Domo
v CiubBgani, 3. avgusta 1938
£elo 51 * Šieu. 31
Tudi kmet bo spregovoril!
r" Lahko trdimo, da ni šc nobeno leto v zgodovina slovenskega društvenega življenja pokazalo toliko zunanje razgibanosti in navdušenja, kakor letošnje. Nedeljo za nedeljo se vrste sirom slovensko zemlje mogočni tabori, ki se jih udeležujejo fantje, dekleta, pa tudi tisoči njihovih očetov in mater. Letošnje leto je domu in svetu dokazalo, da smo Slovenci narod, ki zna ceniti pomen organizacij. ,Vsaka prava organizacija ima skrivnostno moč, da neverjetno okrepi naše vrste. Kar posameznik no more doseči, to lahko doseže večja skupina ljudi, ki so se na podlagi skupnih načel združili, da izvojujejo preko vseh ovir prosto pot do cilja, fii so ai ga zastavili.	•
Tudi slovenski kmečki človek se zadnje čase vedno bolj zaveda, da v borbi za svoj obstoj ne sme pustiti v neniar tako-.močne sile, kakor je organizacija, če hoče doseči to, za kar se že stoletja bari. Strokovna organizacija kmečkega ljudstva, naša Kmečka zveza, ki je združila v svoje okrilje že nad 60.000 slovenskih kmetov, je najlepši dokaz, da naš kmet vida, da jo v organiziranem nastopu njegova rešitev.
Po naši deželi je bilo lansko leto in letos že vse polno nastopov Kmečke zveze, kjer so se okrog svojih kmečkih voditeljev zbirali tisoči in tisoči kmečkega ljudstva, da dajo duška svojim mislim in zahtevam. V nedeljo pa bo prvi veliki tabor Kmečke zveze pri Mariji Pomagaj na Brezjah, kamor bodo poleg 10.000 gorenjskih kmetov prihiteli tisoči in tisoči stanovskih tovarišev iz cele Slovenije: Notranjci in Dolenjci, Prek m ura in Štajerci, da se v tovariški družbi sotrpinov navdušijo in glasno povedo kaj hočejo. Treba je namreč, da se od časa do časa tudi kmet oglasi in pove svetu, kako mu gre.
Tabor na Brezjah naj pred vsem pomaga, da bo kmečki stan čim prej dosegel tisti ugled, ki mu kot najmočnejšemu in najvažnejšemu stanu v državi gre. Nerazumljivo, pa vendar resnično je, da je kmečki stan in kmet kot posameznik Se dandanes tudi pri nas preziran, zaničevan. Samo en zgled: Ko je ob rr.ladinskem taboru v Ljubljani korakala po ljubljanskih ulicah mogočna armada slovenskih fantov, korakala tako, kakor še nikdar nobena naša črnina organizacija, se je iz gruče presenečenih liberalnih meščanov slisala beseda: »Saj so sami kmečki frisik Tako je govoril človek, uigar stari oče je še kidal gnoj in vihtel motiko in koso in čigar oče je o® stradanju in pomanjkanju cele družine študiral, pa sedaj zemlji, k' ga je rodila, daje klofuto s tem, da je svojega sina vzgojil v zanu
Kmečki žulji —■ naš kruhl
eevanju kmečkega stanu. — Kes so od sonca opaljeni in od garanj« razorani kmečki obrazi, res so okorne, s krvavimi žulji pokrite kw čke roke, toda, ali smo zaradi tega manj vredni kakor polikan mestni škric ali našminkana mestna gospodična? Povejmo na svojem taboru glasno in odločno, da so enkrat za vselej minili časi, ko je meščan gledal kmeta kot nekaj manjvrednega in je vsako priliko porabil*
da se je ponorčeval iz njega! Kmečki ljudje so sploh preskronn mi, preveč pohlevni, kadar gre zai to, da bi uveljavljali svoje pravice. Marsikdaj se sliši iz kmečkih usrt beseda: >Za kmeta se nihče na zmeni!« ali pa celo: »Bodo ž« drugi naredili, kakor mislijo, da bo prav za nas!« Kako napačni1 sta ti trditvi. Ce za koga, volja prav za kmečki stan pregovor* »Vsak je svoje sreče kovač.t —t Kmečkemu stanu je treba več bor* b$oo3tai Vsaj toliko, .kolik«?.• -jat,, iniajo drugi, manj Ako. se kakemu drugemu -.stanu zgodi krivica, zna ta zavpiti, da ga sliši cela država, kmet pa kaj rad stisne zobe in obmolkne. Kmečka, zveza ima predvsem to nalogo, da bi vodila premišljeno in organizirano borbo za pravice kmečkega stanu. Tabor na Brezjah naj javi no pove, da kmečki stan noče biti več zapostavljen v družbi drugih stanov, ampak da se hoče neia>> prosno boriti za svoje pravice.
Borba za pravice kmečkega stanu je stara že stoletja. To boj> , bo je kmečki stan v nekaterih dr« žavah že zmagoslavno izvojeval« Tudi pri nas mora priti do zmage! Naš slovenski kmet še močno pogreša zakonov, ki bi mu zagotovili brezskrbno starost in vsaj skromen prispevek za primer, da mu zemlja ne da toliko, da bi živel. Neurejena so še vprašanja našega uvoza in izvoza, kakor sploh slovenske agrarne politike. Kadar so krojijo zakoni, ki se tičejo v glavnem kmeta, ta nima nobene pri« like, da bi se kot stan oglasil k besedi in odločilno vplival na za* konodajo. Krivično je razmerje cen med pridelki, ki jih kmet prodaja in med izdelki, ki jih mora kupovati. Tudi davčna bremena* zlasti omii od posrednih davkov, so za kmeta in malega človek« nesocialna, saj mora revež razmeroma ravno toliko prispevati kakor milijonar, če Kupi n. pr. sol. vžigalice, kavo, sladkor itd. Vae to so stvari, ki tišče našega kmeta k tlom in mu branijo, da se ne more dvigniti do tiste stopnje, kjer bi se tudi v naših razmerah začelo človeka primerno življenje, če že ne pravo blagostanje.
Tudi o kineflki izobrazbi bo govora na brezjanskem taboru. Časi ko so trdili, da je izobrazba k rije tu nepotrebna, so že davnaj za nami. Danes še posebno za kmečkega človeka veljajo besedea
Položaj svetov nega kmetijstvu
m mi
Nadaljevanje.
Pasivne evropske države — razen Anglije, ki pa krije skoraj vse svoje potrebe itak iz svojih kolonij -— potrebujejo torej zaradi dviga svojega lastnega kmetijstva od leta do leta snanj in postaja zato položaj za kmetijske države od leta do leta neugodnejši. Še prav posebno jasno nam pa stopi ta neugodni položaj pred oči, če se ozremo na potrebe mesa in živine onih držav, ki te stvari uvažajo. Od vse goveje živine, ki jo Nemčija zakolje, uvaža le 2.4% glav, vse drugo zredi doma, a Italija tudi 3e 6.5%. Koliko pa n. pr. Nemčija zakolje? Toliko, da pride na vsakega Nemca, letno 51 kilogramov mesa, dočim ga pride pri nas komaj 18 kg. Iz tega sledi, da ni treba narediti ^Nemcem prav nič drugega, kot da sne vsak namesto 51 kg samo 49 kg mesa letno, pa jim sne bo treba uvoziti niti enega repa, a Se ivedno bodo pojedli ravno trikrat toliko mesa kot mi. Ali torej Nemci res potrebujejo našo živino? Odgovor si lahko napravi vsak sam. 'Ali moremo torej mi Nemcem narekovati cene naše živine? Zahvaliti moramo Boga, če jo sploh vzamejo, ne pa da bi imeli mi v rokah Se kaka sredstva in moč, da izsilimo od njih cene, ki bi jih radi imeli. Ta skrajno neugodni položaj se mi je zdelo potrebno podrobno obrazložiti zlasti še zato, ker se zadnja leta na talcih shodih in v raznih člankih postavlja laiteva, naj vlada ali kdo poskrbi za višje cene živin«. Kako? Da, eno sredstvo je: uvesti po vzorcu »žitnega režima« še »živinski režim«, da bi nakupovala država sama izvozno živino po višji ceni kakor je na svetovnem jtrgu, a že	režim« nas je stal prav zelo
drago, kdo naj plača še »živinski režim«.
Navedel sem primer Nemčije, ker je ta , posebno poučen. Res je, da glede drugih držav še uismo tako daleč in da tam položaj še ni tako slab, vendar gre vsaj nekako v tej sme« i povsod: kmetijske države postajajo skoraj na milost in na nemilost odvisne od industrijskih idržav. ne pa narobe, Nemčija, Francija in Ita-
!>Kolikor »naš, toliko veljaš!« Kmetu je potrebna slasti strokovna izobrazba. Več praktičnega znanja in manj nepotrebne staroko-ipitaosti bo treba, a&o bomo hoteli iz svoje »kope aemlje iztisniti toliko, da bodo naši rodovi na njej lahko živeli. Pa tudi splošna izobrazba je kmetu potrebna. Danes bi ne smelo biti niti ene kmed&e hiše, kjer bi dobre knjige in časopisi ne imeli domovinske pra-ivice in od koder bi mladina ne pohajata v prasvetne organizacije, ki ji bodo dale tega, kar vsak človek, tudi kmečki, danes med Bvetom potrebuje. Kmečka zveza je zlasti za kmečko mladino tudi vzorna izobraževalna (organizacija.
Kmetje, v nedeljo k Mariji Pomagaj na Brezje! Kot verni sinovi katoliške Cerkve boste pri Kraljici Slovencev dobili notranjega »niru ju tolažbe. Kot najboljši sinovi naše lepe'Slovenije in pripadniki našsga najmočnejšega in najpotrebnejšega slami pa se boste v driižbi tisočev enakomislečih navdušili za svoj Btan, še bolj vzljubili svojo zemljo, še bolj glasno povedali svoje želje in se okrepljeni ra nadaljnje delo vrnili na svoje domove, kjer >vag čaka plug in družina, ki jo mora vaša žugava roka preživljati.
2V
lija so kot glavne evropske uvozne države (Anglije ne moremo računati »em, ker krije vse potrebe iz lastnih kolonij) uvozile pšenice
v poprečju let 1926-31 i t 52.1 milij. centov leta 1932-33 . , a , . a 13.3 milij. centov leta 1935-36 t a s ■ j t 3,7 milij. centov
Goved so uvozile iste države;
v poprečje let 1926—30 « , . 504.800 glav
leta 1932 . , , »..... 372.800 glav
leta 1935	i i 200.800 glav
Prašičev iste države; v povprečju let 1926—30 i 1,536.500 glav leta 1935 le še . , , > ■ . 792.400 glav
To je pa tudi povsem razumljivo, V povprečju let J911—13 je pridelala Nemčija za 66 milij. prebivalcev 3.76 milij. ton pšenice in 38 milij. ton krompirja, leta 1936 pa za 67 milijonov prebivalcev 4.43 milij. ton pšenice ia 46 milij, ton krompirja. Nemčija, Francija in Italija uvažajo komaj okroglo 1% od tistih prašičev, ki jih zakoljejo.
Glavna naša odjemalca sta Nemčija in Italija. Mi smo še pred priključitvijo Avstrije, k Nemčiji izvažali v Ncračijo 25% vsega našega izvoza in v Italijo prav tako 25%, a ta
naš izvoz je tvoril za Nemce komaj 1.3% nji-hovega uvoza in za Italijane 3%. Ce torej Nemci in Italijani zapro napram nam svoje meje, izgubimo mi s tem polovico svojega izvoza (glede kmečkih pridelkov še mnogo več), dočim bi se ne poznalo to Nemcem nič, Italijanom pa skoraj nič.
Bridka in trpka so ta dejstva, ki jih je po večini ugotovil tudi dr, LavriS v svoji razpravi, a neobhodno je potrebno, da poznamo položaj in se ga zavedamo, da ne bomo iskali krivcev tam, kjer jih ni, in da ne bomo iskali rešitve lam, kjer je biti ne more. Vem, da vzbujajo nekateri moji članki ponekod nekako nevoljo, toda ali je zdravnik kriv bolezni, ki jo samo ugotovi, ali sem jaz kriv, če je tako, Ali naj o tem morda raje molčimo in pustimo, da se bo naš ubogi kmet še nadalje ubijal in čakal pomoči od tam, odkoder je biti ne more, Nei Z molkom ne bo rešeno niti eno vprašanje in samo škodovali bi našemu kmetu in našemu kmetijstvu, če bi ta dejstva zamolče-vali, kajti s tem bi ga pustili, da tava po poti, ki v danih okoliščinah ne vodi do izhoda iz njegove sedanje krize, temveč v vedno globji propad. Ni pa sedanji položaj brezupen na sploh. Kar vedno trdim, je le to, da morata naš kmet in naše kmetijstvo zopet na druga, na nova pota, kakor je moral kreniti na nova pota tudi proti koncu preteklega stoletja. Na kakšna in katera? Dolžnost vseh, ki se kakorkoli bavimo s kmečkim vprašanjem, je, da jih čimprej poiščemo,	Fr, Erjavec.
Sodnim® zavarovanje našega kmeta
Neizrečno hvaležen sem g. uradniku, ker je £ razglastvijo javnega posvetovanja omogočil »Domoljubu«, glasilu slovenskega ljudstva in borcu za ljudske koristi in pravice, izpolniti veliko nalogo r zgodovini našega naroda; Vzbuditi zanimanje za socialno zavarovanje med najširšimi ljudskimi plastmi, obenem pa dati priliko, <5a se ljudstvo samo oglasi ia javno pove svoj® mišljenje o tem prevažnem vprašanju!
Podpisani sem že pred desetletjem, kot mlad kmečki fant, ki sem imel priliko (ni blizu opazovati kmečko življenje, prišel do prepričanja, da je za naš kmečki stan splošno ljudsko socialno zavarovanje: za bolezen, za nezgode, za starost in onemoglost edina rešilna pot, ki je zmožna izpeljati naše ljudstvo i« prepada, v katerega se vedno bolj pogreza.
Naše kmetijstvo je namreč nerentabilno. Delo na gruntu ne donaša pri nas toliko dohodkov, da bi mogel kmečki človek kaj prihraniti za bolezen in stara leta ter za doto svojim otrokom. To dejstvo je vzrok, da zamaje naše kmečke grunte vsaka bolezen, da se toliko žalostnega »liši in bere o usodi kmečkih užitkarjev, je pa vzrok tudi ne-številnha sporom^ tožbam in sovraštvu radi dote, ki jo pa grunt ne more dati, tudi če so jo otroci z delom na njem krvavo zaslužili. Edino socialno zavarovanje, ki bi omogočalo potrebnim brezplačno zdravljenje, vsaj skromno oskrbo na »iara leta in v slučaju nesreče, bi moglo odpraviti velilt de! bede in boja za lastno premoženj«, ki je jamstvo in varstvo pred stradanjem na stara leta.
To mišljenje smo skušali mlajši kmečki ljudje razširiti tako med kmečkim ljudstvom, pa tudi med izobraženci, ki jih kmečka vprašanja zanimajo. Naše prizadevanje je feilo na videz brezuspešno V svoji nepoučenosti noben od nas, mladih kmečkih fantov ni Vedel ničesar o delu in bojih rajnega dr. J. E, Kreka za stvar, za katero smo «e tudi mi borili.
Toliko bolj sem se zato zavzel, ko sem zagledal v zadnjem »Domoljubu« članek o ljudskem socialnem zavarovanju in mislim, da smemo ta članek in posebno še razpis ankete o ljudskem socialnem zavarovanju smatrati kot veliko zadoščenje
vsi mlajši kmečki ljudje, ki smo se za to stvar v preteklih letih zavzemali,
Glede socialnega zavarovanja samega pa bi ti dovolil napisati nekatere svoje misli o oseovnih načelih, na katerih naj bi zavarovanje temeljilo:
1.	Socialno zavarovanje bi moralo biti splošno, t. j., obsegati bi moralo tudi vse druge stanove, ki niso še nikjer zavarovani m ki nimajo toliko lastnih dohodkov, da bi bili v slučaju bolezni, nezgode ali starosti obvarovani pred najhujšo revščino. Saj vidimo, da ee borijo za uvedbo socialnega zavarovanja tudi mali obrtniki, kmečki posli in vini-iarji, toda kakor tem socialno zavarovanje privoščimo, tako odkrito izjavimo, da je socialno zavarovanje kmečkih poslov, delavcev in viničarjev na račun kmečkih gospodarjev nemogoče! Enako kot posli in viničarji, potrebujejo tudi mali kmetje in mali obrtniki nekoga, ki bi mesto njih nosil del stroškov zavarovanja, ia ta položaj zahteva od vseh navedenih stanov, da se enotno borijo za skupno ljudsko socialno zavarovanje, za kakršnega se je boril tudi Krek!
2.	Socialno zavarovanje bi moralo biti popolno, to je obsegati bi moralo zavarovanje za slučaj bolezni in nezgod, za onemoglost in starost. Seveda bi bilo tudi splošno in prisilno zavarovanje zoper požar, uiiae, ia zavarovanje živine, za doto itd. relo koristno, vendar je škoda zahtevati katerokoli izmed teh zavarovanj, dojkler večina ljudstva ni zavarovana nit/i za golo življenje in naj-»kronroejši ko« kruha!
3.Socialno zavarovanje bi moralo biti javno, in urejeno za vsak« banovino posebej, enako bi moralo biti upravljanje zavarovanja prepuščeno banovinam, kapi razi)\er£ .{jMdjnjh banovinah so tako različne, da je nemogoče lžvcsff enako socialno zavarovanje pri nas in n. pr. v pokrajinah, kjer ljudje na splošno niti čitati ne znajo, kjer ni šol, ne časnikov, kjer hiše nimajo podov, ne stropov, ne oken, postelj, miz itd., ljudje pa ne kruha, ne volja za delo.
4. Za ljudsko socialno zavarovanje bi morali prispevati vsi stanovi, ne samo zavarovanci, in sicer sorazmerno ? svojimi dohodki.V tem o/.iru »oglašam z načrtom o ljudskem soc. zavarovanju, kakor ga je izdelala ZAKS in ki določa, da se prispevki za splošno ljudsko zavarovanje pobirajo
obliki doklad na vse občinske in banovinske Iroračone, to je, a prispevki vseli davkoplačevalcev (zavarovancev in nezavarovancev), sorazmerno z njih dohodki. Ta način prispevanja bi bil edino socialno pravičen.
Kje dobiti sredstva?
Prvič večina onih, ki so socialnega zavarovan ia najbolj potrebni, pri najboljši volji ne more plačevati potrebnih zavarovalnih prispevkov. Socialno zavarovanje, za katerega bi morali zava rovanci sami prispevati vsa denarna sredstva, bi Domenilo za večino naših kmetij gospodarsko smrt. Saj je znano, da marsikje na kmetih ni niti denarja za sol, niti za davke, odkod torej denar za prispevke za socialno zavarovanje! Na tak način je zavarovanje neizvedljivo!
Večino sredstev za ljudsko soc. zavarovanje bi bilo potrebno dobiti izven vrst zavarovancev, io je po domače povedano —■ drugi stanovi io premožnejši posestniki, ki imajo boljši življenjski položaj, bi morali nekaj žrtvovati za revne rojake. In tu se pokaže druga težkoča: oni, ki »imajo« in ki bi lahko žrtvovali, ne bodo hoteli! A kdo jih bo k temu prisilil, ko je moč navadno tam, kjer je denar I To je največja zapreka pri izvedbi ljudskega socialnega zavarovanja, ki jo bo težko premagati. Kvečjemu bi premožne sloje našega naroda pripravila do teh žrtev zavest, da je končno le iudi njih usoda povezana z usodo širokih ljudskih plasti in da bi urejeno socialno zavarovanje gotovo nadomestilo mnogo izdatkov za socialne iiamene, ki pa pri sedanji neurejenosti ne hasnejo mnogo.
a. Še eno načelo glede izvedbe socialnega zavarovanja bi omenil:
Naj ne bi zbirali velikih »fondov«, temveč bi se uravnavali prispevki po vsakoletnem proračunu stroškov zavarovanja, h katerim bi se nekaj pridalo za ustvarjanje rezervnega sklada, ki naj bi se nalagal zgolj v kmečko zemljo, posebno v obmejnih krajih. Proti velikim fondom sem zato, ker vidimo njih čudno usodo, da namreč skoraj nikoli ne koristijo onim, za katere so se zbirali. Pa tudi nestalna vrednost denarja ne priporoča zbiranja velikih denarnih »fondov«, ki lahko zgubijo v kratkem času vso svojo vrednost, kar smo že doživeli med svetovno vojno.
To bi bile moje misli o suovah ljudskega socialnega zavarovanja. O podrobnostih zaenkrat ne govorim, ker si gotovo niti v teh načelnih točkah ne bomo še tako kmalu vsi edini. V korist vprašanju samemu pa bo, če vsak svoje misli napiše in jih pošlje uredništvu »Domoljuba«, da bo zadeva obdelani, od vseh strani in z vseh stališč. Posebno prosim vse nekdanje tovariše v boju za kmečko socialno zavarovanje, da stopijo ponovno na plan in se oglasijo k besedi o tem prevaž-nem vprašanju, ki mu naša kmečka javnost in kmečke organizacije posvečajo vsak dan večjo pozornost.	Tone Bantan.
Naši nedeljski tabori
Naj na kratko navedemo najpomembnejše javne prireditve, ki so bile zadnjo nedeljo v juliju, in sicer po vrsti, kakor Brno prejeli poročila.
Mogočen je bil narodni tabor v Šoštanju, posvečen 20 letnici rojstva svobodne Jugoslavije. Prišlo je na zbor nad 8000 ljudi in oba slovenska ministra, ki sta imela tudi primerne nagovore. Minister dr. Korošec je izrazil med drugim upanje, da se bo »dr. Mačkov vlak« v doglednem času ustavil na pravi postaji, kjer ga bo čakala večina Srbov, večina Slovencev in večina muslimanov.
Drugi večji zbor slovenskega ljudstva je bil v Komendi ob priliki blagoslovitve novega Prosvetnega doma. Zbralo se je nad 6000 ljudi, ki so navdušeno pozdravili navzočega ministra Dragišo Cvetkoviča, bana dr. Natlačena in druge domače in tuje odlične osebnosti, Dom je blagoslovil stolni prošt dr. Na-drali. Popoldne je prišel v Komendo poleg obeh slovenskih ministrov tudi škof dr. Rož-man.Zelo lep nagovor je imel tudi minister Cvetkovič. Minister je povedal tudi tole: Tu, v tem lepem kraju, kjer je naš veliki Jugoslovan dr. Janez Ev. Krek črpal svojo narodno zavest, ste vi pokazali, da hočete delati in živeti, pokazali ste svoje tvorne sile in stremljenje po velikem kulturnem in prosvetnem udejstvovanju, ki nam daje neomajno zagotovilo o naši svetli in srečni bodočnosti. Z zaupanjem v velikega borca Korošca ste ohranili v najtežjih dneh ono navdušenje in smisel za požrtvovalno delo, ki sta potrebna, da bo narod velik in močan. Nato je minister razvijal lepe misli o prosvetnem delu na našem podeželju in med drugim dejal: Ta vaš novi prosvetni dom nam je v zagotovilo, da se naš narod zaveda svojih velikih nalog v svoji lastni narodni držaivi. To bo spomenik poznim rodovom, da so njihovi očetje mnogo storili za kulturni in gospodarski ter socialni procvit naše države. Posebno mi je drago, da 3em imel danes priliko, da se ponovno prepričam o vaši veliki ljubezni
do naše skupne države in o vašem vztrajnem delu za njen vsestranski napredek.
Tudi tabor Dolenjcev v St. Rupertu, kj je imel sicer bolj krajevni značaj, je uspel nad vse pričakovanje. Silen vtis je napravil na množico okrog 4000 ljudi veličasten sprevod od postaje do vasi, kakor tudi cerkveni govor bivšega šentrupertskega kaplana, sa« daj šempetrskega župnika Košmerlja. O smer« nicah našega izobraževalnega dela je krasno! govoril ravnatelj Dolenc, prav tako je žel z« svoje tehtne besede viharno odobravanj«! ljudstva tudi urednik Mirko Javornik. Pri popoldanskem telovadnem nastopu je bilo BQ več ljudi kakor dopoldne.
Zelo so se postavili zadnjo nedeljo tudi v obmejni Hotedršici. Kar 600 ljudi je korakalo v sprevodu, med njimi več kot dva tretjini uniformiranih članov in članic. Na taboru je govoril tudi inž. Sodja, ki je med! drugim poudaril, da 30 letno delo P ros vet« nega društva ni le ponos Hotedršice in Slan venije, ampak tudi najlepši dar, ki ga kak« šna organizacija more dati Jugoslaviji ob njeni dvajsetletnici. Popoldne se je pojavil pri telovadbi tudi burno pozdravljen mi niste« dr. Krek.
Slovenski dom
1B RAS CENENI POPOLDNEVNIK, KI SVOJIM CJTATELJEM TOPLO PHIPOKOCA.« m. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 11 IS STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. %M ONEGA, KI 81 NE MOHB NAKOCiTI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB« LJANO, NAJ VAM P0SLJB NEKAJ 9TKVIUB LISTA NA OGLED,
Nepregledne množice na tabor« r Komendi med služb« božj<y
KAJ JE NOVEGA
DROBNE NOVICE
Prosimo tsc župne urade — oziroma zastopnike, da bi nam poslali čimprej štev. 27 In 28 »Domoljuba«, ako ga jim je kaj osialo. Pošljite nam gornje številke »Domoljuba« Shnprej, da bomo mogli ustreči novim naroč-sikom, ki žele tudi >Domoljubove« štev. 27 la 28.	Uprava »Domoljuba«.
d Pokroviteljstvo nad proslavo 20 letnice »svobeditve Maribora je prevzel kralj Peter II.
d Evharistščni kongres sklicuje škof otoka Krka dr. Josip Srebrnič za 14. in 15. fevgust. Skof dr. Srebrnič pravi v svojem po-Srivn na ta kongres, da se je treba danes zbirati okoli Evharistije tako proti brezbožnemu komunizmu, kakor tudi proti drugim proti-krščankim gibanjem. Pri nas so potrebni ti kongresi posebič še zaradi izpodkopavanja katoliške vere v vzgoji, zaradi oskrunjevanja nedelje, zaradi rušenja javne morale, zlasti v kopališčih, in zaradi dela za neko megleno iversko edinstvo. Na kongresu na Krku hočemo naglasiti, da je samo v katoliški veri re-iitev hrvatskega naroda in da hočemo to vero braniti in če treba zanjo tudi trpeti in umi-, irati.
d Na posredovanje obeh slovenskih m>-»isirov je prosvetni minister podpisal odlok, e katerim se v šolskem letu 1938-39 odpro klasični oddelki na realni gimnaziji v Celju
d Jugoslovansko zlato. Proizvodnja zlata ,y Jugoslaviji se je zadnja leta močno dvignila. Strokovnjaki sodijo, da bodo v jugoslovanskih rudnikih v enem izmed prihodnjih let pridelali že 3000 kilogramov zlata. Največ zlata daje rudnik Bor, in 3icer 1811 kg. Okrog sto kilogramov zlata pa pridobe pri nas letno !z raznih rek. Jugoslavija bo kmalu postala vodilna evropska država pri proizvodnji zlata.
d Z vodovodom v Št. Vidu pri Stični še Vedno ni nič. Merodajne oblasti oziroma poročevalec pri gradbenem ministrstvu dobi že kakšen vzrok, da dražbe cevi ne predlaga v odobrenje. Kako potrebno bi bilo, da bi se pričelo kopanje jarkov. Ljudje bi vsaj za živež zaslužili. Ravno tako želi prebivalstvo Suhe krajine, da bi čim prej začeli z večjimi deli pri vodovodu v Zagradcu. Vemo, da v nobenem slučaju ni krivda na banovini, ampak v Belgradu, kjer razne komisije neznansko pogasi rešujejo stvari, ki se tičejo Slovenije , (Tudi tukaj se vidi, kako potrebno bi bilo, da i fe takih stvareh odloča banovina, ki pozna naSe razmere in ki ima tudi uradnike, kateri hitro delajo.
d Ali sta slinavka in parkljevka tudi ljudem nevarna? Zagrebčanov se je prijel strah pred slinavko in parkljevko, ko so slišali, da fce ta bolezen z izredno naglico širi pri živini. Zaradi tega je priredil vseučiliški profesor dr. Hupbauer predavanje, v katerem je pokazal, da obstoji za ljudi prav majhna nevarnost Okužbe. Oboleti utegnejo hitreje otroci, pa še (Usti le takrat, če prihajajo v neposreden stik X obolelo živino. Bolezen se prenaš* lahko z ftilekora, če ga ljudje uživajo neprekuhanega,
pa je tudi ta nevarnost manjša, ker bolne krave ne dajo v času obolelosti nobenega mleka. Šele po končani krizi dajo nekaj mleka, vendar pa je to mleko neužitno že na pogled. Mleko ima rjavkasto barvo, je sluzasto, po okusu pa grenkasto. Le ena nevarnost obstoji v tem, če ena in ista oseba molze bolno in zdravo kravo in pri tem z rokami prenaša klice bolezni. V tem pogledu pa oblast preprečuje širjenje bolezni s tem, da prepoveduje izvoz mleka iz krajev, kjer se je bolezen pojavila. Večkrat se zgodi, da parkljevko in slinavko prenašajo starejši ljudje, pa oni ne obo-le, temveč lc živina, s katero pridejo v stik.
d Osebam, ki se ae morejo zadostno Itre-taii, pa trpe rsied tega na zaprtja in motnjah pri prebavi, združenimi s poroanjkaaiem teka, nudi večtedensko zdravljenje s naravno •Franz-Joselovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Zato uživajte dnevno po eno čašo »Fraoz-Joselovc« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku, o?! mg s br. UHlilli. d Italijanske vojne ladje v našem Šibcni-ku. Pred kratkim so pripluli na uradni obisk v šibeniško pristanišče štirje italijanski rušilci: »Omani«, »Alfieri«, »Carducci« in »Gioberti*. Vsi štirje rušilci so se usidrali v pristanišču pred poveljstvom naše mornarice v Manda-lini. Dve italijanski bojni iadji, in sicer povelj-veljniška ladja »Cavour« in ladja »Giulio Ce-sare« sta se pa usidrali pred šibeniškim pristaniščem med Jadrijo in otokom Prvičem. Viceadmiral Marijan Polič, poveljnik jugoslovanske vojne mornarice,' je sprejel na jahti i-Vila« uradni obisk italijanskega viceadmirala Arturja Riccardija, poveljnika italijanske eska-dre. Na obali je bila častna četa mornarjev z godbo, ki je zaigrala italijansko, nato pa še jugoslovansko himno. Po pozdravih je admiral Riccardi obšel v spremstvu viceadmirala Poliča častno četo mornarjev in jih nato pozdravil s »Pornozi Bog, junaci!« Na obalah je bilo ob prihodu zbranih okrog 6000 ljudi iz mesta in okolice. To je prVi obisk italijanskih vojnih
Sadii v Sibcnlku. Teh šest ladij ima vsega skupaj posadke 3000 mož,
d Pokojninski zavod v Belgradu bo začel samostojno poslovati s 1. avgustom letos. Do sedaj je ljubljanski zavod vodil vse poslovanje za novo ustanovljene pokojninske zavode dokler ni bila osnovna tvarina pripravljena' Belgrajski zavod bo v kratkem poslal vseni delodajalcem in uslužbencem okrožnice, v katerih jih bo pozval, naj se odslej v vseh zadevah obračajo na novi zavod v Belgradu. Kdaj bo začel samostojno poslovati še zagrebški zavod, ni znano. Kakor se čuje, sarajevski zavod, ki je bil z novim zakonom ustanovljen, še ne bo začel samostojno delati, ker so na merodajnih mestih začeli misliti na velike stroške uprave, ki bi pogoltnili večji del prispevkov malega zavoda, kakor je sarajevski Zdi se, da bo osamosvojitev sarajevskega zavoda še vedno predmet razprav in računov.
d Boj z veliko kačo. Meter in pol dolga vodna kača se je lotila dveh zagrebških dijakov, ki sta taborila v bližini reke Spreče pri Derventi. Dijaka sta se v reki okopala in se nato sončila. Slednjič sta še zaspala, a takrat je iz vode prilezla velika kača in se na prsih enega izmed dijakov zvila v klobčič Hlad je dijaka zbudil, da je začel raz sebe trgati kačo, toda žival je bila urnejša in se mu je ovila okrog vratu. Šele z združenimi močmi sta obadva kačo ukrotila ia nato ubila. Kača ni bila strupena.
pravi dolenjski dobite v
Centre!;;! slnarn! s LjubFanL
d Kdo bo prispeval za pravoslavno cerkev ▼ Drvarju, Belgrajska »Politika« poroča da bo Drvar v najkrajšem času dobil novo pravoslavno oeskev, ki bo po svojem obsegu in slogu največja in najlepša v vsej bosanski krajini. O sredstvih za novo cerkev pa piše: »Delavci gozdnega podjetja »Šipad« so se odločili, da bodo cerkev zgradili s svojimi prispevki, ko so videli, da je meščani sami na morejo zgraditi. Tako so vsi delavci brez razlike na vero pristali na to, da se jim ulrga po en dnevni zaslužek v korist nove pravoslavne cerkve. Uradniki in pa ostali usluž-
KULTURNI KOTIČEK
Anton Medved
Eden najboljših pesnikov tega rodu, ki mu pravimo drugače Epigoni mladoslovenske poezije, ki je šel povsem svojo pot je Anton Medved. Rodil se je v Kamniku 19. maja 1869, študiral v Ljubljani gimnazijo in bogoslovje, po novi maši pa je služboval kot kaplan v Semiču, Črnomlju, Šmarju na Dolenjskem, Bohinjski Bistrici, bil škofijski tajnik, nato kaplanoval Se nekaj let, dokler ni poeta! župnik na Turjaku. Mnogo let je bolehal. Umrl je 1910 12. marca Svoje prve pesmi je pci-občeval v Vrtcu in Angelčku, potem v Dom in »vetu in Zvonu Snovi je zajemal za svoje pesmi iz slovanske zgodovine, iz svetega pisma in iz stare dobe, to je dobe, ko smo bili še pogani. Učit se je pri Josipu Chnpcrmanu, pesniške oblika jezika in popolnosti pesniškega ustvarjanja. Pisal pa ni samo lirske pesmi, ampak tudi epske, in sicer, balade in romance Prav rad je pisal legende, to so pesmi, kjer nastopajo svetniške osebe, zgodba sama pa te resnična ali izmišljena. V njegovih pesmih je tudi mnogo narodnih motivov. Večina njegovih luških pesmi je po'.na razmišljanja o sebi iu svetu, polne pa »o tudi bolesti, vzrok tega pa je bila r.jcgova bolezen, ki ga je mučila nekaj let. Znane pa so tudi njegove lepe pesmi elegije, to je pesem otožne vsebine, V teh pesmih se epominja J
svoje matere. Svoje pesmi je Medved izdal v dveh' zvezkih 1906 in 1909 z naslovom Poezije. Poleg pesništva pa je bilo njegovo polje še dramatika. Učil se je pri nemškem pisatelju Schillerju in angleškemu dramatiku Shakcspeareju. Njegove drame so: Savel, Viljem Ostrovrhar, Ivan Kacijanar, Za pravdo in srce, Na odru življenja in Pose-strimi. Napisal je tudi nekaj veseloiger. Znani sta še njegovi drami Črnošolec in Stari in mladi.
Slovenski naturalizem
Ta kratka doba v našem slovstvu je nastopila pri nas po letu 1890., ko je drugod že zdravnaj izumrla. Naturalizem riše življenje, kakrSno je, zlasti pa osebne in družbene zablode. Slovstveno delo te struje je kakor fotografska slika resničnega življenja in narave. Pisatelj ne izbira preveč snovi za svoje delo, celo kaj rad riše živ'.jenje iz dna, brez predsodkov. Glavni zastopnik te struje pri nas je Franc Govekar z Iga pri Ljubljani, rojen 1871. Znan je njegov roman V kn-vi, novela Ljubezen in Todoblje, kjer slika v obeh delih nenrav-nost družbe. Napisal je še mnogo novel in črtic in Se roman Svitanje. Bolj znan je Govekar zaradi priredb Jurčičevih in Kersnikovih Rokovjnačev v ljudsko igro, potem Desetega brata. Mnogo ie Pr?" vajal za gledališče iz češčine, srbohrvaščine >« nemščine. Tudi kot časnikar se je mnogo udejstvo-val. Naturalizem pa je tudi več ali manj uplivat na i -cie pisatelje, nobeden pa se ni zasidral « tej st. ji, ki je kmalu prešla,
benci »šipada« pa so dali svojo trinajsto plačo in na ta način je gradnja nove cerkve
omogočena.«
d Nova Šoic a« Homcu pri Kamniku bo kmalu dograjena. Bo ena najlepših v okraju. V tem mesecu bodo gotova pečarska in sli-karska dela, tako da bo šola sprejela pod svojo streho učence že ob pričetku šolskega leta. Staro šolsko poslopje bodo preuredili v
jirotišnico.
d Vse bralce Domoljuba opozarjamo, da 8voje oblačilne potrebščino kupujete pri naši domači tvrdki F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 ln 30, kjer dobite res dobro blago. Videli boste tudi, da bo tvrdka kmalu dobila nove prostorno trgovske lokale, zaradi česar želi iz dosedanjih prostorov vso svojo zalogo razprodati, ter so tudi cene temu primerno znižane.
p Dr. Maček pred odhodom t Belgrad zbolel? Te dni se je iz Kupinca, kjer živi na svojem posestvu, dr. Maček vrni) v Zagreb in se dal pregledati po dveh zdravnikih, ki sta ugotovila obolenje v grlu, ki pa ni nevarno. Utegne se zgoditi, da «e bo obisk v Bel-gradu zaradi tega za nekaj dni odložil. Dr. Šutej pa je imel kot dr. Mačkov zastopnik sejo s člani delovnega odbora združene opozicije. Na seji je prišlo do nesporazumov zaradi opozicije, ki bi ga radi voditelji srbskega dela opozicije izdali o Mačkovem obisku. Končno pa so se veudarle zedinili o vseh podrobnostih dr. Mačkovega obiska, katerega pričakujejo na vsak način. Dr. Maček bo baje ostal v Belgradu dva dni in v tem času bo več posvetovanj in sej, pri katerih pa ne bo zraven Dragoljuba Jovanoviča in dr. Ribara, ki hodijo svoja pota in rušijo enotnost opozicije.
d 600.000 dinarjev je morala plačati pan-fevska občina po razsodbi državnega sveta svojim uradnikom, ker jim je za to vsoto znižala plače, a bi po pravilniku tega ne smela sloriti.
d Ključev ni varno pozabiti. Da se pozabljivost rada maščuje, ni sarno pregovor temveč tudi resnica. Preizkusil je to pred kratkim neki mariborski odvetnik. Pozabil je — sam ne ve kjo — ključe od svoje pisarne. Bili so trije: eden od pisarne, drugi od odvetnikove posebne sobe, tretji pa od nje-
KMETSKA POSOJILNICA
ljubljanske okolice, registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani, Tyrševa 18
Hme vloge
vsak čas razpoložljive obrestuje po 4 /o
vloge proti odpovedi	po 5°/o
Za vse vloge nudi popolno varnost.
Otvarja tekcče račune in izvršuje vee denarne posla
gove pisalne mize. Iskal jih je zjutraj povsod, pa jih ni našel ter si je potem pomagal s ključi svoje uradnice. Ko pa je včeraj popoldne prišel po kosilu zopet v pisarno, je svoje ključe naenkrat zopet našel. Vsak ključ je tičal v svoji ključavnici in vse ključavnice so bile odprte. Iz pisalne mize pa je zmanjkalo doktorju okrog 3C0 din. Ključe je očividno našel neki nepridiprav, ki je videl, kdo jih je izgubil, pa je napravil potem med opoldanskim odmorom v odvetnikovi pisarni obisk, ki se mu je čisto dobro izplačal. Bil pa je še tako pošten, da je potem pustil ključe v ključavnicah, tako da je odvetnik zopet prišel do njih.
d Pri korpnlentnih ljudeh se Izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne di-jete. »Franz-Joseiova« grenka voda sa dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogl. res. 9. br. mniK.
d Obrtniško razstavo so »tvorili v nedeljo 31. julija ob navzočnosti bana dr. Natlačena v Št. Vidu nad Ljubljano. Razstava je velika in skrbno urejena. Priporočamo, da jo obiščete!
d Ukinjen je pasji kontumac v Ljubljani.
d Banska upra»a podpira stremljenje občin ia napeljavo elektrike. Banska uprava dravske banovine se dobro zaveda pomena elektrifikacije naših krajev v Sloveniji. Povsod podpira vsako stremljenje občin, ki žele,
Veliko neurje po faznem Pohorja
Predzadnja sobota ln nedelja sta bili za J no Pohorje, ki spada pod upravno področje slovenjekonjiškega okraja, dneva strahu in groze, kakor jih ljudje le malo pomnijo.
2e v soboto zvečer so nizki, težki oblaki, prihajajoči od zapada. po silni dnevni vročini naznanjali, da noč ne bo mirna. Blizu druge ure zjutraj je ljudi prebudil silni naliv, ki je mahoma napolnil z vodo vse potoke. Nad Brinjevo goro se je utrgal oblak. Deroča voda je odnesla pri Malahorni, Mar-kačici in Dobriški vasi vse mostove in brvi 'er v Markačici in Dobriški vasi pričela vdirati v hiše in hleve. Prebivalstva se je polastil silen strah ter so v naglici spravili živino iz hlevov na prosto. Vendar se je po dobrih dveh urah narasla voda umirila, tako da jo kmalu bilo spet vse v normalnem stanju.
S pohorskih področij pa je naliv odnašal zemljo z njiv, ki se je valila v dolino, zraven P» pomandrala veliko njiv, kjer še žila niso Poželi. Pokvarjeni pa so bili tudi druci pri-
delki, tako da bo sad žuljev teh ljudi za dobro polovico manjši.
Kakor bi ne bilo tega pustošenja dovolj, je naslednji dan popoldne okrog šeste prišlo še drugo gorje in to v obliki strahovitega ue-urja s točo. Nevihta je nastala za konjiškim gorovjem, nekje v drameljskih hribih ta se valila proti Vitanju, kjer je zaokrenila proti vzhodu. Med strašnim viharjem se je vsula severno od Vilanja suha toča, debela kot orehi, mestoma pa kot kurja jajca. Zavzela je velik obseg: vso vitanjsko kotlino in okolico, Bukovo goro pri Zrečah, Skomarje, Stranice, Zreče in okolico. Najhuje je divjala pri Stranicah in Bukovi gori, kjer je oklestila vse posevke in nasade ter pustila za seboj žalostno sliko. Vsi opisani kraji so po tem neurju, ki ga lakega starejši ljudje ne pomnijo, ob štiri petine vseh pridelkov. Toča je pobelila pokrajino kot pozimi. Močno je prizadeta pokrajina med Zrečami in Kebljem, kjer je padala toča Že pred štirinajstimi dnevi.
da se napelje električna napeljava, ki ima za povzdigo našega kmetijstva velik pomen. Med K DE in 33 občinami na Dolenjskem je bil dosežen sporazum za najetje posojila pri Pokojninskem zavodu, da se v teh občinah izvedejo vse elektrotehnične naprave. Prizadet® občine so najele s privoljenjem merodajnih oblasti in jamstvom ban sije uprave pri Po-kojninskem zavodu 7 milij. din proti zmernim obreslim. Posojilo je razmerno razdeljeno na posamezne prizadete občine. V postav prihaja tudi občina Ig-Studenec, ki se je pridružila zamisli dolenjskih občin. Zadevno posojilo je bilo pri pristojnih zemljiških knjigah okrajnih sodišč te dni vknjiženo in zavarovano.
d 14 sob so oplenili. Mariborski trgovec Josip Tseharre ima v Sv. Juriju ob Pesnici gradič »Mirni dom«. Ono noč mu je bilo od do sedaj še neznanih storilcev vlomljen«, oplenjeno vseh 14 sob. Vlomilci ao odnesli vse perilo, obleko, gosli vredne 8 do 7 tisoJ dinarjev, vse prte, posteljnino itd. Vlomilci so v notranjost vdrli s silo. Skupna škoda znaša najmanj 25.000 din. Pred nakupom se svari.
d Prizad Se izvaža pšenico. Prizad je do-sedaj kupil okoli 500 vagonov pšenice in jo začel izvažati v Nemčijo. Vso količino pšenice, katere izvoz nam je dovolila Nemčija, znaša 5000 vagonov. Ko bo Prizad to pšenico Nemčiji dobavil, bo začel izvažati pšenico v druge države, ki so nam priznale posebna ugodnosti. Poleg Prizada pa zelo kupujejo pšenico tudi mlini, ki si hočejo zagotoviti potrebne zaloge. Tudi dobavitelji za vojsko so že začeli kupovati pšenico. Dovoz pšenico pa je še majhen ter se pričakuje, da se bo v začetku avgusta znatno povečal. Prizad je povišal nakupno ceno za pšenico iz srbijanskiK ln slavonskih krajev, ker je letos kakovost te pšenice znatno boljša ko druga leta.
d Meščanska šola v Domžalah. Prosvetni minister Magaraševič je na posredovanje slovenskih ministrov podpisal odlok, s katerim se v Domžalah odpre nova meščanska šola. Z novim šolskim letom 1938/39 se bosta na tej, šoli odprla prvi in drugi razred.
d Na možganih ga je operiral. Delaved Stajič je začuti silne bolečine v glavi in se oglasil pri zdravniku Okrožnega urada, ki mu je dal izruvati nekaj gnilih zob. Zdravnik dr. Matič iz Novega Sada je bil mnenja, da izvirajo vse bolečine iz vnetja zob. Ker je delavec tudi poslej čutil hude bolečine, se je ponovna zglasil pri zavodovem zdravniku. Deležen ja bil usode že mnogih, kajti zdravnik ga je na« gnal domov, češ da se bolnega samo dela. Nato se je delavec zglasil pri zasebnem zdravniku, ki je pa ugotovil vnetje možganov ter
Stajiča sklenil ozdraviti z operacijo. Odprl mu
?
je glavo, očistil možgane gnoja in spet vse za-iil. Vnetje možganov je povzročilo zastarelo vnetje notranjega ušesa. Operacija se je izvrstno posrečila.
d Mladeniči rekruti! Oni, ki ste potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve ali skrajšanega roka službe, čimprejšnji vstop v kader, odložitev službe v kadru — informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. — Vsa pojasnila daje proti malenkostnemu plačilu koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova 14. — Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 dinarjev.
d Pri zaprtja ali pa pri motnjah v prebavi jrzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« vode.
NESREČE
n Požar v Ehrliehovi tekstilni tovarni. 30 julija zvečer je na doslej še nepojasnjen način izbruhnil požar v predilnici in grebilnici tekstilne tovarne Ebrlich, ki se nahaja v Je-edarski ulici, kjer je bila svoječasno dragon-ska vojašnica in jahalnica. Požar je bil silovit in je poslopje docela postalo žrtev plamenov iV njem se je nahajalo okoli 30 vagonov vate in popolnoma novi prerlilni stroji. Požarna nevarnost je bila tem večja, ker se v bližini nahajajo vojaška skladišča lesa za najmanj 20 vagonov. Razen tega je v okolici polno drugih poslopij, tkalnice in druge predilnice. Vse bližnje gasilske čete so hitro prispele, da vsaj omeje požar. Ko so ljudje v mestu zvedeli za požar, je ljudstvo, mlado in staro, peš, z avtomobili, bicikli in kolesi hitelo na kraj požara in ee je zbralo tam najmanj 5000 ljudi. Vojaške oblasti so poslale čete, da vzdržujejo red. S tem požarom je prizadetih najmanj 200 delavcev, ki bodo začasno izgubili svoj kruh.
n Z žveplom je hotel prepoditi ose. Prt Sv. Benediktu v Slov. gor. so imeli velik požar. Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Krmeka. Poslopje je bilo 52 m dolgo ter 12 m široko in pokrito s slamo Zgorelo je tako hitro, da so komaj rešili živino. Gospodar in gospodinja nista bila doma, ko ju je zadela nesreča. Podala sta se lejutraj v Maribor na semenj, zvečer pa, ko sta se vrnila domov, sta našla samo pogorišče. Doma sta pustila 11 letnega pastirja Franca Pavliča. Pastir je zasledil na hlevu osje gnezdo. Nahajalo se je v šopah pod streho. Nabavil si ie nekje žvepleni zakad, ki se
f Dekan Anžic Jože
Dne 30. julija je neizprosna smrt zopet posegla v vrste slovenskega duhovništva. V ljubljanskem Leonišču, kamor se je bil šel zdravit, je umrl po štirih težkih operacijah Anžič Josip, župnik v št. Jerneju na Dolenj-
skem in dekan leskov.ške dekanije. Bil je med najbolj zglednimi duhovniki ljubljanske škofije: požrtvovalen, neustrašen, za pravice ljudstva pripravljen tudi umreti. Bog bodi g. župniku, dekanu in banskemu svetniku obilen plačnik!
uporablja za Kveplanje sodov ter je hotel z žveplom prepoditi ose. Pomagal mu je pri tem poslu še sosedov fant enake starosti. Deček je privezal zakad na kol, prižgal žveplo ter ga vtaknil v osje gnezdo. Ker so se ose zapodile za njim, je pred nevarnimi žuželkami pobegnil s hleva. Osje gnezdo pa se je vnelo in od njega tudi slamnala streha in v hipu je bilo mogočno poslopje en sam plamen. Sosedje so komaj rešili živino in vozove, j| vse drugo — krma, gospodarsko orodje, stro- 51 ji, ves pridelek žita je ogenj uničil. Domačini 3 gasilcem gre zahvala, da »o sosednje zgradbe obvarovali ognja, škoda se ceni na 80.000 din, pa je le deloma krita i zavarovalnino. Pastirček je potem, ko je videl, kaj je pow.ro- ) čil, pobegnil ter ga še do sedaj niso našli.
n Nad 40 milijonov dinarjev škode je povzročila toča v zadnjih časih v donavski banovini. Ti oškodovanci so toliko na boljšem, ker tam že posluje zavarovalnica za primer j vremenskih nezgod, ustanovljena na iuiciati- >| vo in s podporo banovine. Kmetje so precej i redno plačevali svoje premije, tako da je za- J varovalnica nabrala do sedaj do 60% vseh jj premij. Ker pa izplačuje oškodovancem le ; tretjino iznosa, za katerega je bil kmet zavarovan, ima zavarovalnica dovolj sredstev v blagajni ter bo začela sredi prihodnjega meseca zavarovancem nakazovati zavarovalnino. Za najnujnejše primere, kjer je pomoč takoj potrebna, pa bo zavarovalnica podeljevala predujme pred dnem, ki je določen za izplačilo. Tudi pri nas bi bilo kaj takega treba, saj
Dr. Korošec govori desettisoč glavi množici na taboru y Šoštanju.
i
1
Strašna letalska nesreča v Ameriki
nas zadnja leta redno obiskujejo podobne nezgode-	,	. . _,
n Otroka so izgrizle svinje. To se je zgodilo v Vojakovcu pri Križevcih. Oče in mati Rach sta šla na polje, a doma pustila dveletno hčerko Marico. Kmet je bil reven, pa je imel pod isto streho stanovanje in hlev za svinje. V času, ko staršev ni bilo doma, so svinje vdrle iz svinjaka in napadle otroka. Odgrizle so mu prste na nogi in na rokah, razgrizle stegni in nos. Ko so starši prišli domov, so našli otroka nezavestnega v krvi.
n Hiša z gospodarskim poslopjem je zgorela. Posestnik Ivan Poročnik iz Remšnika je šel po opravkih v Avstrijo, doma pa je ostala žena in mali otroci. Ko je žena odšla na polje, je naročila otrokom, naj pazijo na ogenj v štedilniku ter dolagajo drva, da se bo kosilo skuhalo. Otroci pa so naložili na ogenj predolga drva, da se vrata štedilnika niso dala zapreti, potem pa so odšli iz hiše k igri. Drva, ki so štrlela iz štedilnika, so gorela ter so ogorki popadali na tla na druga drva in tako je nastal požar, ki je Poročniku uničil hišo in gospodarsko poslopje ter mu povzročil 20.000 dinarjev škode,
n Tilnik si je zlomil, V Radizelu pri Mariboru je viničar Franc Vodišek tlačil na gospodarskem poslopju pod streho slamo, pa je zdrsnil navzdol in padel skozi nezavarovano odprtino na gumno. Priletel je na trda tla skednja na glavo ter si je zlomil tilnik. V petih minutah je bil mrtev. Pokojnik je bil star 67 let in je bil uslužben pri posestnici Mariji Kirbiš.
n Smrtna nesreča v kamnolomu. Industrijalec Birola ima v Kresnicah moderno apnenico. Potrebno kamenje dobivajo [to žičnici čez Savo iz Zapodja, kjer služi okrog 30 delavcev kruh dostikrat ■/, življenjsko nevarnostjo. Te dni so delavci razstrelili neko pečino in je ostala gori še večja skala. Da bi jo spravili dol, je šel delavec Franc Stražar na vrh, da jo z železnim drogom spravi dol Toda skala je ležala zelo narahlo. Ko se je Stražar spravil k delu, se je že začela premikati navzdol. Stražar je odskočil, ker pa je strmina, ni mogel odskočiti v stran, temveč navzdol. Valeča se skala ga je v trenutku dohitela in ga pokopala pod sabo. Navzočim delavcem, l;i so to videli, je zastal dih, skočili so brž k njemu, toda nudil se jim je strahovit prizor: skala je pritisnila Stražarja na glavo s
-m........um iiiiiiiiiiiniiiiuiLmi-iiimMM i	a—ga«
Angleške čete so začele v palestinski Ilaifi z obsežnim in brezobzirnim nastopom, da preprečijo nadaljuje zbiranje arabskih oddelkov, ki bi utegnili v Palestini začeti splošno vstajo in državljansko vojno med Arabci in Judi. Poveljstvo angleške vojske se je za ta korak odločilo spričo silovitega raz-burjenja, katero je povzročil strahotni atentat v Ilaifi. Tam je na živilskem trgu eksplodirala bomba, katero so nastavili Judje. Ob eksploziji je bilo na trgu veliko ljudi in so bile posledice atentata strašne. 65 Arabcev, moških in žensk, je bomba dobesedno raztrgala, 107 pa je bilo hudo ranjenih. Atentat je povzročil med arabskim prebivalstvom v Haifi silno razburjenje, ki se je kakor blisk razširilo po vsej deželi. V Jeruzalemu je prišlo do spopadov ined Judi in Arabci, tako .da so morali angleški oddelki ustaviti ves
V nedeljo, 24. julija je prišlo v Rogoti, v mestu južnoameriške države Kolumbije do strahovite letalske nesreče, pri kateri je 37 ljudi našlo smrt na mestu, nad 100 pa jih je hudo ranjenih. Nesreča se je dogodila popoldne pri veliki vojaški paradi, katero je gledal predsednik republike Kolumbije, vlada, parlament in zastopniki tujih držav, razen njih pa še okrog 20.000 občinstva. Pri slovesnosti je nastopilo 2000 vojakov vseh panog, zaključna tekma pa so bile letalske umetnije 30 aeroplanov. Do nesreče je prišlo, ko je bil spored slovesnosti že zaključen. Letalski poročnik Abadia, ki je letel kakih 500 tn viso ko, se je spustil v vijaku navzdol in je prišel pri tej umetniji čisto blizu tal, tako da ni mogel letala več obvladati in ga iz pada spraviti v let. Letala je treščilo v tla kakih 200 metrov od predsednikove tribune, naravnost v množico, ki se je gnetla proti iznodu. Vsak umik je bil nemogoč. Pri udarcu ob tla je letalo eksplodiralo. Eksplozija je odtrgala od
tako silo, da so mu izstopili možgani in je bil na mestu mrtev.
n Ameriški letalec se je smrtno ponesrečil pri Zemunu. Dne 28. julija se je na ze-munskem letališču pripetila huda letalska nesreča, ki je zahtevala življenje mladega ameriškega letalca Gordona Mausa. Maus je kot propagandni letalec znane ameriške letalske družbe z letalom »Flit< potoval po Evropi in na letališčih razkazoval podrobnosti letala >Flit«. Tako je pred petnajstimi dnevi iz Bukarešte priletel tudi na zemunsko letališče, na katerem je vsak dan izvajal v zraku najsmelejše vaje. Tako tudi to pot. V zraku je napravil drugega za drugim 24 loopingov. Po zadnji posrečni vaji je pa začelo letalo z motorji navzdol padati na zemljo ter je pri podvozu, ki ga gradijo izpod železniške proge, priletelo z vso silo na tla ter se čisto razbilo Letalec je bil pri priči mrtev. Zastopniki oblasti so prihiteli takoj na kraj nesreče in uvedli preiskavo o vzroku nezgode.
n Strela je ubila dva dečka. V vasi Do-ljanih pri Sarajevu je strela ubila med nevihto dva dečka, enega pa omamila. Dečki so bili na paši, ko jih je nevihta zalotila. V vasi
promet po ulicah, koder krožijo samo vojaški avtomobili in tanki. Zaprli so tudi cesto, ki drži iz Jeruzalema v Jafo in Tel-Aviv. V Transjordaniji in Siriji so v dokaz naklonjenosti do palestinskih Arabcev razglasili splošno stavko. Oboroženi arabski oddelki iz Trans-jordanije so pretrgali mejne ograje in udrli na palestinsko ozemlje. Vse trgovine v Jeruzalemu so zaprte in se že kaže pomanjkanje živil. V Jeruzalemu so ugotovili tudi več primerov nalezljivih bolezni, ker oblasti ne morejo vzdrževati redne zdravstvene službe. Angleška letala so v skupinah ves dan križa-rila nad palestinskim ozemljem ter razganjala arabske oddelke, ki se zbirajo po gorovju. Položaj v Jeruzalemu je tako zaostren, da morajo celo tujci nositi ali fes (turško rdečo čepico) ali pa pripet križ, da jih razdraženo arabsko prebivalstvo ne smatra za Jude.
letala desno krilo, ki je porezalo glave ve8 ljudem, udarilo ob stopnice, ki so držale na predsednikov prostor in jih razbilo. Kosi letala in lesa od tribune so švigali na vse strani kakor granate in vse ljudi, katere so zadeli, na mestu ubili. Pri eksploziji je goreči bencin polil kakih 20 najbližjih gledf'cev, ki so dobili pri tem strahovite opekline, Več jih je oslepelo. Množica je z divjim tulenjern skvša« la zbežati na vse strani. Ko so se gruče ne< koliko razmaknile, se je očem nudil strahoten pogled: po tleh so ležale gomile mrličev in ranjencev. Po prvih ugotovitvah je nesreča zahtevala 45 smrtnih žrtev, okrog 120 ljudi pa je hudo ranjenih. V prestolnici so zaradi tega strašnega dogodka razglasili narodno žalovanje, odpovedali vse prireditve in sve« čanosti. Med mrtvimi je skoraj večina žensk' in otrok.
V vsako hišo Domoljuba!
Lukovcu pri Tuzli pa je strela ubila 15 letna deklico. Ta deklica je sedela na pragu svojo« ga doma z dvema sestrama ter držala v na« ročju mačko. Ko je strela udarila, je ubiia njo in mačko, ostalima dvema sestrama pa s« ni pripetilo nič hudega.
n Kozolec je zgorel posestnici Ivani Sa« mrajc v Starih Jaršah.
NOV! GROBOVI
n Koder pa smrtna kosa kosi, sreče ai prave, jok se glasi. V Zgor. Šiški je umrla 16« letna dijakinja Cirila Černe. — V Orlici pri Ribnici na Pohorju je preminul 73 letni posest-« nik in trgovec Andrej Grogl, — Na Jesenicah" je odšla med nebeške krilatce Ivica Rakove«
—	Na Pobrežju pri Mariboru je zapel mrtva« ški zvon železniškemu uradniku v p. Matej« Joštlu, — V Litiji so pokopali sodnega svet-« nika v p. Ivana Hutterja. — V Zagrebu je umrl slovenski učenjak 82 letni dr. Avgust Mušič4 Čutil se je vedno Slovenca, čeprav je službo« val več časa na Hrvatskem, — V ŠmartnenS pri Slovenjem Gradcu je zapustila ta svet so« proga trgovca Katarina Verdnik. — V Begu« njah pri Cerknici so pokopali 85 letnega Ant« Bonača. — V Žalcu so djali v grob posestnika! in trgovca na Zg. Ložnici Leopolda Tratnika*
—	V Kamniku je odšel v večnost nadučitelf v p. in posestnik Lovro Horvat. — V Šmart« nem v Tuhinju so spremili k večnemu počitktf vdovo po nadučitelju in posestnico Agato Ma« lenšek roj. Zore. — V Pamečah je umrl Vinktf Vrbnjak. — V Mariboru so pokopali vdovo ptf nadučitelju Terezijo Maliy. — Na Jesenicah so: djali v grob posestnika in mizarskega mojstra' Filipa Lazarja star. — V Breznici so položili K večnemu počitku Terezijo Dolžan. — V Ljub« ljani so odšli v večnost: Andrej Ivaričič, so« proga orožniškega poveljnika v pok. Marij« Bon, uradnica držav, železnic Štefica Pavši6< šentjernejski župnik in dekan Jožef Anžtč, v«« letrgovec s prašiči Ilija Predovič, uslužbenec drž. železnic v p. Jože Juvanc in Amalija pL Schildenfeld roj. Conrad pl. Hotzensdorf. Naj[ počivajo v miru!
mmm^ammmKmB^BBBmKKsuBmmmnma/BsunmammemBmm
Zahtevajte v vseh javnih tokaKift najboljši dnevnik »SLOVENEC«!
V Palestini teče krt
RAZGLED PO SVETU
Vojna na Daljnem vzhodu
V kitajsko-japonski vojni so Japonci dosegli uspehe pred Hankavom, kjer so zasedli mesto Kjukjam. V sporu s sovjetsko Rusijo, ki. je zasedla košček mandžurskega ozemlja,
pa so Japonci ostali pri besednih ugovorih in so sovjetsko izzivanje vtaknili v žep. Angleško časopisje ve poročati, da je pri Japoncih opažati počasi naraščajočo utrujenost.
Bratomorna vojna v
V Španiji je general Franco dosegel na tapadni fronti v Estremaduri velike uspehe, kjer je zasedel 8000 kvadratnih kilometrov ©zemlja. Na vzhodnem bojišču pa so rdeči
ITALIJA
s Razno. 22 letni. Rudolf Kosovel iz Sela »a Vipavskem je šel na ples v Skrilje. Ko se je vračal domov, je na mostu v Potočah s svojim kolesom trčil ob ograjo, se ranil sence in Obležal pri priči mrtev. — V Mi mu pri Gorici Je umrla žena trgovca Olga Marinolja. -- Italijansko časopisje prinaša izvlečke iz jugoslovanskih listov, ki poudarjajo navdušenje, ka-lerega so bili italijanski mornarji deležni pri sprejemu v jugoslovanskih pristaniščih. — 55. rojstni dan je praznoval te dni Mussolini. i— Mussolini je daroval pol milijona lir za pospeševanje olivnih nasadov v Istri. — V planinah nad Sočo se je smrtno ponesrečil 13 letni pastir Karmel Mlajnc, ker mu je v roki eksplodirala granata. -- Strela je udarila v gospodarsko poslopje Benedikta Lapajneta pri Sv. Luciji ob Soči; poslopje je pogorelo do tal. — ,Y ^ olarjih je požar uničil gospodarsko poslopje IJaiteza Lebana. — Zaradi nesrečnega padca na fekednju se je v Idriji smrtno ponesrečil 40 letni slovenski kmet Franc Albrecht. — Avtomobil Je do smrti povozil 5 letnega Adolfa Bukovca iz Tolmina.
NEMČIJA
s Tehtne besede Hitlerjevega namestnika. Ono nedeljo so v Celovcu proslavili žrtve na-rodno-socialistične vstaje pred štirimi leti. Spominske svečanosti se je udeležil tudi Hitlerjev namestnik Rudolf Hess, ki je poudaril tudi Hledeče: >Ne za gmotni dobiček, bogastvo ali zavojevanja so padle naše žrtve. Naši možje »o padli za svojo narodnost. Ničesar drugega ne zahteva naš narod od sveta, kakor pravico svojega obstanka. Zemlja, na kateri živi, mora biti resnično njegoval Za svoj obstanek se je fcemški narod bori! in se bo boril. Tudi danes pa Nemci ne mislimo na to, da bi si prisilno osvojili tujo narodnost. To je Fiihrer opetovano naglasih Nočemo pa v naših mejah izgubiti nemške narodnosti, za katero smo doprinesli toliko žrtev. To smo dolžni našim mrtvimi«
s Drobiž iz Korotana. Letnik 1918 in mlajši »e lahko do 5. januarja 1939 javijo v prosto-»▼pljno vojaško službo in sicer v skupine, v katerih želijo služiti. — S 1. oktobrom se izenačijo plače bivših avstrijskih državnih uradnikov z onimi v rajhu. - Do konca junija je posetilo cesto pod Visokim Klekom 62.000 oseb. — Zlati aovci za 10 in 20 mark bodo s 1. avgustom vzeti iz-prometa. - 15 letni srbski dijak HjIoš Javič, ki biva na letovanju v Ribnici, sc
začeli s proti napadom na reki Ebro, toda njihov sunek je bil takoj ustavljen in je Fran-cova vojska začela s protinapadom v smeri proti Barceloni in proti Saguntu.
P
je težko ponesrečil. Povozil ga je avto in se nahaja v deželni bolnišnici. — V Košuti se je smrtno ponesrečil narednik Helmut Rast. Ker pogrešanega sicer niso mogli najti, ga je iskalo letelo. Letalec je zasledil truplo v Košutniku na nepristopnem mestu. — V Celovcu je umrl bivši urednik lista »Freie Stimmen« Josef Frei-singer. — V Celovcu je umrl trgovec s semeni josef Keuschnšg. — Ob Baškem jezeru bodo zgradili s prispevki Posaarcev velik mladinski dom. — V Celovcu je sedež gozdarskega urada za Koroško in štajersko.
RUSIJA
s Žena sovjetskega sun&njega ministra pregnana v Sibirijo. Neki švedski diplomat, ki je bil tri leta v službi v Moskvi, je dal te dni zastopnikom tiska sledečo izjavo, v kateri je govoril o položaju Litvinove žene, ki živi v Svetlovsku v Sibiriji. Kakor znano je Litvinova žena po rodu Angležinja ter je pred nedavnim časom vrnila svojo člansko izkaznico Stalinu s spremnim pismom, v katerem je med drugim napisala, da nelia biti komunistka, ker se ji gnusijo zločini, katere je izvršil načelnik tajne policije Ježov. Diplomat je dejal, da je Staiin takoj zahteval od Litvinova, naj se loči od svoje žene, ki so jo oblasti takoj odprentile v Sibirijo, kjer se zdaj preživlja s poučevanjem angleščine. Končno je ta diplomat dejal, da je Litvinov nedavno obiskal svojo ženo in jo prosil, naj javno prekliče svoje pismo, toda žena je to prošnjo odklonila.
s »Cvetka« iz sovjetskega raja. Kakor poroča angleški tisk iz Moskve, je sovjetsko-ruski notranji komisariat izdal odredbo, ki z njo prepoveduje hoditi inozemcem v cerkev ali pa bodo izgnani iz rdeče Rusije. Na podlagi te odredbe so izgnali že 200 inozemcev iz Moskve in Leningrada. Samo članov diplomatskih zastopstev ne zadene ta prepoved.
AMERIKA
s Na fisoč koscev se jc raztreščil. 28le(ni milijonarski sin John Ward iz znane bogataške družine v Newyorku je splezal skozi okno svoje hotelske sobe v 17. nadstropju in se začel sprehajati po nazidku, širokem 35 cm, pročelja hotelske palače. Ljudem, katerih se je zbralo ogromno na ulici, se je zdelo, da je fant izgubil pamet. Na tem nevarnem mestu je Ward ostal okrog 5 ur in kadi! cigarete ter se spre- j hajal. Na pomoč so poklicali policijo in več I
oddelkov gasilcev, vendar ga niso mogli nre. govoriti, da bi se neha! sprehajati. Gasilci so zaman poskušali, da bi ga dosegli s svojimi lestvami, ker je Ward dejal, da bo skočil na ulico, če se mu približajo. Gasilci so zaprli vso ulico in raztegnili mreže vzdolž vsega pročelja palače. Filmski operaterji so hitro posneli ta prizor, 200 policajev je moralo vzdrževati red. Promet se je na tej cesti popolnoma ustavil. Ljudje na cesti so že sklepali stave v razmerju 3:1, da bo Ward skočil. Gasilci so nato dve nadstropji nižje pod Wardom razpeli še eno mrežo, da bi ga prestregli, če bi skočil. Vse pregovarjanje, da bi se mladi milijonar vrnil v sobo, je bilo zastonj. Kljub svojemu čudnemu vedenju je delal njegov obraz vtis docela mirnega in nič zmešanega človeka. Ko so gasilci čez pet ur začeli Warda obrizgavati z vodo in ga tako prisilili »a skok v mrežo, si je fant prižgal zadnjo cigareto in skoči! v globino. Na nesrečo pa je padel nekaj centimetrov stran od mreže in se na tlaku razbil na drobne kosce. Kaj je milijonarja gnalo v grozno smrt, ni znano.
s S komunisti nič skupnega. Kakor po dru-i gih državah na svetu, tako si tudi v USA komunisti prizadevajo, da bi ustvarili pod geslom boja proti fašizmu enotno fronto z vsemi demokratičnimi ljudmi. Za to skušajo pridobiti predvsem sodelovanje katoličanov. Ameriška komunistična stranka jc v tem oziru naredila že več poskusov, ki so se pa vsi izjalovili. Te dni so voditelji katolikov v Newyorku prejeli od komunistične stianke novo ponudbo, naj bi skupno sodelovali. Katoliška duhovščina pa jc z ogorčenjem odklonila to ponudbo, češ da pomeni ta komunistični korak največjo drznost in norost, kajti komunizem je sovražnik Cerkve štev. 1.
DROBNE VESTI
Za 56 milijonov frankov srebra so španski komunisti v avtomobilih pripeljali v francoski Perpignan za primer — bega.
Mussolinijev gin Viktor je priletel te dni z lastnim letalom v Berlin.
Velikih vojaških vaj v Nemčiji letos ne bo, ker so — predrage.
Za 37 milijonov dolarjev letal so letos izvozile Združene države ameriške.
Velik požar je uničil iovarno v Filakovu pri Pragi; 40 milijonov Kč škode; 2500 delavcev in 200 uradnikov brez dela.
Revolucija je izbruhnila na grškem otoku Kreti; vlada pravi, da je upor zadušila.
Plače bodo v kratkem zvišali angleškim častnikom.
DOBRO ČTIVO
Jko kupujete ali prodajate, rabite zanesljivega raiunarja. To Vam nudi knjižica »Računar v kronski in dinarski veljavi«, ki slane vezana 15 din in jo dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Marsikdo ni imel prilike v ljudski šoli, da se z računanjem dodobra seznani. Zato vam bo knjižica »Računar« pri vaših kupčijah najzanesljivejši pomočnik. Izgovor, da se na take ra-cunarje ne spoznate, ne more držati, treba vam je le enkrat knjižico natanko pregledati, kako so računi sestavljeni, in če vam kljub temu še ni kaj jasno, pa povprašate kakega prijatelja ali znanca — lahko tudi v knjigarni, kjer vam natanko raz-lože, kako se »Računar« rabi. Ko se privadite računom, ga ne boste mogli pogrešati pri nobeni kupčiji. Na prvih straneh najdete tabele, kako preračunate krone v dinarje in narobe, dalje račune za cene od ene pare (vinarja) do 200 dinarjev pri enem metru, litru, kilogramu, kosu itd. do 1000. Na koncu so tabele od polodstotka do 12 odstotkov in glavnice do 100.000 din (kron) za en mesec, pol leta ali celo leto.
PO DOMOVINI
yes slovenski kmečki stan bo 7< avguste na Brezjah zbran
Kilro teko dnevi in bliža se 7, avgust, noš kmečki praznik. Na ta dan se bo zbralo na Brezjah slovensko kmečko ljudstvo: Z Gorenjskega in Dolenjskega, s Posrtvja in Podravja, i'! Haloz, Prek-miirja in Pohorja, it Savinjske doline in iz Slovenskih goric, — od vsepovsod, kjer prebiva veren slovenski kmečki rod, — so prijavljeni tisoči imečfcih ljudi, ki se bodo z vozovi in kolesi, avtobusi in vlaki pripeljali aa Brezje, na slovenski kmečki tabor.
Pojdite ta dan na Brezje tudi vi vb!, ki se nisle prijavili, ker dozdaj Se niste zatrdno vedeli, ie vam bo mogoče iti I Opravili boste božjo pot, obenem pa boste navzoči na veličastnem kmečkem uborovanju, kakor ga Se ni bilo. Z udeležbo na kmečkem taboru boste pokazali svojo kmečko stanovsko zavednost pred javnostjo in našimi voditelji! Naš kmečki tabor bo mogočen dokaz kmečke uvednosti in skupnosti vseh slovenskih kmetovi Na taboru bo blagoslovljeno zastava Kmečke zve-le, ki ji bosta botrovala dr. Anton Korošec in ga. dr. Nailafenova,
Redkokdaj se vam nudi za romanje na Brezje tako ugodna prilika kot zdaj: preskrbeli sino za posebni vlak iz Ljubljane do Otoč (Brezja), tako, da je tudi udeležencem iz najbolj oddaljenih krajev mogoče priti v enem dnevu na Brezje in nazaj domov. Tudi ne bo nobenih sitnosti. Za udeležbo na našem kmečkem taboru ni potrebna nobena taborna knjižica ali izkaznica I Le taborni znak, s katerim boste oproščeni tudi plačila mostnine na Brezjah, si kupite pri domači Kmečki zvezi ali pa pred cerkvijo, ali pa pred mostom na Brezjah.
Opozoriti pa moramo »a neko spremembo. Zdaj pa smo dosegli pri železniški direkciji v Ljubljani ugodnost, da morejo tudi vsi oni, ki se bodo peljali s posebnim vlakom iz Ljubljane na Brezje, kupiti na domači postaji nedeljsko karto naravnost do Otoč! Prosimo, upoštevajte to., da vam ne bo treba podaljševati voznih kart v viaku, oz. imeti sitnosti glede tega!
ha splošno velja glede vožnje s vlaki tole: I« vseh krajev Slovenije imate ugodno svey.it % vlaki na Brezje, če se odpeljete iz domače postaje v sobot« popoldne s prvim popoldanskim vlakom. V tem slučaju prispete na Brezje v soboto zvečer, o». o polnoči. U krajev ob progah: Murska Sobota — Ljutomer — Ormož, Gor. Radgona - Ormož, st. Ilj — Maribor, Prevalie — Dravograd — Maribor in Dravograd — Velenje imate sploh leto »v oso, s nedeljskim jutranjim vlakom ne pridete reč p"&vočasm> na Brezje!
U vseh drugih krajev Slovenije pa se brez skrbi lahko odpeljete še v nedeljo zjutraj s domače postaje, ker bo ii Ljubljane voiii posebni vlak, s katerim boste prispeli na Brezje tik pred začetkom cerkvenih slovesnosti! Posebni vlak odpelje ti Ljubljane od 9.15 dopoldne. Povratek iz Otoč ob 15.30. Domov se boste pripeljali lahko skoro vsi že v nedeljo zvečer, udeleženci is okoliša zgoraj naštetih prog pridete pa domov Še!e t ponedeljek zjutraj!
Če ho prišlo na tabor Kmečke zveze na Brezje, dne 7 avgusta mnogo udeležencev že v soboto, bo za nje v soboto zvečer po prihodu zadnjega vlaka rimska procesija z bakljami.
Zborovanje Kmečke zveze na Brezjah, dne 7. avgusta, bo ljubljanska radio oddajna postaja prenašala od pol 11 do 12,
Dekliški dan na Betnavi
Prijetno je biti en dan v kraju, kjer nas skrb ne tare, kjer je vse za nas pripravljeno — da nam povzroii veselje! Kjer bomo zbrane samo dekleta in kot dekleta!
Saj veš, sestra, da smo dekleta tiste, ki gradimo bodočnost svoji Cerkvi, svojemu narodul — Ponosna si lahko na to!
Glej, sestra: Mnogo bodo pripravile za Dekliški dan naše sestre iz vseh krajev, da nas razveselijo, navdušijo in pokažejo, kako visoko cenijo lepo življeije iu delo za prihod. Kristusa v duie svojih bližnjih — pa tudi: kako to one izvršujejo!
Spored je poln vsega zanimivega!
Pojdimo torej obhajat naš praznik — Dekliški
dan — na Belnavo pri Mariboru res vse. Ponesimo a seboj 8>ežost iu pripravljenost na sprejelje velikih, lepih — morda novih — toda vsekakor zani« mivih stvari! Morda bomo potem bolj ponosne na to, da smo dekleta, in na to, da lahko toliko pomenimo svojemu narodu — ako same hočemo .. .1
Pridite, dekleta, vse na Dekliški dan! Obnovile boste svoj trdni sklep, ki vam ga je Bog položil v dušo: Obogatili in požlahtniti hočemo ves naš slovenski narod!
Prijavite se do 12. avgusta na Betnavo pri Mariboru Zvezi katol. deklet. Za knjižico in znak, kt sta obvezna, plačate (s tem pa dobite pravico do prenočišča, čaja in za vstop k vsem prireditvam na Betnavi). Čelrtinsko voinjo pa dobite s posebno spominsko knjižico Narodnega tabora v Mariboru, ki jo dobite na domači občini za 2 din.
Na Betnavo pridite 14. avgusta do sedmih zvečer! Pozneje vas ne moremo več sprejeti.
Knobleharjeve svečanosti v Škocijanu
Za Knobleharjeve slovesnosti, ki bodo v spomin 80 letnice njegov smrti 14. in 15. avgusta, jo veliko zanimanje. Vse kaže, da bodo slovesnosti v vsakem oziru veličastne.
Spored je naslednji:
V	soboto, 13. avgusta zvečer: kresovi, razsvetljava, slovesno zvonjenje,
V	nedeljo, 14. avgusta: ob 7. zjutraj otvoritev misijonske razstave, ob 9. sprejem prevzv. g. škofa dr. Gregorija Rožmana, ob 10. sv. maša na prostem in govor gospoda škofa, ob 11. Knobleharjeve slavnostno zborovanje. Popoldne ob pol 2. pete litanija na prostem, ob 2. velika misijonska akademija s sodelovanjem škocijanske in okoliških župnij.
Na Veliki šmaren 15. avgusta: Zjutraj misijonska pobožnost v cerkvi s skupnim sv. obhajilom za misijone, ob 10. spominska slovesnost pri božje-potni cerkvi na Stopnem: sv. maša na prostem, nato zaključno misijonsko zborovanje pred cerkvijo.
Za to priliko je izšla tudi knjižica e Knoble-harjevim življenjepisom. Slane samo 2 dinarja in velja obenem za vstopnico k vsem slovesnostim.
700{efnica Vefesonega
Med ljudmi je veliko zanimanja za našo proslavo. Zato upamo, da se bo tiha dolinica, kjer stoji veličastna Marijina cerkev, napolnila s številnimi romarji. V nedeljo, 14 avgusta ivečer ob 9, bo pred
RAZNO
Nekaj[ e kraljestva, ciganov. Tudi v neomejenem Kraljestvu ciganov se pripravljajo po vsem videzu resni dogodki. Deset tisoč ciganov je lanskega julija izvoljenemu »kralju« Kwie-ku 1. poslalo pravi ultimat, v katerem zahtevajo, naj takoj skliče ciganski parlament, ker ne marajo več prenašati njegovega avtomatskega in diktatorskega režima. Teh 10.000 ciganov pa predstavlja le manjšino, «ajti 28,000 drugih se zajema za kralja. Zato ni »ključcno, da bo Kwiek I. ogovoril na ultimat s tem, da bo odredil cigansko Judsko glasovanje o vprašanju svoje pravice do vladanja, l.ahko se iz tega izbami nova volitev »kralja« »ii pa vsaj ponovitev lan-»«ega ciganskega srečanja T Varšavi.
ftv« drsalke r Vemesi fl0™' Kakor dokazujejo razne izkopanine, so drsal-ponekod poznali že v aarneni dobi. V nekaterih stavbah Da koleh, ki so jih "Kopali, so našli med raz-"lm, orodjem tudi čudno ®rodje j, konjske koati. To orodje jc bilo tako B» koncu prikrojeno in za-Pegnjeno kakor kake drsal-»predaj in zadaj jc bila "»rejena luknja, skozi ka-
L. Oanghofers
68
Boman is sačetfea !?,, stoletja Poslovenil Blaž PozniS,
33
Jutro je sinilo. Visoko nad razvalinami kralja Ledenika je sijal na obledelem nebu še ozek srp lune. S svojo svetlobo je v zori budečega se dneva oblival nove krne in z razbitim ledom in skaljem posejane ravni. Tiho je bilo nad kamnitim mrtviščem. Le včasi se je rahlo potrkljal kamen — jelenjad in gamsi, ki so bili zbežali pred podirajočo se goro, so se že zopet vračali. Nemirno so plezale živali po razvalinah okrog in iskale svoja pasišča in staje. Tako trdno kakor vi-šavski ljudje se oklepajo tudi gorske živali zvesto grude, ki jih je rodila. Skale se rušijo in zasipajo prebivališča — komaj se je razvlekel prah, se ubežniki že zopet vračajo, da bi si izbrali nov dom nad ruševinami, ki. pokrivajo starega. In kakor starega, se oklepajo zdaj tudi novega doma in so mu nezlomljivo vdani.
Razen od grušča, ki se je rahlo prožil pod stopinjami divjadi, je pretrgal zdaj tišino še neki drugi glas: zazvenčalo je, kakor bi stopil na kamen nakovan čevelj. Med razmetanimi skalami jo blodil človek. Težka in počasna je bila njegova hoja. Ko se je vzpel na vrh nagrmadene kope, je negibno obstal in zastrmel v po-mraku čez razsežno gruščevje, pod katerim je ležala pokopana Pusta koča in vsa gorska draga. Hropet. e zvenel njegov klic in odmeval v tišini: »Rotica! Rotical« Nihče ni Odgovoril, nič se ni zganilo med razvalinama Sam je stal, dolgo, naslanjaje so na skalo, kakor bi se
brez opore ne mogel obdržati na nogah. Vedno znova je klical ime in si hodil z rokami čez oči, da bi jim dal uzreti življenje, ki ga je iskal in nikjer našel. Težko sopeč se je končno obrnil, se spustil nizdol in se zopet ■vrnil, kakor bi bile v njem dve sili, od katerih ga je ena trdno priklepala na te razvaline medtem ko ga jo druga vlekla dol v zasuti žleb pod Ledenikom.
Nad skalami je prehajal sivi svit v beli dan. Vedno niže je stopal samotni človek. Dolgo je stal pred neko plastjo umazano zaprašenega snega, ki je kazal belo vdrtino, kakor bi bil tam, ko se je ulegal prah, dolge ure ležalo človeško telo. Iz grušča in snega je molel vrh borovca. Posači so spolzele oči samotnega moža čez zeleno vejevje, mimo zevajoče votline, po golem gorskem boku in na nasute gmote razdrobljenega kamenja, ki Je polnilo žleb pod njim. Stok mu je pretresel prsi iu omahujoč je stopil na zmedo ruševin. Njegov vročični pogled se je ustavil na sleherni grudi, vsako skalo so potipale njegove drhteče roke in odlašaje je prestavljal nogo, kakor bi sleherna stopinja bila zanj nova muka. Strm usad mu je zaprl pot. V globini je zagledal jezero, s penami pokrito, belo ko mleko. Strjena melina je od vznožja skalovja segala liki siv otok daleč ven v jezero — kakor bi bili hoteli demoni kamenja nasuti ponosnemu dekliškemu srcu, ki so ga štrli v prvem vrisku njegove sreče, večno gomilo, bolj mogočno nego se je dvigala kdajkoli nad grobom padlega junaka.
Tresoč se, sklonjen nad usad je stal samotni človek na robu skal in strmel v globino. Hropeče je dihal, toda v njegovih rdeče obrobljenih, od prahu vnetih očeh ni bilo nobene solze. »Tako sem prisegel! Zdaj ležijo med njo in menoj gore!« Iztegnil je roke v prazno in ne misleč na smrt, ki mu je pretila, se je začel spuščati po žlebu. Kamor je stopil, se mu je sprožil pod nog«
8*
cerkvijo verska igra »Slehernik«. Nato nožno če-ščenje v cerkvi, vmes spominski govor. Ob eni po polnoči bo riinska procesija z baklami. Glavni del procesije bodo tvorili moški. Za duhovniki se bodo lahko uvrstile tudi ženske. Po procesiji bo pridiga in sv. maša in se bo delilo sv. obhajilo. Na Veliki Šmaren popoldne ob pol 3. se ponovi igra »Slehernik«. Po igri bodo slovesne litanije. Za to priliko smo dali kovati prav lične romarske znake s podobo cerkve, samostana in z jubilejno letnico. Ta znak si bo vsak romar rad nabavil za 3 din, saj bo lep spomin na Velesovo. V drugih nedeljah med šmarnimi bodo letos še druge slovesnosti in bo vse nedelje in praznike dovolj prilike za sv. spoved, ker bodo pomagali misijouarji sv. Vincencija P.
Višarskim romarjem
Romarski vlak na Sv. Višarje odpelje v soboto 6 avgusta ob 7.30 zjutraj iz Ljubljane gl. kolodvor. Gm. kolodvoc 7.33, torej vozi 38 minut za rednim vlakom. Iz Sk. Loke odpelje torej ob 8.11, iz Kranja 8.34. Odhod z Jesenic ob 10. Romarji naj vzamejo za seboj ogrinjala, plašče, za primer dežja dežnik. Plačuje se na Višanjih v lirah, pa tudi v dinarjih. Dobro je, da vzamejo s seboj nekaj lir. Tisti, ki se pripeljejo v Ljubljano z Dolenjskega, Notranjskega ali štajerskega, imajo pri povratku polovično vožnjo. Na vstopni postaji kupijo vozovnico do Ljubljane obenem z železniško izkaznico K 13, ki stane 2 din. Ta izkaznica in vozovnica bosta služili za brezplačen povratek iz Ljubljane do vstopne postaje. Vsi drugi dobijo vozne karte na vlaku, samo izkaznice morajo imeti vsi s seboj. Spored na Višarje ostane isti, kakor druga leta. Bakle za večerno procesijo dobijo romarji na v.aku proti plačilu 1 din. Vlak se vrača v nedeljo iz Zabnice 13.30, prihod v Ljubljano med 17. in 18. uro. Na vlaku naj se pokoravajo rediteljstvu in naj vstopajo v tiste vagone, katere jim bodo reditelji odkazali,
K sv, Hemi v Krko na Koroškem
Z dekretom sv. obredne kongregacije v Rimu je sv. oče Pij XI. potrdil večstoletno češčenje blažene Heme in ji s tem dal naslov svetnice. Slovenci so vsa stoletja sem sv. Hemo vneto častili, saj je bila rojena na slovenski zemlji in je imela na na&ih tleh svoja posestva ter bila tako v živahnih stikih z našimi predniki. Ob slovesni proglasitvi za svetnico se ji hočemo tudi mi Slovenci pokloniti na njenem grobu v Krki. V ta namen napravimo v
dneh 20. in 21. avgusta romanje k njenemu grobu v Krka na Koroškem, da sprcKsimo od nje sebi in svojim dragim mir na zemlji in mir v večnosti.
i Gregorij Rožtaan, škof.
Spored romanja.
Odhod iz Ljubljane v soboto zjutraj. V Celovcu kosilo; nato vožnja s parniki po Vrbskem jezeru k Mariji na Otoku, kjer bodo večernice.
Prihod v Krko isti dan proti večeru. Tu najprej večerja; zatem pridiga, Surška procesija in spovedovanje. Prenočišče je naročeno v samostanu oo. ealvatorijancev. — V nedeljo zjutraj vc-č £V. maš. Ob 7 pridiga in sv. maša prevzv, g. ikola dr. Gregorij« Rožmana.
Takoj po zajtrku povratek. Med potjo pri Gospe Sveti kosilo in večernice. Prihod v Ljubljano proti večeru, tako da se lahko vsi romarji odpeljejo domov še z večernimi vlaki.
Na železnicah je zaprošena polovična voznina. Zato naj si vsak romar kupi vozni listek od domače postaje do Jesunic-drž. meje; ta listek ve'ja tudi za povratek. Vsi ostali stroški znašajo 130 din.
Kdor bi želel prenočišče na postelji, doplača 10 din. Za boljšo hrano se doplača 25 ali 35 din.
Prijave sprejemajo župni uradi. Lahko pa se pošljejo naravnost na Salezijanski zavod Rakovnik (Ljubljana), ki romanje organizira. Vsak romar naj navede ime in priimek, očetovo ime, kraj in datum rojstva, poklic, stalno bivaliče in točen naslov. Iz-venljubljanski romarji morajo poslati Je dovoljenje okrajnega načektva za potovanje v Nemčijo,
Čas za prijavo velja do !2. avgusta. Skupno i prijavami je treba poslati tudi denar,
Mladinski tabor v Mirni peci
Fantovski odsek z Dekliškim krožkom v Mirni peči priredita 7. avgusta pod pokroviteljstvom g. bana dr. Natlačena mladinski tabor.
Ob 9 zbirališče na cesti pri Barteljnu, nato sprevod. Ob iO sv. maša s cerkvenim govorom, po maši tabor pred cerkvijo.
Ob t popoldne skušnja vseh nastopajočih, ob 2 litanije, po liianijah javni nastop s pestrim sporedom. Nato prosia zabava z godbo, šaljivo pošto iid.
Ker je ta po 17 letih prvi tovrstni tabor v Mirni peči, ste k udeležbi in sodelovanju vabljeni vsi, ki mislite pošleno, slovensko in katoliško, da skupno manifestiramo za poštena, slovenska in katoliška načela.
Prosvetni tabor v Laškem
Naša mladina pripravlja mogočen prosvetni ta. bor za laško okrožje s sodelovanjem celjske pod. zveze. 21. avgust bo to. Fantje in dekleta! Kakor ste radi pohiteli drugam na podobne prireditve, tako vas to pot vabi prijazno mesto Laško. Pript^ ročajte staršem, da tudi oni gredo z vami pogledat lepoto tega kraja in se z vami navduševat za sveti« ideale. Pričakujemo, da boste 21. avgusta častno ia dostojno pokazali, da ste vsikdar zavedni in ponosni Slovenci ter dobri državljani. Slavje pa bo dobilo še poseben pomen ob prisotnosti odličnih predstavnikov našega naroda. Mladina iz laškega okrožja in celjskega okoliša, 21, avgusta na svidenja! Bog živi!
Prosvetni tabor na Vačah
V	nedeljo, dne 28. avgusta bo na Vačah pnx svetni mladinski tabor e celodnevnim sporedom. Ob 9 bo sprejem gostov, nato sprevod po trgu, ob 10 pa sv. maša. Po maši ljudski tabor pred cerkvijo. Popoldne ob 3 bo na travniku, ki nam ga je odstopil g. Vrhove, telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov.
Ker na Vačah že več let ni bilo enake prireditve, je za ta tabor med ljudmi veliko zanimanje in navdušenje. Vabimo vse odseke in krožke^ da se tabora udeleže v čimvečjem številu v krojih. Prav tako vabimo ostalo občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži našega tabora v narodnih nošah in v civilu.
Kmečki tabor v Litiji
Dne 21. avgusta bo v Litiji velik tabor KmeSk« zveze. Ob 2. popoldne bodo večernice v župni cerkvi, nato blagoslov in razvitje prapora ter zborovanje na pro6tem. Po taboru velika tombola prosvetnega društva, kjer lahko dobiš ta 3 din par volov. Pohitite z nakupom tablic, ki so na razpolago v trgovini A. Mahkovec v Litiju
Jakličev dom v D&brepotjah
V	Dobrepoijah nameravamo postaviti JakIS« čev dom.
Kdo je bil Jaklič? — Vzoren katoličan, pl»-menit človek, naš priljubljen ljudski pisatelj, znan vsem Slovencem, velik organizator, zlasti odličen pospeševatelj zadružništva, ki je ustanovi) skupno z dr. Jan. Ev. Krekom pri nas prvo rajfajznov-
grušč in umazani sneg. Ko je dospel že blizu do dna, je začela drseti plošča, ki je bil stopil nanjo. Rožljaje ga je nesel kamniti splav po strmini in ga izkrcal na položni sipini. S hripavim smehom se je pobral in prijel kamen, kakor bi grabil sovražnika za prsi. »Moje vse si mi vzel! Samo mene ne! Zakaj le? Mar nisem smrti dovolj dober?« Z okrvavljenimi rokami si je po kril obraz in klecnil na tla.
Jutrnja svetloba je že rožnato obsevala vse gore, ko je trudno vstal in pogledal tja čez belo jezero. »Mati! Kako se vračam domovi Kaj naj ti porečem, ko me bo tvoje oko vprašalo?«
Ob koncu sivega melišča se je še enkrat ozrl. Telo mu je vztrepetalo in nemo se je oklenil skalnega čoka in prižel obraz k mrzlemu kamnu, kakor bi objemal, kar je ležalo pokopano pod meljo.
Kakor v sanjah se je opotekel naprej. Ne da bi si bil svest, kaj dela, je zavil proti mestu, kjer je bil pustil enodebelnik — kraj je bil ves spremenjen in čolna nikjer. Toda čez jezero je bil zgrajen most: skalna stena je bila zasula s svojimi sesutinami vodo do nasprotnega brega in oddelila majhen tolmun od odprtega jezera, kakor odtrga ura pogube deteta od materinih prsi. Cez ta most, ki ni bila nanj stopila noga še nobenega človeka, je šla zdaj pot osamljenega moža, nato ob obrežju in proti domu po rebreh, s katerih so bili razbesnjeni valovi za streljaj visoko do golega poželi gozdno drevje. Polomljena debla so plavala po jezeru in iztegovala svoje sprepleteno vejevje iz belih pen.
V jezersko kotlino je že lila svetla luč jutra, toda pestre barve jesenskega drevja se niso hotele prikazati Ko okameneli so se videli listovci pod sivo odevo, ki jo je bil prostrl čeznje prah. Topo so se ozirale potnikove oči po žalostnih podobah okoli sebe. Videl je spre-
menjeno goro v višavi nad seboj in prepoznal po vseh skalnih pobočjih ceste, po katerih so bili drveli plazovi. Videl je Falkenštajn, toda nobene strehe nad njim, nobenega zatrepa in nobenih sten z okni, samo redke slope dima, ki so se počasi sukljali kvišku in se razblinjali v zraku. Videl je v daljavi šenavske pologe, brez gozda, brez hiš, sivi puščavi podobne. Videl je, kako se je na jezeru plavajoča slika lomasti začela spreminjati: med podrtimi smrekami in bukvami se je prikazovalo izruvano sadno drevje, tramovje, deske, ostanki strehe, pasja uta in čebelni ulji, obleka in leseno posodje. In včasi se je pojavila iz belih pen rjava lisa: plavajoče truplo goveda.
To vse je videl. Tudi na njegovo pot, ki se je bližala koncu, mu je nastrosilo opustošenje nekaj svojih prič: ribiško spravo in dolge konce mrež. Toda nič se ni vprašal, kaj naj bi to pomenilo. Njegovi omamljeni čuti so se zdeli nedovzetni za nov strah, njegovo potrto srce nezmožno nove, večje bolečine. Ko je dospel do zadnje vzpetine v gozdu in uzrl pod nogami pristajališče z opustožeuim gričkom, se je prijel z rokama za senca in obračal počasi sp$5eni obraz na vse strani. Nikjer ograje in razgledišča, nikjer hiše in hleva. Izginil je čebelnjak, vrtec in pokriti vodnjak. Samo nekaj tramov in raztrganih ostankov pletene ograje je bilo razmetanih naokrog. Razbito orodje in trupla govedi so ležala po vseh mlakah okoli pristajališča. Hraste je polomilo in odneslo. Le eno samcato drobno drevce se j© bilo otelo iz slapovja valov. In na povsem golem holmu je ostal samo še štor, ki je bil nosil kamnito mizno ploščo in pa nekaj sledi zidanega ognjišča. Toda tam, kjer so stala ogradna vrata, se je še vedno dvigal križ, omajan sicer, poškodovan in blaten gor do prečnega trama.
Med štori podrtih hrastov je čepela Hajlviga, ribi-
tero je kameni človek to kost privezal na svojo obutev, nakar se je po tej kosti lahko drsal po ledu. Te je bilo zanj važno, ker j* njegova hiša stala tako re-koč na vodi. Kadar je vods zmrznila, se je moral posluževati drsalk, č« je hotel na suho. Kadar ni bilo ledu, si je pač pomagal I čolnom.
»Rano na glavi vam bon najprej izmil, nato pa obveza!. Ali je morda storile« mislit, ko vas je napadel, na vaš denar?« — »Da« — »Pa bi ga spoznali, če U ga sedaj videli?«! — »So* veda, saj je bila moja že< na.«
Nobenih skrivnosti ni f abesinskem jezera Tan«,
Abesinsko jezero Tana j« dolgo veljala kot skrivnost" no vodovje, ki je velikega pomena za reko Nil in njo* gove doline. Domačini to dejali jezeru »globoko mor« je« in so bili prepričani, <|a je neskončno globoko i» da vsebuje čarobna bitja. Po zavzetja Abesinije s« )• odpravila ekspedicija fraa* coskih znanstvenikov v okolico jezera Tana, d» » razrešila te uganke. V list« »Nova antologija« je načel-1 nik ekspedicije, profesor Daenelli, objavil uspeh« t» raziskave. Izkazalo se i*t da je to »čarobno jezero«
ko v Sloveniji. Bil je tudi vzoren krščanski učitelj in vzgojitelj, soustanovitelj Slomškove družbe. Bil je povžrvovalen in skrben državni in deželni
''0S'Temu velikemu in ia ves slovenski narod zaslužnemu možu hočemo postaviti trajen spomenik v njegovem rojstnem kraju v Dobrepoljah. Spomenik ne bo iz bron«, temveč veličastno poslopje, T katerem bodo prosvetne, dobrodelne in druge koristne naprave.
Dne 21. avgusta bomo blagoslovili vogelni kamen Jakličevega doma. S to slovesnostjo bo idružen tabor fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Vse prijatelje in znanca pokojnega Jakliča in prijatelje naše mladine opozarjamo na lo slovesnost in jih vabimo, da se udeleže.
Kmečho-fantovshi tabor v Šmarju
Dne 14. avgusta bo v Šmarju pri Ljubljani kinefko-fantovski tabor s sledečim sporedom: Ob 8.30 sprejem gostov in sprevod. Ob 9.30 sv. maša. Po maši kmečko zborovanje. Ob 14. večernice. Ob 15 telovadni nastop slovenskih fantov in deklet z zelo pestrim sporedom. Po telovadbi prosta zabava s srečolovom. Prijatelji nase mladine, prihi-tite ta dan v Šmarje I
Mednarodni kal. esperaniski kongres v Ljubljani
Jugoslovanska katoliška esperautska liga, ki jc še zelo mlada, je lani prevzela veliko nalogo, organizirati XX. jubilejni mednarodni kongres katoliških esperantistov v beli Ljubljani.
Program kongresa:
Sobota, 6. avgusta: Ob tO slavnostna otvoritev umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu; ob 11 slavnostna otvoritev filatelistične razstave v prostorih dri. trgovske akademije; ob 20.30 po-znavalni večer v hotelu »Metropole.
Nedelja, 7. avgusta. Ob 8 sv. maša v stolnici, katero bo danjyal g. škof dr. Or. Rozman, po maši esperantsfca pridiga. Ob 10 slavnostna otvoritev kongresa v frančiškanski dvorani; ob 1350 skupno kosilo v hotelu »Metropole; ob 20.30 slavnostna akademija v frančiškanski dvorani 8 pestrim sporedom.
Med tednom so seje mednarodne katoliške esperantske zveze. — Vsak dan kongresa bo ob
8 '""1? z esperantsko pridigo. — Kongres se zaključi v četrtek, dne 11. avgusta.
Kdor le more, naj se udeleži kongresa, ker je kongresni prispevek malenkosten, 15 din s kongresno knjigo, brez kongresne, knjige pa 5 din. vstop h kongresnim prireditvam je dovoljen samo s kongresno karto. Prijave pošljite na naslov: XX. jubilejni mednarodni IKUE kongres, Ljubljana, Resljeva cesta 29.
Iz raznih krajev
Št. Jernej na DoL Pretekli teden je nenadno umr! dolgoletni ldjačar cerkve sv. Urbana Janez Pirkovič z t>or. y/hpo!ja. Bil je nad 40 let naročnik našega lista. — le dni smo pokopali devetdesetletno Fran-kotovo mater. — Večni miri — Ono sredo se je zopet pokazal rdeči petelin na poslopjih Janeza Zagorca in mu uničil hlev, skedenj in šupo, Spomladi mu je po-" gorel Uozolec-dvojnik, Oboje je delo zlobne požigal-čeve roke.
Sv. Kril pri Kostanjevici. V nedeljo, 24. julija okrog 7 zvečer je strašno ueurje z debelo točo uničilo najlepše vinske gorice v občini. Up kmeta, da se bo po strašni lanski poplavi in toči letos opomogel, saj so bile gorice tako bogato obložene, je uničen. Popolnoma so uničene gorice: Brezovice, Polšriice, Završe, Jugovec in Trebelnik. Nad tri četrtine so uničeni vinogradi v Gadovi peči. V Belinju, Grubljah, Piroškem vrhu in sosednjih goricah pa preko polovice. Uničeni so tudi vsi poljski pridelki. — S tem so številni gospodarji ob edini dohodek in tako jim grozi letos zoj>et pomanjkanje in lakota. Ker so se mnogi že v pre-tečeni zimi zadolžili na račun letošnjega pridelka za najnujnejši živež, so ob ves kredit pri trgovcih in tako upravičeno obupujejo. Potrebna je nujna pomoč. Prizadeti se zopet z zaupanjem obračajo na gospoda bana, da jim tudi letos, kakor lani, pomaga v njihovi stiski.
Vransko. Naša gospoda, ki se zateka v varstvo Nove dobe, se zadnje čase hudo razburja zaradi potrebnih sprememb pri naši požarni hrambi. Te spremembe so nastale zakadi nepotrebnega demonstrativnega kujanja ob priliki slovesne otvoritve električne razsvelljave v Vranskem. Pa to je bil le povod, razlogi so bili globlji. Ker vemo, da Domoljubov papir ni tako potrpežljiv, kakor papir Nove dobe, naj se blagovoli pisec Članka v Novi dobi zglasiti v občinskem uradu, kjer bo lahko
natančno zvedel, kakšne rožice do daslej rasle v našem gasilskem vrtu. Nadalje mi pisec podtika neko umikanje glede prošnje bivših gasilcev, naj bi se takoj sklical občni zbor. Tudi v tem pogledu mu bomo postregli na občinskem uradu črno na belem. Tam se bo lahko prepričal, kako malo spadajo politični izpadi v delokrog gasilstva. Da je dopisnik dovolj pokazal, kakšne barve je, se je v dopisu zaletel tudi v veličastni mladinski tabor v Ljubljani, toda brezuspešno. Preveč nas je bilo v Ljubljani,_ da bi mogel kdo blatiti njegov uspeh. — Za nevoščljivo norčevanje, s katerim je zaključen dopis pa nimamo drugega odgovora kakor po-molovalen posmeh. — P, F. ž.
Studenec pri Sevnici. Mlatiči se že prav pridno oglašajo in vse kaže, da bo letošnji pridelek ozi-miue boljši kot druga leta. Doslej nas je Bog obvaroval vremenskih nezgod Suša nas precej tare in komaj čakamo dežja, ki bi osvežil naša polja in senožeti. Ono nedeljo zvečer je grmelo in se bliskalo kakor na sodnji dan. Strela je zažgala hlev. M. Gorenc v Rovišah. Ogenj bi se bil raz širil še na sosednja poslopja, če bi ne bili takoj na mestu gasilci, ki so nesrečo preprečili.
Prelolca. Klanec »na žagi« so začeli prekladali. To delo je bilo res potrebno. Dobili smo 50.000 din podpore, s katero bomo izvršili zemeljska dela v daljavi 500 metrov. Iskrena zahvala g. banu, ki je že kot oblastni predsednik nakazal za ureditev Ziljskega klanca 200.000 din podpore. Za ie podpore se je posebno trudil naš ban. svetnik g. dekaa Bituar, česar ne bomo nikdar pozabili. Da bo delo dovršeno, bo treba še kakih 70.000 din. — Spomladi smo imet; pozebo, nato je pritisnila suša, a v soboto je prihrumelo neurje s točo, ki je uničila še to, kar je pustila suša. Težko se bomo preživeli do prihodnje letine, ako nam ne bo nihče priskočil na pomoč.
Vodice nad Ljubljano. Dne 31. julija je umrl Kocelj Anton iz Vodic, oče našega tajnika in sestre M. Joaneze, star 61 let. Bil je mož dela, skromnosti in vere, ki je vse življenje garal in trpel, najhuje pa je trpe) zadnji mesec. Neštetokrat je kaj popravlja! v župni cerkvi v Vodicah ter pri šmarnogorski Materi Božji, v Vodicah in okolici pa \e Gkoro ni hiše, kjer ne bi vsaj enkrat mojstrsko pleska) sob. Z žulji, neumornim delom iil štedljivostjo je ustvarjal 6Voji družini prijeten dom in lepo vzgojil osem otrok, od katerih jih šest živi. Vsa štiri leta svetovne vojne je preživel na soški ia tirolski fronti ter je zlasti zadnja leta na posledicah tam dobljenih poškodb stalno bolehal. V soboto 25. junija je neba! uživati sleherno hrano,
prav navadno jezero. Globoko je največ 14 metrov. Tudi rudnin ni moči najti v okolici jezera, pai pa jc zemlja ortdi tako rodovitna, da bo glede na poljedelstvo brez dvoma največjega pomena za gospodarstvo etiopske kolonije.
Škotska. Škotu je obolel sinko na davici. Ko mu zdravnik predloži račun, piavi Škot: »Upam, da mi boste dali nekaj popusta.« — Zdravnik: »Ni mogoče! Zdravniki imamo svojo tarifo.« — Škot: »Toda pomislite, da je moj «n okužil ves razred z davico-«
Krožna gola mesta na glavi se dajo ozdraviti potom obžarevanja s kvarco-vo lučjo.
Peščeni vihar kje v puščavi in tudi na zelenem je nekaj strahovitega. V Indiji ie nedavno razsajal, kakršnega ne pomnijo. Na Letališču Dcfhi je premetaval dvoje letal kakor mali škatlici, zasul železniške proge, da so vlaki obtičali v pasku. posul cele vasi do tri metre visoko ter pod seboj pokopal vse, kar jc bilo ži-Pesek je nosil do fOflO metrov visoko od tal 5,1 »o je kmahi nato vihar prenehal, se je iz oblakov vsul peščeni <&?. škoda po Peščeni povodnji j« bila "•PKcenljiv-
čeva dekla. Ko je uzrla prihajajočega gospodarja, je šinila pokonci in mu stekla nasproti. 2e je bila na tem, da bi pričela jokati in tožiti, ko ji je pogled na ribiča ohromil jezik. Z raztrgano in na debelo zaprašeno obleko, z razpraskanimi in krvavimi rokami in koleni, s spačenirn obrazom, z osivelo brado in lasmi — takšen je stal pred prepadeno dekto. Ali je bil njen gospodar? Ali je bil Zigenot? In ne morda samo pošastna prikazen, ki jo je prišla strašit na koncu vse groze, ki jo je bila že prestala? »Hajlviga!« Tudi njegov glas je bil spremenjen in ji je zvenel čisto tuje. »Kje so mati?«
Govoriti ni mogla, samo pokazala je. Oklevaje je šla pred njim in čim je nekajkrati prestopila, je počakala, ali sledi za njo. Pri hrastovih štorih je obstala; stoletna debla je odrezalo pri koreninah, Zigenotovo drevo pa prelomilo na zadnji zarezi; poleg edinega, še stoječega drevca sta ležali obe trupli: mati Mathilta in hlapec Vibo, oklepajoč se še v smrti svoje gospodarice.
Zigenot se je opotekel. Blodno se je ozrl nazaj na križ. Potetn je iztegnil roke proti hlapcu: >Ta je bil zvest. In jaz se mu ne morem več zahvaliti.«
Hajlvioa mu je morala pomagati, da je oprostil mater iz odrevenelih Vihovih rok. Medtem ko je začela dekla pripovedovati, je držal Zigenot materino truplo v naročju in gledal bledi obraz, podoben licu spečega človeka Cul je govoriti deklo o grozotni vodni steni, ki je bila prihrumela proti hiši, kako se je podiral kralj Ledenik, o nesreči, ki je zadela Gaden, o Vače-manovi smrti, o propasti njegovih sinov in o požaru njegovega gradu. Toda kazalo je, da se ga P»W,o besede tako malo kakor umirajočega nesmiselni blebet ljudi, ki stojijo okoli mrtvaške postelje Samo enkrat je dvignil oči, ko se je i/, polomljenega ločja ob jezeru odzval neki tožeči glas.
»Kaganhart!« je zajecijala dekla. »Gotovo išče Hilm-trudo. S hišo je odnesla voda tudi njeno truplo.«
»Stiska in sila, kamor se ozreš!« Zigenot si je pritisnil materino glavo k prsim in ji božal mokre lase. »Mati! Tebi je dobro. Pojdiva! Položim te k očetu!«
Odšel je k pristajališču, nalovil nekaj tramov in jih zvezal s protjem v splav; potem je pobral ostanke mrež in jih napolnil s težkim kamenjem.
Zdaj se je vrnil po mater. Omahujoč se je spuščal s svojim bremenom po holmcu, prišel nazaj in odnesel na splav tudi zvestega hlapca. Mrkemu brodniku smrti podoben je stopil na gugajoči se brod in ga odrinil z dolgim drogom med nar.eseno podrtijo, ki je pokrivala jezero. Za Treeovim otočkom je izginil dekli izpred oči. Prevzeta od groze in skrbi je stala na bregu. Čas je ginil. Enkrat je čula z jezera zamolkel odmev glasu. Ali je zavpil človek od bolečine? Ali je bila zaduja beseda, s katero se je poslavljal sin od matere? Nato zopet tišina. Samo za holmom šum Ahe.
Dolgo je čakala dekla. Končno je videla, da se je pojavil splav s svojim brodnikom izza razkosmanega ločja na otočku. Utrujen je poganjal Zigenot navezane trame proti obrežju. Ko so zadeli ob nabrežje, je protje popustilo in z razvezanega splava se je zavihtel Zigenot z drogom na suho. Njegov apnenobeli obraz je sličil kamnu; stisnil je pesti in se ozrl jo puščobnem razdejanju okoli sebe. »Zdaj sem doskrbel za mater in sestro. Zdaj me ne bega več misel na srečo in ljubezen. Zdaj sem sam. Zdaj bom obračunal z vsemi, ki so mi lagali in se mi izneverili!«
Prestrašena se mu je umaknila dekla, ker se je spomnila na trenutek, ko je bila pred silo vode pobegnila in v smrtnem strahu zapustila ribiče; dom in svojo gospodinjo.
Slovenci? obmejni Maribor vabi
ker je želodec ni prenesel, ter je polnih pet tednov užival le (isto studenčnico, ne da bi kdaj pokusii vsaj drobec Itake druge hrane. Lepo pripravljen za smrt je v nedeljo popoldne ob tričetrt na Sest pri popolni zavesti zašepetal ženi naj prižge luč, nato pa ob molitvi otrok in sorodnikov popolnoma mirno zaspal za vedno ter odšel — pravi trpin in zvest hlapec — po plačilo k Bogu. N. v m. p.f
Poljane. Za vedno je zaspala v Hotovlji 37 letna Angela Demšar, dobra gospodinja Mlada je morala leči v grob in zapustiti moža in 5 otrok, ki žalujejo za njo. Naj se veseli pri Bogu! — Tujsko-prometno in olepševalno društvo bo imelo 5e dosti dela. Koprive in trnje raste okoli mnogih hiš, podrte škarpe, drva, gnoj in druga navlaka nemoteno leži in smrdi celo poletje celo na sredi vasi. Ali bi ne moglo to društvo posredovati, da te to uredi. Pohvaliti pa moramo zopet druge, ki sami skrbe ta red in imajo lepo snažno okoTi hiše — Veselico pripravlja gasilska četa. Kaj pa igra, o kateri se je govorilo? Ali je v vodo padla?
Vrhnika, Dne 3t. julija je mirno v Gospodu zaspal 79 letni Franc Velkavrh, usnjarski pomočnik. Pokojni Franc je bil veliko let naročnik in zvesli bralec »Domoljuba«, vesten delavec v svoji stroki ter član Katol. društvo rokodelskih pomočnikov od ustanovitve (TO. avgusta 1891) Ko je val soc. demokracije potegnil za seboj zlasti veliko usnjarskih pomočnikov, je ostal Frane neupogljivo značajen. Dolgotrajno bolezen je vdano prenašal, dokler ga Gospod ni poklical k Sebi.
Št. Jurij pri Grosupljem. Umrla je Frančiška Dremelj, gosiilničarka iz Male vasi. še v nedeljo je bila v cerkvi pri sv. zakramentih. Imela je lep pogreb, k: se ga je udeležila velika množica ljudsiva. Na njen pogreb je prišel tudi njen bližnji sorodnik cistercijanec p. Pavel. — S sušo nas Bog ravno ne tepe, ker imamo tu pa tam vsaj nekoliko dežja. Pšenica pa je lepa, da že davno ni bilo take! Pravijo, da je bila taka ravno pred 30 leti.
Grosuplje. Pa se borno tudi pri nas dne 7. avgusta zasukali. Imeli smo dolga in težka posvetovanja, kako bi jo srečno izvozili. Čeprav smo poprej zatrjevali, da imamo dovolj denarja za nakuo motorkc, je pa le še okoli 17 tisoč dinarjev dolga. Zato je treba napraviti veselico, blagoslovitev in pa ples. Seveda pa vsa ta reč ne gie skupaj. V tem vprašanju pa smo pri nas po hudih in dolgih seiah uganili ametno, kar je brezdvomno nam v čast. Naj o volk sit in koza cela! Natisniti smo dali velike plakte. zraven pa smo izdali še posebna vabila. Na plakatih smo dali debelo natisniti, da bo blagoslovitev, iz previdnosti smo pa izpustili ples, na kar pa nismo pozabili v vabilih. Pa vse to ni nič pomagalo. Blagoslovitve, čeprav je to debelo tiskano, ne bo, kar se je vedelo že pred tiskom Ples pa na vsak način bo. Ce bo kateremu navdušenemu plesalcu zmanjkalo sape, dobi pomoč od nove moiorke. Kaj bo pa z »žegnom« moforke, to vprašanje pa še ni končnovel>vno rešeno Na vsak način ga dobi, če poprej ne. pa ob primernem času v trudnih in poznih nočnih urah Ker Imamo mo-•torko, ni šment, da ne bi tudi sodi držali, čeprav vse drugo odpove In pri nas bomo to nedeljo plesali, za kar ni potrebno nobenega »žegna« Na pomoč!...
Vrhpolje pri Moravčah. V Sp. Tustanju Je umrl v 86 letu starosti posestnik Ignacij Cerar, po domače Curnov oče Bil je nad 40 let ključar cerkve sv. Petra in Pavla na Vrhpolju pri Moravčah, kjer je mnogo pripomogel da se je postavil po potresu 1. 1895 poškodovani zvonik na novo, pri nabavi novih zvonov je bil zelo vnet sodelavec in sploh pri vseh popravilih cerkve je storil vse s svojimi modrimi nasveti JNad 30 let je bil član šolslc. odbora na Vrhpolju, ozir. mnogo let njegov predsednik, sodeloval je pri zidanju nove šole na Vrhpolju !. (905 Od ustanovitve Ljudske posojilnice v Moravčah je hit pokojnik neprestano član načelstva. Rajni Te bil vedno trdnih katol. načel, dober in skrben gospodar, ki ga bodo domači težko pogrešali. Naj mu Bog obilno poplača!
Ponova vas pri Grosuplju. Pokopali smo Jožeta , f . .Iz Ponove vasi, ki je v 57 letu moral zapustiti žalujočo ženo in desetero otrok Bi! je globoko veren in pošten mož. Bit )e občinski odbornik in svetovalec, odbornik Kmečke zveze, član Prosvetnega društva itd.
,ne ®0ČI pa !« posvetil svoji dolžini in lepemu posestvu, ki je vzorno urejeno. Pokopali smo ga ob veliki udeležb, ljudstva in zaetopstev organizacij, v kate- i i« deloval Pokoj njegovi dušU - Gasilci bodo ]
Plakati i velikim mejnikom v državnih barvah vas vabijo na mejo v Maribor, Kaj je meja, vemo tisti, ki živimo na meji. Meja ima svojo posebnost Bolj kot valovi domačega življenja butajo ob mejo vplivi zunanjega sveta. Tu ne gledamo ie drug drugega, varni v sredi svoje domovine, tu uas vse gleda sosed. Smo 11 dorasli, da znamo pozabiti sebe in na vse razlike med nami, kadar nas kliče meja? Srno dorastli? Vsa Slovenija se je razgibala in se pripravlja na pohod k mejniku v Maribor. Tu ne bo nihče večji ali manjši, nihče glasnejši, nihče vidnejši, nihče prvi, nihča zadnji, tu si no bomo merili svojih moči med seboj, pač pa bomo merili veličino svoje ljubezni do skupne domovine. Tu na meji bomo vsi razumeli, kaj nam je domovina in lastna država in narodna dinastija. Res ni treba, da smo vedno in povsod taki, na meji pa mora biti tako! Maribor ae je pred 20, leti z lastno borbo osvobodil ravno zato, ker je razumel ta svoj dan. Nad Mariborom še plava duh dr, Verstovška, generala Maistra, dr. Jerovška in drugih ter naa kliče, da čuvamo mejo, kakor so jo oni čuvali.
Poslušajmo besedo častnega predsednika tabora g. dr. A. Korošca, ki jo je pretekli teden govoril: Naša srčna želja je, da smo vsi edini in da vsi gremo edini za istimi dobrimi cilji!
Mesto Maribor ve, da bo taborni dan velik obmejni narodni praznik in zalo se pripravlja na njega, da bo praznično oblečen. Kolodvori in ulice se že pripravljajo za okrasitev, kakor tudi taborni prostor. Zasebne hiše, posebno kjer bo sprevod, bodo bogato okrašene. Na tisoče metrov blaga ca zastave so nakupili odbor, kakor tudi privatniki. Tudi udeleženci sami bodo nosili poleg tabornega znaka, to je lipov list z državno trobojnico, tudi šopek. Naj nas vsa okrasitev dvigne v pravo praznično veselje!
Taborski znaki in izkaznice
Taborski znaki in izkaznice so gotove. Imeti jih bo moral vsak, ki se hoče posluziti četrtinske vožnje, kakor tudi vsak drugi udeleženec tabora, ker velja znak iu izkaznica kot vstopnica na vse |
imeli v nedeljo 14. avgusta blagoslovitev novega gasilnega doma. Na predvečer bo podoknica častnim članom, drugi dan pa ob 10 maša na prostem in blagoslovitev doma. Popoldne ob 2 bo ogled Županove jame, ob 4 pa srečolov in prr.«ta zabava. Pridite!
Podsleng pri Kočevju. Žalostno eo ra plakati zvonovi, ko so oznanili novico, da je umrl kot vojak v Ba-njaluki Tonček Dela?. Kot edini sin se je letošnjo pomlad poslovil od dragih domačih in odšel z upanjem v srcu, da se bo zdrav vrnil v svoj rojstni kraj. Pa mu nI bilo usojeno, Nagla pljučnica mu je končala mlado življenje. Vest o njegovi smrti ni pretresla le njegovih sta.-šev in sestric, ampak tudi vse njegove številne prijatelje, ki so ga tako radi imeli. Rajni je bil pošten ln veren fant. Večkrat smo ga videli pri obhajilu, bil je tudi član Marijine kon-gregacije. Počivaj v miru, dragi Tonček, v daljnji zemlji. Tolaži nas upanje, da se snidemo v boljšem življenju.
Trebnje. Komaj »o se ljudje malo umirili po požaru v Sevnici pri Trebnjem, že je zopet neznan požigalec zažgal drugo manjše poslopie zunaj omenjene vasi v noči od 28. na 29. julija. Najemnik Mrhar Janez, čevljar, kateri je sam stanoval v hiši, se je prebudil šele, ko js bil ogenj že močno razširjen. Ljudje, ki so prihiteli na pomoč, »o bili prisiljeni gledali, kako je poslopje do tal pogorelo, ker je voda zaradi veliko suše povsod usahnila. Večji del Mrharjevega imetja so v zadnjem trenutku rešili. Poslopje ni bilo zavarovano in je last Marije Rugelj, ki živi sedaj v Franciji.
Raka pri Krilcem. Vest o smrti gosp. dekana J. Anžiča nas je globoko zadela, saj je užival pokojni splošno spoštovanje. Pa kako tudi ne, saj se je z njemu lastno vnemo povsod trudil za preporod in občo blaginjo dekanije. Tudi med naa Je
prireditve tabora. Krajevni pripravljalni odbori naj nam zanesljivo do 1. avgusta pošljejo število prijav in naj še dodajo približno število naknadnih prijav, da jim bomo mogli poslati zadostno število znakov in izkaznic. Izven Slovenije se dobijo znaki in izkaznice v vseh pisarnah »Putnika« v državi ali pa se naročijo direktno pri Odboru za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru, Slomškov trg 6. Ponovno poudarjamo, da mora vsak udeleženec imeti znak ia izkaznico.
Čeirfiitska vožnja
Od 12. do 20. avgusta za vožnjo v Maribor, od 14. do 22. avgusta za povratek iz Maribora. Z odlokom GDRr. 72888 z dne 22. VIL je generalna direkcija železnic spremenila rok veljavnosti četrtinske vozne cene za udeležence proslave tako, da velja vozna ugodnost za vožnjo v Maribor od 12. do 20. avgusta t. L, za povratek pa od 14. do 22. avgusta t. L
Spored slavnasti:
V	soboto, dne 13. avgusta, ob 20. baklada po mestu, ob 21. siik na Glavnem trgu, nagovor mestnega župana, državna himna in razhod. Posamezna organizacije poskrbijo bakle za baklado svojim članom same. Bakle se bodo dobile po i din žo v predprodaji in na zbirališčih.
V	nedeljo, dne 14. avgusta, ob 5. budnica po mestu. Do 8. prihod taborjanov. Od pol 8. do pol 9. zbiranje in urejevanje organiziranih skupin na zbirališčih. Ob 8,45 pohod po mestu. V pohod pridejo samo organizirane prijavljene skupine, drugi udeleženci se razdelijo po mestu. Ob 10.45 služba božja v vojašnici kralja Petra L Po maši zahvalna pesem. Ob 11.30 tabor na istem prostoru. Ob 12.30 razhod tabora.
Popoldne na tabornem prostoru ljudsko veselje: Ob 3. nastop godb, ob 4. nastop pevskih zborov, ob 5. prikazovanje narodnih običajev, ob 6. srečo- j lov, ob 7. velik ognjemet.
večkrat in rad prihitel, zanimajoč se vedno za naše delovanje. Ohranimo mu blag spomin. Njemu pa bodi Bog bogat plačnik. — V Zabučah je končala življenjsko pot 80 letna vdova Marjeta Dime. Večna ji luč! —• Jožef Krištof iz Zabukovja, ki mu je ža 72. pomladi ter je še eden izmed tradicionalnih čevljarjev prošle dobe, je kljubujoč starosti tudi ša letos korajžno sukal cepec skozi več dni. Želimo mu še mnogo krepkih let.
Trebelno pri Mokronogu. V župni cerkvi Je g. Alojzij Kozjek, kipar in pozlatar s Podbrezja, v splošno zadovoljnost prenovil glavni oltar. Prihodnje leto bo 150 let, odkar je bil zgrajen v lepem baroku. V teh letih je bil dvakrat prenovljen« leia 1871 in letos. — Pri podružni cerkvi sv. Martina v Sfatenbergu dobimo nov zvon. — 21. avgusta priredi gasilno društvo Trebelno ob svoji 25 letnici slovesnost: blagoslovitev novega prapora. — Kljub težkemu poljskemu delu goje naši fantje in dekleta telovadbo in se udeležujejo taborov.
Iz naših dtušiev
Borovnica. Trideset let je minulo, odkar deluje Katoliško prosvetno društvo v Borovnici. —1 Fantovski odsek in dekliški krožek sta močno razgibana; z veseljem pohajajo v Prosvetni dom fantje, mladci, dekleta, mladenke in naraščaj. Za tridesetletnico priredi društvo skupno s Fantovskim odsekom in dekliškim krožkom poldevno prireditev, dne 7. avgusta. Ob dveh pojdemo v cerkev k popoldanski pobožnosti, nato bo sprevod po vasi. Ob pol 16 je javni telovadni nastop poleg dvorane in slavnostni govor. Po nastopu bo prosta zabava, ined katero igra godba iz Logatca. Na sporedu je tudi srečolov in šaljiva pošta. Vse prijatelje naše katoliške prosvete vabimo, da se pridružijo naši radosti ob 30 letnici društva in 20 letnici naše narodne države.
Horjul. Fantovski odsek zopet stopa na dan. Naši nasprotniki eo mislili, da nas bodo uničili! dosegli so pa prav nasprotno! Še povečale eo se naše vrste! To iim bomo dokazali v nedeljo 14. avgusta, ko priredi fantovski odsek skupno z dekliškim krožkom in sodelovanjem sosednjih odse-
Stev. 8\.
JvpOMOL.TtJFk, 'dno 3. avgusfa 1938.
lov in krožkov poldncvni javni telovadni nasiop. Po pol dveh ee bomo zbrali pred novim prosvetnim domom, odkoder bomo Sli z logaško godbo na Jelu v sprevodu v cerkev k litanijam. Ob 3 bo lavni telovadni nastop z zelo pestrim 6poredom, Na drogu in bradlji bo nastopil tudi naš najboljši mednarodni telovadec br. Varšek. 2e njegovo ime jaai jainči, da bomo videli prvovrstno telovadbo. Po nastopu bo prosta domača zabava z obilnim ribjim lovom. Nikomur £3 bo žal, kdor bo tedaj prišel k nami Pridite, da skupno manifestiramo za saša katoliška načelal V nedeljo 14. avgusta na »videnje v Horjulu! Bog živil
Galiciia pri Celju, Naš fantovski odsek uprizori V nedeljo ob 3 popoldne v društveni dvorani na Gor, Ponikvi lepo versko igro »Podrti križe. Med odmori sodeluj c naša godba na pihala. Vljudno vabljeni!
Trboje pri Kranju. Blagoslovitev nove, lepe in ponosne dvorane bomo imeli 21. avgusta. Dopoldne bo maša z, blagoslovitvijo, popoldne bo pa telovadni nastop slov. fantov in deklet. Nato bo prosta zabava, da bomo pokramljali in si povedali, kako smo prišli do novega doma. Dolgo smo se pač morali boriti, da smo dosegli ta veseli dan. Sedaj pač ne bomo več premišljevali, kje bomo igrali in nastopali, kam hodili oh zimskih večerih: v svoj drugi dom bomo hodili, tam se shajali. Lep bo ta naš dan. Manjkati ne sme tudi vas, iosedov naših. 21. avgusta gotovo, že danes računajte na to, v Trbovlje na blagoslovitev in prosvetni tabor.
Sp, Koseze pri Moravčah. Akad. društvo Bistrica bo 21. avgusta priredila proslavo 140-letnice rojstva in 40 letnico odkritja spominske plošče slovenskemu pesniku Ivanu Veselu Koseškemu. Dopoldne bo sprevod, sv. maša in zborovanje, popoldne pa ljudska veselica. Vabimo društva od Dlizu in daleč, da se proslave z zastavami in narodnimi nošami udeleže.
Lepa Koroška
Beljak leži na meji med nemško in slovensko Koroško. Od Beljaka dalje teče Drava po slovenskem ozemlju. Pri Beljaku se izliva v Drevo Žila, ki priteče iz Ziljske doline. Do trga Sinohorja je Ziljska dolina elovenska. Zadnja slovenska župnija v Ziljski, dolini je Brdo,, rojet«* žyfmija in občino rajnega bojevnika za boljšo bodočnost Slovencev na Koroškem: Franceta Grafenauerja. Beljak je odpjt proti slovenski Koroški, z nemško Koroško ga veže F&uio par ozkih dolin.
Drava, Žila, Krka, Ubožnica, Glina so najpomembnejše koroške reke. Drava poteka skozi celo Koroško, Ziia je reka zapadne Koroške, ostale tri reke pa tečejo po vzhodni Koroški. Glina teče mimo Goeposvete in mimo Celovca ter se izliva v Krko. Krka v zadnjem delu teče po slovenskem ozemlju, ebvenski Celovški ravnini, Lžbošnica pa je nemška reka.
Zapadni del Koroške — Beljak leži na meji med zapadno in vzhodno Koroško — je manj epo-»ben za poljedelstvo, pač pa tukaj sijajno uspeva iivinoreja. V vzhodnem delu Koroške pa poljedel-»tvo prav dobro uspeva. Tu najdete krasna žilna polja. Izmed žitnih vrst ee pridela največ rži, potem ovsa, nato pšenice, na četrtem mestu je ječmen, i a petem turščica. na šestem ajda, na sedmem proso. Zelo mnogo se pridela krompirja ali kakor mu v Podjuni pravijo: repice. Rožaui pravijo krompirju (nastalo iz nemškega: Grundbirn): hrušre (die Birne = hruška), Ziljani pa: čompe. Ker je v Celovški kotlini mnogo ajde, prav dobro uspeva tukaj čebelarstvo. Dobro uspeva tudi sadjereja. Iz Milja se pridela mnogo sadjevca ali mošta, ki se Imenuje koroško vino. Po vsej deželi ee intenzivno goji svinjereja, ki prinaša kmetu lepe denarce.
0 Korošcih se sliši mnogo predsodkov. Po d_ol-
Soletnem bivanju na Koroškem sem se prepričal, a so ti predsodki neutemeljeui. Nekateri mislijo, da eo vsi Korošci krofasti, drugi menijo, da so Korošci zabito ljudstvo itd. Bedasto je tako misliti. Prav malo golšavih (krofaetih) ljudi sem videl nfl Koroškem, in po nadarjenosti Korošci prav nič ne »aostajajo za prebivalci sosednih dežel. 3edaste predsodke o Korošcih je treba iztrebiti. Pač pa se moramo utrditi v tehle mislih: Ne glede na kakršnekoli meje ee moramo zavedati, da so slovenski Korošci ali koroški Slovenci del našega naroda, del našega narodnega telesa. Narod jo telo, je organi-Jem. Ce en ud trpi, trpi celo telo. Narod je dru-*>na. V družinah se skupno doživlja radost in bol. Kakor za družine, velja tudi za narode: Eden ta »se, ?si ia enegal
3fr«n 13.
Bojevniki na soških bojiščih
Zveza bojevnikov v Ljubljani je organizirala potovanje v irst, Gorico in na soška bojišča, ker so si hoteli bivši vojaki ogledati kraje, kier so toliko trpeli m kjer so umirali naši najboljši možje in fantje.
V soboto, 23. julija je posebni vlak odpeljal okoli 350 bojevnikov in njih svojcev proti Trstu. Ob 4 zjutraj je imel v kapelici Vzajemne zavarovalnice predsednik Zveze bojevnikov Ratej Mirko sv. mašo za izletnike. V Postojni je dala italijanska vlada bojevnikom za častno spremstvo višjega častnika. Popoldne je vlak odpeljal pod Doberdob-sko planoto na znamenito vojaško pokopališče Sredipolje. To je velikansko pokopališče, kjer čaka vstajenja okoli lt)O.(KK) italijanskih in gotovo 50.000 bivših avstrijskih bojevnikov. Med njimi je do 10.000 Slovencev, saj pravi naša narodna pesem >Oj Doberdob, slovenskih fantov grob«... Takoj po prihodu na pokopališče je bila ob spomeniku prisrčna slovesnost. Moški zbor je zapel žalostin-ko, nato pa je spregovoril v počastitev junakom L podpredsednik Zveze bojevnikov Rudolf Wag-ner. Nato so bivši vojni kurati odmolili molitve za umrle, pevci so pa zapeli pesem >Oj Doberdob«. Bojevniki so položili pred spomenik prekrasen lavorov venec. Po proslavi je čuvar grobišča razlolmačil, kako bo pokopališče preurejeno. Odbornik Zveze bojevnikov g. Košir Franc je na grobišču razložil veliko delo in poudarjal, da moramo imeti tukaj zgled, kako se morajo častiti oni, ki so darovali življenje za domovino. Zato moramo poskrbeti, da tudi mi postavimo čim prej našim padlim slovenskim vojakom na Brezjah dostojen spomenik. Le prehitro je vlak odpeljal udeležence proli Gorici, od koder so jih odpeljali avtobusi na hrib Sv. Mihaela. Tu so si ogledali velike kaverne, vojni muzej in spomenike padlih. Od tu je bil prekrasen razgled na celotno bojno; črto. Možje so razlagali in pripovedovali o grozotah na teli bojiščih, mnogi, ki so bili sami prestali vse bridkosti so nazorno pojasnjevali bojne postojanke in oživljali spomine na padle tovariše. Končno so se izletniki zbrali pred spomenikom: na velikem prostoru, kjer je bila zopet počastitev' padlih. Zbor je zapel žalostinko >lilagor mu...«, nakar je odbornik Zveze bojevnikov Jože Pire govoril o dragocenih žrtvah svetovne vojne, opozarjal na vojne grozote in poudarjal naša strem ;
ljenja za mirno sožitje narodov. Bivši vojni kura!! so odmolili molitve za umrle, moški zbor je pa ubrano zapel »Oj ta soldaški boben.. ,<. Udeleženci so se odpeljali deloma v Gorico, Solkan in naravnost na Sv. goro, kjer so prenočevali. Povsod je bilo razpoloženje izredno lepo, dostojno in živahno. Oni, ki so v Gorici ostali, so v medsebojnih razgovorih dolgo razpravljali o vseh perečih zadevah in utrjevali tovarištvo. Za dobro razpoloženje je skrbel zlasti odiičen moški zbor. Na Sv. gori je bila v nedeljo 24. julija cerkvena slovesnost. Bivši vojni kurat župnik Leopold Ko. lene iz St, Vida pri Grobelnem je imel v srce segajoč govor. Sv. mašo je opravil predsednik Zveze bojevnikov Mirko Ratej, ki je ob asistenci vseh duhovnikov, ki so se izleta udeležili, opravil tudi molitve za umrle. Med sv. mašo je mogočna cerkev odmevala slovenskega petja. Pred molitvami za uuirle je zbor zapel žalostinko »Uslišl nas...c, po molitvah pa >Oj Doberdob«... Nato se je zbrala vsa množica ob grobu kardinala Misija, kjer je spregovoril v njegovo počastitev pred« sednik Ratej Mirko, bojevniki so potožili na njo« gov grob venec, vsa cerkev je pa odtnolila za njegov večni mir in za dušni blagor vseh, ki se v tej veličastni cerkvi pokopani. Počasi so nate odhajali udeleženci proti sedlu, med potjo so občudovali prekrasni svet in zeleno Sočo ter pono"~ rio opazovali okoliške griče, kjer so se bili krvavi, boji. Z avtobusi so se odpeljali v Gorico, kjer so si še oglodali mesto, na kar je bilo skupno kosilo, nato pa odhod proti domu.
Izlet je bii prav dobro organiziran. Pokazal je, kako potrebni so stalni stiki s sosednimi državami za medsebojno zbližanje in razumevanja. Udeleženci so sklenili, da bodo zopet obiskali kraje, kjer je bilo prelite tudi toliko slovenske krvi. Nekateri so se že kar v vlaku priglasili zh zopetno potovanje na soška bojišča, ki ga nam<N rava prirediti Zveza bojevnikov v začetku mest« Ca oktobra. Izlet je pa tudi izpričal našo slovenska ljubezen do onih, katerih kosti počivajo.dalt-l od rodne zemlje, in spoštovanje do bratov, ki it> dali najdražje — svoje življenje za domovino. Vji udeleženci so bi|i z izletom prav zadovoljni hi so sklenili, da bodo vselej prihiteli, kadar bo Zveza bojevnikov priredila sličen izlet.	.,
Marijina božja pot v Velesovem
(1238—1938)
Ni dolgo tega, ko me je nek mlad izobraženec vprašal, kje je Velesovo. Ko sem mu odgovoril, da je blizu Cerkelj na Gorenjskem, se mi je zdelo, da se bo znal orientirati. Zares, mlajši rod ne pozna več tega znamenitega zgodovinskega kraja kjer je nekdaj stal sloveči samostan dominikank
in stoii še sedaj tako veličastna cerkev Matere božie Zalo liani letošnji jubilej daje priložnost, da se o tem piše v listu, katerega slovensko ljudstvo najbolj prebira. Kdor je študiral Lavtižarjeve žmarnice o Marijinih božjih potih, se je lahko pre nričal da je Velesovo ena najstarejših božjih poti Postanek te božje poti sega 700 let nazaj v sred
nji vek, v 13. stoletje. Ze v 1. 1238. s® je na trm kraju častila Devica Marija. Legenda pravi, (i a so njeno milostno podobo našli na nekem hiastu. Prvotno je bila na tem kraju samo kapela, kjer so hranili milostno podobo. Ko so v 1. 1238. začeli fcidati samostan in cerkev, so potem v to cerkev prenesli milostno podobo. Oglejski patri-jarh Bertold je takoj po dovršitvi samostana ip cerkve sporočil po Kranjskem, naj verniki radi obiskujejo milostno velesovsko Mater božjo. Ze od takrat so Kranjci in njih sosedje radi hodili v Velesovo na božjo pot. Papež Aleksander IV. je v 1. 1257. podelil velesovski cerkvi za nekatere praznike odpustke. Na svojih apostolskih potih je dospel v Velesovo sv. Hijacint, ki ga je kot pre-gledovalca dominikanskih samostanov pripeljala pot v Velesovo. Odtod se je vrnil v svojo domovino na Poljsko, kjer je umrl 1. 1257. V sedanji cerkvi je postavljen njegov kip pri oltarju sv. Dominika na evangeljski strani. Brez dvoma je, da v času, ko je tu procvitalo lepo samostansko življenje redovnic, da so to Marijino cerkev večkrat napolnili verniki, ki so prišli iz bližnjih in daljnih krajev priporočat se varstvu Matere božje. Za dušno oskrbo romarjev pa ni zadostoval le samostanski duhovnik, temveč so hodili pomagat tudi drugi duhovniki. Ko so se naselili leta 1644. ka-pucini v Kranju, jih je določil ljubljanski knezo-škof kot izredne dušne pastirje za velesovsko božjo pot. V Marijinih praznikih je prišlo semkaj toliko ljudi, da je bila cerkev nabito polna. Večkrat so je zaradi navala romarjev obhajala služba božja zunaj cerkve. Skoraj !i00 let je dočakala prvotna cerkev. Pokazala se jo potreba po novi, večji romarski cerkvi. Zaradi pomanjkanja sredstev so jo zidali veliko let, istočasno kot samostan. Dne 5. maja l. 1732 je položil ljubljanski kanonik Barlo de Warenstein temeljili kamen zn novi samostan.
PISANO POLJE
Več čuta
Ali se vam ne zdi, da nam čut za lepoto nekam peša? Mislimo namreč: čut za resnično lepoto. Kako lepa je bila in je še naša narodna noša! la zraven še trpežna in praktična. Toda nikdar živeča in vendar ves svet vladajoča kraljica moda jo je neusmiljeno pognala v muzeje, na parade, na razstave.., Tam ima še nekaj pravice do življenja, drugod pa ne več. In vendar: kako neokusni so modni žaklji, v katere so se po povelju sedaj vladajoče kraljice mode, ki baje stoluje nekje v Parizu, mora oblačiti naše ženstvo. Mora se! Ce ne, jim očitajo, da ne gredo za svetom.
Ali se še spominjate, kako je naš goriški slavček zapel našemu ženstvu! Tebi, dekle, pa ni treba krasila, krasa si dosti od neba dobila... Ne smem več naprej, če ne, zna priti nadrne kaka moderna Eva in potem gorje meni! Menda še poznate, morebiti jo Se tudi včasih za parado pojete tisto Virkovo pesem o slovenskem dekletu. Oprostitel Ce se danes še sme govoriti o slovenskem de-kietu? Danes, ko hoče biti že vsaka kravja dekla gospodična! Ce primerjamo ti dve pesmi in gledamo po cestah, po tramvajih, po omnibusih slovenske gospodične in dekleta s >pofarbanimi žnablic! In si potem še domišljajo, da so lepe. 0, čut za lepoto, kam si zašel! —
Pa vzemimo naše slovenske domove. Bilo je v tistih dneh, ko smo v sobotah popoldne še poznali delopust. Delo na polju je prenehalo. Okrog doma pa se je delo začelo. Treba je bilo pripravljati za živino, treba je bilo vzeti metlo v roke in prostori okrog doma so se kar posvetili. Pa naša okna in hodniki! Vse v cvetju in v rožah. Pa vrtna gredica. Odkar na kmetih delovnih moči primanjkuje, trpi na vseh kancih in krajih tudi lepota naših domov.
Danes prehitro živimo. V tem prehitrem vrvežu nam je zamrl tudi čut za lepoto.
Ali kakšna so naša pota? Nad javnimi cestami se že itak tujci dovolj pritožujejo. Vse polne so prahu. Misiim, da bi se dalo z našimi cestami tudi kaj doseči, če bi ne bilo tistih večnih komisij. Tako pa komisije navadno več vzamejo, kakor pa stane vzdrževanje cesta. Tudi vaška pota, tudi steze so bile včasih bolj negovane kakor sedanje dni. Zlasti tiste nerodne luknje, tiste jarke, katere so izkopali redni ali neredni nalivi, so prej ko mogoče izginile iz naših potov. Kar mimogrede so jih pridne roke popravile in poravnale. Dandanes imamo pa namesto tega pripravljen izgovor, češ zame je dobro, drugi pa naj gledajo, da se ne pobijejo.
Ne vem, kako bi obsodil tisto malo in veliko mestno gospodo, ki se vsako pomlad zažene na naše cvetoče vrtove in lomi veje in cvetje in ga odnaša za pet korakov naprej, tam ga pa ovenelega odvrže in pomandra! liVčasih se je kmet jezil na hrošče in na gosenice, češ da mu delajo škodo na sadnem drevju in mu uničujejo trud njegovega dela, danes so hujši škodljivci nekateri mestni izletniki. Ne samo, da nimajo nič Čuta za kmeta sadjerejca, tudi za lepoto ga nimajo, niti za eno malo ped. Kakšen je pač pogled na tako , oropano iu opustošeno sadno drevjel In kdo
i*
za lepoto
ima od tega le malo koristi. Isto je, če se tako ravna z gozdnim drevjem. Oguljene veje oznaniujejo, da so tod mimo hodili ljudje brez usmiljenja in brez srca, pa tudi brez vsakega čuta za lepoto. Prav isto je, če se takole v zgodnji jeseni zapode nedoletni »lačenber-garjic na še vse zeleno sadno drevje, ga lomijo, klatijo, in napol zrelo sadje razmetavajo ob polih in cestah. Na tem sadju pa se potem brez potrebe pasejo celi roji muh in drugega nepotrebnega mrčesa.
Zares! Čuta za lepoto nekaterim zelo manjka. Z ujiin vred pa tudi čuta;, za izobrazbo srca. Seveda bo kdo rekel, da se ljudje morajo tega čuta priučiti. — Dobro. Ampak kje? Boste rekli, da v šoli. Pritrjujem in ne pritrjujem. V šoli, da! Pa tudi dom mora pomagati. Pa tudi naša javnost. Ljudje pa se morajo dati poučiti. Ne sme se več med nami slišati tisto divjaško in neo'esar>o govorjenje: »Kdo bo mene učil! Nihče n: ne bo ukazovali« Ali pa tisti grobi komunizem: »41i ni zemlja za vse?«
Za vse, da jo čuvamo, da; ne pa, da jo brezsrčno pustošimo in uničujemo. Za vse, da drug drugemu pomagamo, ne pa, da drug drugega zajedamo in mu škodo delamo. Več ljrbezni — več lepote!
Kaj ponujaj® Čehi Nemcem?
»Venkov«, ki je uradno glasilo najmočnejše vladne stranke, to je agrarne stranke, je objavil nove podrobnosti iz narodnostnega pravilnika, ki ga je najprej v posnetkih objavil »Prager Tagblatt«, za njim pa ves evropski tisk. Do sedaj pa. še ni bilo objavljeno, kako namerava češkoslovaška vlada ustavni zakon spremeniti v toliko, da bo dobila češkoslovaška država drugo upravno razdelitev v samoupravne pokrajine. »Venkov« trdi, da bo država razdeljena na štiri samoupravne pokrajine, in sicer:l. češka pokrajina, 2. mo-ravsko-šleska pokrajina, 3. slovaška pokrajina in 4. podkarpatska Rusija. Ker uživa Pod-karpalska Rusija v okviru države itak že samoupravne pravice v širokem obsegu, velja sprememba dejansko le za prve tri pokrajine.
Vsaka teh pokrajin bi imela svoj pokrajinski ali deželni zakonodajni zbor, in sicer bi češka pokrajina (tam, kjer prebiva večji del nemška manjšina) dobila zbor 120 pokrajinskih poslancev, moravsko-šleska pokrajina 60 in slovaška 60.
Predsednik pokrajinskega zakonodajnega zbora je obenem tudi predsednik pokrajinske vlade, ki bi bila na osnovi narodnostnega pravilnika na novo uvedena. Pokrajinska vlada bi imela 12 članov — deželnih ali pokrajinskih ministrov —, ki pa bi ne bili imenovani, marveč od pokrajinske skupSčine izvoljeni.
Izmed članov pokrajinske skupščine bi se po novem predlogu sestavil poseben »pravni senat«, ki bi ga sestavljali trije člani: dva bi izvolila pokrajinska skupščina, enega j pa bi imenovala osrednja vlada v Pragi. Ta J
senat bi se volil odnosno sestavljal za vsako stvar, ki pride pred pokrajinsko skupščino, posebej. Ce bi se zadeva tikala Nemcev ia' nemških interesov, bi bila oba člana, ki jih je izvolila skupščina, nemške narodnosti, če bi pa šlo za češko ali slovaško zadevo, pa bi bila oba člana seveda češka, odnosno slova-ška. V primeru pa, če bi šlo za sporno vpra« sanje med Nemci in Cehi, bi bil eden Nemec, drugi pa Ceh.
Narodnostni pravilnik pa za enkrat ne predvideva, katere delokroge bi točno pre-vzela samostojna uprava pokrajin, ker so o tem potrebna pogajanja s posameznimi manjšinami. Tudi ni določen način pokrajinskih volitev in zastopstva pokrajin pri osrednji vladi, odnosno pri osrednjem parlamentu v Pragi. Tozadevna zakonodaja da bo izšla, kakor hitro bo dosežen sporazum, ki ga ba sedaj pomagal pripravljali tudi angleški sve. tovalec lord Runciman.	j
Važna izjava koroških Slovencev
Zadnji »Koroški Slovenec« piše med dru-. gim tudi sledeče: »Svet bi nas moral preži« rati, če bi postali boječi, kadar gre za naj« dražjo svetinjo vsakega naroda. Koroški Slovenci bi ne bili vredni velikega rojaka Antona Martina Slomška, ki je pred stoletjem v da-nes ponemčenem Blatogradu jasno in javno izpovedal svojo iskreno ljubezen do materne govorice. — Za vse ozemlje, kjer je slovenščina še danes občevalni jezik v družinah in soseščinah, prijavljamo svoje zgodovinsko in kulturno pravo: to ozemlje je — izvzemši nemške otoke — slovensko ozemlje. Tisočletna zgodovina priča o njegovem slovenskem značaju, o njem pričajo stoletne knjige ia spiski. O slovenskem značaju pričajo krajevna in družinska imena, predvsem pa priča o njegovem narodnostnem značaju tisočletna slovenska govorica, pesem in običaj. Mnogo, zelo mnogo se je doslej grešilo nad našim narodom — ne najzadnje z zlobno in nemške kulture nevredno dvojitvijo našega ljudstva v Slovence in »Windische«. V veri v boljše nemško poslanstvo in oprti na svojo zgock* vinsko in kulturno pravo se obračamo do go« spodarja naše dežele z željo, naj slovesno potrdi naše narodno pravo s priznanjem enakopravnosti slovenske materine govorice t šoli in javnosti. Zvesti svoji državi in njenemu Fiihrerju povzdigujemo ob stoletnici Slomškovega manifesta svoj glas za samobit-no kulturno žitje vsega slovenskega narodi na Koroškem.
Kmečki tabor
v Slovenjgradca
Lep dan jo objel plodno Mislinjsko dolino 17. julija, ko so se od vseh strani zgrinjale gručo kmečkih ljudi na vozovih, kolesih in peš proti srcu te doline, Slovenjenm gradcu, da tam pokažejo svojo stanovsko zavednost in ponos. Sredi največjega dela, ko so trudni udje sedmi dan vabili v hladno senco, so se podali ca vročo pot. To je zvestoba kmečkega srca načelom, ki jih širi Kmečka zveza.
Ob 9 se jo razvil po mestu pester sprevod. Najprej velika skupina kmečkih fantov na konjih, z državno zastavo na čelu, nato pa vozovi z alegoričnimi slikami kmečkega dela. Sredi med njimi Ja igrala koračnice kmečka godba iz Mislinja. Sprevod so zaključili kolesarji na lepo okrašenih kolesih. Ko je sprevod dospel do tribune, kjer jo bil načelnik K'& Janez Brodar in vodja MKZ
I udovik Puš, je sprevod zagrmel navdušenih oozdravov iu vzklikov Kmečki zvezi in njenim Predstavnikom. Po sv. maši v mestni župni eerkvi se ie P"čel na tr8u kmečki tabor, ki so •e ga udeležile velike množice kmečkega Ijud-Itva in mladina z dvema praporoma MKZ.
Načelnik okrajne KZ Vrhnjak je dal besedo j Brodarju, ki je prisrčno pozdravljen rezvil program KZ in pozival navzoče in vse kmečke fludi na delo za kmečke koristi. Za njim je spregovoril prav tako toplo pozdravljen L. Puš. Njegove iskrene besede, s katerimi je orisal delokrog kmečke mladine, so izzvale viharno odobravanje. Nato je poljud so govoril A. Janžekovič o raznih važnih zadevah, za njim pa je stopila na oder ga. Prijatelj iz Maribora in poudarila važno vlogo kmečkega ženstva ter ga pozivala, naj pogumno stopi v borbo za ideale, ki jih hrani (mečka družina. V imenu kmečke mladine iz Mislinjske doline je pozdravila tabor Lenka Mrzel In z vzpodbudnimi besedami klicala mladino na delo za ohranitev kmečkih domov in za kmečke pravice. Po pozdravu banskega svetnika, kmeta Tovšaka Ivana, je g. Vrhnjak povzel glavne misli v sklepno resolucijo, ki jo bodo predložili na merodajna mesta. Godba je zaigrala kmečko himno »Naša pesem«, ki jo je mladina krepko poprijela, nato pa še himno slovenskih fantov, nakar je bil izredno lepo uspeli tabor zaključen.
Kmečko ljudstvo se je spet razšlo na svoje domove, a z njimi je šla močna zavest, da se je začelo resno in vztrajno delo za boljšo bodočnost tlovenskega kmečkega stanu, in trdno prepričanje, da bodo pri tem obnovitvenem delu vsak po svoji moči sodelovali.
DROBTINE
Med grmenjem topov rojeni otročiči. Španski Ust »Ileraldo de Aragon« poroča tole dogodbo z bojišča pred Tortoso: Zgodilo «e je v kraju Ro-cquetas blizu Tortose. Ko so tamkaj divjali še hudi boji, ko so Se grmeli topov: in so regljale »trojnice, so se v kraju Rocquetas, ki je nekako predmestje Tortcwe, rodili štirje novorojenčki. Ti otročiči »o bili še v kraju Rocquetas, ko je tjakaj vdrla prva četa Francovih vojakov. Vojaki so kaj kmalu zvedli, kaj se je zgodilo med bojem. Takoj •o začeli pripravljati vse potrebno, da bi bili vsi itirje novorojenčki čimprej slovesno krščeni. Ker oltarja in kretnega kamna ni bilo pri roki, »o pripeljali velik tank, ki je potem služil za oboje. Krstil pa je vse štiri male Špance vojaški kurat polka lahkih tankov. Za botre pa so bili poveljnik polka ter le trije drugi častniki. List v zvezi« tem aajlaša, kakai razlika je med španskimi belimi in rdečimi četami. Rdeči sejejo povsod kri in požar, medtem ko beli s takimi dejanji med prebivalstvom oznanjajo krščansko kulturo. Ni čuda, veli list, da ®o Francove čete povsod zmagovite, ker M bore za velike ideale, kakršnih pa rdečim mtnjka.
Prva loterija. Loterija je prav starega postan-1». Razni zgodovinarji trdijo, da so jo poznali že v »tarem veku. Po zadnjih raziskovanjih zgodovina pa je Francoz Charles Florange dognal, da je prva znana loterija iz časov Ludvika XIV., ki jo j« osnovala vojvodinja Burgundska. Ljudstvo okoli Veraaillea je bilo zc.o revno, zato je hotela omenjena vojvodinja temu na kak način pomoči. Zato )• osnovala loterijo, ki je takšna, kakor današnja francoska državna loterija. Ves dvor je njeno misel sprejel in jo uresničil, Franfois Muguet, kraljevi tiskarna), je moral natisniti srečke. Za podjetje so napravili veliko reklamo. Osnovna glavica je bila 20,000 luisdorov. 10 odstotkov čistega dobička je šlo za te reveže. Glavni dobitek je zadel 4000 louisdorjev. Ljudje so ze".o poskušali n*iti srečo. Za prodajanje srečk je bila postavljena trgovina. Kupci so pridno sfcgali po srečkah, »aj «o bili kar lepi dobitki. Sama vojvodinja je .vlekla v navzočnosti kralja številke.
Najdražja »lika na svetu. Kolikor je znano, ]• najdražja reklamna slika na svetu oljna slika Padarewekega, ki jo je pred kakimi petimi leti dal naslikati bogati ameriški tovarnar klavirjev. Sukal jo je španski slikar Ignacij Zuloaga in dobil »njo 16.000 dolarjev, kar je v našem denarju nad 700.000 dinarjev.
. Pogumno dekle. Da so tudi žene junaške, nam »pričuje zgodovina dovolj. V zadnjem času se je dogodila v Angliji tudi taka preizkušnja junaštva P" Dianl Menwnring. s svojim očetom je skromno stanovala v mirni ulici v londonskem predmestju. fleke noči jo je prebudil krik očeta, ki je klical
na pomoč. Vstala je naglo in zapazila, da je vlo-nulec napade njenega očeta. Brez pomišljanja je naval,Ia na vlomilca in ga pregnala S tem pa še m bila zadovoljna. Začeia je klicati ljudi. V bližini stoječi policaj je kmalu dohitel nepridiprava in ga aretiral. V teku 24 ur je bil obsojen in sodnik je , ... ' mlademu dekletu za tako hrabro dejanje, kajti dobili SO v roke mednarodnega tatu, katerega so iskale vse policije Evrope.
Ljubljana Komenskega ul. 4 Telefon St, »8SS
Dr.FfgticDergane hf-}riauij timg. t j. Ordinlras tL-L
Moli ogrlasnilc
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5'—. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kme tijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Pmtojbina za male oglate te plačuje naprej.
najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din fi50 — naprej. — Nova trgovina Ljubljana, Tyriksva cesta 86, (nasproti Gospodarske zveze).
Majhno tažho hišo
mešana stavba, dve sobi, kuhinja, klet, drvarnica, pod, Ustnik, hlev za 2 živiny vse pod eno streho, približno 7000 m* sveta, sončtia lega za Šmarno goro, pol ure od kolodvora Medno-prodam. Pongračič, Zavrh št. 7, pošta Medvode.
MoSlava eseaca Mosilti
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20"—, po pošti Din 35"—, 2 steklenici po pošti 55 Din. - Prodaja Droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1.
Hov redil«! prašsfo
»REDIN« za prašiče. Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek 6 din, po pošti 12 din; 3 zav. po pošti 24 din. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica t.
najboljši nakup obleke, perila in vsa praktična oblačila. — Presker, Sv. Potra c. št. 14, Ljubljana.
Izurjene pletilje
sprejme takoj Vidic, Radovljica.__
slamo in pše-nične pleve. Pouudbe s ceno na Lovrenc Cerar, Stane-žiče, št. Vid n./Ljublj-
Meoa iflioCfllKa
in vajenca sprejmem. Štefan Cenčič, Kranj.
sprejmem. — Kasteiic Marija, Studenec št. 1, D. M. v Polju.
Mizarska vajenca
sprejme Karol Erjavec,
strojno pohištveno mizarstvo — Rrod 10, Št. Vid nad Ljubljano.
Mizarskega vajenca
sprejme Erzar, Cerklje 64, pri Kranju.
Harmoniko ^asn™
po ugodni ceni prodam. Tovarniška ul. 16, Moste, Ljubljana.
V železnini Fr. Stupica v Ljubljani na Gospo-svetski cesti št. 1, poleg »Figovca« dobite po nizkih cenah vse vrste okovje za stavbe in pohištvo ter razno orodi«! Poizkusitel
flabla vajeno vseh do-UKHlli niačih del. šivanja in kuhanja sprejme dobra hiša v stalno službo. Naslov v upravi lista pod ŠL 12072.
sprejmem. Engelsber-ger, Krško. — Prosim pismeno ponudbo.
RADiO LJUBLJA NA
Vsak dan: t2 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Čas, spored, obvestila, 15.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Cas, vreme, poročilu spored in obvestila.
Četrtek, 4. avgusta: 13.20 Salonski kvartet. — 10.30 Nac. ura, — 19.50 10 minut zabave. — 20 Plošče. — 20.10 Slovenščina za Slovence. — 20.30 Pevski koncert. — 2215 švicarska godba. — Petek, S. avgusta: 13 20 Koncert radijskega orkestra. — 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Zanimivosti. — 20 Plošče. — 20.10 Ženska ura. — 20.30 Prenos koncerta iz Rogaške Slatine. — 22.15 Angleške plošče. — Sobota, G. avgusta: 18 Radijski orkester. — 18.40 Pogovori s poslušalci. — 19.30 Nac. ura. — 19.50 Pregled sporeda. — 20 O zunanji politiki. — 20.30 Večer inuzikomedijantov. — 22.15 Radijski orkester. — 23 Poročila za priprave kongresa kat. esper. — Nedelja, 7. avgusta: 8. Duet klavirja in harmonija. — 8.45 Verski govor. —
9	Napovedi, poročila. — 9.15 Valčkova ura. —
10	Prenos otvoritve mednarodnega kongresa katol. espei-antistov. — 10.30 Prenos tabora Kmečke zveze z Brezi j. — 11.30 Otroška ura. — 12 Koncert radijskega orkestra. — 17: Kmetijska ura. — 17:30 Oktet litijskih fantov. — 18.15 Nastop slovenskih otrok iz Francije. — 19.30 Nac. ura. — 19.50 Ruski eektet. - 20.30 Koncert. — 22.15 Plošče, — Ponedeljek, 8. avgusta: 13.20 Radijski orkester. — 19.30 Nac. ura. — 19.50 Zanimivosti. —- 20 Plošče. — 20.10 Počitniške kolonije za vajence — 20.30 Koncert. — 22.15 Radijski orkester. -- Torek, 9. avgusta: 13.20 Koncert radijskega orkestra. — 19.30 Nac. ura. — 19.50 10 minut zabave. — 20 Plošče. 20.10 Umetnostni spomeniki na Dolenjskem. — 20.30 Koncert konservatoristov iz Prage. — 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 10. avgusta: 18 Koncert radijskega orkestra. — 18.40 Mladinska ura. 19.30 Nac. ura. — 19.50 Plošče. — 20 Pevski koncert. — 29.40 Plošče. — 21 Koncert radijskega orkestra. — 22.15 Koncert dveh kitar.
NAZNANILA
Tabor bojevnikov na Brezjah bo 27. in 28.
avgusta. Bojevniško zborovanje bo združeno z blagoslovitvijo preurejenega prostora pred cerkvijo in blagoslovitvijo spominske plošče pokojnemu vojnemu kuratu Francu Bonaču. Vabimo vse, da pridejo 27. in 28. avgusta na Brezje. Odbor Zveze bojevnikov je zaprosil za četrtinsko voznino po železnici.
Bojevniški dan na Strmi njivi nad Kolovratom bo 7. avgusta. Skupina bojevnikov Zagorje ob Savi si je izbrala lepo in priljubljeno točko na Strmi njivi, da vsaj enkrat na leto zbere svoje raztresene člane razsežne Zagorske občine. Ta dan bo sv. maša ob šestih in ob desetih. Tudi prilike za spoved in obhajiio bo dovolj. Po maši bo bojevniško zborovanje na prostem. Popoldne tovariška zabava pri Rožancu v Kolovratu. Vsi prijatelji naše misli iskreno vabljeni. — Za ceneno avtobusno zvezo do Izlak je preskrbljeno. Iz Izlak je slabo uro peš hoje do Strme njive.
Dvodnevni izlet v Trst, Gorico, na Sv. Gore in na soška bojišča priredi Zveza bojevnikov v začetka meseca oktobra t. 1. Prijave sprejema Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica. Pohitite s prijavami, ker je rok samo do 10. septembra in število udeležencev omejeno. Znesek 210 din za osebo se lahko plača v treh mesečnih obrokih. Podrobna navodila slede.
Brezplačen »eak J israoiu. Ziblmjt« iiretplnCcn lianloii.
MEINEI/HEROLD
MARIBOR st. to?
rE-T.%1 I n	«■ Inozemstvo «0 dla. - Dopiše ta »plse sprejem* uredništvo »Domoljuba«, naročnino, inso
rate in reklamacije p« upre »s »Domoljuba«. — Oglasi te zaračunavajo po posebnem ceniku _ Telefon uredništva In npravei 48-**. Izdajatelji dr. Grego«,) PeJja«. — Uredniki Jože Kotite k. ~ Za Jujo»lovanskq tiskarno} Ko^eS Cet
Hranilna knllilce,
vrednostne papirje, delnice. 3 % obvesnlce
vnovčujem po najvišji ceni takoj v gotovini.
Kup«-prodaja nepremltnln
Kupujte srečke državne razredne loterije v moji kolekturi »VRELEC SREČE«.
Al. Planinlek, Ljubljana, Beethovnova 14
Učitelj: »Povej mi množino besede: mož.« Učenec: »Možje.« Učitelj: »In otrok?« Učenec: »Trojčki.«
•
»No, kako pa Ti kaj gre, Vatovec?« »Slabo, slabo, že spet imam svojo staro nadlogo.«
»Tako, seveda to ni nič dobrega. Kdaj pa se je vrnila žena?«
Kdor hoče na j ugodne j o prodati
dolarje, lire, franke
in sploh tuji denar, naj ee obrne na
Prometno banko v Ljubljani
poleg škofije. — Banka je ve« čas krize izplačevala vloge neomejeno v vsaki višini
Kakor znano, nosijo župani v Nemčiji in na Angleškem ob slovesnih prilikah verigo okrog vratu.
Fric: -»Pri nas jim pa ne pravimo župani, ampak predsedniki.«
Janko: »Pa tudi nosijo verige?« ( Fric: »O ne, pustimo jih prosto okrog hoditi.«
Levi raztrgali krotilko. V velikem saksonskem industrijskem mestu Chemnitz ao te dni praznovali strelsko slavnost. Pri tej priliki se tamkaj zbere mnogo ljudi. Prišli so tudi razni cirkusi. Na veseličnem prostoru je bil postavljen šotor za cirkus, ki je v njem nastopala 45 let stara krotilka Marta Holzer. Ko je ženska stopila
v kletko, kjer sta bila dva berberska leva, sta obe živali planili na svojo krotilko ter jo začeli trgati. Pomožno osebje je sicer takoj prihitelo ter krotilko rešilo, nakar so jo odpeljali v bolnišnico. Vendar so bile njene rane tsko hude, ker je bila raztrgana po vsem životu, da je ženska v bolnišnici umrla.
LJUDSKA POSOJILNICA
V LJUBLJANI
registr. zadruga z ncom. zavezo
B A KROTI tK
tiskovine, knjige, brošure, prospekte, TISKARNA diPlome' etikete, razglednice, plakate,
letake, posetnice, koledarje, tiskovine za urade, trgovino in obrt ter ostale tiskovine, bodisi v eno- ali večbarv-OF^SET^TIIH nem	tedaj se izvolite obrniti na
KLiiA^JNA JUGOSLOVANSKO
ČASOPISJA tiskarno^slvss
DNEVNIKI T E D N I K S
umimm, niiseitcefa cesta §,
(v lastni palači)
obrestuje hranilne vlog«
najtsgodu ej ®
In ®i«sre vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4*/., proti odpovedi do $•/•