatelj je dejal, da bi bil zadovoljen in miren, ako bi našel brivca, ki si vselej umije roke, preden ga začne briti, in ki ne diha v človeka med tem, ko ga brije ali striže. To je jako nežna obzirnost, ki pa je ne razume vsak. Današnje šole za brivce menda o tem ničesar ne vedo. Kakor si namreč zobozdravnik vselej umije roke, kakor hitro vzame v roke drug predmet, tako bi se moral umiti tudi brivec, preden se dotakne novega gosta. Večina brivcev je tudi zelo zgovorna. Ko človeka drgne z milom, mu pripoveduje vse mogoče dnevne novice, ne morda s hudobnim namenom, ampak zato, ker bi ga rad zabaval ■ in kratkočasil. Pri tem pa seveda diha vanj, kar je prav tako nedopustno, kakor če bi zobozdravnik govoril ali dihal v pacijenta, dokler ima odprta usta. In zato se človek vpra--šuje, kje živi tisti popolni brivec, ki med britjem ne govori in si vselej umije roke, preden se loti drugega gosta. Vrhovni poveljnik italijanskih čet v Afriki General De Bono je star skoraj 70 let in je torej najstarejši italijanski vojskovodja v sedanji italijansko abesinski vojni in hkratu vrhovni komandant celotnega italijanskega vojnega pohoda. Bil je že pred svetovno vojno italijanski kolonijalni častnik in ima odtlej obilo izkušenj v kolonijalnem delu. Leta 1922. je v svojem rojstnem kraju Cassanu vstopil med fašiste, in je bil eden prvih generalov, ki jih je pridobil Mussolini za svoje gibanje. Zato ga je duce tudi sprejel med one štiri može, ki so organizirali pohod proti Rimu. Ko so ga leta 1925. v zvezi s slučajem Matteottija z različnih strani obdolževali, je zopet vstopil v kolonijalno službo in je odtlej načeloval upravi v Tripolisu. Že štiri leta kasneje pa je postal minister za kolonije in januarja leta 1935. ga je imenoval Mussolini za vrhovnega komisarja vseh italijanskih posesti v Vzhodni Afriki. Sedaj načeluje vsem bojnim silam proti Abesiniji in tudi fašistični milici. O ločenih ženah Oni dan sta stali pred nekim dunajskim sodnikom dve ženski, tožiteljica je tožila mater nekega fanta, za katerim je ona baje »norela«. Tožiteljica je bila ločena od svojega moža, mati pa je tudi hotela imeti sina za sebe doma. Zato je prišlo do tožbe, ker je mati očitala ločenki, da »nori« za njenim sinom. Sodnik je razsodil takole: Ni žaljivo, če kdo ženski očita, da za kom »nori«, posebno, če je ona res zaljubljena vanj. Nič ni namreč nečastnega, če se mlada ločena ženska, ki sama odloča o svojih dejanjih, zagleda v mladega fanta. Tako je razsodil sodnik na Dunaju. Kako bi razsodil v Ljubljani, o tem se nemara kdaj prepriča kaka brhka Ljubljančanka. Jedi slavnih mož O Karlu Velikemu vemo, da je zelo rad jedel pečeno meso vseh vrst, najrajši pa je užival pečeno divjačino. Italijanski pesnik Torquato Tasso je bil pa sladkosneden. Zelo mu je ugajalo vse, kar je bilo sladkega, posebno pa kandidirano sadje in piškoti. Martin Luther je posebno ljubil togausko pivo in rensko vino. Njegov prijatelj Melanchton je imel najrajši majhne ribe. Francoski kralj Henrik IV. je bil sladokusec za ostrige in melone, švedski kralj Karel XII. pa je bolj cenil kos kruha s sirovim maslom. Friderik Veliki, Napoleon in Voltaire so bili strastni »kofetarji«. Lessing je jako rad jedel lečo, filozof Kant pa je najbolj ljubil fižolovo in grahovo juho pa pečena svinjska rebrca in suho sadje. Za jed je ta modrijan porabil ob vsakem obroku najmanj po tri ure. 7 V ponedeljek 21. oktobra je potelko 130. leto od smrti angleškega pomorskega junaka admirala Horacija Nelsona. Bil je največji junak morja med zgodovinskimi osebnostmi, na katere je angleški narod ponosen. Nelsonove so besede: »Anglija pričakuje, da vsak Anglež stori svojo dolžnost.« Izgovoril jih je, ko je umiral med bitko pri Trafalgar ju, kjer je porazil francosko in špansko brodovje. Rojen je bil v septembru 1. 1758. 2e kot mlad častnik se je izkazal v severnoameriških bojih. Kot poveljnik neke bojne ladje je izgubil desno oko 1. 1794. V bojih za Palermo je pa izgubil tudi desno roko. Poleg bitke pri Trafalgarju je bil njegov največji vojaški in junaški uspeh poraz in uničenje francoskega brodovja pred Abukirjem 1. 1798. Slika kaže, kako je Nelson umiral med bitko pri Trafalgarju. Kultura Mariborsko gledališče: Moli er e: „Tartuffe” V vrlemu Molieru je našla baročna francoska družba ostrega besednika dobrih nravov, duhovnega ravnovesja in tople človečnosti, ki ga je sredi splošnega duhovnega varuštva 17. stoletja tolikanj pogrešala in pričakovala. V karakternih komedijah tega bistrogledca in porogljivca, pravega dediča jedkega galskega duha, so se na nezaslišan način otipavale obisti vsem zablodam, ki jih je rodila baročna doba: izpačenim nravom visokorodnega plemstva, njega družbeni konvenciji in izumetničeni govorici, visokozapeti domišljavosti zdravniške stroke in licemernemu pobožnjaštvu. S čustveno nabreklostjo in miselnim blodom je po Molieru križala rapir duhovita invencija, deleč udarce na desno in levo. In vzlic zaporni kazni in cerkveni izobčitvi je bila izvojevana zmaga že ob prvem spopadu, še več, Molie-rove igre so postale odslej simbol zmagovitega svobodoumja zoper sleherno mračnjaštvo. Tartuffe je tip licemerno pobožnjaškega karierista v času ko se tako licemerstvo uradno zahteva, pospešuje in nagrajuje. Večen tip, dokler bo družba v svojem stalnem nemiru nihala med duhovnim uporom in podložm-štvom, med smelim optimizmom in samozadovoljno resignacijo. Moliere ni pisal ^iz knjig, marveč iz življenja in bogate gledališke prakse. Kot teaterski praktik je tudi dobro poznal ona izrazna pota, ki sta jih v Evropi utrla antična in italijanska komedija; ob njih je dognal do dovršenosti svojo značajko z nepre-kosljivo idejno polnoto in karakternim bogastvom. Uprizoritev Tartuffa, pod vodstvom režiserja J. Kovica je bila v vsakem pogledu boljša od otvoritvene predstave, kar je pripisovati pač lažjemu genru ta igre. Tempo predstave je bil primerno živahen, zasedba dobra. Tar-tuffu — Furijanu bi želeli nekoliko več salonske uglajenosti in spretnosti v prikrivanju nečednih nakan. Da bi igral tako Tartuffa na francoskem odru, bi vzbudil med občinstvom pravi strah in poplah. Orgon Pavla Koviča jo bil malce pretiran v govoru in preizrazit v maski. Molierovsko lahkotno je igrala zvijačno služkinjo Elvira Kraljeva. Omeniti j« gospo Zakrajšhovo, gdč. Starčevo in g0- * , ’ novo in gg. Gorinška, Groma in c a' lišče je bilo slabo obiskano. — D- Vah» ZBEfNEL! Jens se spominja noči, tiste strašne noči, ko je drhtel, da bo za vedno izgubil mater. V samotni ribiški koči so se skrivali in gospod Knežević se je hlastno pogajal z dvema bradatima ribičema. Njuna zagorela obreza sta bila v mračni koči pošastna in odurna, v očeh se jima je bliskal mračen ogenj. Govorili so hlastno, a Jens ni razumel nobene besede. Katja Nikolajevna je sedela za majavo mizo in stiskala spečo Natašo k sebi. Jens je čepel kraj nje in vlekel na ušesa, kaj govori srbski častnik z ribičema. Dalje ko so govorili, bolj so stikali glave skupaj, dokler niso besede zamrle v nerazumljivem sikanju. Končno so si molče segli v roke in starejši ribič je stopil k Podumjinovi služkinji in ji nekaj zašepetal na uho. ženska se je prekrižala in se plaho umaknila, toda možakov pogled je bil tak, da jo je popolnoma ukoval. Kakor na nevidni vrvici je služkinja nemo sledila ribičevemu pogledu in vzela gospe Katji Nikolajevni dete iz naročja. »Tatjana!« je kriknila gospa Katja in hotela hlastniti po otroku, toda ta hip so jo obstopili vsi moški hkratu in ji dopovedovali, da naj se nikar ne boji za otroka, ker bo v dobrih, zanesljivih rokah in bo vse poskrbljeno zanj. čoln, ki se bodo odpeljali z njim, ne vzdrži tolikšnega tovora. Zato bo ostala Tatjana z Natašo začasno tu in bo kakor za svoje dete skrbela zanjo, dokler ne pridejo ponjo. Katja Nikolajevna je samo strmela in voščeno bleda nemo odkimavala z glavo. Ustnice so se ji tresle, včasih so se ji tudi zganile, a besede ni bilo izmed njih. Kakor brez življenja je slednjič omahnila in jo je prestregel gospod Knežević, da se ni zgrudila na tla. Tatjana je javkala in cvileče zavijala ter stiskala Natašo k sebi, medtem ko je gospod Knežević odnesel gospo Katjo Nikolajevno v noč. — Mati, mati! je kriknil Jens in hotel planiti za njima, ko je začutil na rami močno roko mlajšega ribiča. — Ne divjaj, otročaj, da nas vseh skupaj ne pogubiš! ga je srepo premeril z očmi. — Niti ziniti mi ne smeš, dokler ti ne ukažem, sicer te vržem v valove. In ga je trdo prijel za roke ter ga hotel potegniti venkaj, ko so Jensu solze zalile oči. Kakor pred sveto ikono je pokleknil pred tem kocinastim orjakom in ga kleče prosil, naj mu še dovoli poljubiti sestrico v slovo. Ribič je zaškripal z zobmi in pogledal proč. Samo s trdo kretnjo mu je dal raumeti, da ne odklanja njegove prošnje. In Jens je planil k Tatjani in je objel malo Natšo, ki je jokaje zagrebla drobne ročice v njegove kodre. Tatjana je jecljaje in z glasom, ki se je zaleto-vaje dušil v joku, izgovarjala svete besede in zarotitve ter prosila malega, nj nikoli ne pozabi nanjo in na sestro in na sveto zemljo, ki je odprla grob njegovemu očetu. Govorila je kakor včasih polblazna ciganka, ki hoče na vsak način doseči nekaj, o čemer v naprej ve, da ne bo nikoli dosegla, Jens pa je po- navljal za njo vse te čudne besede, ki jih m niti polovico razumel, in trepetal in vročično poljubljal in božal sestrico, dokler ni planil ribič k njemu in ga odnesel. To se je zgodilo tako nenadoma, da Jens ni utegnil niti Tatjani seči v roko. — Zdaj pa mir! — Kam me neseš? —- Molči! Jens je hotel krikniti, a ribič mu je položil na usta šapasto dlan in ga tiščal s tako silo, da je otroku začela pojemati zavest. Samo kakor v sanjah je čul šumenje in valovanje morja, je občutil guganje pod seboj, je slir-’ udarjanje vesel in nič več. Čez čas ga je predramil sunek. Valovi so metali čoln kakor lupino križem in vsi trije moški so se obupno borili z razdivjanim morjem. — Bedaka sva bila, je klel mlajši ribič, — da sva se lotila te pustolovščine. — Miruj! je ostro krotil starejši. — Kaj nama bo zdaj pomagal denar, če vsi skupaj potonemo? — Miruj, ti pravim! Kdo govori o denarju?! Ali ne veš, bratec, da je rajni gospod Podumjh1 rešil mojega brata in tvojega strica, ki so ga hoteli carski poslati na oni svet? On se je usmilil njega in ga je izpustil, da zdaj daleč na zapadu živi v svobodi. Rdeči pa se niso usmilili gospoda Podumjina in so ga poslali v — grob! Mlajši je robato zaklel. — Moli, bratec, ko voziš njegovo vdovo in njegovo dete! Valovi so za nekaj časa pojenjali. — Samo, da ne naletimo na mine! si je oddahnil starec. — Potem smo izgubljeni. Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tisk. tiskarna »Merkur«, predstavnik O.