.tka* xxvdl PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote r- Urvdnllkl ta upravnitkl prostori: »617 S. Uvndalo Art Offle« of Public« ti ob i M6T South Uwndala Aro. Tolopbon«, Rockwdl 4904 Mrt® J® CHICAGO. ILU PETEK. 6. SEPTEMBRA (SEP. 6), 1935. SoboeriDtloB $6.00 Yoarly STEV.—NUMHER 174 ussolini diktira Ligi Narodov: [zklučite Abesinijo ali pa nas!" »alllng »t l»cUl rmU of po«U»o proridod twr la soctlo« 110», A«t of Oct », l»lf, mthoriiod oa Jaa« 14, 1W1 Jija obtožila Abesinijo v Ženevi, da je "napadalec" in "barbarska država/' ki ne spada v kolo civiliziranih držav in zato jo mora Liga izključiti. Če ne bo Abesinija izključena, zapusti Italija Uf o, se glasi brutalni Mussolini-jev ultimat. Ves svet se mora ozirati na Italijo, toda Italija se ne ozira na nikogar! ACLU pritiska na radiopostajo fam 5. sept. — Svet Lige lov, ki se je včeraj sešel v m »sedanju, je na svoji n in javni aeji slišal brutal-uJtimat iz Rima, da Abesini-nora biti izključena iz Lige kot "napadalka" in država", ki ne spa-v kolo civiliziranih držav. linijev ultimat se na kratki: "Iziključite Abesinijo pi izključite nas!" Italijanski delegat, baron ipeo Aloisi, je prečital ta ulit. Aloisi je izjavil, da to jdnja beseda Italije. Itali-mma več nobenega diploma-ep» opravka z Abesinijo. ija tudi nima več dosti o-i z Ligo narodov, če Liga upoštevati njene strani; jja bo na tej seji sveta Li-narodov pasivna in si pri-uje zadnjo besedo glede vseh ljučkov na tej seji. Aloisi je to izjavil, ko je za->ik Anglije Anthony Eden ial o neuspehu pariške 'erence in dodal, da Anglija vedno vztraja glede izvaja-pravil Lige narodov; ome-< tudi Kelloggovo pogodbo, iro je Italija podpisala. La-H ministrski predaednik in ■aaji minister Francije, ato sentimentalno izrekel upa tj«, da se spor poravna brez kjih posledic. Argentinski kiefat Guinazu, ki je predse-lwJ seji, je poročal, da je polha razuodiščna komisija Lili narodov, v kateri so bili tudi rije Italijani, zaključila, da ni Wija niti Abesinija odgovorna obmejni spopad, ki je pomočil sedanji konflikt. italijanski delegat je odgovo-Utom, da Kelloggov pakt ni »•det. Italija — kakor An-ta pakt podpisala z Wnnni pridržki. Dalje je re-d« je Abesinija izrabila ■J 'tališče kot članica Lige, jnkmiila je vse trgovinske in eWelj»ke pogodbe z Italijo, ■» Priznati pravilne meje z »'Jansk.mi kolonijami, noče » ■Wijsnskim konzulom za-in dovoljuje napade na Jonske državljane na svojih ■ 10 na italijanskem terito- Gaston Jeze, diplo-zastopnik Abesinije, je Ztm «ovoru zagovarjal A- rr'IJO 'n * čudil, kako more R obtožiti Abesinijo kot ko jo pa razsodiščna r!,,J.VL,»« narodov, v kate-tudi dva Italijana, *ir/, . noben« sporna Italija in Abesinija, ne fcj1 govorna za obmejni ^ Pn Ualualu. obtožnica proti 7 J* bila predložena v t, ^ ,1Kr MlKm,<,nice. Giavni v tej * flrtav n,JI1 — b*rbar' S tajitvijo cenzure se ne more oprati New York. — (FTP) — Naavoj protest proti cenzuri vesti o stavkah je Ameriška unija za civilne svobodščine dobila odgovor od radiopostaje WLW v Cincinnatiju, v katerem slednja taji, da bi bila kdaj odredila cenzuriranje delavskih vesti. Ta radiopostaja je največja na svetu. "Naše informacije, na podlagi katerih smo protestirali proti popolni cenzuri stavtkarskih vesti, so videti popolnoma av tentične," pravi Unija za civilne svobodščine v odgovoru na tajitev radiopostaje WLW. Po slala ji je fotostatične odtise kopije cenzurnih odredb, katere so ji prišle v roke. Te kopije originalnih odredb pokazujejo, da je bila cenzura vesti o stavkah odrejena 29. maja in 31. maja. Prva odredba se glasi: "V novinarskem buleti-nu, ki se oddaja z naših postaj, se sme - omenjati nobena stavka." Druga odredba dva dni pozneje se glasi: "Oddajanje naših dnevnih vesti, kakor ste bili ie informirani in kar praktici-ramo že nekaj časa, ne sme vsr bovati omenitve kakšne stavke. To uključuje tudi študentovske stavke in šolske stavke." K «ar. •nija — barbar ' k' d*nes legalno i. ! "u^r.jHtvo in njena črnijo sužnje kot "»mmto davkov, t «14 — Uradno poro-v'»de, ki je bilo ("»udarja, da je ^ komisije Lige ualualskega inci-P"merm za IUlijo. dokazala, kdo je 1 cenjeni spopad! k vlad«, je p« Tt. * »e ozira več na »Ji pojde po avoji J l-'go, brez Li- ian*l intKi ■» ruaod. a* ia %'n, C »i v rled Organizator brezposelnih na zatozni klopi Morganfield, Ky. — Dne 12. septembra se bo na tukajšnjem sodišču pričela obravnava proti Harveyju Renfrewu, ki je bil meseca julija aretiran radi organiziranja brezposelnih z nekaterimi drugimi vred. Obtožen je zarote in groženj nekemu re-lifnemu uradniku. Renfrew je "tujec", doma iz Chicaga. Ce bo spoznan za krivega, ga čaka ječa od enega do petih let. Organiziral je za American Workers unijo, organizacijo brezposelnih, ki je razširjena v St. Louisu in nekaterih drtigih krajih Missou-rija. Patriotska proslava ustave ne sme biti v stadionu! Chicago. — Mestni odbor za parke je odrekel stadion (Sol-dier Field) v Grant parku tudi patriotskim organizacijam, ki pripravljajo hrupno proslavo rojstnega dneva ameriške ustave dne 17. septembra. Na čelu teh organizacij so burhonski republikanci in demokratje. Odbor ni dal stadiona z motivacijo, da proslava pomeni tudi govore o spornih političnih vprašanjih. Z isto motivacijo je odbor odrekel stadion "fathru" Coughllnu in Cikaškl delavski federaciji. Sov je ti odpravili diskriminacije v šolah Moskva, 5. sept. — Sovjetska vlada je odredila, da vse dia-kriminacije v šolah proti otrokom bivših aristokratov, trgov, cev, častnikov bele armade in kulakov morajo prenehati. Navodila učiteljem se glas*, da vsa šolska mladina js odslej enakopravna in mora imeti enaki* pravice pri pouku in igrah. Domače vesti «. Nov grob v Jolietu Joliet. — Tu je umrl zadnje dni Štefan Smrekar, star 42 let in doma iz Stične na Dolenjskem. Zapustil je ženo in tri sinove. Iz Minneaote Chisholm, Minn. —- Dne 2. sept je bila tu svatba rojaka Franka Cente, ki se je oženil s hčerko iz Kordeševe družine. O-ba sta bila rojena tu. Ženin je mestni tajnik. V Chisholmu #Je večina mestne vlade z županom vred v rokah mladih Slovencev. — Zadnjo soboto je bil tu banket v počast zborovalcev A meri. ško-jugoslovanske zveze, katerega se je udeležilo čez 500 oseb. Iz Clevelanda Cleveland. — Umrl je Frank Sodnik, po domače Pelkov France, star 46 let in doma iz Dvora pri Cerkljah na Gorenjskem. V Ameriki je bil 26 let in tu zapušča ženo in brata. — Avto je povozil rojaka Franka Kotnika. Odpeljali so ga v bolnišnico z zlomljeno levo novo in hudo rano na glavi. Calumetske novice Calumet, Mich. — Gabriel Pleše, ki je v prepiru zabodel nekega Italijana, je obtožen nameravanega umora in moral se bo zagovarjati pred okrožnim sodiščem. — Rojak M. Kapš je odprl novo gostilno v Peti ulici v prostorih, v katerih je bil Marko Sterk pred dolgimi leti. — James SuAtaršiČ, sin pokojnega Johna Suštaršiia iz Lauriuma, se je zadnje altii oimil h Hrvatico Ma-ry Jakovac iz Tamaracka. Bomba ubila okrajnega pravd nika vKentuckyju Harlam, Ky. — Elmon C. Middleton, okrajni pravdnik v Harlanu, je bil v sredo ubit, ko je pognal svoj avto pred svojim stanovanjem. Dinamitna bomba, ki je bila skrita v avtu, se je užgala, ko je pritisnil z nogo starter. Bomba je raznesla avto na kosce in vrgla razmesarjenega pravdnika daleč na cesto. Bil je na mestu mrtev. Atentat izvira iz lokalnih političnih konfliktov. 500 žrtev silnega viharja v Floridi Reievanje potnikov z nasedlega parnika Miami, Fla., 6. sept. — Danes ugotavljajo, da Je silni tropični vihar, ki je divjal zadnji ponde-Ijek po Key Westu in južnem obrežju Floride, pokosil najmanj 500 ljudi. Doslej so našteli 277 mrličev, toda mnogo oseb še pogrešajo. Orkan, ki j? divjal ste do 125 milj v ari, je uničil vse stavbe, prekucll vlake z železnimi vagoni in ilHival drevesa po celi pokrajini. Največ Žrtev ao doprinesli vojni veterani, ki so bili zajeti v o-kolici Ročk Harborja, kjer so gradili kemi>o. Teh veteranov Je bilo tamkaj upoalenih okrog 300 in malo je upanja, da je kateri ostal živ. Veliko število ranjencev z odtrganimi udi je bilo včeraj pripeljanih v bolnišnice v Mia-miju. Miami, Fla., 5. sept. — Rešilne ladje so mogle šele včeraj doseči parnik Dixie, katerega je vihar zagnal na kleči 60 milj južno od Miamija. Na parniku je bilo 384 potnikov in mornarjev. Od teh je bilo včeraj premeščenih na rešilne ladje 170. Ljudem na parniku se ni zgodilo nič žalega, razen da so premočeni in silno prestrašeni. DELAVSTVO V IN- DIANI V BOJU ZA SV0B0D0G0V0RA Thomasov shod dal pobudo za vzpostavitev civilne vlade v Terre Hautu BOJ ZANESEN NA SODIŠČE Farmarska zadruga izkazuje napredek Bismarck, N. D. — Farmarska unija in druga zadružna podjetja, ki obratujejo gasolin-ske postaje v tej državi, so pro* dale eno tretjino vsega gasoli-na, ki je bil porabljen v prvi polovici tega leta. To je razvidno iz statistike državnega departmcnta, ki je bila pravkar objavljena. Zadruge so razpe-čale več gasolina ko kutera druga privatna oljna družba v tej državi. Človeštvo stopa v najkrutejšo dobo? Tako pravi južnoafriški premier Oudtahoorn, Unija južn« A-frike, 5. sept. — J. B. M. Hert-zog, ministrski predsednik južnoafriške unije, £ včeraj izjavil, da po njegovi sodbi človeštvo stopa v najkrutejšo dobo svoje zgodovine. Ta doba bo ena najkrva-vejših in najbolj divjaških. Hertzog, ki je govoril na konferenci združenih strank, je rekel med drugim: "Ne bom se dotaknil kritičnega konflikta (itali-jansko-abesinskega), rečem pa, da to ni navaden konflikt, ni običajni dogodek, ki ie podoben mnogim prejšnjim. Človeštvo je danes prežeto z novimi aspiracl-jami. To ne velja le zn evropsko človeštvo, temveč velja v enaki meri tudi za rumenokožne in čr-nokožne narode v Aziji in Afriki. Afriški konflikt lahko sproži največjo plemeiiMko vojno v zgodovini človeštva". Lewis poziva na izvolitev Roosevelta VVashington. — John L. Le-wis je v svojem govoru na Labor day pozval organizirano delavstvo, naj se pridruži kumpa-nji za ponovno izvolitev Kooso-velta na podlagi njegovega rekorda. l/cwis je bil prej republikanec In dober prijatelj Hoover-ja. Njegov govor je najbolj razveselil glavnega pofttarja Far-leyja, ki je Koo*eveltov politični manažer. Terre Haute, Ind., 6. sept. — Pri dveh tovarnah je delavstvo včeraj zopet obnovilo piketlra-nje, prvič po oklicu obsednega stanja pred šestimi tedni. Med piketi je bil tudi Powers Hap-good, član eksekutive socialistične stranke, ki je bil prej&nji teden aretiran, ker je insistiral na svobodo govora. Socialisti in strokovne unij« so zadnji torek vložili na zveznem sodišču aplikacijo za injunkcijo proti obsednemu stanju. Obravnava se bo vršila 20. septembra. Terre Haute. Ind. — (I.8PS) — Aretacija dveh socialistov po državni milici, ki vlada v okraju Vigo že nad Šest tednov s pomočjo obsednega stanja, je tista bitka, ki bo kameli zlomila hrbet. Kot znano, sta bila aretirana prejšnji teden Leo Ver-non in Powers Hapgood, ker je prvi organiziral protestni shod proti vojaški diktaturi gover-nerja McNutta, drugi ga Je pa v tem podprl. Hrbtenica vojaške diktature je bila faktično prošli teden že nalomljena, ko so socialisti In unije Imeli dva shoda na en dan, na katerih je bil Norman Thomas glavni govornik. Nobenega ošpičenega poveljnika mili« ce niti governerja niso vprašali za dovoljenje. Pred okrajnim sodiščem so zadnji četrtek opoldne enostavno sklicali shod in takoj so imeli dva tisoč poslušalcev. Govorila sta tudi Vernon in Hapgood, katerima Je poveljnik milice dan prej zagrozil, da bosta takoj aretirana, če bosta govorila z več ko eno osebo. Isti dan zvečer se je vršil pa drugi shod v glavni dvorani centralne unije. Napovedan je bil ob osmi uri, umpak Je bila dvorana ob pol osmih že tako natlačena ko fcveplenke v škatli. Obema shodoma sta predsedovala unijska vodja — opoldanskemu Max Schafer, podpredsednik okrujne centralna unije, večernemu pa T. N. Taylor, predsednik državne delavske federacije, ( Da si ofx»re dolgi nos, je poveljnik milice major VVeimar — sus|H'iidiral obsedno stanje za Thomasove shode, ker bi ga drugače moral aretirati z drugimi organizatorji shodov in njih govorniki. Major je po* tem Junaško izjavil, da Je prav zadovoljen, ker je odkril, da je državna delavska federacija v zvezi s samimi — rdečkurji.l Greena je pozval, naj al opere Velika oblačilna stavka v N. Yorku Prometnim klerkom se pridružilo 50,000 kro-jaikih delavcev New Vork, 5. sept. — Včeraj 80 J« nad 10,000 prometnim klerkom (shipping elerks), ki so zastavkali zadnji teden za priznanje svoje nove unije, zvišanje plač in skrajšanje delovni-ka, prid ruti lo s simpatično stavko 50,000 krqjaških delavcev v industriji za ženske obleke. Sli-čno so storili tudi vozniki. Včerajšnja stavka je nastala povsem spontano. Prometni kler-ki, ki so večinoma sami mladi fantje od 16 do 25 let starosti, so organizirali "leteče škadre", kl so šli od tovarne do tovarne v oblačilnem distriktu in pozivali krojače na simpatično stavko. Njih naloga je bila lahka, ker so organizirani krojači že prej godrnjali, da ne bodo delali s ske-bi. Sredi popoldneva so bili že val krojači na ulicah, kjer so se vršile spontane demonstracije delavske solidarnosti. Prometni klerkl in dečki, kl prenašajo ali prevažajo obleko, so se organizirali v neodvisni La-dies Apparel Shipping Clerks u-nlji, ki se So po stavki najbrž pridružila International Ladies Garment VVorkers uniji, katera je dala stavkarjem pet tisoč dolarjev v* stavkovni sklad. David Dub!nsky, predsednik UXfWU, ae je včeraj sam postavil za posredovalca med stav karjl in oblačilnimi podjetniki, katere je |»ozval na konferenco za sklenitev pojrrdbo |n konča nje stavke. Pripadnika delavske stranke is voljena za delegata Chicago. — Dva ixm#d trsh delegatov, ki zastopajo Cikaško delavsko federacijo na konven clji državne delavske federacije, ki se je pričela ta teden v HeJlevillu, sta zagovornika do lavske Stranke. Obljubila sta, da bosta zagovarjala ustanovitev delavske stranke v Illlnolsu, Kampanjo za njuno izvolitev Je vodil David McVey, predaednik -s«stva v svrho plačevanja "socialnega kredita" ljudem sigurno n« more nihče inmiagati V naj-boljA« in »lučaju bi to itomenilo le pi< k'a•» A i« rhaHova vlada fe» 'kuhala Izvajali svoj |/r"gram. Alberta Je skoraj iz* kljuki" airrarria provinca in Ima le malo industrij. PMotrm PROSVETA THE ENLIGHTBNMBNT GLASILO IN LASTNINA slovsnssb nabodni FODfOBNR JKONOTK OrtM mf »abllabed br <>» M*Uml BtWM Nar^alna: a* Uroku drteva Uataa ChUmmmt ia I»m4» N N m m«. »n m pol l*U. II M M l«trt m«; M Cbia*«o la CiMf* IT A« m miu Wu>. H 11 u H Wla: m ima—m t vb If SubacriplMra raUa: for tba ui.iu< km (mm* ckteoi • M (in«U MM per f«ar. »U Ciearo »7 A* jr Mr. farrica eoualrtea HM pmr t—t. I,IK <*!**/* |W teavvru. H jkopiai 4*pi— la ft*Mf*««*ib lUi-bov M ki vratejo K>Au(kI ittararM vMfcia« Hrtiaa. »o-vaail. dram* pmml ll4 ) m »r '•«*» »o«llj«Urlju Im * aJilteJ«. im im prlkAU a**i*i»o Adcrrtum« raf« om mgrmem .t. Ml»nri»U mi nmmmI-esUono ar.4 uMoitclu-d art*W» viil Mt ka ratjraarf. Othar ' aaaauerrlpu, awrb m šturimrn. plar« pomm. atc , will ba r*Oira*4 ta mfr oaljr »ban aacunfcanifj bjr —II »«raaaad and Naala« i« >m bar l*a atfc ■ llaiaaa i PKOSVETA MIT-M Ha. La»arfale A*«., Ckk««*. IlUnaia m km bes Of THK I KOBBATBD PBBSa ii< ■aaaaa—ma— KTT-Ti. - - Ozadje Rooseveltove note Rusiji Iz VVashingtona poročajo o vzrokih, ki so napotili predsednika Roosevelta, da se je razjezil nad sovjetsko Rusijo in ji poalal oetro protestno noto. Kmalu potem, ko je začel z zborovanjem v Moskvi sedmi kongres komunistične interna-cionale, je Roosevelt prejel iz Moakve brzojavno poročilo o govoru znanega bolgarakega komunista Dimitrova, ki je med drugim rekel tudi to, da bi ameriški komunisti morali sodelovati za ponovno izvolitev Roosevelta. Besede Dimitrova so natančno citirane takole: "Komunistična stranka v Združenih državah bi morala podpreti ponovno izvolitev predsednika Roosevelta, kajti njegov poraz lahko omogoči njegovi opoziciji, da prizadene naši stranki hud udarrec." To pomeni, da so voditelji moakovakega kongresa smatrali Roosevelta za prijatelja ln zaščitnika komunistov. In baš to pravijo o Rooaeveltu njegovi burbonaki nasprotniki v Ameriki! Roosevelta so omenjene Dimitrove besede hudo pogrele. Nikdar ni pričakoval, da se bodo komunistični voditelji v Moskvi potegnili zanj in a tem napeljali vodo na mlin ameriških burboncev — ki bodo na ta način imeli direktno iz Moakve potrdilo, da je Rooaevelt rea prijatelj komunistov! Rooaevelt se je spomnil piama, ki ga je baje ,pisal Zlnovjev, bivši tajnik kominterne, in katero ae je pojavilo v Angliji tik pred predzadnjimi volitvami. To pismo je najbrž bilo fal-zifikat, ali vzlic temu je prineslo ailen poraz delavski stranki; v tem pismu je Zlnovjev dal nekakšna navodila v prid delavski strahki. Pismo je bilo objavljeno nekaj dni pred volitvami in rezultat Je znan. Ali naj Roosevelt dovoli novo "Zinovjevo piamo" na račun svoje zmage v prihodnjem letu? Ali naj kar tako na lepem dopuati, da bi njegovi politični nasprotniki, republikanci in reakcionarni demokrati, imeli smrtno orožje v avojih rokah napram njemu? Nikakor ne! Naj je Roosevelt še tako slab ekonom ln aociolog, je dober politik, da je malo takih. Cl m je bil moskovski kongres zaključen, je —» takoj romala ameriška protestna nota v Mo-akvo. -Rooaevelt ni tako neumen, da ne bi vedel o komunistični propagandi, ki se razširja iz Ru-alje po vsem svetu; državni department je tudi vedel. Vsi oddelki vlade v VVashingtonu so vedeli, a niso se brigali za to. Se danes se ne bi bili zmenili, če se ne bi bili komunistični voditelji v Moskvi postavili s svojo prejAnjo taktiko na glavo in se izrekli za pobratimijo — enotno fronto z buržuazijo v demokratičnih deželah, če bi bili moskovski voditelji pustili vsaj Roosevelta pri miru. Skratka: ameriška protestna nota Rusiji je bila poslana snmo zato, da ubije novo "piamo Zinovjeva" in izbije smrtonosno orožje proti Rseveltu iz rok njegovih političnih nasprotnikov. Nota je bila dobro preračunana politična poteza, namenjena ne toliko aovjetom kolikor Ameriki /.a prihodnje predaedaiške volitve, Rooaevelt, kot dober politik, dobro ve, da ameriški komunisti mu ne morejo nič pomagati, čeprav bi iskreno hoteli, ker med volilcl skoro nič n«- štejejo, Rooaevelt pa dobro ve tudi tO. da iskrenega sodelovanja od komunistov ne bo Njihovo govorjenje v Moskvi je bilo le politična poteza za njih koriati, toda premeteni Rooaevelt je to potezo izrabil za proti potezo v svojo korint. Ali mu kdo zameri ? Ni ie prišel čas... Driavna tbornica v Wiaconslnu je ubila znani zakonski načrt, ki ao ga predložili aocisli-stični poslanci v tej zbornici za ustanovitev državne korporacije, katera bl upoalila brezposelne delavce pri takih delih, ki ao lih vaje-n« in po takih pla. ah, ki bi jim dale dostojno eksistenco To je bil doslej najbolJAl načrt za zmanjšanje bretpoaelnosti na minimum v katerikoli dr lavi amerlAke 1'nije. Progresivna večina w|sconsinske zbornice je pa rekla, da "Ae ni prišel čas ta take ekaperi-mente" , v Wi»ron«inu vladajo progreaivci, ki Jih vodita dva i* Folldta. Ce človek posluša Usede teh ljudi, bo imal vtis, da ao to Najnaprednejši^ ljudje na svetu. Da, če človek |m»»|u4m tieaa-de Ako pa pogledaš njih dejanja, tedaj v«-*, kdo jn kje ao. Dejanja štejejo! Glasovi iz naselbin Zanimive beležke 10,000 morskih pratttkov Detroit, Mich. — Na obronku velikega mesta ob železniški progi ae razprostira precejšen kompleks ozemlja. Na njem stojijo številna zidana, večnadstropna poalopja. Vsa ao tlvo-rdeče pobarvana, fzvzemšj ogromne v modernem slogu zidane piaarne, ki ae šopirijo med drevjem v ostrem kontraatu okolico. Vae naprave ao obdane z močno železno ograjo, ki ae razteza daleč tja na polje. Sončni žarki ae odbijajo od aten, ae zadevajo ob mogočna dreveaa in tvorijo groteskne sence. Pred vhodom koraka atražnik strogega uradnega obraza. Nad njim ae blišči v polkrogu pločevinaati napis "Okrajna bolnišnica." . Ko vatopimo v. piaarno, nam pove uradnica, da sprejemajo v zavod le siromake od dobrodelne organizacije in pa ranjence iz bližnje okolice. Zavod je čudna kombinacija: bolnišnica, blaz-nica in ogromna farma. Trenutno ae nihaja v njem 1800 bolnikov obeh apolov, 8000 mentalno bolnih in 6000 brezpoael-nih brezdomcev. Vaa ta masa predata vi ja ogromen laboratorii, katerem eksperimentiralo mladi, komaj iz univerze došli zdravniki. T! zdravniki ao na-stanjeni po različnih oddelkih in se menjajo mesečno. Pri zdravljenju uporablja vsak avoje metode, kar aeveda vpliva na bolnike zelo porazno. V oddelku 206 se nahaja 45 pacijentov. Zastopanih je mnogo narodnoati in plemen. Črnci ao razvrščeni ob ateni. Valed težkega dela po livarnah, trpijo največ valed opeklin. Nekateri ao tu že po več let, udani v svojo usodo. Med njimi ao različni značaji. Segavi starček tam naaproti mene, ae vedno amehl ja In šali. Drugi poleg njega pa čita biblijo. Ko pride do psal-ma, zapoje na veliko jezo ru-akega komunista, ki ga moti v čltanju revije Maaaes. Iz daljave se slišijo avtomobilske airene, pomešane s vzkliki razigrane mladine. Tam vlada življenje. Trd je boj za obstanek. Negotovoat ae izpreminja v obup—toda pojavijo se pa tudi svetli trenutki — svobodno se kretaA, dočlm si tu pod strogo disciplino. Predpisi, hrana in monotona rutina ti gredo na ilvce. Iz premišljevanja me vzdra-mi močni glas: • — Kako kaj tvoja roka? — Se obrača na bolje, mu odgovorim. Kaj je pa s teboj? — Moje ime je Omar Ibram. ml pravi. Kot vai, imam tudi az svojo zgodovino za seboj, o bolnišnicah ae potikam že enajst let. Operiran sem bil že večkrat na možganih, toda zdi se, da brez uspeha. Rak ml razjeda življenski sok. Zlvim le še od omamljivlh sredstev. Vsako upanje je odveč. Smrt ml je za |»etami. Parkrat je že zamahnila, toda vsled mojega močnega ustroja se ji je koaa vedno skrhala. Pravijo, da imamo mi Turki troje oblati. Poglej me— koliko misliš, da sem star? — Okrog štirideset, mu odgovorim, — Kai Ae, šest in petdeset, pravi. Moj ded je Uvel do sto-dvajaetega leta. In Omar je nadaljeval svojo povest. Nekdaj sem bil že imovit in vpliven. Lastoval sem v mestu velik hotel. Imel aem ženo, otroke ter mnogo priiateliev— toda bolnišnice so me oropale vaega Imetja. Prijatelji ao me zapustili—lena tudi . . . Omar je nekoliko |x>čiikal. V očeh ae mu je zasvetila solza. V notrajnoati je bojeval hud duševni latj, toda svoja čustva je obvladal. — Pa naj bo. aaj jaz itak nisem več ta rabo Kaj hoče z živim mrtvecem! Tudi *mrti se ne bojim, toda boli me, ker M>m 1 tako oaamljen — in potabljen Človek že davno nisem več. tem več le še suhoparna Atevilka 381 bret pomena študij«ki predmet' mlekoMihih zdravnikov—moraki prašiček! PriAel Je zdravnik, da mu za menja obveze, Jat aem se |>a od-1 pravil dalje. Pogled rai uide akozi okno. Tam ob trotoarju aedi oči vidno slaboumnež. Z eno roko drži med prsti cigareto, z drugo pa maha po zraku ter venomer kriči: Pšakref koljera— kurva . . . Navzoči ae iz njega norčujejo, on jih pa niti ne opazi—tragedija !■ Pride atražnik, prijazen dečko. Vprašamo ga to in ono. Radevolje nam pojaani marsikaj, da se nam ježijo lasje na glavi. Sifilistični oddelek, pravi, je najgroznejši. Udje odpadajo od telesa kot hruške. Nekoč aem našel zjutraj obe nogi na tleh, ki jih je bolnik zbrcal iz postelje in kljub temu je še živel dva meseca. Tudi oddelek za raka ni nič boljši. Smrt ima v teh oddelkih najbogatejšo žetev. . Sel aem naprej. Tam pri oknu leži paraliziran bolnik. Iznad suhih rok mu štrli ogromna glava. Nekdo mu da v usta cigareto, ki jo strastno kadi, nad mov. Ko Je pristopila druga kot sokol nad svojimi mladiči— ženska k nam, pa pravi prejšna nato ae je pa akrilo za horizon-natihoma: — Ne govorite a to tom. Frank Ceaen. goako, ker je nekoliko prifrk-j ■ njena 1 I Naše razmere in nafta federacija Tako ae ponavlja naprej in Lincoln, IIL—O delavakih rai-naprej. Nepretrgana vrsta jih lDerah v naši naaelbini ni vredno je. Povedali ao nam, da je alko-' p|Mtir ker ao pod ničlo. Pred hol najhujši povzročitelj blar- Več leti ao tu obratovali tri pre-noati—aad blažene prohibicije. mogokopi. Danea ni nobenega Pošteni psihiatri bi aeveda pro- več, druge induatrije tudi ni, ki našli tudi druge vzroke, pred- bi imela kakšno vrednost za na-vsem pa siromaštvo, socialno selbino, posebno za nas rudarje. *lo. I Deia torej ni nobenega. Ne- Motne oči in topi pogledi so kateri naši rojaki delajo pri re-nas spremljali, ko smo odhajali. lifu, ostali pa čakamo na pro-— Nesrečni ljudje, pravim aperiteto, ki nam jo že tako dol- straži. — Srečnejši ao kot pa mi, pravi on. Živijo v drugem svetu—svetu pravljic, areče in zadovoljstva. Vsak ima svojo fiksno idejo, ki jo smatra za silno važno. Njih duševno obzorje slika te ideje v fantastičnih barvah, vse drugo jim je deveta briga. Zato ao na svoj način srečni. Ko smo že pri vratih, zakliče še enkrat naša znanka: — Pa ne pozabite knjige za moje punčke! Iz te žive mrtvašnice jo krenemo v oddelek brezdomcev. glavo mu pa brenči radio o žo-! Seat tisoč razvalin življenja se tu bori za avojo borno eksistenco. Ogromna večina izmed njih je starčkov, za katere ni mesta v tovarnah. Pa tudi mladi ljudje ao med njimi. Uslužbenci jih enostavno nazivajo s trem-pi. V tem babilonu vlada pravi dirndaj. Cuje se kričanje, petje in prerekanje, pomešano s kletvicami. Ozračje je nasičeno s tobakovim dimom. Pri mizah ao v teku vsakojake igre. Mnogi kitajo detektivske zgodbe kar na posteljah, za spremembo pa se tudi stepejo in uslužbenci imajo z njimi mnogo posla. Tobak dobijo dvakrat na teden. Mnogi ga prodajo, z izkupičkom si pa kupijo brozge. Fizično zmožne uposlijo na polju, v delavnicah, kuhinjah in v bolnišnici, ostali pa posedajo, obujajo spomine na stare "zlate" čase in—čakajo amrti. Med njimi so tudi intelektualci. Možak z belimi lasmi, visoke postave in rožnatih očal, se mi predstavi kot graduant univerze. — Študiral sem medicino, mi pravi. Ovčjo kožo (diplomo) sem imel že takorekoč v žepu. Pa sem stopil na čelo neke dijaške zarote in—moje karijere je bilo konec. Odšel sem nato na farmo mojega očeta, toda delo mi ni več dišalo. Moja vzgoja mi je uničila vao odporno silo proti borbi življenja. Sedaj se nahajam med to sodrgo, pravi in se obrne s prezirljivim pogledom na žlobudrajočo množico, iz katere kljub dobrim zvezam, ki jih imam, najbrž ne bo rešitve. — Počasi in ponosnih korakov se je oddaljil od nas, ter se izgubil med ostale, mi smo se pa gometnl bitki med detroitakim in bostonskim baseballskim moštvom. Ura je devet—luči ugasnejo. Kramljanj utihne kot bi odrezal. Sempatja švigne kot senca mimo tebe strežnica. Skozi okno piha prijetna nočna sapica. Sirena čikaškega vlaka mogočno zatuli tam V daljavi, iz elektrarne ae pa čuje enakomerno brnenje ogromnih strojev. Nekje zastoka bolnik. — Tiho in zaspi! se začuje z vseh strani. In bolnik zopet obmolkne, kljub silnim bolečinam. Tam v kotu se prične dreti triletni Jimmie, ker je zgubil de-setico. Zopet se pojavi godr-nanje. Omar vstane in ga potolaži. Sledi mir. Komaj zaapi-mo, pa pripeljejo novega bolnika. Obraz ima obvezan, da se mu svetijo iz obvez le oči. Kot sem izvedel naslednji dan, jo je izkupil v avtni koliziji, ko se je peljal na žogometno igro. Od nasprotne smeri je pridrvel drugi avto, ga prekucnil v jarek in ga pustil ležati nezavestnega, — Prokleti prasec, ko bi ga dobil v roke! pravi Fred. Toda njegovo upanje se bo težko izpolnilo. Pot nas vodi dalje v mentalni oddelek. Tragedije se tu vrše za omreženimi prostori. Mlado dekle leži na postelji, privezano z jermeni. Lase ima razmrše-ne. Z izbuljenimi očmi nas gleda in preklinja, da se kar kadi. Mlado Življenje ji je zastrupila nesrečna ljubezen in pa—alkohol. Tam v moškem oddelku si orjaški črnec predstavlja, da go obetajo, češ, da je za oglom, a se dosedaj ie nI vrnila in ne vem kdaj bo prišla. Mislim, da nikdar pod tem gnilim kapitalističnim sistemom. Bliža se spet čas, ko se bo vršila seja centralno-illinoiske federacije društev SNPJ. To bo v nedeljo 22. sep{. v Gillespieju. Pričakuje se velika udeležba od vseh že priključenih društev, na ostala jednotina društva pa se apelira, da se tudi ona pridružijo federaciji in pošljejo na prihodnjo sejo svoje zastopnike. Da so nam federacije potrebne, se je že mnogokrat izkazalo in dokazalo. Potom federacij se pospešujejo jednotini interesi in splošno sodelovanje med društvi in članstvom, poleg tega pa lahko skupno izražamo svoje mnenje v važnih zadevah državnega in federalnega socialnega zako-nodajstva. Vse to je velikega in važnega pomena za nas delavce. Federacije so nam torej neobhodno potrebne. Na svidenje na prihodnji fe-deracijski seji 22. sept. v Gillespieju! Anton Stlgl. ima pred seboj sovražnika, zato: »Pogledali z mešanimi občutki v neprestano suje v zrak z roka-' Rrcu' mi, v enakomernem tempu. Pogled nanj je komičen, dasi tragičen. Na poti nas ustavi neka ženska in nas vpraša, če smo ji prinesli knjigo, iz katere bo delala punčke. Povemo ji, da jo prinesemo prihodnjič. Vprašamo jo to in ono. Odgovarja nam zelo jiametno. Prosi nas, naj posredujemo pri upravi v prid njene avolaKle.—Pa ne pozabite, pravi, ker se mi mudi do- V splošnem so to pošteni ljudje; lopovi nimajo obstanka tu. Na smetišče jih je vrgla kriza, vendar pa še mnogi gojijo upanje in čakajo modernega Mojzesa, ki bo z magično palico vdaril po skali in iz nje se bodo vsuli cekini. Uboge pare! Sonce je še enkrat pogledalo izza oblakov na betežne siromake—še enkrat je razprostrlo svoja krila nad mrkimi poslopji, Juliu» Streicher (na sredU. ki je napovedal vojno žMom in diugim "aov ia/nikom" nacijnfce Nemčije. Rudarske razmere v Yukonu Yukon, Pa.—Naše lokalne delavske razmere so prav slabe. Yukonski premogorov je obratoval od 81. julija do 16. avgusta le dva cela šihta, skupaj 14 ur, od 16. do 30. avg. pa 5 dni. Torej v enem mesecu vsega skupaj 7 dni. Pa naj si družinska mati beli glavo, kako bo preživela svoje otroke. Druga maj na, last iste družbe, pa obratuje po 4 in 5 dni v tednu. Seveda imajo v tej maj-ni vozičke skoro dvakrat večje ko na Yukonu, premog pa tehta v obeh krajih enako. Ce kara tehta 5 ton, zapišejo 2'toni, v Yukonu, kjer imajo manjše kare, zapišejo tudi 2 toni. Družbe obratujejo tiste rove, ki jim prinašajo največ dobička in kjer so rudarji bolj pokorni. Yukon-ški rudarji so stare korenine. Oni pravijo: "Plačajte, pa bomo delali! Nič zastonj, ampak za pošteno mezdo." Kompanija pa pravi: "Ker nočete biti pokorni, pa boste doma. Obratovali bomo tiste majne, kjer so rudarji bolj pohlevni." Yukonški rudarji so zahtevali od kompanije, da mora vzeti na delo rudarja, ki je bil odslov-Ijen, ko so zaprli majno, ko so pa majno odprli, so na njegovo mesto postavili nekega starega skeba, kompanijakega hlapčona. Ker pa se družba ni hotela podati, da bi zaposlila dotičnega rudarja, so seveda naši rudarji zaštrajkali—po novem načinu s tem, da ao šli na delo in so naložili po eno karo na moža. nič več, potem ao pa sedeli v jami do konca šihta. Tako se je ponavljalo štiri dni zaporedoma. Peti dan je kompanija poslala rudarjem ukaz, da morajo delati "pravilno." Seveda so boj zgubili, vrhu tega pa je kompanija kaznovala vsakega rudarja s tem, da je moral plačati dolar za vsak dan "upora", torej štiri dolarje. Delaj, suženj. Če ne. boš pa plačal kasen, ako ne boš pokoren svojim predpostavljenim! Ker niso bili rudarji s tem zadovoljni, so zadevo prinesli pred skvajerja ali mirovnega sodnika, potem pa na sodišče. Kako bo sodišče razsodilo, bomo videli Čez par dni. Društvom SNPJ. ki šo nabavila listke, naznanjam, da številka še ni bila dvignjena, in sicer zato, ker še nisem prejel odgovorov od vseh druAtvenih tajnikov., Zato prosim vae tajnike, da ml vrnejo listke, prodane in neprodane, najkasneje do 27. oktobra. Ce Je slučajno kateri tajnik zavrgel listke, naj mi naznani, da bom o stvari pravočasno obveščen Antoa Ijturirh. —--asj^rog. Ali »o kateriorgani odv Nekateri organi v človeSk " nepotrebne,'^ ie n7uTlf'uT najprotovalo trditvi d,„Jt To d. dela vm smot/e A\ ZT'J^ daleč, da ae upamo trditi h« ♦ ^ J 8m° ^ kaj šele preizkZ^ * T ^ " *»ni bi torej ne bili proti ZlfV^ remo reči, da ao bili že od a Tudi n< niao potrebni n^tft^'^ Jih od prednikov, ki ^ vojem je pa prišel trenutek ko Uh? potrebovali organ je kljub teVj^ da je okrnjen. Po zakonu o dednostM* po zakonu o naravni aelekciji je na okM Vprašanje je pa, ali so organi ki nt mo za nepotrebne, res nepoln" ^ za primer bezgavke. Cim ae je zazde, človeku samo v napotje, so jim začeli ŽJ neusmiljeno izrezavati. Ljudje se ta h sTdr^ oi videti nobenih slabi aledic. Zdaj pa prihajajo zdravniki na pozneje bezgavke človeku manjkajo VA je človek k , terim boleznim. Drugi strokovnjaki na t da se dajo sicer bezgavke izrezali brez tn nih zlih posledic, da pa to še ni dokaz da le odveč. Telo si potem pomaga druga* domesti si bezgavke. Bezgavke imajo t določeno nalogo, one izdelujejo J>ela krvn lesa, tisto krvno policijo, ki preganja mik Zato imajo hudo jetični ljudje zelo najhn. favke, če jih sploh imajo. Ali pa vzemimo slepič. Da se vnetje si ne da odpraviti brez operacije, je jaino a tem še ni dokazano, da je slepič v člove telesu odveč. Nasprotno. Kakor bezglavk, ko je tudi slepič tkivo, ki izdeluje bela k telesca in zato mu pravijo nekateri želo bezgavka. Ce varujejo bezgavke goltanec ve, ali ne varuje slepič prebavnih organov ziolog Portier je izrezal slepič morskemu šičku, živalica je najprej močno shujaaL tem si je pa opomogla, začela se je redi počutila se je imenitno. Ko si je dodobra mogla, jo je Portier usmrtil in raztelesil, kazalo se je, da je postalo debelo črevo kjer je bil prej slepič, zelo debelo in da izpremenilo. Tkivo, ki vsebuje navadno v bela krvna telesca, se je bilo močno razi Telo si je torej pomagalo in je izrezani i nadomestilo. Ali bi ga pa bilo nadomesti bi bil nepotreben?/ In kaj šele ščitna žleza? Zdaj ve že vsa H vek, da ta organ ni odveč, temveč naspn da je to eden najpomembnejših organov, prav o njem še ni znano vse, kar bi bilo ba vedeti. Ta organ stoji na čelu žlez z n njo aekrecijo, ki pošiljajo v telo hormone, glavni plod, hormon tiroxyn, je neobhodni treben, če hoče telo rasti in če se hoče rai ti tudi človeška duša, da otrok ne postane ten. In ni še dolgo tega, ko je veljala ščitna žleza za organ, ki je že davno oda Se leta 1636 je napisal anatom Brachet: "S žleze ne moremo smatrati za aktiven člo Organ. Smatramo jo za ostanek ribjih al Drugo žlezo, možganski podvesek, so al mi še pred 30. leti odpravljali kratko, češ, i dobro znano, kaj je to, da ima ta organ m svoj pomen za živali, za človeka pa najbrž nega. Zdaj dobro vemo, da tudi ta or^an j. šuje rast in če deluje slabo, ostane človek tlikavec. In o sluznici do zadnjega nismo niti pojma, čemu služi. Angleški profesor se je zadovoljil s kandidatovim odgovora je sluznica v glavnem za to tu, da se od čr časa napne. Iz tega bi se dalo sklepati, da nepotrebni ganov v človeškem telesu najbrž sploh ni samo organi, čijih naloga je nam zaenkn prikrita, ali pa jo poznamo le deloma. Dežela, kjer ne kolnejo "Newa Chronicle" poroča o zanimivi kjer ljudje ne preklinjajo. To je otok Man Anglijo in Irako, isti otok. na katere«! mačke brez repov. Na tem otoku se vt-dnd pokret, ki mu je podobno kakor na Irsket oživiti in znova razširiti prvotni doma i ski jezik. Pred dobrimi 89 leti je K"v"r,< jezik izmed 55,000 prebivalcev otoka 10,000. Zadnje ljudsko štetje je pa pok* da govori ta jezik samo še 52il otočanov med temi je 607' starih nad 60 let. Bije torej' že dvanajsta ura in vprassnj če se bo posrečilo oživiti jezik manx. Ta J ni zanimiv samo po svojem ustroju, terme di po tem, da v njem ni nobene kletvice. U ne more razumeti, kako so se "pomenKi pred 50 leti vozniki na cestah ali pu»nj krčmah. Morda je bilo pa bal I'1'™^ krepkih kletvic krivo, da je začel ta jez« padati. Medicinsko čudo ,a!nel»i V veliki porodnišnici v Gla*g<>wu im* alej v zgodovini ginekologije edinstv« n neka ženska je noaila p<>d «rcem dvs ki pa vendar nista dvojčka. Pre^ kratkim je rodila v n««rn otroka Kmalu rtato so na.-ta■«• * morali so jo aprsviti v bolnišnica preiskali, in ugotovili, da bo v h* mesecih znova rodila Zdravniki stoje pred uganko, » primeri se dogajajo včasi pn r" r vrstah, dočim ae pri človeku -vsaj strokovna literatura ne benem podobnem primeru, anetki ne kažejo na ženski sti. Zdravniki t veliko na"* ko bo z drugim porodom »r.»ai Roefit* .ibef SEPTEMBER 'esti s Primorskega l vESti IZ GORIŠKE ■fy tržaški pokrajini J® FLecu juliju rojenih 402 KtS Pa Je 315 ljudi, ta- naravni prirastek P 2STl47 duš. V Trstu je Kf na deželi 121 rojstev feSprimerov pa 231 odnos-Kprirastek je znašal v me-K^i67duš Cei IL da živi v mestu okrog iS u deželi pa 100,000 P Lk*v lahko ugotovimo, da KRna dež€li nar/ln0 LJJo sorazmerno za dobro E« več kakor v mestu. Pri-K,» mesec julij je neznat-Cpo^na. Razmerje med «-Eb prirastkom v mestu iJLj pa je stalno v znatno L podeželskega prebivalstva. CLgbodov kratkem začeli Ltfnekaj novih palač in sta-Cjgkih his po načrtih, ki s< K dni odobreni od ministr-Vu javna dela. Predvsem Lavajo zgraditi novo pala-ijarovalnice "Assicurazioni L^ii", novo poslopje zavo-Kinco di Napoli" in druga. Lli bodo tudi sedanji ma-Ct ki mu bodo od zadaj pri-Ej nov trakt, v katerem se M koncentrirali občinski ura-ijolikor jih je sedaj razmešče-|biraznih krajih mesta. Lpet v tržaški luki. Po u Lj|i podatkih je znašal tržaški borni promet na železnici in Ejmeseca julija 346,347, lani [«6,845 ton. Primerjava za ji 7 mesecev v obeh letih, ko Lil! promet 2,389,996 od-Lo 2,245,127 ton, pa kaže, da ujtoinji prekašal lanskega za ft 144.890 ton blaga. irba proti draginji v Trstu ukor po vsej Italiji, so pred t dni organizirali tudi v goji tržaški, reški, pulski in zali pokrajini intersindikalne prt, ki naj bi nadzorovali in ■mlicene najbolj neobhodno ronjm živilom in drugemu p, da bi se ohranilo določe-lazmerje med današnjimi in dvojnimi cenami. Določeno je da smejo biti cene kvečje-litirikrat višje kakor pred k- Pokrajinski odbori so bili fliiieni izvajati tudi kazen-iiankcije proti vsem, ki bi rijjili blago po višji ceni, kaljo določa uradni cenik, ki ga M vsak posamezni odbor za feo pokrajino. 2e lani smo •orna poročali, kako so raz-I trgovcem na drobno za ne-Mni zaprli trgovine, ker so blago po višji ceni, ka-b'la uradno določena, ali wt kakovostno bol j A« blago. W«iki odbor je tudi na svoji seji obsodil več trgov-1 i" prodajalcev na različne Mmr Izidor Uj je moral w> «voj lokal za teden dni, * Matarol pri Sv. Mariji Mni pet dni. Katarina T^'4 P« svojo mesnico v Prav tako za pet dni. Z ^ kaznijo 100 lir je bila »»na Marija Milokova, pro-kfuha. « kaznijo 50 lir »»"J* Millijanijeva, ki je *Jlia *labše kakovosti " '»ali«- so bili gra-?|ftVc' * «adjem Josip Ma-^»Gruden in-Uvra U- Pf'»«'han je v (iorici. V H do 18. avK. je umrlo . ' 11 med njimi 49- ETil 1Vl,,ri(tva ^ 50-let-g*^uževa. IWili «o t j1' ro-d njimi uradnik aličevo Ma- komK.irijat /4» notra-namerava v odponlati novo večjo t.: rv v Kritrpj°- zveze je ^ '\h *bira prijave, da pa Judi. ki. imajo do-|h -vala, ao tr, let in ki It 4U i ' «4» L i. U k , K r«t* 0|{\ovA I STR K 4r'K<,m razvoju I-( '".i/.aU v zadnjem r ki lahko po-"VH l*»mena za av-'sAintičnega re-/ " »mi neposred-•» mnogo kori-* J"'krajma je velja-"t «*na umed naj-' »jin v -državi, 'Ji /natni pro- mogovniki v Labinščini in žitni silosi po deželi, pa prihajata v prvi vrsti v poštev za državni erar, pri čemer se bodo Istrani okoristili, kolikor prihajajo v poštev kot rudarji in poljski delavci. Vsekakor pomenita podr-žavljenje ruškega premogovnika in podreditev žitne produkcije v deželi državnim ustanovam v fašističnem smislu revalorizacije dežele, ki v bodoče za Italijo ne bo imela pomena samo z geografskih in drugih takih vidikov. Raški premogovnik Poročali smo že, da se je u-stanovila za eksploatacijo italijanskih premogovnikov, od katerih prihaja v poštev v prvi vrsti premogovnik ob Raši v Istri in Bacu Albis na Sardiniji, posebna avtonomna parastalna družba z državnim kapitalom v znesku 60 milijonov lir. To kaže, da namerava režim dejansko pospešiti domačo produkcijo premoga, ki postaja glede na priprave za vojno z Abesinijo prav posebnega pomena. V poslednjem času so pričeli intenzivno preiskavati vso CiČarijo in druge predele dežele in, kakor poročajo i talijanski listi, so ugotovili, . da so premogovni skladi razširjeni skoraj na vso gorato Istro. Pa tudi že sam raški premogovnik nikakor ne gre podcenjevati. V preteklih letih so v njem izkopali skoraj po 300,000 ton premoga, letos računajo, da bo proizvodnja poskočila na 500,000 ton. V premogovniku je bilo zaposlenih 2000, v času krize 1500 rudarjev, v kratkem pa se ima zvišati njihovo število na 2600. Sodijo, da znaša kapaciteta labinskih premogovnih skladov okrog 150 milijonov ton. I-strski premog daje po 7300 do 7500 kalorij. Organizacija žitne produkcije Tudi produkcija žita na istrskih veleposestvih se je v poslednjih letih povišala. V silosih so koncentrirali lani trikrat toliko žita kakor pred štirimi leti. V silosih sicer niso že od vsega početka absorbirali celotne žitne produkcije, ker ao jih šele zgradili in se je zbiranje žita šele organiziralo, vendar je i-melo 37,000 ton žita, kolikor ga je bilo lani zbranega v istrskih silosih, za italijansko veletrgovino glede na svoje standardne cene vse drugačen pomen kakor morda po količini še večja produkcija prejšnjih let, ki pa je bila raztresena po vsej deželi in neorganizirana. Spričo take svoje organizacije pa neposredno tudi ne koristi istrskim malim posestnikom, kolikor sami žito pridelujejo, nego predvsem kon-sumentom in državi. Novi komisarji tudi pri istrskih posojilnicah Pred dnevi smo kratko objavili, da sta kmečki posojilnici v Šmarju pri Rihemberku in v St. Vidu nad Vipavo dobili nova komisarja, ki ju je imenovalo ministrstvo za kmetijstvo in gozdove. "Uradni list" je sedaj objavil dve novi taki imenova-nji pri posojilnicah v Bujah in Kopru v Istri, kjer sta bila imenovana za komisarja dr. Bruno Balde odnosno Peter Marinelli. Ministrski dekret prav za prav v drugem primeru le potrjuje i-menovanje komisarja, katerega je iz nujnih razlogov imenoval že pulski prefekt sam. Ker so komisarji, katerih poslovna doba traja po zakonu najdalje tri mesece, nakar morajo znova sklicati občni zbor prizadete posojilnice, dolžni v mesecu dni predložiti oblastem poročilo o finančnem položaju zavoda, na podlagi katerega oblast lahko odredi njegovo likvidacijo, je spričo že v dekretih omenjenega "sedanjega položaja" obeh posojilnic možno, da bosta morali tudi onidve v kratkem v likvidacijo. DROBNE NOVICE IZ PRI-MORJA Leopold Cigoj umrl. — 7. avg. je v.Crnicah na Vipavskem umrl msgr. Leopold Cigoj, ki je 25 let deloval na verskem in cerkvenem polju na Goriškem. Pokojni nadškof dr. Sedej ga je postavil za spirituala in podvodjo v goriškem malem semenišču in za voditelja škofijske centrale Marijinih družb. Pokopali so ga na črniškem pokopališču. Pogreba se je udeležil poleg velikega števila goriških duhovnikov tudi nadškof Margotti. Koprska gimnazija velja, kakor ugotavlja "Corriere Istria-no", za eno izmed najbolj zakotnih šol v vsej državi. Zato se na njej leto za letom menjavajo u-pravniki in učne moči. Pulski list je sedaj objavil oster članek, v katerem protestira proti temu, češ, da nikakor ne gre zapostavljati zavoda, ker bi drugače bilo bolj pametno, da se sploh ukine. Pri Sv. Petru, v goriškem predmestju, se je pripetila 16. avg. strašna nesreča. 70-letna starka Lucija Turel je skušala na svojem domu odstaviti z ognjišča kotel vrele vode, ko je nenadoma bušknil vanjo velik plamen, tako da se ji je vnela obleka. Nesrečna starka je v strahu izpustila iz rok kotel in se ji je krop zlil akoraj po vsem telesu. Dobila je strašne opekline, zaradi katerih je kmalu po prevozu v bolnišnico umrla. Pri Sv. Duhu na Benj&ici se je ponesrečil 30 letni posestnik Josip Serk. V svojem gozdu je na šel staro granato, ki jo je skušal razstaviti. Eksplodirala mu je v rokah in je dobil zelo težke poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Nov požar v Brjih. Bratoma Trpinoma v Brjih pri Rihem berku je požar v nekaj dneh u-ničil že dve poslopji. O prvem požaru smo pred dnevi kratko poročali. Pretekli četrtek je drugi j)ožar nastal v njunem mlinu, ki jima je do tal pogorel. Na pomoč so prišli sicer tudi gasilci iz Gorice, vendar kljub vsem naporom ni bilo mogoče rešiti skoro ničesar. Požar je napravil posestnikoma za 200,000 lir škode. tl08?«t* (Iivlnu porodla ta Javoolarijo.) PO DEVETIH LETIH JEfE * OPROŠČENI Slovanski Narodna U»Umt|)mh t. aprila IMM Podporni Jidnoti Imkorp 17. ju«^ t »07 v drfevi IlIlMfe Brata Jože In Ivan Markussl ter Miha Zemlji*, obtoženi in obsojeni 1926 zaradi roparskega umora na smrt, a kasneje po-MlMčenl — so bili adaj ob ponovni razpravi oproščeni, ker ni dok asov aa krivdo Ljubljana, 22. avg. 2e nekaj dni se je vsa slovenska javnost zanimala za izid obnovljene razprave proti Ivanu in Jožetu Markuzziju in Mihu Zem-ljiču (prva dva is Drvanje v Slov. goricah, tretji ii Bačkove)/ki so bili leta 1926 od porote obsojeni na smrt zaradi ropa, izvršenega nad neznanim bogatim tujcem. Ker vendarle ni bilo trdnih dokazov, ao bili keaneje vsi pornilo-ščeni na dosmrtno ječo. Vsi trije pa ao trdili, da so nedolžni in njih zagovornik je zbral toliko dokazilnega materijala za njih nekrivdo, da je sodišče dovolilo obnovitev procesa, ki se je pričel pred tremi dnevi in končal danes dopoldne. Ker se je dokazalo, da obremenjevalnim pričam ne gre verjeti, ker je možno da so pričale ii m rž nje proti obtožencem, je sodni senat danes izrekel oprostilno razsodbo zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi obtožencev. Vsa javnost je z napetim zanimanjem sledila poteku razprave po časopisnih poročilih in vsa javnost je upala, da bodo vsi trije oproščeni. In res je predsednik senata prebral oprostilno razsodbo, publika v dvorani je plo-akala, obtoženci so se h solznimi očmi zahvaljevali sodnikom. Kako jim je bilo pri srcu, ko so po devetih letih ječe spet stopili v svobodo, si lahko mislite. Dne 7. septembra 1920. leta je neko kmečko dekle našlo v bližini Drvanje, v tako imenovanem Benediškem gozdu truplo neznanega moškega. Imel je hu de rane na glavi, bil je obrit po smrti, in preoblečen. Do danes Ae ni bilo mogoče ugotoviti identitete tega umorjenca. Gre pa vse kakor za roparski umor, ker vedo povedati ljudje o nekem bogatem trgovcu, ki da je takrat hodil po Slov. goricah. Kdo bi bil morivec, ni mogla oblast dognati. Potem pa so se začele govorice, da imajo ta umor na vesti brata Markuzzija in Miha Zem-Ijič. Aretirali so jih, a zaradi pomanjkanja dokazov so bili spet izpuščeni. Govorice niso ponehale, oglasile so se priče, ki so trdile, da so res ti trije izvršili u-roor, in spet so bili aretirani in leta 1926 od porote spoznani za krive in obsojeni na smrt. Našlo se je namreč nekaj ljudi, ki so pričali, da so videli, kako so Markuzzijevi ponoči nalagali nekega mrtveca na voz in odpeljali proti omenjenemu gozdu. Tudi so se našle priče, ki so trdile, da so jim obtoženci sami priznali, da so nekoga ubili. Tudi so o-čitali obtožencem, da so ravno tiste dni po umoru imeli Markuzzijevi mnogo denarja. In čeprav se je našlo mnogo prič, ki so trdile, da Markuzzijevi niso zmožni kaj takega in da so poštenjaki, je |>orota spoznala obtožence za krive. Izjave Markuzzijev da so tiato noč res nalagali na voz, a ne truplo, marveč zaklane svinje, ki so jih peljali v Maribor na trg, ni pomagalo nič, kakor tudi ni pomagalo zatrjevanje Markuzzijevih, da ju obremenje* valne pričo mrzijo In Izpovedujejo njima v škodo iz »amega ao-vraštva. To ao pn dvaem kovač fttrfan Geček Iz Hpodnjlh Erjavcev in tLiza Kovačičeva ter to tri druge priče. Zagovornik pa jt le zbiral vaa zadnja leta gradivo ter doaegel obnovitev prceeaa. Pred meaecl ao rekonatruirali okolico Mar-ku/zijeve hiše, da je bilo vite tako kot takrat ob umoru. To zaradi tega. ker je priča Geček trdil. ds je videl od nek* kapelice, kako nalagajo Markuzzijevi tru nje, da bodo sodniki obtožence mst m Uvadalo Avo* Chicago, ML toL RockwoU 4m4 GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. UPRAVNIODRBKi VINCENT CAINKAR. prodMdaik... .20A7 8. UwndoU Avo., Chkafo, HI PRED A. VIDER, fl. tajnik.........M57 3. Lawndalo Avo., Chkato, I1L oprostili. Tudi se je pokazalo, da je obremenjevalna priča Kova-čičeva Lisa iskala po vasi prati-ke iz leta 1920. da bi pač poiskala datum umora in se ne bi motila v dnevih. Vse druge priče pa so izpovedale sa obtožence olajševalno. Danes dopoldne je govoril tožilec, ki vstraja pri obtožbi, potem pa je govoril odvetnik dr. Komavli. Njegov govor je bil temeljit, pokazal je na značaje obremenilnih prič in dokazal, da ne more nihče dokazati obtožencem, ki sede že devet let v joči in so vsi bolehni in osiveli od prestanega trpljenja, da so sa-krivili tako strašno dejanje. Po 10 minutnem posvetovanju je sodni dvor sklenil razsodbo, ki jo je prečital predsednik senata i drhtečimi rokami in drhtečim glaaom. Ko je izrekel besedo "oproščeni" — je publika v dvorani za-Č^Ja divje ploskati. Trem možem, ki so bili obsojeni že na smrt in pretrpeli devet jetniških let, so se odprla jetniška vrata v življenje. Delavstvo v Indi&ni v boju za svobodo govora (Nadaljovanjo s 1. atrani.) roke, če je dober patriot, in is-briše ta madež s telesa ameriškega delavskega gibanja; Če tega ne stori, je to dokaz, da je lokalno delavsko gibanje boljše viško in v zaroti za prevrat vlade. "Sem ponoaen, da sedim v družbi takih radikakev", je rekel predsednik državne delavske federacije, ko je predstavil Thomasa. "Major VVeimar pravi, da bi WiUiam Green, predsednik ADF, ne odobril naših odnošajev s socialisti. Kot zastopnik ADF pa rečem, da bi bil tudi Green ponosen, Če bi se nam mogel pridružiti nocoj v tem protestu proti impotiranju Hitlerjeve in Muasolinijeve taktike v Ameriko." Thomas je rekel, da ja prišel v Terre Haute vsled tega, ker je tukajšnja situacija splošnega pomena, "Na namig vojaškega poveljnika enostavno mečejo v ječo može, ki skušajo govoriti ali pa zbirati podpiae na peticijo za odstranitev vojaštva iz povsem mirne občine. V Terre Hautu ni prišlo niti do spora-dičnih nemirov. Governerju McNuttu je treba pokazati, da Američani ne bodo tolerirali kratenje svojih pravic." Na shodu je bil ustanovljen odbor unijskih voditeljev in pro-minentnih državljanov, ki bo vodil boj proti vojaški diktaturi. Njegov predsednik je T. N. Taylor. Ta odbor bo sodeloval z Delavskim in socialističnim obrambnim odborom, katerega je na tem shodu zastopal Joseph M. Jacobfl iz Chicaga. Proti vojaški diktaturi bodo nastopili na zveznem sodišču, ker je obsedno stanje nelegalno. Dr žavno sodišče je odklonilo izpustiti iz ječe aretirane unioni-ste, češ, da nima jurisdikcije nad temi slučaji. Socialisti ao pričeli organizirati tudi krajevne obrambne odbore proti vojaški diktaturi governerja MefNutta v Terre Hautu. Naloga teh odborov bo širjenje kampanje proti ameriškemu fašizmu. Delavaki in aocisliatični o-brambni odbor a aedežem v Chicagu bo vložil tožbe proti državnim oblastem tudi vsled krivičnih aretacij. Za prosskucljo teh tožb in injunkiije na zvez nem aodfšču apelira zs finančne prispevke, ki ae naj pošiljajo na tsjniks odbora Arona H Gilrnartina, Moxley Bldg., Clinton Mt., Chicago, III. LAWRENCE GRADISHEK, Uj.bol.odd.2tl57 8. Lawndalo Avo., Chlca«o, 111 JOHN VOGRICH, (I. bla(ajnik.......«657 8. LawndaU Avo., Chicago, Ili. PILIP GODINA, upravitelj glaalla... .Wft7 8. Uwnd*U Avo., Chl«afo, IU. JOHN KOLEK, urodnik glasila......U667 8. LawndaU Avo., Chicago, I1L ODBORNIKI: PRANK 80MRAK, prvi podprodtodnlk.....»06 E. 74th 8t„ Clovoland, a JOHN E. LOK AR JR., drugi podprodaednlk. UM E. 170th SU Clovoland, O. GOSPODARSKI ODSEK i MATH PETROVICH, prodaodnik............6M E. 140th St., Clovolaad, O. ANTHONV CVETKOV1CH..............»83 Bonoea Avo., Brooklyn, N. Y. JOHN OUP....................141) S. Prospoet Avo., Clarondon HUla. UL POROTNI ODSEKI JOHN GORSEK, prodaodnik.............414 W. Hay 8U, Springftold, IU. ANTON &ULAR...................................Boa H, Arma, Kana. JOHN TRČELJ...................................Boa g57, Strabana, Pa. PRANK PODBOJ..................................Boa 61, Parkhill, Ps. PRANK BARBICH....................198)1 Muakoka Avo., Clovoland, O. NADZORNI ODSEKt PRANK ZAITE, predsednik................8689 W. B6th St., Chicago, IU. PRED IIAU3A1............................. ..M Central Park, Poru, lil JACOB AMBROZ1CH......................418 Piorco St., Eveleth, Mtnn. PO SOBI—a*rM»M«MHM ■ tlavalai •*•*»*!. ki Maj* v »t arate. aa vr«l VSA PUMA. M aa mmUIi m »aafe il. aaj m *••!•*• m »nOntalllm vaa DBNASNS e^Ulalva la alvart. ki aa U«** «L «n>M|i la Mm«* v«M* ea! aa »atUJ«J« m «1. ui«ui*» *aa nan, UUJa*« aa Maltk« Hhn. aaj aa »e4ajaj* m M. fejallfea. I",1^" ' «*aal a kUcalaltklail eaall. mJ aa »e«BJaja ea kUcaJ»l«(*a. ▼■■^rairozaa t m« »mUimo« * ii. Mikm mj m »*«uiaia r»«k a**«, ▼SI PBIBIVi ee «1. »aaalol adaak aa mJ »»MUaJe aa laka ttaHka, VSI DOPISI la dreti a»M. aaaaaalh. ««lt*i. aaratataa la a»t*h vm, kar la v evari • ateattaa Mata aaj aa »a«IUe aa "PBOSVSTO." Mil a UvaOala Ata.. Cklaaea. UL MOTB i Orr—»>M—- wllk »ka Utfla akaeM ka aStmaM m faSavai Oaamaal«atiaaa lat Um numm »mMmI aktaM ke ailriiail la kiai. AS nariMaaaaa al awt? aaS k»»la— i»m>l»i kaaafS tfcaaM ke iSnail la Mntani »m*«. Mattan al ilS kanafta akaaM ka aMraaaa* «a tt» oa4a» Um JarMtotMa ti Um ImNNri •fft* ikaaM ka lakaa m _ Um vark aI Um aaaraUva kaaH akaaM ka aMraaaai la Pvaak Salta. Aalnaaa «1 Um Saar4 al Baeatvlaaia. aaaMMalala aa* a»e*«la akaaM ka aMraaaa* le Jaka Uarlak. akalnaaa. 1« Čikaške unije pod* prle boj v Indiani Odvetnika Jacobta je federacija inatruira-laf naj te bori proti vojailci diktaturi Chicago. — (FP) — Clkaška delavska federacija Je na svoji zadnji aejl prošlo mnicljo zaključila, da 1)0 aktivno aodelo-vala z organiziranim delav-atvom in aocialiatl v Indiani, kjer ao pričeli boj proti voja-Iki diktaturi v Terre Hautu. Svojega odvetnika Joaepha M. Jacobaa Je instruirala, naj pomaga državni delavski federaciji v Indiani in centralni liniji v okraju Vlgo pri sodnem procesu proti fašističnemu režimu governerju McNutta, ki je proglasil obaedno stanje ob izbruhu generalne atavke meseca julija v Terre Hautu. Delegatje so med sabo zbrali tudi $130 za obrambni fond. Razmere Terre Hautu Jim je orlaal Jeaae Condor, tajnik federalne unije pri Odtimhian Knameling A Stamping kompa-nlji, kjer ae Je pričel boj za priznanje unije. Ta boj ae Je izrinili v generalni atavki in v vojaški diktaturi, ki stremi za razbitjem delavakega gibanja v Terre Hautu. Obsedno atanje je bilo au-apendiritno le toliko čaaa, dokler Je bil Norman Thomaa v Terre Hautu. Vzpostavljeno je bilo tskoj drugi dan po njegovih shodih. Vojaška oblaat ae vaekakor zaveda, da je njeno poatopanje izven zakona, ker ni prišel pred sodišče še niti eden od aretiranih delavcev. Aretirance, katerih je bilo že mnogo, drže enostavno v zaporu kolikor čaaa ae jim »ljubi. Obiskati jih ne sme ni kdo. Ko jih dobro ostrašijo, jih izpuste iz zapora brez vsake obtožl>e. So delavci, ki ao pre-aedeli 20 dni v teh "disciplinarnih" ječah. "Tujce" Izpuste, kadar tal njih dobe obljubo, da bodo zapustili okraj. Cikaški obrambni odbor, katerega je podprla Cikaška delavska federacija, ho pomagal tudi žrtvam tega fašističnega terorja v Terre Hautu. Predsednik odbora je Meyer Adel-man, uradnik unije reatavracij-akih delavcev. S-T-R-E-T-C-H VOUR FOOD M0NEY Praah paatauf Med mUk dallvarad by VOUH mllkman provldea mora food valua par pennjr thaii any uihai alugla (i*ni. Taka on gXTHA quart •P MIL« ta4ay NAZNANILO IN VABILO ■ ■■■■■ a • j r Aun r% 1 I ■ ■ Od leve proll de*ni: Anlhi«y Men. Koln-rt VsnMtlsrt »n - - — - •• * ---------*—»— a— na paritvi Hftfpiavo 1 (;wrgf 4 lurkT Ts trojira je repre/inhrala Anglim t I. - . . , rmipraVn o Itslijsnsfco-sbeHinok KADA III IZVEDELA, kje ne nahaja Ana ttadar, pred plo na voz. Dokazano Je bilo naj jh ^jj leti ae je preatllla iz licu mesta, da Je od kapelic* raz- |fanlatlque, Mich., v N«wburg g'ed na MarkuAziji vo dvorišče t,| , Ohio. 8|»orls dnevne ske vesti so v dnevniku Traave U." Ali Mli čttaU rmk "SLOVENSKI DOM" Vladno hranilno in posoplno društvo "SLOVENIAN HOME" Federal Savinga and Loan A a»o< is t ion želi naznaniti tem potom avojo formolno otvoritev svojih novih prostorov ns 1904 Wcftt Cermak Rd. - Chicago, III. v soboto 7. septembra 1935 In oli II priliki najuljudnojše vsl»i vaa In vs4e prljstelje, da oMAČrte in oi ogledale naš NOVI DOM, odprlo od 10 zjutraj do N uro zvečer, ali v»ak drugi poslovni dsn kadarkoli. Tljudno vabijo uradniki direktor ji %ladnega hranilno- pj^laf. i ga in poMijllitega drušlva Mkrt«u4i D*»m. * PlOflflfl Zvoki godbe i* plesnega paviljona so zdramili dekleti, da sta se pobrali na noge. "Preden pojdeva j«-*t, lahko nekajkrat zapleševa," je predložila Mary. "In potem bo popoldne in vai fantje bodo tu. Večina jih je sti-skačev — zato prihajajo tako pozno, a Bert ne gleda na denar in Billy mu je v tem enak. Ce jima bova bolj po godu kakor druga dekleta. naju povabita v gostilno. Dajva. Saxon, podvizajva se." Se malo dvojic je bilo na deskah, ko sia prišli do paviljona, in tako sta zaplesali prvi valček druga z drugo. "Tu je zdaj Bert." je šepnila 8axon, ko sta se drugikrat privrtili na okrog. ♦♦Nič se ne zmeni," je Mary šepnila nazaj. "Kar dalje plešiva Nikar naj ne mislita, da ju loviva." A Saxon je videla rdeAico na njenih licih in čutila, kako je jela hitreje dihati. "Ali si videla onega drugega?" je vprašala Mary, v dolgem draljaju vodač Saaono po oddaljenem koncu paviljona. 'To je bil Bili Ho-bert s. Bert mi je rekel, da pride! Povabil te bo na kosilo, Bert pa mene. Danes bo še imeniten dan, videla boš. Oh! Samo da ne bi godba prenehala, preden bova na onem koncu." Vrtili sta se dalje, misleč na to, kako bi ujeli kavalirja in obed, dve sveži mladi stvarci, ki sta nesporno dobro plesali In veselo presenečeni obstali, ko ju je vrgla godba v nevarni bližini njunih želja na kopno. Bert in Mary sta ogovorila drug drugega s krstnima imenoma, a za Saxono je bil Bert "gospod VVanhope", čeprav je klical on njo po imenu. Vsi so bili znanci razen Saxone in Bil-lyja Robertsa. Mary je z živčno in malomarno naglico opravila predstavljanje. "Gospod Robert s — gospodična Brownova. Ona je moja najboljša prijateljica. Njeno krstno ime je Saxon. Ali ni, da bi človek vpil, ko sliši takšno ime? "Meni dobro zveni," je odvrnil Billy, se odkril in iztegnil roko. "Veseli me, gospodična Brownova." Ko sta se njiju roki sprijeli in je začutila vozniške žulje na Billyjevi dlani, so njene bistre oči zagledale mnogo, mnogo stvari. Vae, kar je on opazil, so bile njene oči; nekako se mu je zazdelo, da so višnjeve, šele pozneje v teku dne je dognal, da so bile sive. Narobe je pa ona takoj zagledala njegove oči take, kakršne so bile v resnici — globoko višnjeve, široke in lepe, z nekakšnim posebnim, deško svojeglavim izrazom. Videla je, da so gledale naravnost, in ugajale so ji, prav tako, kakor jI je ugajala tudi |>odoha njegove roke in dotik te roke. Razen tega je bila, čeprav le v naglici, opazila kratko, ravno postavljeni nos, rožnato barvo lic in krepko, kratko vrhnjo ustnico, preden je njen nagli pogled z ugodjem obstal na lepo oblikovanih, \ellkih, čisto začrtanih ustih z rdečimi ustnicami, ki so v nasmešku odkrivale zavidanja vredne zobe. Deček, velik, močan deček-mož, je pomislila; in ko sta se roki ločili, jo je osupil pogled na njegove lase — kratke, kodraste in peščeno rumene, skoraj kakor bledo zlato, a vendar preveč lanene, da bi bi|j vobče podobni zlatu. Tako plav je bil, da se je spomnila obrazov, ki jih je bila videla na odru, na primer Olesa Olsona in Vona Yonsona; a s tem je bilo podobnosti konec. Opirala se je samo na barvo, zakaj oči so bile obrobljene s temnimi vejicami in obrvmi in kar zastrte od živahnosti, ne pa strmeče v otroškem začudenju, in obleka iz gladkega rjavega sukna je bila narejena pri krojaču. Sazon jo je na mah ocenila; po njeni sod- bi ni stala 'niti centa manj kakor petdeset dolarjev'. Razen tega ni bil neroden kakor kak skandinavski prlsdjenecv. Narobe, bil je izmed tistih redkih srečnežev, ki tudi skozi nele-po obleko civilizacije še izžarevajo lepoto mišic. Vsak njegov gib je bil prožen, počasen in — vsaj dozdevno — premišljen. Pa tega ni ne videla ne premišljevala. Čutila je, bolj ko opažala, ukročeno mirnost vse igre njegovih mišic, in prav tako je tudi čutila, da je bilo tukaj tisto, po čemer je hrepenela: sproščeje in mir, dvakrat dobrodejen zanjo, ki je bila Aaat dni neprestano s skrajno napeto naglico likala fino perilo. Kar je videla, da je bil samp dobro oblečen mož, lep v vsem svojem drianju in gibanju. Kakor je bil že dotik njegove roke prijeten, ako ji je bil prijeten tudi ta rahlejši dojem vsega njegovega bitja, njegovega telesa in njegove duše. , Ko je vzel njen spored in se jel z njo šaliti, kakor delajo mladi ljudje, je spoznala, kako nenadoma jo je bila obšla ta radoat nad njim. Odkar je živela, je ni bil še noben moški tako prevzel. In nehote se je vprašala: Ali je to on? Plesal je izvrstno. Veselila se je, kakor se veseli vsaka dobra plesalka, če najde dobrepa plesalca. Ljubkost počasnega, nezmotnegb"gibanja njegovih mišic se je popolnoma ujemala z ritmom godbe. Ne dvoma ni bilo v tem fte kakega znamenja neodločnosti. Ozrla se je. ha Berta, ki je "vrtil" Mary in se pri tem spet in spet zaletaval v druge dvojice, ki jih je,bilo vsak trenutek več. Tudi Berta, ki je bil v svoji visoki, sloki vitkosti sam zal dečko, so imeli za dobrega plesalca; a Saxon se ni spominjala, da bi bila kdaj s posebnim užitkom plesala z njim. V njegovem plesanju jo je motilo nekaj sunkovitega — nekaj, kar sicer ni vselej prišlo, a je bilo vendar zmerom blizu. Njegovo bitje in vedenje je bilo nekam krčevito. Bil je prenagel ali vsaj zmerom nagnjen k prenagli-ci. Neprestano se je zdelo, kakor da bo zdaj-zdaj ušel iz takta. To jo je motilo. Nikakega miru ni bilo pri njem. "Vi ste plesalka, da si človek v sanjah ne more želeti boljše," je govoril Billy Roberts. "Ze mnogokrat sem slišal, kako dobro plešete." '"Rada imam ples," je odgovorila. A po načinu, kako je to rekla, je uganil, da najrajši ne bi govorila; zato je molče plesal dalje, med tem ko je njo obhajala ženska radost nad to nežno obzirnostjo. Nežna obzirnost je bila nekaj redkega v življenju, ki ga je ona živela. "Ali je to on?" Spomnila se je Maryjinih besed: "Ze jutri bi ga vzela," in se zalotila pri misli, kako bi sama že jutri vzela Billyja Robertsa — če bi jo poprosil. S sanjavo se pripirajočimi očmi se je gibala dalje v objemu teh rok, ki so jo tako gospodovalno stiskale in vodile. Boksač! Poreden zdrzljaj jo je izpreletel ob misli, kaj bi neki rekla Sara, če bi jo zdajle videla. Sicer pa itak ni bil boksač, ampak voznik. Godba je zdajci prešla v drugačen takt, koraki so se skrajšali, vodeči pritisk njegove roke je postal krepkejši; zgrabilo jo je in jo odneslo, čeprav se niso njene noge v svojih bar-šunastih šolnih nikoli ločile od tal. Nato sta se prav tako nenadoma vrnila v kratki korak in Saxon je opazila, kako jo je držal nekoliko proč od sebe, tako, da ji je mogel gledat v obraz in se smejati z njo od veselja nad tem početjem. Nazadnje je postala godba počasnejša in z njo vred sta tudi onadva zavrla svoj ples, ki se je z godbo vred prelil v pojemajoče drsenje in ob poslednjem zamirajočem zvoku zastal. (Dalj« prihodnji«.) Frank Heller: SIBIRSKI BRZOVLAK n # (Nadaljevanja.) .govim pacijentom. Zlezel je po Profesor je bil menda pozabil, ,,-tvi in na M kj |jnM>. kaj se godi na drugi strani tH-j vUk. Vlekel ga je navzgor po tračni« ah z veliko težavo. Ves čas je otipaval globus. Velika sibirska železnica je tisti hip malo odgovarjala svojemu imenu. Vlekla se j«' skoraj ob ekvatorju. Profesorjeve roke so tipale po laiandi, Rodeziji in Zantibaru. Krenil je na smelo pot preko Indijskega o-ceana in (Jerdt Lyman ga je izgubil z vida. Kar se Je z veliko naglico prikazal izza vogala v Južni Ameriki in krenil proti ju-gu okrog Kalifornije. Dobro namazani sibirski brzovlak je vozil hitro skozi nemirne republike Srednje Amerike, krenil je preko Atlantskega oceana In se u-stavil južno od ustja Konga. Potem je začel profesor zoj>ct le iti navzgor. Ropot zunaj in udarci na vratih so se neprestano nadaljevali. Goldschmidt Je prilgnl električno luč, primaknil stol in sedel nanj t fcleznim dn»gi>m v roki. g sveta. Stal je vzravnan v sibirskem brzovlaku skuštranih las in kričal. V roki Je držal dve vročici, polni okroglih, bk«*tečih predmetov. ' - Kaj je to? — je vzkliknil Gerjit Lvman presenečeno. Vedel je te. kaj je to. — To je zlato! - Ali govorite resnico? Je to res zlato? Kako ste ga našli? — To je zlato, — je zaklical profesor v odgovor. — In našei sem ga zato. ker |M>inam bistvo blaznosti. Kadar skrije blaznež svqj denar v zemljo, kakor pravi Pavel, misli s tem nekaj iz-rednega . Nr misli v zemljo meljsko oblo. In tam sem tudi našei zlato. — Koliko ga pa je? — je zaječi j al Gerdt Lyman in segel po vrečicah. — Kje ste ga našli? — Tam, kjer leži zlato v zemlji, — je odgovoril profesor z zmagoslavnim nasmehom. — Našel sem ga v Kaliforniji. Našel sem gumb, pritisnil nanj, zemeljska obla se je odprla in v nji je bilo zlato. Vrečica pri vrečici, polna zlata. Ce preiščeva Klondyke, TransvvaaJ in Zlato o-balo, bo atalo zlato tam. Gerdt Lyman je pozabil na ropot zunaj, na obleganje, na vse, razen težkih vrečic v profesorjevi roki. Tisti hip je pa Goldschmidt težko vstal s svojega stola pri vratih. Profdsor je urno skril vrečici. — Gospod profesor, — je dejal orjak, — če vzdrže vrata še deset minut, bo dobro. Potem bomo pa imeli tu boljievike. Vrnil se je k svojemu stolu. Gerdt Lyman je opazil, da stopa nekam Čudno in težko. VIII. Ko je prišel Jakob Isocki v Gdansk, s srcem polnim žalosti in gneva, je zavil naravnost na policijski komisarijat. Tam soppre-jej; njegovo ovadbo z veliko, zervo. Pa bi stanoval pobegli blaznež pri ravnatelju aiegfrie-du BrandstedterjuJ, Toda potniki v fyram vaj u, Iti; po videli,, kako drvi aa Jakobom I-sockjj^ jnož v čr^em trikoju, so ga spremili na komisarijat in potrdili to, kar 40 videli. Ovadba je bila sprejeta. Jakobu Isocke-mu so naročili, naj počaka na ko-misarijatu in drži jezik za zobmi, dokler ne bo z blaznežem soočen. Ob dvanajstih poslani redarji so se vrnili in potrdili resničnost pripovedovanja Jakoba Isockega. Toda blazneža in njegovega gostitelja niso privedli. Ta dva sta se odpeljala z avtomobilom v Gdansk. Jakoba Isockega so znova pozvali, naj zaenkrat molči o vsem tem. Dobil je petdeset mark za svojo ovadbo in obljubo, da dobi še več, če blazneža* primejo. 0-benem so ga pozvali, naj odide kam drugam, dokler se to ne zgodi. Jakob Isocki se je napotil v Gdansk int maščevalnost je kar puhtela iz njega. Budno bo pazil in aretirati ga da, čim ga zagleda. Toda zagledal ga ni. Nasprotno, čez dan je videl čudne reči. Videl je, kako se zbirajo ljudje, videl je vse znake punta ali po-groma. Okrog štlr|h se je skromno najedel za svojih petdeset mark. Ob šestih je bil v Langermarktu in pomagal je zahtevati sovjetsko republiko. Ko so se kmalu nato pričele nasilnosti, je Jakob I-socki brez poziva posegel v boj za srečnejšo bodočnost človeške družbe. Pomagal je pleniti trgovine z živili v eni ulici in vinotoč v drugi. Ko se je tako okrepčal, se je začel ozirati po važnejših nalogah. V njem se je oglasil spomin: hiša na Himmelfahrtskana-lu, hiša z zlatim zakladom. In takoj jo je ubral tja. To je bilo o-krog osmih zvečer. V, svoje o gorčenje je opazil, da sp mesto zasedli drugi. Domišljal si je, da je zlati zaklad tajna, toda to je bila očividno zmota. Sest ali sedem mož je naska-kovalo hišo s krampi in sekirami. Svoje delo so opravljali zelo vestno. Bilo je jasno, da imajo res namen porušiti to trdnjavo kapitalizma. Najmarljivejši med njimi je bil pa njihov kolovodja, mož v žametastem suknjiču. Njegove zelene ribje oči so žarele v hladnem ognju, rdečo grivo je imel naježeno. Vzpodbujal je svoje pajdaše k večji vnemi. Kmalu so se pokazali sadovi njihovega napora. Vežna vrata so se razletela. Med hroj>ečlm klicanjem slave bodoči državi je planila tolpa v hišo, toda prvi. ki ie vstopil v njo, je hitro odskočil. Za vrati je stal orjak, kosmat, gorili podoben orjak, ki ga je Jakob Isocki še predobro potnal. Bil* je to mož, ki bi bil prejšnji dan malone ujel Jakoba Isockega v hiši in ki je bil ujel njegovega spremljevalca. junaškega pijanca. Stal je za vrati, oborožen z železnim drogom, in vse je kazalo, da se ne misli prostovoljno umakniti idealu nove dobe. Njegov železni dn»g je padal neusmiljeno po ramenih, nosečih ta ideal. 'Dni* pnfcsdnjm ojrm vrtu. Mi na prav o Ze- l AfitlrajU v Cronrtot Prigoda v Indiji Napisal Benato Brattauio "Potovanje," j« dejal lord Masbury in se utrujen zleknil v udobnem naalonjaču. "Ne, nič več mi ni do potovanja! Saj veste, da sem bil lani v Indiji. (Moja prva poetaja je bila Yeypore — pravljično mesto — prekrasna oaza sredi sestradane Indije. Povedal vam bom neko čudno dogodivščino iz tistega kraja. Okolica mesta je krasna in nikoli se nisem do sitega nagle-dal starodavnih svetišč, moiej in slikovitih razvalin. Nekega dne me je pa vsega objela želja, da bi prebil nekaj tihih pobožnih ur v velikem zapuščenem svetišču, posvečenem, kakor so mi dejali, Yami, bogu smrti. Po prečuti noči — vročina je v Yeyporu čaaih ubijajoča — sem še pred jutrom od jahal na svojem konjiču v okolico. Priskutno kričanje vranov, ki jih je Indija vsa polna, mi je sekalo v ušesa. S ceste sem krenil v stran in kaj kmalu sem bil pod znožjem prastarega svetišča. Konja sem privezal k drevesu, zakaj iz svetišča so držala kamnite stopnice v položne vrhove in zračne teraae. Izza kamnitih stebrov so kukale divje opice in me radovedno ogledovale. Na dolgih, zapuščenih hodnikih je odmev podvojil ropot mojih čevljev. Nehote aem se zdaj pa zdaj ozrl, zakaj zdelo se mi je, da slišim korake za seboj. Po pravici vam povem, da sem se nekajkrat že hotel obrniti. Zdelo se mi je neodpustljivo bogo-ekrunstvo, da kot zahodnjak stikam med temi starimi svetinjami. Toda vleklo me je — vsaj do zračnih teras, odkoder mora biti razgled neizmerno lep in zanimiv. Pot navzgor je bila naporna, zato sem na nekem ovinku sedel na stopnice, da bi si dušo privezal. Tedaj ae mf je nenadoma zaodelo, da slišim pod seboj peket konjskih kopit. Sprva sem mislil, da se je nemara moj konj odvezal, pa sem se sklonil čez ograjo. Začuden sem zagledal nekega jezdeca, pa še dva in potlej še pet — osem jih je bilo vseh skup — in vsi so jezdili v divjem diru proti svetišču. Živote so imeli razgaljene, sredi prs jim je pa belo žarelo neko čudno znamenje. Samo pičlo sekundo, dokler mi ni zidovje zakrilo pogleda, sem videl nekaj, da mi je kri odreve-nela v žilah: sleherni jezdec je imel pred seboj na sedlu privezano golo žensko. Torej še današji dan, sem si mislil, leta 1934, ni človek varen pred presenečenji! Pospešil sem korak, da bi s terase videl, kam so odjezdili skrivnostni Indijci. Nabiti samokres sem čutil v svojem žepu. Naposled sem bil na vrhu. Najvišja terasa je bila prava pravcata peščena puščava, od ondod sem pa videl pod seboj pravljičen gozd samega stebrov ja, ki ga je vzhajajoče solnce rdeče ožar-jalo. sStekel sem k južnemu obzid-ku in ae sklonil čezenj, toda jezdecev ni bilo nikjer več. Prav gotovo so bili razjahali in odšli v svetišče. In res, ko sem tenko prisluhnil, sem slišal neko mrmranje. Prej sem si pa mislil, da sem edini živ človek v zapuščenem svetišču! Po glasovih sem presodil, da mora biti spodaj v oatebričenlh hodnikih najmanj štirideset Indijcev. Kar sem videl na prvi pogled. se je zdelo sprva osupljivo, toda že naslednji trenutek sem se zgrozil in krčevito zaril nohte v omet obzidja. To kar so ti Indijci pod menoj pripravljali, ni bilo nič drugega kakor . . . človeška daritev! Ogromni kamniti kipi božanstev ao ae hudobno pačili; tako se mi je vsaj zdelo. Ob nekem z belim platnom pogrnjenem oltarju je stalo devet ali deset mož, nagih do pasu. Na čelih Jim je žarelo rdeče znamenje. Po hodnikih in po avetišču je bilo natresenih vse polno cvetlic. Sredi kroga razgaljenih mož ao ležale nearečne ženske, obupno se vijoče v verigah. Njihovi od groze in strahu spačeni obrazi so bili obrnjeni v krvnike Do tinte minute nisem v^edel, kateri verski sekti bi pnandil to ne-človeško bogoslužje, tedaj aem pa nenadoma zagledal za oltarjem majhen, kipec, oblečen v rdečo svilo, kipec krvoločne, nenasitne žene boga smrti — boginje Kali. Tugi, odurni davitelji, pripadniki sekte, ki sem mislil zanjo, da je že zdavnaj izumrla, bodo torej tu pred mojimi očmi, leta Gospodovega 1934, žrtvovali tej krvoločni boginji nedolžno žensko bitje!" Zakaj bil sem hudo buden — nisem sanjal . . . Videl sem nekega starca, kako se je bližal oltarju, da bi o-pravil daritev. Svoji do kosti osušeni roki je dvignil proti kipcu boginje, vsi ostali so se pa s čelom doteknili tal. Potlej si je med ženskami izbral najlepšo in jo položil na oltar. Zasledoval sem sleherno njegovo kretnjo. Groza me je pretresla do kosti. Tedaj sem pa opazil, da je bila med žrtvami neke bela ženska — belka s plavimi lasmi. Ženska našega plemena, razumete? Niti sekunde se nisem več obotavljal! Hotel sem skočiti v sredo med daritelje in ubraniti s samokresom žensko našega plemena, postreliti nekaj teh podivjanih človečkih zveri — in če bi mi trda predla, bi odrešil s kroglo njo, ki so jo hoteli žrtvovati . . . Stekel sem po stopnicah navzdol, po hodnikih in gredicah in sem ae zagnal, ne meneč se za nevarnoet, s krikom "Drhal zverinska!" med Indijce. Divjaki so odskočili. Moški, ki sem mu nastavil samokres na hrbet, ae je obrnil in zagledal sem obraz, ki ni bil od blizu prav nič podoben Indijcu. "Tako mi Jupitra!" me je na-drl v pristni angleščini, "ne streljajte, človek božji! Kaj ste ob pamet?" Obrnil se je v drugo smer in jezno dejal nekemu pomagaču: "Prekinite, Robeson, prizor je skvarjen!" Sunkovito sem se obrnil še jaz in sem zagledal tri ali dtiri svetlo oblečene čistokrvne Angleže, ki mi jih je od zgoraj zakrival obzidek. Pred njimi je stalo črno strašilo: ogromna filmska aparatura. Tugi, ti brezvestni daritelji, njihove žrtve, svetnik in svečeniki — vsi so bili navadni belci, v službi filmskega podjetja . . . "Zdaj menda razumete," je končal lord Masbury melanho- vedo van je. "da bam še stara svetišč «veta. Ne, ne, ne miki potovanje . . /» "Prav iskreno mi j« * lord," je tedaj zinil , slušalec, "da so prizor' zaradi vašega nastopi funtov šterlingov bi ^ če bi mogel videti obra ga takrat napravili ŽENSKE liOI JSE Plb Iz Moskve poročajo, ondotnih strokovnih kr, dalje bolj utrjuje nazirj so ženske boljše piloti moški. Grohovski, edei ruskih strokovnjakov 1 stvo, je o tem popolnomi čan. Moški le redko pi višino nad 7000 ni v zra naprav za kisik. Loteva motica. Ženske pa se brez te nevarnosti lahki no 10,000 m in več. Tudi ni borbi so ženske baje] nejše in odpornejše od USE FRESH PASTEUI ( MILK FOR REAL E0 j In theae s «.« k" nlno. Kor pa tlaal lo plafejo pri aooaveat« $1.20 s« tednik, ae iteje k naročala!. Tor«J aodaj al vsrnka, ro*i. da J« Ust pr^raj i 8. N. P. J. Llat Praavota J« vaša lastnina In grforo Je f rs«ki dm»« kl M rad čita! list vaak dan. Cona listo Proereta Je: Za ZdraL drftav« la Kaaade MM 1 tednik In. S tednika la.. S tednike In.., « tednih« h... S tednikov In. 4J0 lil IJO aH Za Errapo J«. Za Clcoro ia Chirsf* )• 1 tednik la............ S tednika la........... S tedaike la........... 4 tedaike ia........... I tednik"* »a......... •t.oe mm umpn j«.................. Iipolnite spodnji kupon, priloilte potrebno tsoU des"De Ordor e pisma la «1 narotlto Prosreto. list. hi J« Ustslsa Pojasnil«j—Vselej kakor hitro kateri t«h «ano» ali to so pr«Mli proč od družine ln ho sahtoral esm evejn« moral tisti fw. # P ros re to, to takoj aasnanitl upravniltru lista, I« obenem vsoto listo Pro«r«ta. A so tegs no atoro. Uda j »>••» datum aa to vsoto naročniku. ______ PROSVETA. SNPJ, ZSS7 So. Are, Chirsfe. M Pri lot en« poM)am naročala* m Ust Prooveto voete I I) ............................................* " ; NmW* ................................... r stavite tednik la ga prlpiftite k ••!» asr^aial -4 ' drnllae: ^ ^ f) ..........................................ti dm*" * i).....,/....!..'........!....!...............n šrdtn 11 4) ..................................................................... Ct dro*" * d ......* 41 MoaU ............................... Orle ve ............. n ot aaralafr....... Is