STEV.—NUMBER 154. ._ _ ISNOSTI, ■iii ...... Tak je bil duh revolucionarnih očetov leta 1776. • ————...... V kongresu 1 julija 1776. Soglasni prdgles pnih trinajrterih Sedinjenih drlav ameriških. Kadar te v toka dogodkov porodi potreba, da pretrga en narod politične veri, Id so ga vesela z drugim, in da ssvsama med ostalimi državami na ivetn samostojno in snsko stališče, do katerega js po prirodnih in božjih postavah opravičen, tedaj sahtsra polten človeški običaj, da navede U narod raslogs, ki 10 ga privadil do lo-iitve od stare države. Smatramo, da bo same po sebi umevne in dokazov nepotrebne sledeče resnice: ds so vri ljudje enako ustvarjeni in da so sprejeli od tvojega stvarnika gotove aeoporekljive pravice, da je med temi pravica do življenja, svobode in do stremljenja po sreči. V dosego teh pravic imajo ljudstva »roje vlade, katerih pravične oblasti izvirajo ls aoglašanja vladanega ljudstva. Če pa poseie katerakoli vladna oblika v te namene in jih satira, tedaj ima ljudstvo pravioo, da tako vlado ispremeni ali pa strmoglavi in ustsnovi novo vlado ns takih načelih in uredi njeno oblsst v taki obliki, kakor sposns, ds je najpotrsbnsjšs ts njeno varnost in srečo. Karan sicer veleva, da s« stare vlade ns ispreminjsjo is msjhnih in mimoidočih razlogov, in iskušnja nas tudi uči, da ljudstvo rajši trpi krivice, kolikor jih more tr-peti, kakor pa da bi si samo jemalo pravioo s uničevanjem oblik, katerih je vajeno. Toda če dokazuje krivice in zlorabljanja bres konce in kraja, ki gredo venomer «» istim smotrom, nsmsn, ds podvržejo narod absolutnemu dsspotismu, tedsj ims ljudstvo pravioo in je njegova dolžnost, da strmoglavi tako vlado in da si ustanovi boljše branike sa svojo bodočo varnost. Na ta način so potrpežljivo trpele naše kolonije in tako je nastala neizogibna potreba, da se ovrže stari vladni sistem. Zgodovina sedanjega kralja Velike Britanije je sgodovina ponovnih krivic in prisvajanja neopravičenih oblasti s direktnim namenom, da ustanovi absolutno tiran-stvo nad temi državami V doku predlagamo nepristranskemu svstu sledeče dsjstva. • Odrekel jospriznanje zakonov, ki to najbolj koristni in potrebni sa blaginjo ljudstva; svojim govsrnerjem js prepovedal uveljaviti najvažnejše in najnujnejše sakons ali jih je pa enostavno tutpendlral in ssvlsksl, ds niso prišli v veljavo; prepovedal je zakone, ki so bili namenjeni blaginji velikih narodnih okrožij, in je sporočil* da uveljavi u zakone le tedaj, če se ljudstvo odreče pravicam zastopstva v postavodajah, kar M bila sa nat namilit na krivica «- in kar js )t tiranom v korist; sklical js postavodajna tslsta v nenavadne ln putto kraje, oddaljene od javnih središč it mest, kjer so shranjeni javni spiti, g namenom, da jih*poalfta, utrudi in tako prisili pod svoje oblast; razpuztil js ponovno postsvodsjns tbore, ker to te moflto upirali njegovim napadom na pravice ljudstva; k9 to bili tbori »spuščeni, ni dolgo četa dovolil novih volitev in tako je bilo ljudttvo bres zakonodajslva prepuščeno samo sebi; koloni)« to bile Izpoetavljcnc nevarnosti invazije od suni) in nereda v notranjosti; trudil sš je, da bi preprečil rast prebivalstva v državah t tem, da js oviral zakone o naturalizaciji priseljencev, omejeval priteljevanje in povzročil krivične pogoje sa dobave zemljišč oviral je administracijo juttioe t prepovedjo zakonov m ustanovitev sodnih oblatti; podvrgel si js todniks, da to bili temo od njega odvisni in to le pobirali plače; uvedel je nebroj novih uradov in poslal tamkaj osle reje uradnikov, ki to nadlsgovali ljudstvo in se redfii na naše stroške ; v »nlp^ lasih je imsl med njuni stalne armade bres dovoljenje naših postavodajnih zborov; vojno ofclest js dvignil nad civilno oblast te jo naredil popolnoma neodvisno JI UD KONGRESOM. H BOSTA MOGOČE VAŽ-[poo PRI VOLITVAH V JESENI. blašča predsednika, da i rudnike ss eno leto itd., je nsklonjens železni- \ ^hington, čarjem. . D. 0. (Federated Press). — Kongresnik Burke iz Pennsylvanije, ki je pri primarnih volitvah za senatno kandidaturo v republikanski stranki prejel napram senatorju Oeo. Whar-ton Pepperju 350,000 glasov, je predložil senatu dve skupni rezo-luciji, s katerimi upa spraviti v ospredje v kongresu vprašanje, ki bo igralo v jeseni pri volitvah važno ulogo. Prva rezolucija pooblašča predsednika Hardinga in mu nalaga, da prevzame premogovnike za e-no leto in jih obratuje še nadalje toliko čaaa, dokler je tako obratovanje potrebno v interesu atne-riikcga ljudstva. Druge pooblašča železniški delavski odbor, da prekliče ali u-makns svoj odloki ki znižuje me-zde železničarjev t prvim julijem. Predgovor k premogovniški resoluciji izjavlja, "ds postoje v premogovniški industriji akutne in resne razmere, ki so nastale Paradi dejstva, ds podjetniki niso hoteli še nedalje priznati rudarske lestvice eli se pogejeti s rudsrskim odborom, ds se izrsv-na jo rstlike." Kesolueijs o zsdevi železničarjev pa prsvi, ds odloki železnl-ikegs delavskega odbora niso iztržili tega, ksr določs zakon o pravičnih in poštenih mezdah zs utlužbeace. Ko so gs vprsšsli, sko nemers-vs naatopiti kot neodvisen go-* merski kendidst proti Pineho-tu in Mefipsrrsnu v Pennsylvsni-ji, j« odgovoril, ds ne bo ksndi-tlirsl. "Te resolucije pokezujejoje r»kel Burke, "kake jas todim e delavatva, posebno, kakšao stali Šč# naj zavzame delavstvo v iVnnsjrlvsniji. Jas seai ss delev »tve ia storil bom, ksr je v meji moči, ds zdrašim delavske glasove v IVnn«ylveniji v tej (Dalje ae 5. strani.) Wsshington, D. C. — Senator Csraway je dejsl zsdnje dni v zbornici, ds so tožbe justičnegs tajnika napram vojnim profiter-jem zaspale. Caraway je dejsl, da so mogočne finsnčne sile potlačile nameravano akcijo administracije. "Vojnim sleparjem se ne skrivi lss na glavi, dokler je Itarry Daugherty justični tajnik," je rekel Caraway in nadaljevsl: "Edina kazen, ki jih zadene, bo ta, da bodo vojni profiterji morali prispevati miljone dolarjev v volilni sklad republičanske strsnke z ns-menom, ds se v jeseni zopet izvoli republičsnski kongres. JEKUUISKITRUST JE imii Pogoj finandrsajs Lesterjerega premogovnika v Herrinu je bil odprta dslavnics. HERBIN JE POLN ftPUONOV Dalje je gasil našo ustavo ln naše sakono t sledečimi krivičnimi čini; namestil js msd nas večja števila oboroštnih M; f ' Ščitil je vojake t sleparskimi sodnimi razpre-vaad pred kaznijo za umore, ki zo jih izvršili nad prebivalci teh drftav; . . zapiral je našo trgovino z ostalim svetom; tf 1 nalagal nam je davke proti naši volji; odrekel nam je pravioo do porotne obravnave v neštetih slučajih; transportiral nat js šet morje in taatkaj jf gnal pred todišča ta izmišljena prestopke; j* ' v sosedni angleški proviaolji js odpravil tve-kodni sistem snglsškaga prava in uvedel samoti 1-ns vlado s rasširjsnimi mejami, kar je imelo na-»en, da po enakem vssru uvedt abtolutittično vlado tudi v naših kolonijah; odvssl nam js svoboščina (ohartert) in zatrl najboljše sskone, t čimer js rušil temeljno moč naše vlade; j 1 tutpendlral js nsis postavodajs ln ti vtsl moč, da nam on tam daje sakons; odpovedal ts Js takajlnji .vladi t tem, da nam je odreksl tašči to in nam napovedal vojno; • ropal je naša morja, napadal naša obrežja poUgal nato mesta in moril naše ljudi; ravno v tem času js poslal ttmkaj veliko ar »atado tujih najemnikov, da dovrši delo storitve, (razdejanje in tiranttva, kstsro je ftt pričel s naj-i večjo perfidnoetio ia krutostjo, ki nima para v najbolj barbarsld doki ia Id nikakor ne pristoja glavi olvilisirans dršavs. Prisilil js nsšs drftavljane, katsrs je vjel na i morju, da to te morah oborožiti proti tvoji domovini in da to postali rabi ji tvojih bratov in prijateljev, ali da padajo od njihovih rok. . Issval js msd nami vttaje in nakujtkal proti nam krvoločne indijanske divjake, katerih vojskovanje je sverska meritev starčkov in dees, in V viakem slučaju teh naštetih krivic smo ts pritošili ns nsjponlžnsjši način, tods vtaka naša pritolbe in prošnja Js obrodila is več krivic. Vladar, Čigar enačaj ga v luči omenjenik krivic osnačujs saliranja, ni sposoben, da bi vladal tvo-hoden narod. Niuao hoteli delati nobene krivioe našim britantkim bratom, »varili tate jih neštetokrat, da naj ti ne prilaščajo neopravičene oblasti nad nami; opozarjali tmo jih tudi na okoliščine naie emigrsoijs in naselitve v tek kolonijak. Apelira* U tmo na njihovo prirojeno pravičnott ln velikodušnost; tklioevali tmo ts na torodns vest med nami in Jih prosili, da naj nehajo t krivi«, aha prilaščanjem oblasti, ki hi moralo pretrga« te vesi. Ali tudi oni to bili gluhi sa naše pravita« glatove in nito te ozirali na naše krvno torod* stvo. Sato moramo danes tudi njih, ki obsojajo našo ločitev, smatrati sa to, kar velja sa vse oeta-le človeštvo; sa tovrašniks v vojni in prijatelj« v miru. laradHega izjavljanj mi zaztopniki Rodi-njenih drlav ameriških, shrani v generalnem kongres« In kličočl najvišjega Sodnika ga prič« naših čittih namenov, in tleveeno proglašam« v imenu vtsga dobrega ljudstva teh kolonij, da 19 to SdruAene kolonije od danes in da imajo pravico hiti SVOBODNE IN NEODVISNE DRŽAVE, da to proste vtaksga podaništva do briten-tke krone, da so popolnoma pretrgane vsa politične vezi med njimi in Veliko Britanijo in da ima-jo to kolonijo kot SVOBODNE IN NEODVISNI DRŽAVE od danes sanapnj vso moč napovedovati vojn«, sklepati mir, ustanavljati zvsos, voditi trgovino ter storiti in vršiti vse, kar imajo pravioo storiti NEODVISNE DRŽAVE. Da Itvede-mo ta tvoj proglas in ssnpajoči v boljo Previd-nost te savtsujemo, da tmo pripravljeni žrtvovati tvojo čast, Imetje in tvoje življenje. JOHN HANOOOK, predsednik kongreta. (Sledi 66 podpisov sastopnikov is vtsh prvih trinsjitorih dršsv.) 2ELI POKaZSTI SVOJ AUBI. VLOŽENA JE RESOLUCIJA EA PREISKAVO VZROKOV RU-DARSKB STAVKE. Pritisk na administracijo od vtsh strani je velik. Herrin, III. — (Federated Press. Tom Tippett.) — Polagoma pribe jsjo ns dsn vsa fakte, ki so v zve zi s trsgedijo, katera.se Je odigra la v bližini tega mests dne 21. ju-nija. Jeklarski trust js imel zrs-ven svoje dolge prste. William J. I^eeter, predsednik Southern Illinois Cosl kompanije, ni mogel dobiti kapitala od toksinih premogovniških družb* zs svoje podjetje v Herrinu nakar ss je obrnil na United States Steel kor-porseljo (jeklsrski trust). Jeklar sks korporaeija je dsls kspitsl s pogojem, ds mors biti premogov nik odprta delavnlea kekor so premogovniki jeklsrskegs trusU v Zspsdni Virginiji. čim je licster pričel z delom v odprti jsml, ki se neheje eeder milj e*l Herrlns, je tekoj uvedel tektiko jeklsrskegs trusU v Weet Virginiji. Odslovil je unljske ru derje, pretrgel pogodbo z ruder sko eni jo in nejel stevkokeze in oborožene gardiste. , Leeter staeuje v Chieegu. Nje gov vslpet je Ml C. K. MeDotrell ki je bil sler štrojkolomee Hi gsr dist; izurtl se je v stavksh v Gole reda ki Kanaasu la ni se zastonj h* hal. ds je rs zbil U dosti štrej kor. Ueter gs je najel kol kkaše-(Dalje na S. sireni.) Wsshington, D. 0. (Federated Press). — V delavskih krogih smstrsjo poziv predsedniks Hsr-dings, ds pridejo zsstopniki or-ganiziranih rudsrjev v United Mine Workers of Amerika in zsstopniki rudsrjev v soboto v Washington, da razprsvljsjo o izravnavi rudarske stavke, za umik administrecije iz njene prot(delavske pozicije. * Kongresnik Hsmilton Fisb it New Torka js prsdložil resolucijo, de se preiščejo vzroki, ki so povzročili stavko. Te resolucije se smstrs kot doksz, ds hoče rt-publiksnsks strsnks pokriti svoje umiksnje s slibijem. Korporacije za jevos potrebščine in tovarniški interesi prittsks-jo ns Hardlngs, da nsj pritisne ns podjetnike, ds pridejo s tvojimi pogoji ns dsn. ds as dobi kurivo zs prihodnje tedne. Ts fskt ne bo le vplivsl ns itrsvnsvo ru dsrske stsvke, smpsk bo učinko-vsi, ds se tudi železniški spor reši. Psniks zsrsdi 'pomsnjksnjs premoga postaja skutns, tsko ds ne izdsjo nlčessr več tudi pojss-nlis, ki prihsjejo od strsnl prt mogovniških podjetnikov in bon kirjev, ki podpirsjo premogoyni ške podjetnike. Ljudje hočejo, de se prične t dovežsnjem premogs in najbolj glsano zehtevsjo dovs ženje premogs tovsrniškl interesi. Tsjnik Hoover, ki bo vodU aej brž aktualno delo zs sporssusi se prlblišs premogovniški« podjet nikom ns ts nsčia, kot je te Izvršil. ko je bil živežai nedsornik v vojnem česa. Svojih simpetij de velebiznise le njegove volje, de I-ms prsvieo do velikege profits. ne bo zavrgel in rsvno tsko ae bode v nobeni s vesi z dejstvom, ds je trebs pričeti z dovsžsnjem premogs. Ako tek pregreši šefa t eve visolu- mezde, bode visoke mezde tedl prisaeoe rade rje« ali fteltsajšsrjem eli po obeme stre koma. Ako js treba odpraviti «4 loke prejšnjih vladnih ogeaeij. t« dej bodo ti odloki resveljevljeal. Orgsnizjrsai rudsrji ss bedo Fort Smith, Ark. — (Federated Press.) — Smrtonosni plin, ki j« uhajal ls odprtega jamičs premo-govniks Cent rti Cosl k Coke kompanije v tukajšnji bjlžini, je usmrtil štiri otroke, ki to nabirali jagode poleg rova in rudarja B. Dunlaps, ki js prihitel otrokom na pomoč. Mrliškoogledns porota je rsssodils, da je premogovniške družbe odgovorna zs smrt petort-eo, ker ni zsprls in zamašila jamičs. KOSGKSNIK ZAHTEVA PREISKAVO ZAROTE. Kdo so "tatovi', Id "kradejo" Američane v Mehiki? MEHIftKA VLADA TIČNA. JE S KBP< Weshiugton, D. C. — Kongresnik Tom Coniislly iz Tessss js ssdnji petek predložil resolucijo v zbornici zahtevajo* preisksvo nove zarote proti Mehiki, ki i« zreali v poročilih, ds je bilo ujs-tih 40 Američanov v držsvi Vere Cruz v svrho, ds bsndltje dobe zsnjs odkupnino. Comtsly Imenu« Je ts poročils "zsdnji poskus umi-rsjolc zsrotniško klika v Wsll Htreetu na predvečer prisnsnje Obrcgonove vlade", Connaly zahteva, ds odsek treh senstorjev in treh kongresnlkov preišče sfero in poročs, ksj je reeniee ns stvs-ti Državni depsrtmmt js v soboto brsejevil smeriškemu konzulu Hhetru v Tsmpicu, de nej pojssni svojo brzojevko, v ksteri je sporočil, de Američani eioo bili ujeti, dočim je aeksj dni prej Jsvil, ds so bili ujeti in ds mehiški bendit-ja zshtevsjo zsnje visoko odkup-niae. Mežice City, 2. jul. * Mehiške (Delje n« 3. štreni.) sevede pobrigsli ae tej koaferen-ei s podjetniki ia edmieistreeljo, de edmifiletreelje gsrsntire, de bode obljube podjetnikov Izpolnjene po točkah, zapisanih v sporazumu. Radarji nismjo namena pričeti s delom, de bode kesaeje opeharjeni. ausi iMflMU-JKaMffisvsssr - DEC POTEZ t HAAGU. "" "*"J,°0 Haag, Holsndijs, 1. jul. - Niso. rcmtks kraljica VUjsmlns uoos videti n^esar, ksr jo bi spomltt.a* lo ns rusko revolucijo. Kdcčn tisi sva v hotelu Orsnge v Hehevu-ningenu, kjer stsnujejo ruski sov-jetski dslrgstje, je preesj močtn spomin. Krsljics jo malone ;a» sbolele vsi cd nsrvoznostl odksr so Itusi v lissgu. Tedsj jc prišd na pomoč holsndski minister vnsnJUi zsdev Vsti Ksnicbeek. Ker nI mogel zahtevati cd Kuaov, ds aaico oni odstranijo rdečo zastavo, jo naprosil vsi* dtdogselje, nsj sna* mejo ssttsvc, Tsko je um »tU rdeŠ« /astma In krsljics Viljemli ns js spet zdrsvs. 400.HB 2ELEZNIURJEV STOPILO II STAVKO. "Ako ne dobimo posojil,*as dobe vaši upniki denarja, " je dejal Sokolnikov. HAAiKO 1 »BOROV AN JE JE NADALJEVANJE OBNOVSKB KONPERBNOB. Haag, Holsndijs, 2. jul. — Maksim Litvinov js včsrsj infor ntlrsl ententno podkomisijo ss kredite, ds Movjctsks Hustjs po trobuje najmanj mlljsrdo »lolsi-jev'v mstorijslu in pol miljsrde v gotovini, sko hoče plačati predvojne dolgove, zspsdle obresti lil nekatere odškodnine zs zaploiije. 110 inozemsko Isstnino. Frsncozi in Delgljel so zazljsll vsled začudenja, tode Hokolnlkov sovjetski finsnčni Izvedenec, je hitro dostsvil: "Mi nismo edini. ki potrebujemo denar j vl ste tudi i _ v škripcih in če ne bi imeli Ante* ItELESVIŽKI RAVNATBUI SO rike, bi vam slsbe predle. Kns NEKOLIKO ODNEHALI, stver vem more biti Jssnt 1 tko —— l< usija nc dobi posojil in kredita, j Pri volji to bili poputtiti sd od nI nsjmsnšegs izgleds, ds vi kot upniki dobili svoj donsr nszsj." Sovjctsks Rusije je Isvojeveta psr potez ne hssški konferenc Zmsgsl js njen princip, ds je ItaeŠka konferenca nadaljevanje genovake konference. Ts princip je bil obljubljen v Genovi, ne bo xsvržen v Haagu. Druga pridobitev zs Ituse je, ds js ententa (»pust lis svojo zahtevo se mednsrodno komisijo, ki nsj grs v Rusijo In pretščs ondotne rasmere. Kovjetl so ss protivili prelskovslni komisiji is raslogs ker bi bile enostranske. Litvinov je dejsl, ds nims niš proti vze jem ni preitkevl, te js ds smejo sovjeti Ist/»časno poslsti svoje pr« Iskovslne komisije r ententne d ris ve ln v Ameriko. Bus| so rekli, de pleševsnje predvojnih ruskih dolgov zevlsi od vsote kreditov, ki jih dobi Re sija. ftje večje bo poeojilo, tam reljs bo vsote odplsčsnlh dolgov. Ohiesgo In okoliše. — V torek s na srno tempersturo. Me vereo vrfiedni vetrovi« Tempere-ture zadnjih 24 uri nsJvUja 71, leejaižje 67. dsjsnja dela tskvpaikem Ohieago, ni. - V soboto ob 161 uri je ttapilo v stavko 400,000 še-lejtničsrskib delsverv, ksterim ae l»o mogoče pridružile Še MMI,000 železnič^irsklh uslužbencev in klcrkov. Unijski voditelji Isjtv-I jsjo, ds bi tsk skupen nastop preprečil vssk nsdsljni ohrst ne žele/nieah la prisilil Isatnike le* leznis ns prsdsjo. Potemlskem bi bilo vaega ns atsvkl 1,200,000 železnišarjev, čemur bi aledils ne-izogibns kriza v obratu. Ohiesgo, 01. - Ka/pošiljatev pozivs zS atsvko delsvsev v železniških delsvniesb, jm ešlakevs-le, Tsko j v petek se je sest si železniški delsvaki odbor, ds ss posvet a je o položsja. Odbor sestoji it devet členov. Trije zsstopsjg Isstnike šelsznie, trije letcznlča^ je i« trije jevnost. Predsednik Ben W Heopsr Je epellrel ns sestopnike želesniškili drušb. de ne oddsjsjo dele v zakup. Ne te eo vsteli castopolh! želeseiških družb le drug t« dre-(Dalje na S. strani.) NAROČNIKOM Vsled prmriiks Neodvisnosti J ali J) "Preeveta" jutri PROSVETA GLASILO »LOVflim NAgOPNE uiw»m UAmmnSmnt . <"«n« oflMOt pO -to 7V.|,nJ.nrdr~Lv.-Tuv.„ Chic.fo) i5 00 m mto. $2 50"S pol leta mil u tri mm; Ckkago $6.60 Uto, li ti ae pol lets, Il IlMtri meeece ta »o \*o*mm*Ho Ti.—. "P ROS VETA" Ai MTHE ENLIGBTENNENr Orm •< Ow—4 bf -gubTnptio^^nltrH SuTgf (eseeptH ob iii mu iit jiT T T t Chirifo) and umu IS par yeor; MKMBKR of The FEDERATED PRK88" Dtua v pr. 0 vso J« I !«■ 4» m na m Mtoti morgan na potovanju. Kadar ljudje govore o Wall Streetu, menijo nekateri vse finančne kneze, ki razvijajo svoje kupčije v tej ulici. Drugi zopet imajo v mislih le tvrdko J. P. Morgan & Co., kateri fo večidel drugi finančni knezi podložni. Morganova skupina je najmočneja med vsemi denarnimi skupinami v Ameriki Ona kontrolira železnice, jeklarne, zavarovalne družbe in razne druge industrij«. Njegova skupina predstavlja največji denarni trust, ki poeojuje tudi denar tujim državam. In nekateri si šepetajo v ušesa, da i v Wall Streetu ne izvrši nobena važna in velika denarna transakcija, ako ta tvrdka ni vprašana za svet, ali če tvrdka akcije ne odobri. Načelnik tvrdke je John P. Morgan in o njem se lahko reče, da je denarni cesar. Morgan je odpotoval v Evropo. Pred zadnjim odpo-tovanjem je že to večkrat naredil. Nikoli pa ni šel tje za zabave. Ampak vselej je imel v mislih le interese Morga-nove skupine, kadar sa je podal na pot , Na zadnjem potovanju se je mudil v Nemčiji, da se tam pogode za posojilo. Nemčija potrebuje denar, da za-dosti svojim obveznostim. In Morgan je šel v Nemčijo, da pregleda položaj in če se izplača že zdaj posoditi Nemčiji denar. Sel je tje, da se zakrpa kapitaliaem in sicer da se zakrpa tako, kot Morgan misli, da se mora zakrpati. Ako se končno vsa zadeva po večkratnem posvetovanju in me-šetarenju tako uravna, kot jo je mislil Morgan, se je zgodilo le to, kar je zgodovinska naloga kapitalizma in kar se mora izvršiti, da je tista človeška družba, ki se imenuje civilizirana, zrela za socializem. Z drugimi besedami to pomeni, da se kapital zopet bolj tesno osredotoči v rokah poedincev. Vojna je bila tukaj in iz vojne pride nekaj denarnih mogotcev kot zmagovalcev, drugi pa obleie kot mrliči na gospodarskem polju v boju pri osredotOčevanju kapitala v rokah vedno manjšega števila denarnih mogotcev. Karel Mara je trdil to pred več kot petdeset leti, da se mora vršiti osredotočenje kapitala v rokah vedno manjšega števila denarnih knezov, ker je to zgodovinska naloga kapitalizma. Kdor je pazno zasledoval vse dogodke po vojni, se je lahko prepričal, da se proces v kapitalističnem gospodarstvu vrši tako, kot ga je opisal Karel Mara, da se bo vršil. Tisti, ki so čitali z duhom Marksove nauke in jih razumeli, so tudi razumeli Morganovo potovanje v Evropo. Morgan ni šel v Evropo, ker se piše Morgan, ampak on je predstavnik najmočnejše finančne skupine, katera si je priborila to moč po zakonu, ki učinkuje v današnjem kapitalističnem gospodarskem redu. Kronani cesarji in kralji padajo, njih mesta zavzemajo finančni vladarji. In v primeri s temi vladarji, so kronani cesarji in kralji prave ničle ali podložniki denarnih magnatov. In to je povzročil razvoj kapitalizma, ki se Umakne boljšemu družabnemu redu — socializmu, kadar bo njegova zgodovinska naloga dokončana. JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. In čltateljev Proavoto. White VaUejr, Po. — Ker eem nekatere rojake, sli bolje rečeno one "prostovoljne delavce" pri jel ravno na tiatem mestu, kjer jik najbolj tiiči, zato ae je nai France, Um nekje blizu 'Pitcair na oglasil v Prosveti it. 142, da f« Um v resnici najbolj tiiči. Prav rad mu verjamem, da ga Um nekoliko tiiči, a ie bolj bi g*, ie bi imel količkaj zavednosti. Pravi, da je v dotični okolici vež rovov, ki pa ne rabijo ve$ kakor 20 do 30 premogarjev In v ednem tistih dela tndi on. Pre mog, Um prodnciran, pa trdi, da porabijo za zasebnike. Mogoče misli goepod "Burnie", da ima svojo mamo pred aeboj, da ji bo lahko natvezil pred nosom, pa ae zelo moti. Rod mu verjamem, da producira premog z* zasebnike, pa Uko malo mesUce kot je Pit cairn, ne potrebuje ravno 30 premogarjev. Sicer pa ao ne gleda tako zelo na to razliko. Kar ne porabijo produciranega premega zaaebniki, tega pa podjetnik odatopi Weatingbouae Electric and Mfg. Co., kjer pečejo slado-ed. Zato pa je Uko dober alado-ed, ker nai Franček tako pridno koplje premog, aamo da se slado-ed peče in cvre. Zares marljiv dečko, ali ne t Samo paziti mora, da ne bo preveč goriva podlagal pod kotel, ker bi ae aladoled la iko prismodil. Zadnjič je imel Že precej duha po "prismojenem." Dopisnik pravi, da ni delal ako-eelo leto 1921. Rad ma verjamem, ker nai Brrr ni prav nič »rijaUlj z delom. To jnu smrdi tot kajotu smodnik, do katerega •e precej teiko pride a smodni-tom, ie bolj teiko pa do Fran-eeljna z delom.* Da piie neumnosti v avojem dopisu, je razvidno, ter v enem odaUvku pravi, da je vpraial aa delo v "Beli dolini", pa ga ni dobil, brž potem pa da >i bil delo dobil, pa n! zanj vpraial (kar je ie najbolj verjetno.) Z dvajset ali trideaet ljudmi, prav!, da ae ne aplača ustanovit} unije, podružnice U. M. W. o{ A. Mogoče ne ve, da deset članoy zadostuje za uatunovlUv lokala j Seveda, Ukih premogarjev je ^ hko tudi 20,000, a ie ne bodo u-t stanovili lokala. Br. A. Maalo tudi dolal v približno takem rovu, ali kakorhitro je priila t teh! stavka, je Tone kot zaveden delavec puatil delo in ae pridružil delavskim vrstam, za kar mu grb vsa čast* Govori tudi, da jim bo lastnik; rova dal tako mezdo kot jo ima* mo unijaki rudarji. Ali mogoče ne ve, da so delavci Ukih .obljub do grla alti? Ali nismo ravno r*r di takih obljub stopili v stavko'. Mogoče niamo imeli obljub po ce-lem okraju Westmoreland f Toda kadar se je gospodom zahotelo pO večjem profitu, ao nam enostavno pristrlgll plače, ponekod od 71c od tone na 33c od tone. Ali bo mogoče Francelj ugovarjal, kako drži obljuba podjetnikov f Znano mi je, da je bil nekaj dni v "Beli dolini" in tudi vem, kako je govoril na železnlikem tiru, ako bo le eden delal v "Bell Holini", da bo tudi on Sel delat. Drugi rojak mu jih je vsledtega precej povedal, da jo je možakar kar od kuril od tam. V avojem dopiau tudi piie, če noail na dan vea premog, kolikor ga je mogel nai Franeelj nakopati. Ko je Se dejal v "Beli dolini", je hodil itiri dni naUgati nočni voziček, četrti dan pa mu je rekel voznik, da mu bo vzel voziček ven kakorien je, tedaj ga je iele naložil. Torej itiri dni je hodil v rov nalagati en voziček, Udaj mora biti Že dober delavee. ' Dalje piie, naj pomeUmo pred svojim pragom, pa da bo povaod ("isto. Je že dobro, Franeelj, ka korhitro si iel iz Bele doline, pa je bilo pri naa vae čisto, na naiih pragovih niti metle niamo več rabili. Če bi bir pa ie nekaj čaaa tu oatal, rabile bi jo bile alovenske ženitfe. Cigan je tudi rekel, da je najboljii mir, ko je že imel zrah ljane kosti, pa je bilo že prepozno. Toda kaj jim hočemo, za njih veljajo beaede: Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. — Albert T. Kini. Herminie, Pa. — Rojaki po drugih naselbinah bi morda mi slili, da amo že dobili pogum iti na delo aedaj, ker ni nobenega dopiaa od nas v Prosveti. Dopia-nik iz pennajrlvanije omenja, da bi radi Sli delat, pa nimamo poguma, toda pri naa ni tako. SUv-carji v Herminieju amo neomajni in bomo v aUvki toliko čaaa, da dosežemo izpolnjenje naiih u-pravičenlh zahtev. Pri. nas smo stopili na sUvko, ne da bi čakali na kake organizatorje, ki bi naa ie poživljali na U korak, in aicer amo bili Slovenci med prvimi, da amo ae zavzeli za atavko. Zato ni treba misliti, da smo kaki atrahopeUi, ka-korine bi nas rad pokazal dopia-nik iz Pennsylyinije. Bil je že povabljen na unijsko sejo, da pove, kaj v$ slabega o stavki in vodiU-ji rudarjev, pa ga dosedaj ie nismo videli. Zakaj ae torej boji priti z dokazi na dan. Če je stav-0 Pronar Ava., Clovalaaš, O.. WillUa Slttor, SSOS St. Oair Si., CUvalaad, Vkio. Združitveni odbori . Pradsadalki Praak Ala«, SIS4 Sa. Cravfevd Ava., Cki«a«o, III, Joiko Ov«a. sese W. saik St.. CkUaaa, lil. Jas. Skak. 1101 R. SSrd St., Clavalsa/. Oklo. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kar«, ftOS St. Clalr Av., Clavelaa4.0. POZOR I—Koro«aoa4oo«a a fl. odkoroiki, hI dalaja v «lavno«a ur.Ju, VSA PISMA, ki sa aaaaiaJa aa poala al. pro4«*4aik« ta aasleVei PradsadaUtvo S. N. P. J., 1887-SS Sa. Uwadala Ava., Ckl«s«o, III. VSR ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVEi SolaUka Uj-aUtva S. N. P. J., >887-88 Sa. Uvadala Ava., CkUo«a, III. DENARNE POSIUATVR IN STVARI, ki sa tlšaj« «1. Isvrlavalaaga adkora la Jadaata vaMa sa aaslavoi Tajalitva S. N. P. J , 8887-88 Sa. U«s< dale AveH Ckltaga. III. a VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI sa salUJaia aa aaslavi Bla«aJaMtva S. N. P. J., 1887 5» Sa. Leweda!e Ava., CkUa«a, III. Vsa prltolko alada ooslovaaia v fl. lavviovalaoas odkoru sa aaj potUJsJe Praak Zalta«, »rodsodaika aadaoraaga odkar«, ilgar aaslav ja sfevaj. t Vsi daplsl la devgl aaaaaalla, a«la*l. aarolalaa la splek vsa kav > v aveal a flasllaai iodaata. aaj sa MUJe sa aaslavi ••Prasvata", 8817-88 Lavradala Ava., CkUaf«, IU. Delavald m js 4la. a katera vsak dan Alt st* 400,000 IRLRZVIOARJRV STO-PILO V STAVKO. (Nadaljevanje a prve atrani.) gim iajavljall, da drušba, kate-ro zastopa, ne bo oddajala dela v zakup. Zastopnik NewyorŠke centralne šelszniee js amatral oddajo del v zakup za legslno, s dodal je, da drušba ae bo oddsjsls del v zakup, ako se odvrne stsv-ks. B. M. Jetvell, predsednik še-lezniškegs depsrtments v Ameri-ftkl delsvski federaciji, ni prišel ns sejo Eelezniškegs delsvskegs odbora. Pred odbor ao prišli le (rije delsvski zsstopniki. Bili so Orsble, predsednik orgsaizseije delaveev za vzdrlavsnje šeleenle, K. II. Fitzmorls. zastopnik železniških pissrjev in sklsdiščnih de-Isveev, in D. W. Ilelt, zastopnik uslušbeneev zs dsjsnje znsmenj. Orsblf je pričsl. ds štetje gls-sov še ni konšsno in ds se je dozdsj ogromne večlns izrekls zs štrsjk. Dele vel. ki delsjo v šelezniških delavniesh la so odglasovsl! zs •tsvko in hill pozvani, ds zsstsv. k a jo v soboto s jutra j ob desetih, s« dele po poklicih In orgsnizssi-jsk takole i Mednarodno društvo stro|- bov.............. Mvdnerodns bratovimi as k ZjeraJ aavMHt pomoftnl Metel » • ..........liMf Vajeaei . *....«....,>. NyNP Premogarska vojna v Herrinu. Piše Oeorge Wllliams, poročevalec F. P. (Konee.) Bitka jo pričela še tisti veder — dne 21. junija r> Vso noč jo trs-jslo streljanje. Več ko 1500 ru darjav jo obkrožilo jamo in od-rezsll so vas pota, tako da m mogel nlhoo uteči. Trideset gst-Uistov, ki ao Imeli pušk«, ^volverja in dva sttojniei, ju branilo jame. Delovodju McDowell je razdelil puške med atavkokaze, toda veČina teh ao ti i udeležila boja, pač ps ao ae akrill v Iclasne vagono in za parno lopata in se treall groze. Gardiati ao ležali za nasipi iz prati In žakljov a peskom in nanje so deževalo krogle rudarjev kot toča. Končno ao gardiati omagali} mnogo jo o-blošsjo mrtvili in drugi ao ječali radi ran. Kako ao jo izvršila predaja, ti) še zdaj ugotovljeno, Priče pravi jo, da je dolovodja MoDowell — ko je videl, da ne mora odbiti rudarjev — telefoniral polkovniku Hantu Hunter ju, proseč ga pomoči. Ilunter mu Je svotoval, da naj dvigne belo zaatavo in aa pogaja aa premirje. Dali jo bilo tako ali drugače, fskt je, rebivslatvs v okolici. Tsko veliko jo bilo ogor čenje, da so možje, Žene in otroei vaeh bližnjih naselbin »epustlli domove in ae zbrali okrog obloga-08 kotline, da maščujejo vibltu rudarja. In msščevsnje, ko je prt šlo, ja enako zsdelo kri veo in nji hov« zspeljsn« žrtvo. Med nsrsvnoet divjim krikom so rudsrji planili v kotlino. (Ur-diatl in stsvkokazi, ksr j* Uto Še živili, so stsli v vrati in držali roke kviško. Ns čelu j« atsl delo-vodjs McDowrII. Rudarji ao Jih najprvo razorožili in potem so jim ukazali korsksti iz kotline po cesti proti Herrinu. Nekateri prs vijo, ds so tfili ujetiilki sveraiii v parih, drugi trdijo, da ni bil nihče zvišan. Splošni zaključek J« bil, ♦la ujetnik« odve«|*Jo v llerrin In jih tam vržejo na vlak, ki Jih od-pelje v Chieago aH odki;d«r prišli Med korakanjem ,je pa naatsi konflikt med ujetimi strelel In bolj vročekrvnimi stsvksrji. Pri-še pripovedujejo, ds je delovodja MeDo«re|l,ns kateregs ao imeli rudsrji nsjvečjo piko, med t»ot)e izzval rudsrj«. k »r ni hol«l dovolj hitro korakati. Končno ae je usta HI In nI hotel Iti dslje. Počile a« puški In Mclfcmell je oblešsi mrtev Koška usoda je iad«-ls po veIjaiks gsr«lialov. NssUls je vo-Rka zmsanjava In ujHnlkl ao pla nili ns vs« atrani. ds fK»liegn«)o Zalet« h ao sa proti ograji ia ha-deče Žler katero ja dala poelsrtU druiUa Na tej ograji ae aa neka- teri odrgnili do koati ln tudi ob-viseli, kajti krogle, ki ao prižvil. galo za njimi, ao jih usmrtile, /a* čel ae je splošni masaker. Nekateri ujetniki ao ubežall, drugi ao bili ujeti uokaj milj proč ln ubiti, dru* gi ao našli amrt v bližnji reki, v katero ao poakakall. Clkaškl ln at. louški listi ao pru noali dolga poročila o "divjem pobijanju" in a kakšnim vvaeljom da ao tudi Šcnake pomagale mučiti ranjence, katerim ao rezalo vratove Itd., ter da ao rudarji baliujo h svojimi čini. Ta poročila ao li« milijona. Dil aem v Herrinu drugi dan in ivreševel itotbio ljudi u stvari. Hplošno mnenje je, da jo škoda nedolžnih ljudi, ki ao liill brci avoje krivde poslani v smrtno post, dočiut ao tisti, ki so Jih poslali v amrt, aedoll dsleč proč na varuom. Rcsnlea pa je, da niliša no žaluje za atrelei. Njihova alti^ ba jo Itlln še stara in kur do zdaj Ae niao liguliili Igre, so dobro vo« dali, kaj delajo, ko ao šil v Herrlm toda niao pričakovali, da pridejo v tak kraj, Mtrolol ao onoalavup izgubili igro kakor jo j« Izguldl tudi Mopoivoll, ki ao jo h val d, da Ja raibil še dosti stavk ln da lio tudi to. f, Proda sa sa $2700, trlnadstrop« na loaena hiša. KUktrika in plin, Je tudi mala hiša od zadej. Ta« koj je plačati tlftOO ostalo na lah« U obroke, Oglasite ae na 1827 H, Morgan al. bliso 1H. ulloo. (Adv.) SLUŽBO DORI. Dobiti še I i m priletno Hlovotiko, ki naj bi čuvala in skrbela na otroke. Plača po dogovoru i katero veseli to delo, nsj s« pismeno priglasi na naslovi Anton Popotnik, Ho» 32, Besscmer, Pa. (Adv.) Zrn kuhanj« piva doma imsme v šalov! slad, kmalj, sladka« is vse drsa« potrabMina. Poskusita la M pr«i»i'ajte, da Je dama prt aaa, kuhani vedae I« aajboljll la aaiea-n«Jftl. Dobiti J« tudi sMrko aodov, •Ukloni« la ratnih l«n««v, itd. Ml vasi dostavimo nsrelllo po polti, točno v vse kraj«. Groeorijam, sladlldarjam Is v prodajalne ftalasniae damo primaron pa-»Mt prt večjih ssročtllk. Pičita pe Iaferma«IJa nsi FRANK OGLAR, 8401 Baparlor Avoaoa, CUvoload, O. AN (J HO H rx;aSOCHIS m koH • aUM te «*•»• kapa ^vunjg***** ¥ a ONSM v iuaoeukvuo MAUBKTAMIA AOUITANIA •EBKNCABIA a«aka Ckapkaarea v M VIUKZ ROZINA« 5FVERA5 ncGULATOR prosveta Prlselnlška levo ta za predstoječe fiskalno leto. •• je Bekker »krivnoetno nasmeha nil in rekel: "Kaj hočemo f Sedaj imam to liko, da morem lepo In mirno ii-veti. Slabo mi sicer ni ilo nikdar, toda človek mora vedno mialiti na svoje star« dni, kaj nef Da, teiki časi so danes." Njegov pogled, ki je bil še ne odkritosrčnejši kot njegov gl««f je preletel zopet črvino opravo. Ns to j« Bekker zopet izpraznil čs£o konjaka. Tudi veliki vojvoda je popil svojo. * "žallbog, gospod Bekker, ima te prav. Kedaj se ps mislite vrniti v svojo domovino?" Gospod liekkcr je zopet izpraznil čašo. "Kdaj, tega ie ne vem! Kaj pa i naj počnem pravzaprav doma T Prihranil sem si takole nekaj malega in mislim, da si smem dovoliti marsikaj. Tu n« vašem otoku sem pa naSel nekaj, kar bi rad izrabil." "Za božjo voljo, kaj vendar", j« rekel veliki vojvoda popolnoma reano. "Naše podnebje vendar ni naprodaj, gospod Bekker!" Bekker se je glasno nasmejal. Prenehal je s svojo prisiljeno po nilnostjo in udanostjo, a lahna rdečic« n« njegovem obrazu je do kazovala, da je konjak napravil svojo dolžnost. "H«, h«, vi mislite ssmo to,'1 se je z«smej«l, ker drugo je ie vse zastavljeno. Vem vse to t Jaz sem nsmreč Uk človek, d« se naj prej prepričam o vsem položaju, ako n«mer«vsm začeti kupčijo. Naravno je, da morain vedeti/ kako stoje ljudje, s katerimi imam posla." Sedaj pa je zardel tudi veliki vojvoda. Ta gospod Bekker je res nekaj nenavadnega. Tretjič je odmignil senoru P«queno, ki jc bil že pripravljen, d« zabode nesramnega goata. Gospod Bekker pa ni pokazal, da je opazil vtise, ki so jih napravila njegove besede, pa ako bi jih tudi opazil, se ni brigal zato, ker jo mirno in ne-žinirano nadaljeval: " Zvedel sem tudi, da je vsa zemlja last vlade". "In vlada, to sam jas!" jo od govoril suho veliki vojvoda. • (Dalje prihodnjič.) Blagajna velikega vojvode. /nMvopu^tnah odp«H«c kadar uživajo Hitra potniška vožnja iz New Yorka v TRST (preko Napulja) • Amariškira paitaim paraikom IHBk MadkroT 15,000 ton. Pluje Aug. 15 ia Okt. 1. Parnik Philadelphia je en najhitrJeiih, večjih in isvrrtno vrejenih parnikov tped New Yorikimi m aredozeuakimi poslovanja, . Prvi, drugi in tretji razred, ikvntne tretjega razreda ka bine I 1 in 4 prostori. Dosti vtea pri vsakem obedu. Za ceno in rezervacijo prijavite se pri domačemu zastopnik« sli pa pri JOHN J. DWYEft, Gea. Agaat, lf Pearl St., New Yerk. K. W. KEMPF, Gea. Weatera Pat. Aeat, ISO N. U Salla St., EMIL KISS, bankir, ISS Sfcaaod A ve., . NEW YORK, N. Y. zastornistvo F. * DostojerskiJ "T«k smo vendsr ugenili! Kirilov, kaj vi I svojim umom res niste prej razumeli, d« smo vsi iz eneg« tests in ni boljših ne alsbših, smp«k le pametnejši in neumnejši, in če smo vai ljudje 1<* povi — pa to je neslanost! — da tudi ne more biti nelopova vmes!" "Aht Tedaj se res ne posmehujeŠf" gaje nekam začudeno pogledal Kirilov. "Ti govoriš vneto in odkrito t... Kaj imajo takšni ljudje prepričs-ajtf9' "Kirilov, nikoli mi ni šlo v gl«vo, zakaj se ho-čet« ubiti. Vem ssmo, d« iz prepričanja... iz trdnega prepričanj«. Tod« ako čutite potrebo... iz-liti m, takorekoč.... sem vam na razpolago.... Samo čas morava imeti pred očmi." "Koliko je ura?" "Oho, n«Unko dve!" Pjotr 8tep«novič je po-gled«l na uro in prižg«l cig«reto. "Kakor kaže, se še lahko pobotava," je de. j«) Mm pri sebi. "Ničesar nimam govoriti t teboj," je zago-drnjal Kirilov. "Če se prav spomin jam, je bilo o Bogu tudi neksj zraven . . . ssj ste mi enkrat razlagali, I« dvakrat menda. Ako se ustrelite, postanete bog, se mi vidi, nef" "Da, bog postanem." Pjotr Stepanovič s« ni nasmehnil; čakal je. Kirilov g« je ostro pogledsl. ''Vi politični slep«r in intrig«nt me hočete isv«biti v filozofijo in pripraviti v navdušenje, da s« spravite s menoj ter me mine jes«; ksdsr se pomirim ,p« mi izvabite piamo, da sem ubil ftatova." Pjotr Stepanovič je odgovoril malodane s na-, ravnim prostodušjem i "Nu, če bi bil tudi takšen lopov — ali vsm v teh aadnjih minutah ni vseeno, Kirilov f Nu, prosim v««, čemu se kregsv«, povejte, vi ste t«k-' šni, j«z drugsčen, ksj s«tot ln v n«meček sv« oba-dv«.. "Lopov« " "D«, ustrsn mene tadi lopov«. S«j vs«t«, d« so s«me besede." "Odk«r Živim, nisem hotel ,d« bi bile ssme besede. Prav esto sem Živel, ker nisein hotel, fto sdftj hočem sleherni d«n, naj-ne bodo besede." "Kaj hočete, vsak stremi tj«, kj«r mu je bo-1 je. Rib« — se pravi, vs«k išče svoje posebne udob-noeti; to j« vse. In vse to je že sils dolgo snsno." " V dobe o« ti, pravil t" "Nu, ftli »e je vredno puliti s« besede!" "Ne, dobro »i rekel; le n«j bo udobnosti. Bog je nujno potreben, zsto mora biti." " Imenitno. ' "Toda jsx vem, d« g« ni ln g« biti ne more." "fte pravilneje." "Mari ne rszumsš, d« človeku s tem« d vem« ■talim« v glavi ni moči ost«ti živemu f" "In m mora ustreliti, ksj aef" "Meri ae rsiumet .da se more ustreliti uradi topa edinega • Nt razumeš, d« se nsjde med vsemi vašimi tisoči milijonov m takšen Človek, ki koče šive«! s tem in tega n« prenese?" "Razumom samo, da vi omahujete, kakor se vidi... Ia t« je prav grdo." "Tudi Htsvrogina je polrla Ideja," je dej«l Kirilov, preališsvši opesko in mrkla stopsje po • !LE®J o Roman v treh delih. Frotolfl Vladimir levtik. (Dalje.) Ako bi vas mogel prisiliti, bi vas prisilil Lopov ste, da ve«t«," j« nsdaljevsl s čimdaljs nestrpnej-šim gnevom. "Takrat ste nas prosili densrj« in obljubljali bogvekaj ... Ali čisto brez uspeh« .vsndar ne pojdem odtod ; vssj to bom videl kako ti •smi raz bi je te glavo." "Hočem, da m takoj pobereš," je dejal Kiri. lov s trdnim glasom ter se ustavU pred njim. ^ "N«, toga P« i« m!" Pjotr St«p«novič je so-pet pograbil sa revolver. "Zd«j vsm pride is hudobije in strahopetnosti nemara še na um, d« preložite vse in me gr««te jutri ovadit. 8pet bi bili de-aarcl, saj pUšajo za to. Vrag vedi, take dušico kakor vi ao zmožne vaega! Toda no skrbite, pri-pravi jen sem n« vse; ne pojdem odtod, ne d« W vam pognal iz tcg«le ravolverj« kroglo v gl«vo, k«kor sem jo lopovu ftatovu—ako se asmi bojite nocoj izvršiti nsmen, hudi«? ves vzemi!" "T«k hočeš videti u vssko ceno tudi mojo krit" "Ne silim v«a is hudobije; dsjte si dopoveds-ti, da mi j« vseeno. Meni je do tegs, ds sem bres skrbi s« n«šo stvsr. S«mi vidite ,d« se n« Žlveg« človek« ni zanesti. Odkod in čemu Imste svojo s«, momorilno fantazijo, se mi niti ne s«njs. Izmislil •i teg« nisem j«s, ampak vi »smi, šs preden sem bil jsz zraven, in s«mi ste povedsli nsšim članom v inozemstvu. In pomnite, nihče ismed njih vss ni ftapelj"al, k poznal vaa ni nobeden; ssml sts pri-šli odkrivat src« v svoji sentimentslnosti. Kaj morem s« to. Če as j« porodil tskrst ns tej podlagi, S vašim soglssjem in ns vsAo Isstno ponudbo — pomnite, ns vašo ponudbo! — načrt ta takojšnje delovanje, ki ga sdaj nikakor ni več moči izpro. mehiti. VsŠ položaj je sdsj tskfien, ds veste vse preveč napotrebnegs. C« snorite in nsa greste jutri ovadit, nam utegne biti vendar males nerodno, kaj pravite f Ne, dragi: obljubili ate, besedo ste dali, denar sts vseli — tega ne utsjite... Pjotr Stepanovič se je hudo razvnel, tods Kiri-lov gs sdavnaj ni več poaluaal Spet je zamišljeno stopal po sobi. • "fcal ml j« ftstovs," je dejsl in vnovič obstal prod Pjotrom Stopaaovlčem "Tudi meni ga je žal ; mari mlalite..." "Molči, lopov!" j« sarjul Kirilov s pretečim, nedvoumnim zamahom. "Drugače te ubijem!" "Na. nu. no, zlagal sem se, nI mi ga Šal, sam prisnam; nu, dovolj, dovolj!" jf bojaaljivo poako-čll Pjotr Stepanovič ter iztegnil roko pred aeboj Kirilov je mahoma utihnil in apet nadaljeval •vejo romanje po sobi. "Na preložim; revno a