Posamezna številka 10 vinarjev. Štev. 278. r LMaDi, v petek, 4. decembra 1914. LeioM Velja po pošti: » Za oelo leto naprej . . K 2B1— za en meseo „ . . „ 2-20 >a Nemčijo oeloletno . „ 29-~ la ostalo Inozemstvo . „ 33'— V Ljubljani na dom: Za oelo leto napre) . . K 24-— u en meseo „ . . „ 2 — V ipml prejemati mesefino „ 1*70 s Sobotna izdaja: = m oelo leto........ 1'— sa Remčljo oeloletno . „ 9'— > ostalo Inozemstvo. „ 12'— Ikinitli Enostolpna petttvrsta (72 u); sa enkrat . . . . po 18 T sa dvakrat .... . U „ aa trikrat .... „ 13 „ ■a večkrat primeren popnat. PcnUj pailli, uHiilt. lastnJa It: enostolpna petttvrata po 21 vin. enoatolpaa petttrrata po 40 vin. lakaja vsak dan, lzvzemil nadalje ln premike, ob 5. nri pop. Redna letna priloga Veni roi nar Urednlitvo Jo v Kopitarjevi nllol itev. 6/UL Bokoplsl se ne vračajo; nelranklrana pisma ae ne s= sprejemajo. — Uredniškega teleiona itev. 74. =t Ičeii list za slovenski narod. OpravnlStro |e v Kopitarjevi nllol it 6. — Bačnn poštne hranilnice avstrljake it 24.797, ogrske 26.SH, bosn.-hero. it. 7563. — Upravnlikega teleiona it 188. \ Hrvati zasedli Belgrad. Zagreb. Ban baron Škerlec jc prejel brzojavko sledeče vsebine: V posebno čast ml Je, da morem naznaniti Vaši Prevzvišenosti, da je od balkanskih sil 26. karlovaški črnovoj-niški pešpolk kot prvi zasedel glavno mesto kraljevine Srbije — Belgrad. Knrelec, polkovnik, poveljnik 26. karlovaškega črnovojni-škega pešpolka. Nato je ban brzojavno odgovorit: »Poveljnik 26. karlovaškega črno-vojniškega pešpolka polkovnik Kure-lec, Belgrad. Zahvaljujem se Vam najiskrenejše za ljubeznjivo naznanilo, iz celega srca čestitam Vam In celemu junaškemu polku za prekrasen in časten uspeh. Celi hrvatski narod bo ponosen na to, da je ravno hrvatski polk prvi zasedel Belgrad ter je s tem ovenčal zmago* nosne operacije naše hrabre vojske v Srbiji. Škerlcc. KaKo smo zasedli Bel ure?. Dunaj, 3. deccmbra. (Kor. urad.) Z južnega bojišča se uradno poroča: Naše zmagovito prodiranje čez reko Kolubaro Je prisililo sovražnika, da je brez boja zapustil Belgrad, ker belgrajske utrdbe branijo mesto le proti severni strani in da se tako izogne vojnega ujetništva. Naše čete so udrle v Belgrad čez Savo in iz južno-za-hodne smeri ter so zasedle višine, ki leže južno od mesta. Javna poslopja, kakor tudi avstro-ogrsko in nemško poslaniško palačo so takoj vojaško zastražili. Budimpešta. »Pesti Ilirlap« poroča iz Zemuna: Naši težki monitorji so pričeli že pred par dnevi obstreljevati bei-grajsko trdnjavo, in je njihovo izvrstno in energično streljanje imelo velik uspeh. Sovražni francoski topovi 28 cm kalibra so bili prisiljeni umolkniti; njihovo moštvo je imelo velike izgube. Potem ko so naše straže poročale o delovanju našega težkega topništva, so pričele naše čete na zemunski obali iti preko zopet popravljenega mostu čez Donavo, in so najprej prišle na Ciganski otok, od tod pa so vkorakale v glavno sovražnikovo mesto. Medtem so naši z bajonetnim naskokom pregnali Srbe iz Ciganskega otoka in njihovih skrivališč blizu železniškega nasipa ter so zasedli Topčider, kakor tudi celo zahodno mesto. Obenem je prodiral v mesto oni del naših čet, ki je. po zavzetju Obrenovca prodiral ob Savi proti Belgradu in je že dopoldne bil v mestu. Ob 12. uri opoldne jc bil Belgrad zaseden. Z godbo na čelu so naše čete vkorakale. v Belgrad. Še tisti dan so pričele naše čete graditi pontonski most, tako da bode mogla kavalerija in tren v najkrajšem času prekoračiti reko. Ladjel ki so na razpolago naši vojski, so žc odšle iz Novega Sada in Zemuna, da pomagajo pri transportu. Pripovedujejo, da sta se dva belgraj-ska polka udala, ali do sedaj se še ni moglo izvedeti za resnico. VESELJE OB ZAVZETJU BELGRADA. Dunaj, 3. decembra. (Kor. urad.) Iz cele monarhije dohajajo neprestano poročila o veselju in o patriotičmh manifestacijah prebivalstva povodom zavzetja Belgrada. OGRSKI MAGNATI SLAVE PADEC BELGRADA. Budimpešta, 3. decembra. (Kor. ur.) V odsekovi seji magnatske zbornice je izrazil predsednik Wlassics živahno veselje, ker je zasedla naša slavna armada Belgrad, glavno mesto Srbije. Kakor dozdaj tudi v bodoče s ponosom in z neomejnim *aupaniera gledamo na svojo hrabro ar- mado in molimo, naj jo na vseh njenih potih Bog blagoslavlja. Laški državni zuor. Rim, 3. decembra 1914. Laški državni zbor je danes zopet začel svoje delo. Vsa Italija je z nestrpnostjo pričakovala izjave laške vlade v zbornici in zato je tudi parlament z veliko napetostjo poslušal govor ministrskega predsednika. Prvi je dobil besedo ministrski predsednik Salandra. Njegov govor prinašamo tu samo v izvlečku. Medtem ko sc jc laška vlada pečala z raznimi upravnimi, davčnimi in socialnimi reformami, je naenkrat nenadoma in nepričakovano brez nas in brez dogovora z nami izbruhnil konflikt, ki smo ga skušali v interesu civilizacije in ohranitve miru zaman preprečiti. Vlada je morala nato premišljevati, ali nam določbe naših pogodb nalagajo dolžnost, da se vojske udeležimo. Ampak vestna presoja obstoječih pogodb po črki in po duhu kakor tudi jasno poznanje izvora in končnega cilja. tega konflikta sta ustvarili v nas ^prepričanje, da nimamo nobene dolžnosti se te vojske udeležiti. Mirno in prosto presojevanje položaja nam pa je narekovalo, da smo v obrambo laških koristi takoj svojo nevtralnost priglasili. Naš sklep je bil že po naravi tak, da smo vedeli, da Ijo izzval strastne debate in razne sodbe. Ampak polagamo se je ustvarilo v Italiji in izven Italije splošno prepričanje, da smo se s tem samo svoje pravice poslužili in ukrenili to, kar laškim koristim najbolj odgovarja. Ta prostovoljno proglašena nevtralnost, ki se je lojalno držimo, pa nima moči, da. bi nas obvarovala pred posledicami velikanskega preobrata, ki postaja vsak dan večji in katerega konec je vsakemu nepoznan. Na suhem in na morju starega kontinenta, katerega podoba se utegne najbrže spremeniti, ima Italija življenske interese. Italija ima tukaj upravičene zahteve, da se obdrži. Ima pravico, da kot velesila ne samo ohrani svoje postojanke nedotaknjene, ampak da v primeri z povečanjem drugih držav ne ostanejo njene postojanke manjše. Zato ne sme biti naša nevtralnost brez življenja in pasivna, pač pa delavna in čuječa, ne slabotna, ampak močno oborožena in pripravljena za vsak slučaj. (Pri teh besedah je cela zbornica vstala in napravila Salandri prisrčno ovacijo.) Največja skrb vlade je, da jc naša armada in mornarica popolnoma pripravljena. Zato se nismo obotavljali prevzeti odgovornosti na se za velike izredne izdatke in za preosnovo vojaške organizacije. Skušnja iz zgodovine, še bolj pa sedanji dogodki nas uče, da kjer pravica jenja, more blagor naroda ščititi samo organizirano, z vsemi tehničnimi pripomočki opremljeno člo-tehničnimi pripomočki opremljena, človeška moč. Italija ne zasleduje pri tem tem organizira in z energijo oborožu-je, da nc bo prcjalislcj potlačena. Poleg tega moramo misliti na to, da bomo omilili izvanredne gospodarske posledice, ki nam jih je ta konflikt prinesel. Treba bo poiskati raznih sredstev, da ne bo narodna blaginja preveč trpela. Danes je predvsem potrebno, da vsi Lahi slovesno pokažemo, da smo v besedi in v dejanju edini. Vlada trka na patriotizem in skupno delo celega parlamenta. Današnji dogodki zahtevajo močno in sigurno vlado. Potem ne bo treba imeti skrbi o usodi Italije. (Vsi poslanci vstanejo in kličejo: Evvi-va Italia!) Predsednik zbornice nato naznani, da so šli zastopniki vlade v senat, kjer bodo oddali enako izjavo. X X X Italijanski radikalci zadovoljni z vladno izjavo. Rim, 4. decembra. (Kor. urad.) »Agen-zia Štefani* poroča: Izjave ministrskega predsednika so napravile v zbornici in senatu najboljši vtis. Radikalna skupina zbornice je imela včeraj popoldne posvetovanje in je soglasno sklenila vladne izjave odobriti. Poslanec Sacchi bo podal v zbornici izjavo v tem smislu. Sporazum med Romunijo in Boloarijo. Budimpešta, 2. dccembra. »Pesti Hir-lap« piše: »Messageru« poročajo iz Niša, da se je med Rumunijo in Bolgarijo dosegel sporazum tako, da bo Rumunija vrnila del Dobrudže. Trosporazumne velesile so vse storile, da bi spravile Bolgarijo tudi z Grčijo, a tu so velike ovire. Bolgarski politični krogi izjavljajo, da so te vesti tendencijozne in v kolikor se tičejo Grčije in Srbije fantastične in brez podlage. Portugalci v vojski. * Curih, 3. decembra. Portugalski poslanik v Rimu je izjavil nekemu sotrud-niku lista »Stampa«, da se bodo ekspedi-cijske čete takoj drugi dan odpeljale v Angolo. Došla so že poročila o treh nemških napadih. Sodelovanje Portugalske v evropski vojski je določeno šele za pozneje. Frankobrod, 3. decembra. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Ker se je Grška izognila angleškim vabam, da bi odposlala svoje čete v Egipt, je sedaj Portugalska šla na angleške limanice. Že nekaj dni bivajo v Egiptu portugalski častniki, ki so predhodniki portugalskih pomožnih sil. Na povelje lorda Kitchener se bodo še ta teden izkrcale v Egiptu večje čete portugalskih vojakov. Kdai Bo konec vojske? London, 4. decembra. (Kor. ur.) «West-minster Gazette« piše: Koliko časa bo trpela vojska, je odvisno od tega, kake mirovne pogoje bomo stavili. Če hočemo prodreti s svojimi mirovnimi pogoji in osvoboditi svet trajne nevarnosti, ne smemo sanjati o skorajšnjem miru. Smešno bi bilo govoriti, da se bo vojska končala že ob Novem letu ali pa prihodnjo spomlad. Vstaja Burov. Johannesburg, 3. decembra. Oddelek Burov se je utrdil v gorovju Magalies v okraju Krugersdorp. Odposlal je čete, ki rekvirirajo na posestvih konje in puške. DEWET UJET. Pretorija, 4. decembra. (Kor. urad.) Poveljnik Britz poroča, da je 1. decembra na farmi Waterburg 100 milj vzhodno od Hafekinga ujel Deveta. GENERAL BOTHA PROTI NEMCEM. London, 3. decembra. »Daily Telegraph« poroča iz Johannesburga: General Botha se je podal na fronto proti nemški južni Afriki. Vojska z Rosi. NA SEVERNIH BOJIŠČIH POLOŽAJ NEIZPREMENJEN. Danes došla poročila kažejo, da se na severnem bojišču na obeh straneh pripravljajo operacije, ki hočejo izsiliti odločitev. Berolin, 3. deccmbra. (Kor. ur.) Wolf-fov urad poroča: Veliki glavni stan, 2. decembra 1914 dopoldne: Na obeh bojiščih sc ni nič posebnega zgodilo. — Najvišje vodstvo armade. Dunaj, 3. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Naš položaj na severovzhodnem bojišču sc včeraj ni spremenil. — ; Namestnik načelnika generalnega štaba , ol. Hofer, generalni maio» NEMŠKI CESAR OBISKAL POLJSKO BOJIŠČE. Berolin, 3. decembra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan poroča: Njegovo Veličanstvo nemški cesar je danes obiskal dele avstro-ogrskih in nemških čet, ki se vojskujejo v okolici Čenstohova. — Najvišje vodstvo armade. STRAŠNI BOJI NA RUSKO-POUSKEM. Berlin, 3. decembra. »Tageblatt« poroča iz Kodanja: Po peterburških brzojavkah se boji nadaljujejo skoro na celi fronti. Boji severovzhodno in jugozahodno od Lodza so najstrašnejši in najbolj krvavi, odkar traja vojska. Vsaka ped zemlje »e brani. Izgube so ogromne. RUSKI UDAREC NA NEMšKO-AVSTRIb SKO MEJO NAD KRAKOVOM PONESREČEN. Berlin, 3. decembra. »Tageblatt« poroča: Zadnji ruski vojni načrti, napraviti močan sunek proti nemško-avstrijski meji med Soldavo in Krakovom, se je ponesrečil. Upati smemo, da je za vedno pokopan, NADALJEVANJE NEMŠKE OFENZIVE NA VZHODNEM BOJIŠČU. List »Nieuwe Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Ruski vojaški krogi sodijo, da je postal položaj zopet nenavadno važen. Nobenega dogodka še ni bilo, s katerim bi bile v zvezi tako velike koristi in take nevarnosti, kakor v sedanjem položaju na Poljskem. Vse kaže, da bo še trajala sedanja napetost in da se še pomnoži. Jasno je, da Nemci drže svoje postojanke nasproti Lodzu in Lowiczu, ker pričakujejo kmalu ojačenj. Jasno je tudi, da je Vzhodna Pruska preveč oddaljena za protidemonstracijo. Proga med Lodzom in Soldavo v sedanjem letnem času ni pripravna za premikanje čet. Vojaški sotrud-niki različnih listov soglašajo, da nadaljujejo Nemci ofenzivo. KAKO SODIJO RUSI O BOJIH NA POLJSKEM. Kodanj, 4. decembra. »Politiken« prinaša sledeče poročilo lista »Times« iz Peterburga: Glavno mesto nepotrpežljivo pričakuje poročil s Poljskega. Došla poročila še povišujejo napetost. Kljub klimatičnim težavam vzdržujejo Nemci svoje postojanke pri Lodzu in Lovviczu in napravljajo Rusom zelo težke izgube. Sedaj pričakujejo ojačenj, pa odkod naj Nemčija vzam« ojačenja? KAJ JE Z RENNENKAMPFOM? London, 3. decembra. (Kor. ur.) »Mor« ning Post« poroča iz Peterburga: General Rennenkampf je odstavljen od višjega poveljstva, ker je v koncentracijskem gibanju pri obkolitvi Nemcev svoje stališče zavzel dva dni prepozno. London, 3. decembra. »Daily Tele« graph« poroča iz Peterburga: Višje poveljstvo severne ruske armade je še v rokah generala Rennenkampfa. POLOŽAJ PRZEMYSLA UGODEN. Neki vojaški zdravnik je pisal iz Prze-mysla, kakor poročajo cenzurirani graški listi, da je ruska oblegovalna armada manjša kakor ob prvem obleganju in da je skoraj popolnoma mirno, izvzmeši takrat, kadar naši izpadajo. »Nowa Reforma« poroča, da je mnogo Krakovčanov dobilo pismo iz Przemysla, ki so jih zrakoplovci prinesli. Pisma jjotrjujejo, da se ima prebivalstvo v mestu dobro in da ničesar ne primanjkuje. Ne samo vsi sovražnikovi napadi so bili odbiti, ampak tudi posrečeni izpadi so sovražniku napravili težke izgube. Duh vojaštva je izboren. Podobno poročajo »Narodni Listy* iz Prage. Pismo, ki ga ponatiskujejo ima datum 17. novembra in hvali razpoloženje obleganega vojaštva. Bolnih sploh ni med njimi. Živil je nad potrebo. Ne samo vojaki, ampak tudi civilno prebivalstvo se je vsemu privadilo. r - PONESREČEN RUSKI NAPAD NA MUNKAČ. »Gazeta Krakovska« je izvedela •kozi Budimpešto iz Munkača, da je neki v karpatskih prelazih ujeti ruski podCastnik pripovedoval naslednje podrobnosti iz teh bojev: »Od častnikov sem izvedel, da je cilj našega pohoda MunkaC. Dobili «mo ukaz korakati naprej. Polkovnik je razposlal predstraže, ki so daleč prodrle. Po nekoliko urah so se vrnile in poročale, da so z daljnogledi videle obrise trdnjave. Voditelj je začel torej iskati po zemljevidu trdnjavo v okolici Munkača, toda našel je ni Vsa naža sila je bila samo en polk, seveda brez težke artiljerije, raditega sploh nismo mogli misliti na to, da bi napadli trdnjavo. Polkovnik je poslal kurirja v Stry s prošnjo za navodila. Najbrže tudi general ni našel trdnjave na zemljevidu in zato je naš polk dobil ukaz, naj se umakne. V ZEMPLINU ogrske upravne oblasti zopet delujejo. Tudi brzojav funkcionira. Rusi so mogli razstreliti le Še železniški most pri Koszkuku. Železniški uradniki so se vrnili. Oblasti so dognale, da so Rusi požgali elektrarno in 40 hiš, druge škode niso napravili. Živila so vzeli vse seboj. V nekaterih krajih so popili le žganje, vino so pa popustili. Iz več stanovanj so vzeli tudi obleko. PREPOVEDANI SVETLOBNI SIGNALI NA OGRSKEM. Budimpešta, 3. decembra, (Kor. ur.) Uradni list objavlja odredbo ministrskega predsednika, ki v interesu vojske prepoveduje svetlobne in druge signale, s katerimi bi se lahko širila obvestila v celi de-leli. Prestopki se bodo kaznovali z zaporom do 15 dni in z globo do 200 kron, BOJI V BUKOVINI. Suczavva, 3. decembra. Ru4 so ono-stran Pruta dobili močna ojačenja in skušajo v Bukovini potisniti nazaj karpatske čete. Avstrijske čete se odločno upirajo in vzdržujejo svoje postojanke. Mraz je zelo hud. Ker so reke deloma zamrznjene, je ruska ofenziva olajšana. Po gorskih kotih leži debel sneg. NASILNOSTI RUSOV V BUKOVINI. Dunaj, 3. decembra. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Iz Bukovine prihajajo vesti, da Rusi vedno nasilno nastopajo, posebno proti Rumu-nom. V Zadovi ob Seretu so Rusi izvlekli o polnoči iz postelje 85letnega posestnika in vpokojenega ritmojstra Demetra Qoja-na. Vlekli so ga na vrt, kier so ga zvezali in pretepali tako, da je tekla kri. Medtem so demolirali in oropali Gojanovo stanovanje. Ujete ranjene orožnike privezujejo za konje in jih tako odvažajo. BIELITZ IN BIALA BREZ TOBAKA. Bielitz, 2. decembra. 2e nekaj dni v tukajšnjih tobakarnah ni dobiti nobenih smodk in cigaret in nobenega tobaka. Vse trafike imajo na vratih napis: Razprodano. Vendar se pa v bližnjih dneh pričakuje večja količina tobačnih izdelkov in tobaka. RAZOČARANO ZMAGOSLAVJE V PARIZU. »Reichspost« objavlja: Po poročilih francoskih listov, došlih v Genf, je bil Pariz štiri dni zmagoslaven. Mesto ie krasilo več stotlsoč zastav; ruska poročila o zma-; gah so se nakupičila vsako uro. Zadnja i »Matinova« brzoiavka je trdila, da so baje Rusi med Vratislavo in Lodzom ujeli 800 tisoč Nemcev. Zmagoslavno slavlje je pri-kipelo do viška pred ruskim poslaništvom. Drugi dan je pa iztreznila Parižane izjava ruskega generalnega štaba, ki je svarila pred tistimi poročili o zmagah, ki se ne potrjujejo. Kratko in klaverno je kot odmev zanisal »Figaro«: »Veliko zmagoslav-lje ie bilo, kakor se zdi, prenagl;eno. Pe-terburška vlada še ničesar ne ve o velikih zmagah, nemški odpor se še nadaljuje.« KNEZ CHILKOW DIMITRIJEV PADEL. Rim, 3. decembra. V Galiciji je padel ruski knez Chilkow Dimitrijev, znan privrženec Tolstojevih naukov. Svoje čase je I bil izgnan na Kavkaz, ker kot častnik ni I hotel podpisati smrtne obsodbe vojakov, ki so se uprli. Ob izbruhu vojske je bil zopet sprejet v armado. Na čelu kozaškega polka se je udeležil več bojev, ven-I dar pa zvest nauku Tolstoja »ne ubijati« i sam ni oddal niti enega strela in ni nikoli I rabil sablje. Kneza je krogla smrtno zadela v glavo. XXX BOMBE V LODZU. Berlin, 3. decembra. »Morgenpost« poroča čez Amsterdam iz Peterburga: Osebe, ki so došle iz Lodza v Varšavo, pripovedujejo, da so nemški letalci vrgli pretekli ponedeljek 18 bomb v mesto Lodz. Bombe so eksplodirale in napravile ogromno škodo. Bilo je veliko oseb ubitih in ranjenih. Velik del mesta je pogorel, RUSKO POROČILO O OBKOLITVI NEMCEV PRI LODZU. Kristijanija, 3. decembra. Ruski list »Rječ« poroča: Oba nemška armadna zbora, ki sta prejšnji teden pri Lodzu prišla v nevarnost, da ju obkolijo na novo došle ruske sile, sta na sledeči način prodrla: Nemci so poslali še dva armadna zbora na ogroženo mesto. Kar je bilo za dva armadna zbora nevarno, se je štirim posrečilo. Prodrli so, Čeprav z velikimi izgubami. Boli na Srbskem. - Naše prodiranje v Srbiji. Na ostalih delih bojne črte so se včeraj, ker se sovražnik umika in ker morejo na blatnih cestah lastne čete priti ie počasi naprej, bili le manjši boji s sovražnikovimi zadnjimi stražami. V teh bojih so naše čete ujele 200 Srbov. SRBSKI GLAVNI STAN V NIŠU. »Wiener Allg. Ztg.« objavlja: Iz Sofije se poroča: Poluradna »Kambana« piše: Velike avstroogrske vojne sile so prekoračile 24. novembra reko Kolubaro med Va-ljevom in Lazarevcem. Severno od Laza-revca je reka prestopila bregove in je pri-zadala pbvodenj Srbom pri umikanju velike težave. Srbi so razstrelili ob umikanju lastne mostove. V srbski armadi se je prej močna disciplina zrahljala. Pojavili so se baje posamezni slučaji, da vojaki niso sledili poveljem častnikov in da so jih več ustrelili. Vojaške zaloge so prepeljali iz Kragujevca v Niš. Trdi se tudi, da sc premesti glavni stan srbske armade v Niš, SRBI TRUMOMA BEŽE V SOLUN. Solun, 3. decembra. Neprestano prihajajo semkaj begunci iz Srbije. Vsi hoteli in privatna stanovanja so polna teh beguncev. Vsi pripovedujejo, da se v Makedoniji pojavlja revolucionarno gibanje. Grška vlada je odredila vse potrebno, da se gibane ne razširi tudi na grška tla. Meje je zasedlo močno orožništvo. Tudi v Solunu se je ukrenilo potrebno. V večhišah se ie izvršila preiskava; pri nekem Tanku Golev so našli dva velika zaboja pušk in mnogo streljiva. Goleva in njegova dva sinova so zaprli. UJETNIKI O RAZMERAH V SRBSKI IN ČRNOGORSKI ARMADI. Budimpešta, 3. decembra. »Az Est« piše iz Metkoviča: Vsak dan prihajajo tod skozi transporti srbskih ujetnikov. Med včeraj dospelimi 600 u;'etniki je bilo 42 častnikov. Ti vojaki so bili v najslabšem stanju in močno sestradani. Častniki so vsi imenitno opremljeni in opravljeni. Častniki, ki so služili v garnizijah v južni Srbiji, niso niti najmant slutili pravega položaja srbske armade. Ondi so iim rekli, da se ie število armade zato tako skrčilo, ker je velik del na Ogrskem. Neki poročnik je pripovedoval, da Je vojaštvo izpostavljeno velikemu pomanjkanju; oskrbovanje z živežem je neredno in zimsko obleko, ki jo je poslala Rusija, so morali odstopiti Črnogorcem, ker je ondi zima še huia. Že več dni v Črnigori močno sneži in dežuje; na gorah je pol metra snega. Veliko čet je pobegnilo v Albanijo, ker niso mogli prenašati hudega mraza. PREVAŽANJE SRBSKIH UJETNIKOV. Budimpešta, 2. decembra. »Az Est« poroča iz Mitrovice: Vsak dan dospevajo semkai veliki transporti srbskih ujetnikov. Tu ostanejo nekaj dni v karanteni, potem pa jih odpravijo v razne ujetniške tabore v notranjosti monarhije. Srbski ujetniki se zelo pritožujejo, da so dobivali zadnji čas pokvarjen proviant, da so zelo prezebali, ker nimajo zimske obleke in da tekom ljutih in neprestanih bojev v zadnjih tednih n ihov tren ni dohalal boinih čet, tako da mnogokrat niso dobili ne živil ne municije. Nasprotno se pa oskrbovanje naših čet od dne do dne boljša. Na tisoče delavcev noč in dan popravlja ceste in ker je zemlja sedaj trdo zamrznila, ie do-važanje potrebščin vedno lažje in hitreje. Srbske ceste niso prvovrstne zgradbe; po izkopanem terenu so na debelo nasuli ka-menie in cesta je bila gotova. Sedaj popravlja in gladi ceste na tisoče rok in na stotine parnih valjarjev. Boji oo zahodu. Reims opustošen za več let. »Lokalanzeiger« poroča: Položaj v Reimsu je po pariških poročilih strašen. Nemški strelski jarki so se približali predmestjem do 1800 metrov. Nemci obstreljujejo vse mestne dele. Reims je za več let opustošen. Škoda presega že zdaj 350 milijonov frankov. Francosko uradno poročilo o položaju na bojišču. »Vossische Zeitung« poroča iz Gen-fa: V ponedeljek izdano francosko poročilo pravi: V Belgiji se je čulo v nedeljo precej močno gromenje topov. Ne poroča se, da bi bila kje napadala nemška pehota. Sovražnik Še nadalje razvija na severu precej živahno delovanje. V Argonih se z odmori nadaljujejo boji, ne da bi se položaj izpreme-nil. Iz Woewre in iz Vogez ni nič novih poročil. Poročilo, izdano dne 1. t. m., pravi: Nemška pehota je poizkusila južno od Bixschoote brezuspešno zapustiti strelske jarke. Neugoden položaj Francozov pri Arrasu. Genfski dopisnik piše »Berliner Lokalanzeiger ju«: Nejasnost vodstva francoske armade o nemških načrtih se zrcali iz najnovejše Joffrejeve note, ki opozarja na severno od Arrasa razvito nemško delavnost. Zasebne brzojavke potrjujejo, da je položaj za Francoze pri Arrasu neugoden. Položaj ni s tem, da je zasedel neki francoski oddelek 2. decembra grajski park v Vermelles- ki leži med Bethunem in Len-som, nič izpremenjen. Izpad nemške pehote 2. decembra južno od Bixschotta je presenetil francoskega generala Focha, ki je, dasi je razpletel obširno poizvedovanje, navezan le na negotove domneve o nemških načrtih ob Yseri. Nemci se pripravljajo na zahoda na nov udarec. O bojih na Flandernskem poroča amsterdamski »Telegraaf« iz Sluisa sledeče: Zopet čujemo grmenje težkih mornariških topov, ki niti za trenutek ne poneha. »Times« poroča iz Boulogna: Za nepredirlji-vim zastorom nemške artiljerije, ki z večjo ali z manjšo silo neprestano grmi, se pripravlja sovražnik na nov udarec. Zlomljen še ni in mu niti na misel ne pride, da opusti svojo nado priti do obrežja. Pri Ypernu sicer deluje nemška pehota zopet s podvojeno silo, a zdi se le, da bo tvoril Arras središče viharja. Zavezniki so pripravljeni na sunek in upajo, da se sovražniku ne bo posrečilo prodiranje. 1. decembra je poročal »Berliner Tageblatt«: V Oostburgu se je tudi danes čulo močno grmenje topov, Najbrže bodo obstreljevali nemške čete zopet od morske strani. Francozi mislijo na oienzivo. »Svenska Dagbladet« poroča iz Pariza: Francoski častniki so enoglasno te misli, da se pripravlja francoska ofenziva. Vsi mladi Francozi so vojaško izvežbani in so poslani na fronto. Prišel je trenotek, da se začne z odločnim napadom. To je treba storiti že z ozirom na francosko ljudstvo, ki deloma vsled vojske veliko trpi. Pariška gledališča zaprta. Radi finančnih težkoč ne morejo otvoriti v Parizu gledališč. Edino »Come-die fran(*aise« je priredila eno predstavo v korist belgijskim beguncem. Angleži o svojih izgubah. London. »Times« piše: Angleška ar« mada je izgubila 84.000 mož, približno toliko, kolikor je znašala prvotna ekspedi-aja na Francosko. Izgube v bitkah pri Ypern in Armentieres znašajo nekako 50 tisoč mož, med temi 5500 Indijcev. Priznati moramo, da so nemške čete kljub groznim izgubam še številnejše od nas in da imajo dobro utrjene postojanke. Imajo strašno artiljerijo, ki je tu in tam postavljena in dobro skrita. Njih težki topovi še prevladujejo in pokopavajo neprestano naše ljudi s tem, da razdirajo cele oddelke v naših strelskih jarkih. Njihovi strelci so drzni in trdovratni. Njihovi topovi nam provzro-čajo vedno izgube. Njihovo poizvedovanje v zraku je sicer nekoliko ponehalo; kljub temu prihajajo njihovi letalci nad nas in nas opazujejo. Angleški častniki in podčastniki so zelo oslabl eni. Poslali smo na fronto skoro celo redno rezervo in najboljši del posebne rezerve naših zborov. Če naše zaloge niso v stanu rednih nadomestnih čet več pošiljati, bi armada v fronti rada pozdravila kot nadomestilo en del nove armade. Mi rabimo vsakega moža, ki ga najdemo. Treba bo kmalu na to misliti, kako bomo nove moči na fronti najboljše uporabili. Ali naj jih pošiliamo skupno v armadah, divizijah, brigadah ali pa posamezno, da izpopolnijo vrste v fronti. Upor med belgijskimi vojaki na Nizozemskem. Amsterdam, 4. decembra. (Kor. ur.) »Handelsblad« poroča iz Zeista: V tukajšnjem taboru so se danes Belgijci april, nakar so nizozemske straže morale rabiti orožje. Pri tem Je bilo pet Belgijcev ubitih, šest pa ranjenih. Že včeraj zvečer je bilo med interniranimi nnaziti po*ov odpor. Električna napeljava |e bila razrezana. Tako} so poklicali policijo. Danes zjutraj so došle Iz Utrechta nove čete. Upora Belgijcev se še nI posrečilo popolnoma zatreti. Po nekem uradnem poročilu Iz Haaga Ja bilo pri tem mrtvih 6 belgijskih vojakov, devet pa ranjenih. Sestanek kraitev JuHa in Alberta s predsednikom Poincarejem? Milan, 2. decembra. Listi poročajo iz Pariza, da obišče kralj Jurij V. svoje čete v severni Franciji in Belgiji, dočim je Poincare pri četah v Lofaringiji, svoji rojstni deželi. Ni izključeno, da se oba se-staneta in obiščeta belgijskega kralja Alberta, ki je še vedno pri svoji armadi. Namiguje se, da je ta sestanek v zvezi z velikimi spremembami na bojišču. Važnejših dogodkov pa ni pričakovati, dokler se ne odloči velika bitka na Poljskem. Francosko zbornico sklicano. Bordeaus, i. decembra. (Kor. ur.) Ministrski svet pod predsedstvom predsednika Poincarčja Je sklenil sklicati francosko zbornico k Izrednemu zasedanju dne 22. decembra v Pariz. Ministri odpotujejo koncem prihodnjega tedna v Pariz, da bodo na razpolago finančnemu odseku senata in proračunskemu odseku zbornice. Tudi predsednik Poincarč bo tedaj v Parizu. mila v vojski. TURŠKO POROČILO O BOJIH NA KAVKAZU. Carigrad, 3. decembra. (Kor. urad.) Turški glavni stan poroča: Turške čete so ob reki Tshoroh izvojevale velik uspeh. Podrobnosti slede. BOJI ZA SUEŠKI PREKOP. Budimpešta, 2. decembra. »Az Estov« poročevalec brzojavlja iz Carigrada dne 1. t. m.: O boju, ki se je vršil kakih 20 km vzhodno od Sueškega prekopa, prihajajo semkaj nova poročila, Indijska armada je skoro docela ugonobi j ena. Turki so uplenili štiri težke topove, ki jih bodo postavili ob kanalu. — Isti list poroča iz Carigrada z dne 27. novembra: V Egiptu akcija polagoma napreduje. Če bi mogli Turki spraviti v Egipt 100.000 mož, bi bila zmaga zagotovljena, Angleži branijo kanal z znatnimi utrdbami. Dže-ma.1 paša, mornariški minister, je dobil nalog, da prevzame vrhovno povelj-stvo nad četami v Egiptu, kamor je že odpotoval. 100.000 TURKOV PROTI SUE8KEMU PREKOPU. Milan, 4. decembra. »Corriere deHa Sera« poroča, da prodira 100.000 Turkov proti SueSkemu prekopu. POLOTOK SINAI V TURŠKIH ROKAH. Carigrad, 4. decembra. (Kor. urad.) Glavni stan poroča z dne 3. decembra: Nasproti neki turški vesti, da so turške čete polotok Sinai zapustile, opozarjamo na zmagonosni boj med nami in Angleži v bližini Sueškega prekopa. Ta boj se je končal s tem, da sta padla na angleški strani dva častnika in mnogo vojakov, veliko Angležev smo pa ujeli. To dokazuje, da je Sinai ▼ naših rokah. ODMEVI TURŠKE SVETE VOJNE NA FRANCOSKEM. Berolin, 3. decembra. Semkaj je dospela vojna dopisnica z zapadnega bojišča, ki poroča: Danes zjutraj je pribežalo k naši stotniji 85 Turkosov. Pro-je so poslali k nam tri može vprašati, če je Turčija res proglasila sveto vojno proti Rusiji in Franciji. FRANCOZI PORAZILI VSTAŠE V MAROKU. Lyon. Le Nouveliste poroča iz Tankerja: Dne 7. novembra so napadle francoske čete v bližini mesta Taza maroške rodove, ki so se uprli. Vstaši so bili poraženi; zbežali so v gore, pu-stivši veliko mrtvih, ranjencev in bogat plen. Francozi imajo 20 mrtvih in 25 ranjencev. ANGLEŽI SE POGAJAJO S SENUSSI. Rim. V rimskih krogih krožijo vesti, da se Angleži pogajajo z glavarjem rodu Senussov, Sibi Ahmedom. Ta je baje obljubil, da ne bo šel proti Egiptu. Angleži ga pa nameravajo imenovati za kediva v Egiptu. TURKI ZAPLENILI 300 ŽELEZNIŠKIH VOZ. Atene. Turške oblasti v Smirni so zaplenile 9 lokomotiv, 300 železniških voz in 15.000 vreč moke, ki je bila namenjena za Anglijo. ODEŠKA BLOKADA. Budimpešta, 2. decembra. Poročevalec »A Esta« brzojavlja: Pred tednom dni sem zapustil Odeso in čez Rumunsko dospel na Ogrsko. Pred Odeso leži turško brodovje. Mesto samo je nepoškodovano, vendar so ladijski topovi užgali več važnih vojaških skladišč. V mestu vlada silno ' razburjenje. Oblast je mesto deloma izpraznila. Številne avstro-ogrske in nemške vojne ujetnike so takoj po prihodu turških ladij odpravili v osrednji ujetniški tabor v Smolensku. V Odeso in njene brambne postojanke so iz Kurlandi:e in drugih severnozapadnih gubernij poslali veliko vojŠtva; tudi na Kavkaz so odposlali vojaštvo iz pokrajin, kjer prebivajo Nemci. RUSKI RDEČI KRIŽ. Milan, 4. decembra. (Kor, urad) »Corriere della Sera« poroča iz Peterburga: Za ruske čete, ki se bojujejo na Kavkazu je treba »Rdeči križ« še le ustanoviti. Tudi za »Rdeči križ« na ostalih bojiščih primanjkuje potrebščin. RasKo brolovle uri AlansKin olokib. Berlin, 3. decembra. »Vossische Zeitung« poroča iz Kodanja: Rusko brodovje je sedaj zasidrano pri Alandskih otokih. V ponedeljek je plul nad otoki nek nemški zrakoplov. Alandski otoki leže pri vhodu v Bot-niški zaliv med Švedskim in Finskim zalivom. Nova akcija Italije v Tripoliso. - V Tri-poiis odide 50.000 laških vojakov. UPOR V TRIPOLISU. Rim, 3, decembra. »Agenzia Štefani« poroča iz Tripolisa: Polkovnik Mianl brzojavlja, da je vsled nemirov Šiatov v Fes-sanu odrinil tja z oddelkom vojakov, da kaznuje upornike. Prisilil jih je, da so pobegnili v Zellaf, nakar se je vrnil v Brack. Tekom noči 29. novembra so uporniki nenadoma napadli fort Garasebha, kjer je bila mala garnizija. Iz Askarov iz Fessana sestavljene prednje čete in straže niso alarmirale posadko, ampak se pridružile upornikom, ki so na ta način z lahkoto zasedli vrh gore Galasebha. Iz belih Eri-trejcev sestavljena posadka se je branila z največjo hrabrostjo in je zadala upornikom resne izgube, nakar se je umaknila v redu v Brack, da se združi z glavno kolono. Na naši strani so padli 4 častniki in 27 vojakov. ITALIJA POŠLJE 50.000 VOJAKOV V TRIPOLIS. Milan, 4. decembra. »Avanti« poroča, da pripravlja vlada novo ekspedicijo v Tripolis, kamor bo odšlo 50.000 mož. M\ letalci nad Ceiiniem. lz Rima sc 1. decembra poroča: Ceti-nje sta obiskala dva avstro-ogrska letalca, ki pa nista metala bomb, marveč sta mirno odletela, ko so nanju streljali iz pušk. Nenavaden prizor je povzročil v črnogorskem glavnem mestu veliko razburjenje. Tudi črnogorski kralj je pritekel iz svoje palače in si letalca ogledal. SOCIALNODEMOKRAŠKI POSLANEC LIEBKNECHT PROTI VOJNEMU KREDITU. Berlin, 3. decembra. Predsednik so« cialnodemokratične frakcije državnega zbora je objavil v »Vorvvartsu« izjavo, ki pravi, da je poslanec Liebknecht v nasprotju s sklepom frakcije glasoval proti vojnemu kreditu. Predsednik obžaluje ta slučaj, s katerim se bo frakcija še pečala. Berlin, 4. decembra, Socialnodemo-kraški poslanec Liebknecht namerava odložiti mandat. Razna poročila. SULTAN ČASTITAL NAŠEMU CE-SARJU. Carigrad, 4. decembra. (Kor. urad.) Sultan je poslal cesarju Francu Jožefu prisrčno brzojavno častitko ob priliki zavzetja Belgrada. SKRB NAŠEGA RDEČEGA KRIŽA ZA VOJNE UJETNIKE. Dunaj, 3. decembra. (Kor. urad.) Rdeči križ je sklenil sporazumno z vojnim ministrstvom, da se ustanovi odbor, ki bo obiskal v raznih deželah raztresene tabore vojnih ujetnikov. Ne-dostatki se naznanijo vojaškim oblastim, da jih odpravijo. Med vojne ujetnike se razdele darovi. Odboru je pristopilo več odličnih oseb; odbor se pod vodstvom barona Spiegelfelda v kratkem konstituira, BOLGARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK NA POTU V BERLIN. Bukarešt. Rumunski list »Vittorul« poroča, da je potoval bolgarski ministrski predsednik dr. Radoslavov skozi Bukarešt. Na kolodvoru je imel kratek pogovor s tamošnjim bolgarskim poslanikom. Iz Bukarešta je odšel ministrski predsednik v Berlin. GRŠKI LISTI PROTI BOLGARIJI. Atene, 4. decembra. Tukajšnji listi pišejo proti temu, da bi se odstopilo kaj ozemlja Bolgariji. GRŠKO NASILJE NA BOLGARSKI MEJI. Sofija, 2. decembra. Prefekt v Nev-rokopu je brzojavil ministrskemu predsedniku naslednji dogodek z bolgar-sko-grške meje: 28. novembra so grški orožniki udrli v bolgarsko vas Vezne-sis, ki leži 1 in pol ure tostran meje, ter odpeljali s sabo čez mejo župana in 11 drugih občinarjev. Zaprli so jih v neko cerkev in jih grozno mučili in jim grozili s smrtjo. Na ta način so hoteli orožniki zvedeti od njih, kje se nahajajo bolgarski četaši. Dva ujetih Bolgarov sta ušla in pribežala nazaj v Bolgarijo; na celem telesu imata sledi težkega zlostavljenja. Pričakovati je energičnega nastopa bolgarske vlade radi tega nezaslišanega čina, VEROIZPOVEBANJE RUMUNSKEGA KRALJA FERDINANDA. Bukarešt, 2. decembra. Bivši škof Genadijev priobčuje v »Adeverulu« pismo, v katerem pripoveduje o svojem srečanju s pokojnim kraljem o priliki krsta princezinje Elizabete. Škof je svojčas izgubil kraljevo milo3t, ker jc ostro nastopil proti rumunski katoliški agitaciji. Škof želi, da bi kralj Ferdinand povodom svojega kronanja dne 24. februarja prestopil v pravoslavje, tembolj ker je kraljica Marija hči zveste koburške princezinje. S tem činom bi kralj napravil celi Rumniji veliko veselje. RUSKA AGITACIJA NA RUMUN-SKEM. Bukarešt, 2, decembra. Z ozirom na demonstracije, ki so se 29. m, m. vršile v Bukareštu po shodu organizacije »Actin-nea nationale« (narodna akcija) treba pribiti, da rusofilno gibanje v Rumuniji nima niti najmanjšega vpliva na merodajne romunske kroge. Na'boljši dokaz za to so rusofilni listi z »Adeverulom« na čelu, ki dan za dnevom ljuto napadaio Bratianovo vlado, češ, da noče slišati »ljudskega glasu«. Značilno je dalje dejstvo, da je rusofilno gibanje glasno odklonila celo glaso-vita »Liga«, katere končni cilj je »rešitev« sedmograških Rumunov izpod »avstro-ogrskega jarma«. Proti vojni se je odločno izrazila socialnodemokratična stranka, narodna, konservativna in liberalna stranka se pa doslej drže popolnoma rezervirano in se še niso na nobeno stran izjavile. Iz tega se lahko sklepa, kako prevdarno in resno se v romunskih političnih krogih presoja položaj, zato ni dvoma, da bo avtoriteta vlade zmagala tudi v zbornici in se bo točno izpolnila vladna želja, da se ne bo razpravljalo o zunanjepolitičnem položaju in pritiskalo na vlado, da bi Rumunija opustila svojo nevtralnost. TUDI KITAJCI HOČEJO GOVORITI. Iz Pekinga poročajo: Kitajska vlada je naročila vsem svojim poslanikom na dvo- rih vojskujočih se držav, da hoče biti pri mirovnih konferencah primerno zastopana. TSINGTAU JAPONSKO VOJNO PRI-STANIŠČE. Frankobrod, 3. decembra, »Frankfurter Zeitung« poroča iz Peterburga, da je 'Isingtau proglašen za japonsko vojno pristanišče prvega razreda. Trgovskim ladjam je vhod prepovedan. Japonska vlada ie odposlala v Evropo posebno komisijo, ki naj dožene, v koliko bi lahko Japonska namesto Nemčije dobavila blago. NESREČA DVEH NIZOZEMSKIH PARNIKOV. London, 4. decembra. »Lloyd« je dobil poročilo, da je ob nizozemski parnik »Niobe«, ki je prlplul v Dovvns, oo noči med viharjem zadel na vožnii iz Battavio v London nizozemski parnik »Batjan«, Prednji del »Niobe« je poln vode. Parnik »Batian« je pri Dealu nasedel, ima dvo luknji in jc poln vode. SIN BELGIJSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA UJET. »Nationalzeitung« poroča, da so ujeli Nemci sina belgijskega ministrskega predsednika Broquevilla. ki se jo kot prostovoljec vojskoval v belgijski armadi. Dnevne novice. -i Slavlje v nedeljo. Odbor S. K. S. Z. poziva s tem vsa društva slovenske kršč.-soc. organizacije, da se prihodnjo nedeljo pod društvenimi in družbinimi zastavami udeleže slovesne službe božje ob priliki 6&'etnice slavne vlade Njeg. Veličanstva cesarja in povodom padca Belgrada. -r Slavlje na deželi ob padcu Belgrada. Prepozno za. včerajšnjo številko smo dobili iz Zagorja ob Savi brzojavko: Zagorje ob Savi v zastavah, zvonenju in streljanju od navdušenega veselja nad padcem Belgrada. Rott. — Iz Višnje gore nam poročajo: Ob potrkavanju zvonov in streljanju s topičem so bile v Višnji gori razobešene zastave. — Zagreb ob padcu Belgrada. Zagreb je bil povodom padca Belgrada razsvetljen. Tozadevni oklic na prebivalstvo Zagreba je izdal župan Holjac. — FZM. Potiorek častni meščan Celovca. Celovški občinski svet je v svoji današnji seji soglasno sklenil, da se podeli poveljniku balkanskih armad FZM. Potiorek, ki je, kakor znano, po rodu Korošec, častno meščanstvo deželnega glavnega mesta. — Padel je na južnem bojišču 26. novembra t. 1. poročnik 27. črnovojniškega polka g. J o š k o Hude. Bil je zadet od dveh krogel; zadnjo ie dobil v prsi, ki je v kratkem provzročila smrt. Padli junak je bil 39 let star in iz Mirnepeči doma, vrl in ljubeznjiv. Bodi mu daljnja srbska žemljica lahka! — Dunajski kardinal-nadškof pri cesarju. Cesar je dne 3. t. m. zaslišal v daljši zasebni avdienci dunajskega nadškofa kardinala dr. Piffla. —Vojaki in rekonvalescenti ob našem Primorju. Vojaško poveljstvo v Zagrebu je sporazumno z vojaškim poveljstvom v Gradcu sklenilo, da odpošlje ob Jadransko Primorje v Volo-sko, Opatijo in Lovrano rekonvalescen-te in ranjence. V kratkem odpošlje v navedene kraje 3000 mož. — Umrl je na Dunaju vseučiliški profesor dr. Julij Scheff, star 68 let. Bil je predstojnik zobozdravniškega vseučiliščne-ga zavoda. — Od »smrti« vstal. Tudi Antonija Do-blekar pri Dev. Mar, v Polju je bila ob moža, ko se je začela sedanja svetovna vo ska, ločena. Mož, Silvester Doblekar, je moral s hrabrimi slovenskimi polki vred odriniti v Galicijo za dom med bojni grom. Žena je ostala sama, molila in jokala po možu, jokala tem bolj, ker ni bilo tedne in mesece od moža nobenega glasu. Trle so jo strašne misli, da je njen mož našel zgodnii grob tam daleč na ruskih poljanah. Pa kako se je razvesilila te dni, ko je dobila pismo, da je njen mož še med živimi v mestu Rostovu ob Azovskem morju z nekaterimi drugimi Slovenci vred, od koder se bo vrnil po končani vojski zdrav in nepoškodovan v domačo vas ves srečen in vesel. Antonija Doblekar je pa že zdaj vsa srečna in vesela, da ji je mož tako od »smrti« vstal. — Z zlato hrabrostno svetinjo odlikovani Kranjec. Poštni aspirant Rudolf Kovačič v Celju, iz Dolge vasi pri Kočevju doma, je bil kot deželnobrarabovski četovodja odlikovan na severnem bojišču z zlato hrabrostno svetinjo. Njegov vod je v nekem boju napadla neka kozaška stotnija spredaj, neka pehotna stotnija in dve strojni puški pa na levem krilu. Kljub temu je držal svojo postojanko nad dve uri in se mu je celo posrečilo, da je postrelil moštvo ene ruske strojne puške, nakar je druga prenehala streljati. Ko mu je biio ukazano, da se naj umakne, je šel s svojim vodom šele nazaj, ko sia bila na varnem ostala dva voda, katerima se je nato pridružil. Sovražnik jc medtem naskočil Kovačičev vod. V boju na nož se je nato celo uro bil in je veliko sovražnikov usmrtil. — Smrtna obsodba po prekem sodu. Graški listi poročajo iz Moravske Orlice 3. decembra: C. kr. okrajno glavarstvo v Moravskih Orlicah je dne 30. novembra poslalo listom sledeče poročilo: Obsodba po prekem sodu. Tehnični uradnik Slavo-mir Kratochvil je bil od sodnije c. in kr. vojaškega poveljstva v Moravskih Orlicah z obsodbo z dne 23. novembra 1914 zaradi zločina veleizdaie no § 85c kaz. tak., zakrivliene s tem, da je v Prerovu sredi novembra t. 1. razmnožil in razširjal letake s pesmijo v češkem jeziku, kier se sedanje vojne razmere, namen vo:ske in požrtvovalnost prebivalstva opisujejo na huj-skajoč način in zapeljuje k podjetjem, ki imajo namen povečati nevarnost za državo od zunaj in provzročiti upor v notranjosti države, nadalie da je nosil okoli manifeste caria na češko ljudstvo, po naglem sodu obsojen na smrt na vislicah. Ta ob-sodba se je izvršila še isti dan, dve uri potem, ko je bila izrečena, na sodnijskem dvorišču. To se razglaša na oovelje c. kr. vojaškega povelistva. — C. kr. okrajnt glavar: Oschmeidler. — Pismo z 10.000 kronami izginilo. Iz Kecskemeta na Ogrskem poročajo: V ponedeljek je vladalo na tukajšnji pošti veliko razburienje, ker se jc pokazalo, da je pismonoši Ivanu Lisztes zmanjkalo denarno pismo z 10.000 kronami. Pismo je bilo oddano v Raczkovu in naslovljeno na davkarijo v Kecskemetu. Preiskava se je uvedla. — Krožnik spomenik na vojsko. Pre- skrbovalni urad vojnega ministrstva je ukazal izdelati spominski krožnik na vojsko. Krožnik jc modrosive barve, predstavlja sv. Mihaela v boju z zmajem, spodaj je napis »Kriegsjahr 1914«. Spodaj se nahaja podpis urada in tekoča številka. Stane 12 kron. Dobiček je namenjen vdovam in sirotam padlih vojakov. — Velikovec • Št. Rupert. Ob priliki tridnevnih duhovnih vaj za Marijino družbo — poslušajo lahko tudi drugi verniki — bo začenši v soboto, dne 5. decembra ob 3. uri popoldne do praznika Brezmadežnega spočetja, v torek popoldne, vsak dan v št. Rupertu v župni cerkvi zjutraj po mašah govor in ob 3. uri popoldne. Duhovne vaje bo vodil duhovni svetnik Janez Kalan, urednik »Bogoljuba« iz Ljubljane. — V nedeljo dne 6. decembra, na Miklavževo, bo popoldne ob blagoslovu posebno važna pridiga. Pridite poslušat tudi iz vseh sosednjih župnij! — Umrl je za ranami v Zagrebu enoletni prostovoljec 29. pešpolka Josip Cvetko. — Božično darilo amerikansklh otrok otrokom vojskujočih se držav. V Plymouth je priplul amerikanski transportni parnik »Jason« z darovi amerikanskih otrok, ki se razdele med otroke vojskujočih se držav. »Jason« vozi nad 5 milijonov predmetov. Iz Plymoutha se odpelje parnik v Marseille, od tu v Genovo. Čez Genovo bc pošljejo darovi v Avstrijo in v Nemčijo. Rusiji in Srbiji namenjene stvari izkrcajo v Solunu. — Kolera. C. kr. kor. urad poroča, da se jc pojavil na Moravskem in v Šleziji po en slučaj, v Krakovem pa trije slučaji azijske kolere. — Poštne nakaznice avstro - ogrskim vojnim ujetnikom na Japonskem. Uradno se obvešča, da se od zdaj lahko pošiljajo tudi poštne nakaznice avstro-ogrskim vojnim ujetnikom na Japonskem do najvišjega zneska 1000 frankov. Zemljevid bojišč. Da ne bodo pogrešali naročniki »Svetovne vojske« pri zasledovanju vojnih dogodkov zemljevida evropskih bojišč, bo izdalo založništvo v slovenskem jeziku velik zelo natančen zemljevid Evrope, ki bo nudil jasen pregled čez vsa bojišča. Kljub velikanskim stroškom smo se odločili za najbolj jasen in natančen ročni zemljevid, ki je bil dosedaj na razpolago v veliki obliki. Izdeluje ga neko svetovno kartografično podjetje v Lipskem. Čo tudi bo morala biti prodajna cena tega krasnega zemljevida precej visoka, ga bodo prejeli naročniki »Svetovne vojske«, kot brezplačno prilogo, oziroma se bo smatral kot en navaden sešitek »Svetovne vojske«. — Opozarjamo pa, da bodo deležni te velike ugodnosti samo naročniki »Svetovne vojske«. Kdor bo zemljevid kupil posamezno ali v posameznem sošitku bo plačal samo za zemljevid okoli 3 K. Za naročnike »Svetovne vojske« se vsakdo lahko šc vedno prijavi tudi če je že nekaj sešitkov posebej kupil in se mu bodo ti sešitki odšteli od naročnine. Umor v Minem pri Liiili. Rozalka Kremžar, doma iz Jablan-skih lazov pri Šmartnem, je našla v sredo, dne 2. decembra, svojo sestro umorjeno v nekem jarku poleg vasi Slatine. Marijo Kremžar so pogrešali že od pretekle nedelje sem, Zadnjič so jo videli v nedeljo popoldne ob 5. uri, ko je šla v spremstvu nekega santa domov v Jablanico. Fanta so zaprli, ker ga dolže umora iz ljubosumnosti. Marija Kremžar je bila 22 let stara dekle šivilja čedne zunanjosti. Poleg nje v jarku so našli na veji njen rožni venec. Na vratu je imela velike rane, Morilec jo je moral s ceste potegniti v bližnji jarek. Danes so dekle obducirali. LluHijoosKe novice. lj Slavlje v nedeljo v Ljubljani. Tudi v Ljubljani bodo v nedeljo, dne 6. t. m. dop. po vseh cerkvah slovesno sv. maše in Tc Deum povodom 661etni-ce vladanja cesarja Franca Jožefa I, in padca Belgrada. Društva in družbe naj sc udeleže slavlja v svoji župni cerkvi z zastavami. S. K. S. Z. sc udeleži z zastavo slovesnosti v frančiškanski cerkvi. Cerkvena slovesnost se prične v frančiškanski cerkvi ob 9. uri dopoldne. Pozivamo člane in članice organizacije naj se pridružijo v obilnem številu. lj V nedeljo, dne 6. decembra, ob pa-trontdju sv. Nikolaja, bo premilostni knezoškof po pontiiikalni sv. maši v ljubljanski stolnici podelil slovesen papežev blagoslov, s katerim je združen popolni odpustek za vse one vernike, ki prejm6 sv. zakramente, so navzoči, ko se blagoslov deli in opravijo predpisane molitve na papežev namen. lj Povodom padca Belgrada je včeraj dopoldne zvonilo po vseh ljubljanskih cerkvah. lj Cesarska slavnost na II. drž. gimnaziji. V telovadnici učiteljišča so se v torek ob po! 11. uri zbrali vsi učenci in profesorji, da proslave 66. obletnico, odkar je naš cesar zasedel prestol. Slavnost te otvoril jedrnat govor ravnatelja Šfritota, ki je orisal N''ega Veličanstvo kot človeka in vladarja. Na koncu govora je zaklical trikrat »Slava« in navdušena mladina mu je kreoko sledila in zapela cesarsko pesem. ProJesor Vesenjak je podal na podlagi statističnih podatkov duševni in materialni razcvit narodov v monarhiji pod vlado Frana ..Josipa I. Govornik se je "lasti oziral na Slovence. Sedraošolec Leben je v izbornem goworu orisal tri cesarieve obiske v Ljubi jan? 11856, 1883 in 1895), peto-šolec Žagar pa je lepo podal marsikatero črtico iz življenja našega vladarja. Četrto-šolec Slana je deklamiral lepo Sardenko-vo pesem, ki je zložena nalašč za to priliko. Dr. Merhar ie opravil v nemški cerkvi ob 9. uri sveto mašo za gimnazijce. lj Opozarjamo na Miklavžev večer, ki ga priredi trnovsko gospodarsko in izobraževalno društvo jutri soboto ob 8. zvečer v gostilni g- Frohlicha na Trnovskem pristanu št. 4. Vstop je dovoljen le članom in povabljencem. Če kdo namerava koga obdarovati, nai prinese dar jutri, v soboto, popoldne od 4. do 6. ure dobro zavit in s pravilnim naslovom obdarovanca v društveno sobo k Zalarju. Pozneje se darovi ne bodo sprejemali, lj Barake za vojake-rekonvalescente postavili bodo pod Tivoli. lj Prispevki osobja južne železnice v prid Rdečemu križu, vojnemu pomožnemu ter vojnemu oskrbovalnemu uradu. Celotno osobje c. kr. priv. južne železnice je sklenilo, nabirati mesečne prispevke v prid imenovanim dobrodelnim zavodom. Pri velikem številu uslužbencev — v poštev jih pride veliko tisoč nastavljenih — je mesečno nabrana svota vsekakor pomembna. Prometno osobje glavnega kolodvora v Ljubljani nabere samo mesečno okroglih 250 K. lj Vest o smrti g. stotnika Adolia Fer-linza na severnem boj/šču. Padci je 20, novembra ter je bil na bojišču pokopan. Blag mu spomin! lj Ljubljana hoče fižola! Kakor znano, je c. kr. deželna vlada v Ljuhljani dovolila mestni občini ljubljanski, da zapleni več v Ljubljani se nahajajočih zalog fižola. Mestna občina jc z ozirom na ta odlok zaplenila okoli 30 vagonov raznovrstnega fižola, ki je bil večinoma pokupljen od budim-peštanskib in drugih tvrdk za izvoz. Deželna vlada in mestna občina sta s tem storila ljubljanskemu prebivalstvu velikansko dobroto. Dočim se je namreč fižol izvažal izven dežele, ga domačini sploh niso mogli kupiti ali pa za tako visoke cene, kot nikdar preje. Kako velika je potreba po tem živilu, je razvjdno zlasti od naročil, ki jih je mestni magistrat sprejel prve tri dni od strani privatnih strank. Oglasilo sc ni na magistratu v tem času nič manj kot 500 gospodinj, ki so skupaj naročile skoraj tri vagone fižola za domačo uporabo. Ker pa mestni magistrat ne more lahko sam razprodajati fižola, je sklenil mestni apro-vizačni odsek, da se bo dal v razprodajo tudi trgovcem. Trgovci pa, ki so pripravljeni prodajati fižol mestne občine, se morajo držati določenih cen in smejo prodajati to blago le na drobno in le v aprovizacijskc namene mestne občine ljubljanske ter domače potrebe ljubljanskih prebivalcev. Pridobitev fižola jc za Ljubljano tem večjega pomena, ker je uvoz deželnih pridelkov iz drugih dežel skoraj že popolnoma prenehal in bi bilo res uprav greli, če bi se tako redilnega živila, kot je fižol, ne obdržalo doma za časa siie in potrebe, Nadaljnje prijave glede naročil fižola se sprejemajo vsak dan od 8. clo 12. dopoldne na mestnem magistratu (srednja hiša, pritličje, prva vrata levo). lj Pade! je na severnem boiišču enoletni prostovoljec 27. pešpolka Dušan S a-j o v i c , sin prometnega kontrolorja j-.ižnc železnicc g. Karola Sajovica. lj Gosp. Leopold Župnek ni več oskrbnik v bolnišnici Rdečega križa v Ljudskem domu, ker je moral oditi k vojakom. Milile »Slovenca". kašelj, hripuvost, katare, ozdravijo hitro in temeljito, premovane I kfcsruaraa PreBdfHi-fa Zalogo v Ljuhljani v Sušnikovi lekarni »pri zlaiom jeienu« na Marijinem trgu. V najem se odda s 15. dceembrom dobro vpe-jlariii Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" pod številko 3134, za trgovino mešane stroke sprejme za takojšnji nastop 3308 Friderik Sknlsfc, HletElfca, M. fcBE l SANATORIUM • EMONA i ijy ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGIICNE •BOLEZNI. jI ■ PORODNIŠNICA. M LtJUBLTJANA • KOMENSKEGA'ULICA-4 L f FR.DERGANC I Sprejme se v M V hotelu UNION v Ljubljani se sprejme Prosilke, ki so v tej stroki že izvežbane, naj naslove svoje ponudbe na Hotel Unlor v Ljubljani, poštni predal št. 63. Osebno predstaviti se brez poziva nI potreba. Ravnotam se sprejme oskrbnica perila ki je vajena tega dela. Pismene ponudbi z navedbo dosedanjega službovanja se naj naslove na Hotel Union v Ljubljani, poštni predal št. 63. 33^ Oucjo uolno kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi tal^ej Qr ©belnil^a Liubllana - Mastni trg 22 nasproti lekarne Trnkoczy Kupim vsako vrsto, tudi črno in neočiščeno po brezkonkurenčni ceni. Posebno pa se plača lepo belo oprano po najvišji ceni, ki se zanjo lahko nudi. X9©0© Boljša dekle pri JO SIPINI ŠINK v Kranju, glavni trg št. 107. Vstop takoj. --- Plača po dogovoru. - vajena vsakega dela, zmožna voditi sama gospodinjstvo, prosi službe v Ljubljani pri kaki boljši družini, šivilja ali kot blagajničarUa in začetnica trafike. Cenjene ponudbe pod »Marljiva št. 3439« na upravo »Siovenca< do 15. decembra. Št. 22311. Božič v vojni. 3304 Tukajšnja nabiralnica c. in kr. urada za vojno preskrbovanje (Simon Gregor čičeva ulica št. 20, v pritličju na desno) sprejme božična darila za naše vojake v vojni samo do vštetega 6. decembra 1914. Po tem dnevu dohajajoča božična darila se morajo odkloniti, ker se j i Ii ne zamore četam pravočasno dostaviti. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 3. decembra 1914. ne kovače dnevna plača 5—6 kron išee stavbena tvrdka 3312 Bt*. Ing. O. 3amoht*d & Jos. Liončarie V Ljubljani Predstaviti se je V Gledališki ulici štev. 7 IUimira; Zunanja naročila 2815 obratno iV P,- Priporočamo domačo solidno tvrdko ** fS- VfSfe*' \£ \3KSlt v fifltute ttl> I Žalni klobuki vedno v zalogi ceas urez konkurence Velika zaloga damskih in otroških klobukov v nalnovelJlh oblikah vssh vrst ter športnih teple Popravila se sprejemalo ^gpffl&SSBHHBBBBB mnr.v. mMnHHRRHHnn WBHHHRURnHHBnnnHHHMHmNM r Velika Ofliklavjjm in