Stev. 34. o Ljubljani, g torek, dne 11. Februarja 1908. Leto xxxui. Velja po poŠti: u celo leto naprej K 26'— 13 — 650 220 u pol leta i leti za tetrt leta „ u en mesec „ V upravnlStvu: za celo leto naprej K 22 40 za pol leta „ „ 11-20 560 190 i P za (etrt leta » u en mesec „ Za polllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javijenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez - dvorlife nad tiskarno). — Rokopisi s* nc vraCajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. ——----- —3 Današnja številka obsega 6 strani. Ooliono gibanje. VOLIVCI! Temeljem sklepov glavnega zborovanja zaupnikov S. L. S. z dne 10. februarja letošnjega leta, priporočamo p. n. volivcem S. L. S., da pri volitvah v kmečkih občinah, ki se vršijo v petek, dne 21. februarja let. leta, soglasno volijo sledeče gospode, ki so oficijelni kandidati S. L. S. in sicer: 1. V sodnih okrajih Ljubljana in Vrhnika gg.: FRAN POVŠE, državni poslanec v Ljubljani in DR. IVAN ŠUSTERŠlC, državni poslanec v Ljubljani. 2. V sodnih okr. Kamnik in Brdo g.: DR. JANEZ KREK, državni poslanec v Ljubljani. 3. V sodnih okrajih Kranj, Tržič in Škofja Loka gg.: FRANC DEMŠAR, državni poslanec na Češnjici in JANKO ZABRET, župan občine Predoslje, na Bobovku. 4. V sodnih okrajih Radovljica in Kranjska gora g.: JOSIP POGAČNIK, državni poslanec v Podnartu. 5. V sodnih okrajih Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, II. Bistrica in Cerknica gg.: FRANC DROBNIC, posestnik v Novi vasi hiš. št. 4 in DR. IGNACIJ ŽITNIK, državni poslanec v Ljubljani. 6. V sodnih okr. Vipava in Idrija g.: IVAN LAVRENClC, posestnik in gostilničar na Vrhpolju b. š. 26 7. V sodnih okrajih Novo mesto, Kostanjevica in Krško g.: JOSIP DULAR, posestnik v Jurkivasi hiš. št. 7. 8. V sodnih okrajih Trebnje, Zatičina, Žužemberk, Mokronog, Litija, Radeče gg.: FRANC KOŠAK, župan na Grosupljem, LISTEK. DUimantl kralja Salomona. Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M. (Dalje.) Jeli smo in pili, nato pa smo se vtru-jeni od dolgega potovanja vrgli na svoje postelje, ki so jih na našo prošnjo znesli vse v eno kočo, — varnostna odredba, vzpričo katere so se ljubke mlade gospice presrčno smejale. Ko smo se zbudili, smo našli, da je stalo solnce visoko na nebu in da so po-strežnice, katerih ni zadrževala nikakor-šna napačna sramežljivost, kakor se je videlo, že stale v koči, ker jim je bilo ukazano, da nam strežejo in pomagajo »pripraviti se«. Pripravi se človek, če se moreš,« je godrnjal Good, »ako imaš samo flanelasto srajco in par čevljev, to ne vzame dosti časa. Želim, da bi jih vprašali, kje so moje hlače.« Jaz sem nato vprašal in povedalo se mi je, da so te svetinje že odnesli h kralju, ki nas želi videti predpoldne. Ker smo na njihovo začudenje in razočaranje prosili postrežnice, da naj stopijo iz koče, smo začeli delati toaleto, kolikor DR. EVGEN LAMPE. stolni vikarij v Ljubljani in JOSIP MANDELJ, c. kr. pristav tobačne tovarne v Ljubljani. 9. V sodnih okrajih Kočevje, Ribnica, Velike Lašče gg.: FRANC BARTOL, župan v Sodražlci in FRANC JAKLIČ, državni poslanec v Dobrepoljah. 10. V sodnih okrajih Črnomelj, Metlika g.: FRANC ŠUKLJE, državni poslanec v Kandiji. Somišljeniki S. L. S.! Volite soglasno te može in ne dopuščajte, da bi kedorkoli rušil disciplino. Sloga jači, nesloga tlači! V Ljubljani, dne 10. febr. 1908. OSREDNJI VOLIVNI ODBOR S. L. S. * « * GLAVNO ZBOROVANJE ZAUPNIKOV »SLOV. LJUD. STRANKE.« Govor dr. Šusteršlča. (Dalje.) Meščan je potreben in kmet je potreben. Ravno tako živi meščan od kmeta, kakor kmet, vsaj deloma, od mesta. V mestih so obrtniki in trgovci. Jaz vprašam, kako bi živeli, če bi kmet nič denarja ne imel; kmet jim nosi denar v mesto. Torej meščan ima vitalni interes na tem, da se kmetu dobro godi. Tako hujskanje meščana proti kmetu je nespametno. Oba sta potrebna, pravice med njima pa se mora pošteno razdeliti. To ne gre, da bi samo eden imel vse pravice, drugi pa nič. S takim hujskanjem liberalci ne bodo nič opravili. Se nekaj novega so si izmislili liberalci v tem volivnem boju. Po vseh ulicah se čuje, po vseh listih se čita: Klerikalci imajo zvezo z Nemci! To je po pregovoru: Ce eden drugega za pečjo išče, je gotovo bil že sam za pečjo. In naša liberalna stranka dobro ve, da je bila z Nemci zvezana dvanajst let. Pogodbo so imeli, na kateri se sveti podpis tako narodnega župana Hribarja, ki je vedno poln slo-vanstva, kedar usta odpre, ki pa je z mirno vestjo podpisal pogodbo, s katero so se liberalci popolnoma prodali Nemcem. Zdaj pa mislijo, ker so oni imeli pogodbo z Nemci, ki jih več ne marajo, da mora biti pogodba tudi med nami in Nemci. A naša S. L. S. ne rabi takih pogodb! Ona je močna in gre mirno in dosledno svojo pot naprej. Slovesno izjavljam, da nimamo nobene pogodbe z Nemci! Če bi bili vsi Nemci tu, kar jih je na Kranjskem, vsak bi mi moral pritrditi, da je resnica, kar sem izjavil. In vi, gospodje zaupniki, veste, da vas še nisem nikoli v ničemer varal. Mi ne delamo v političnem boju kravjih kupčij. Liberalci pa si politike brez kravjih kupčij misliti ne tnorejo. Naša stranka bo tudi odslej mirno in dosledno izvrševala svoj program. Vse točke našega programa: narodne, politične, gospodarske in kulturne, izvršimo mirno in dosledno, kakor se spodobi za močno in moško stranko, kakor je naša. Drugo sredstvo, ki ga rabi liberalna stranka v tem volivnem boju, je to, da se dela velikega prijatelja, tako rekoč rešitelja uradništva. Oni pravijo, da hočemo mi uradnike kar požreti. Naš program je tudi glede uradnikov jasen. Mi zahtevamo od uradnika, da je vesten, priden, delaven in nepristransk, da ni drugega kakor služabnik države, dežele, občine, ljudstva. Saj je končno za to nameščen, za to plačan: to imamo j>ravico zahtevati. Pa bi pa mi bili sovražniki uradništva, to je neumno. Uradniki morajo biti, a mi si želimo dobrih, poštenih, delavnih in nepristranskih uradnikov. Nihče pa nam ne bo vzel pravice, da bi ne smeli izreči odkrite besede zoper zanikrnega, pristranskega, slabega uradnika. Kakšni prijatelji uradništva so liberalci, to kažejo ravno zdaj, ko so volivci v mestni skupini Tržič-Radovljica-Kamnik sklenili voliti za poslanca okrajnega glavarja Detelo. Volivci imajo pravico, voliti kogar hočejo; okrajni glavar Detela pa ima tudi toliko pravice biti voljen, kakor je je imel dolgočasni svetnik Ferjančič. Sedaj naenkrat okr. glavar ne sme kandidirati, in brzojavili so ministrskemu predsedniku, da naj mu kratkomalo prepove kandidaturo. Nič se ne zmenijo liberalci za postavo, sklenjeno nedavno, da se ne sme nikomur zabranje- vati kandidature. Liberalci so torej hoteli ministrskega predsednika zapeljati, da bi storil pregrešek proti postavi v varstvo vol. svobode. In recimo, če bi liberalci dosegli, kar so nameravali, kaj bi bila posledica. Drugikrat bi utegnili priti kakšni volivci na misel, da bi hoteli voliti kakega trikrat štempljanega liberalnega uradnika. Potem bi pa druga stranka tudi lahko šla k ministrskemu predsedniku ter mu rekla: Temu moraš tudi prepovedati kandidaturo. Končni uspeh bi bil ta. da bi se vselej kdo našel, ki bi telegrafiral ministrskemu predsedniku in ta bi kandidature uradnikov moral dosledno vedno prepovedati. Tako bi liberalna stranka, če bi s svojo brzojavko uspela, oropala uradniški stan za vse čase pasivne volivne pravice. To postopanje liberalne stranke izhaja od tega, ker je ta stranka tako dogospodarila, da se ji že iz samega strahu pred volitvami tako meša v glavi, da sama ne ve, kaj dela, in da se bode v svoje lastno meso. Sedaj so obrnjeni vsi kationi v »Narodni tiskarni« na Radovljico; vse strelja na okrajnega glavarja. Na-me so že čisto pozabili; sedaj je okrajni glavar Detela nekako moj strelovod. Tolažimo se pa s tem, da so vse te granate, vsi ti šrapneli, ki jih spušča »Narodna tiskarna«, in ves njen smodnik, le iz papirja. To streljanje se mi ravno tako zdi, kakor nekdajno streljanje proti toči. Kedar se je pokazal kak oblak nad vinorodnimi holmci, pa so začeli veselo streljati. Ce so v eni občini bolj streljali in je pobila toča v drugi, so se bahati: Zdaj smo točo pregnali! Časih pa je bila toča tako hudomušna, da je pobila ravno tam, kjer so najbolj streljali. In tako upam, da bo tudi v Radovljici 28. t. m. toča vse pobila, kar je liberalnega, čeprav liberalci luido streljajo proti toči. Liberalci, ki mislijo, da mi delamo v politiki kravje kupčije, so sami napraviH tako kupčijo: zvezali so se s socialnimi demokrati. Ta stranka naj bi jih rešila v Idriji, da bi tam spravili svojega kandidata v deželni zbor. Jaz jim tega ne zamerim; vsaka stranka ima pravico, iskati j)omoči in podpore, kjer ve in zna. Če je kdo krulov, kakor liberalna stranka, mora berglje nositi. Čudno pa je, da se dž stranka, ki se vedno usti, kako je za ljudstvo, rabiti za bergljo liberalni stranki, — stranki, ki je obstruirala volivno preosno- so jo pripuščale okoliščine, (iood si je celo zopet obril desno stran svojega obraza; glede leve strani, na kateri je sedaj rastla že imenitna brada, smo ga prepro-sili, da se je ni dotaknil. Kar se tiče nas, smo se zadovoljili s tem, da smo se dobro umili in počesali lase. Rumeni kodri Sir Henryja so mu segali skoro do ramen in bil jc bolj podoben starodavnemu Dancu, kakor kedaj; moje ščetine pa so bile skoro en palec dolge mesto pol palca, kar je bila po mojih mislih največja dolžina. Potem ko smo pozajutrkovali in prižgali pipe, smo dobili sporočilo j>o lnfa-doosu samem, da je kralj T\vala pripravljen videti nas, ako nam je drago, da pridemo. V odgovoru smo opomnili, da raje še nekoliko počakamo, dokler ne pride solnce še nekoliko višje, ker smo še vtrujeni od dolge poti itd. itd. Ako se ima opravila z neolikanimi ljudmi, je vedno dobro, ako človek preveč ne hiti. Oni to zelo radi napačno razumejo iu smatrajo kot strah ali vslužnost. Zaradi tega smo sedeli še dalje, akoravno bi zelo radi videli Tvvalo, kakor bi Tvvala rad videl nas, in čakali smo še eno uro: mej tem časom pa smo pripravili taka darila, kakor smo mogli z ozirom na našo skromno zalogo to je winche-sterko, ki jo je imel ubogi Ventvogel in nekoliko biserov. Puško in streljivo smo se odločili podariti Njegovemu kraljevemu Veličanstvu, biseri pa so bili za njegove žene in dvorjanke. Nekoliko smo jih že podarili Infadoosu in Skraggi, ter našli, da sta jih bila neskončno vesela, ker nista še nikdar videla kaj tacega. Nato smo izjavili, da smo pripravljeni in pod vodstvom Infadoosa smo se podali k jutranjemu vzprejemu: Umbopa je nosil puško in bisere. Ko smo hodili kakih sto korakov, smo dospeli do ograjenega prostora, nekoliko podobnega onemu, ki so ga obdajale nam prepuščene koče. samo da je bil petdesetkrat tako velik. Okoli in okoli zunanje ograje je stala vrsta koč, kicr so stanovale kraljeve žene. Ravno nasproti vhodu, na daljni strani odprtega prostora, je stala zelo velika koča, ki je bilo popolnoma samotna; tam je kraljevalo Njegovo Veličanstvo. Ostalo pa je bil prazen prostor; to se pravi, da bi bil prazen prostor, ako bi ne bil napolnjen s kompanijami vojakov, katerih je stalo tamkaj osem do deset tisoč. Ti možje so stali kakor kipi, ko smo prihajali skozi njihove vrste, in nemogoče je popisati veličastni prizor, ki so ga nudili v svojih plapolajočih peresih, s svojimi svitlimi sulicami iu ščiti, ki so imeli železno ozadje in bili prevlečeni z volovsko kožo. Prostor pred veliko kočo je bil prazen. le nekaj stolov je bilo tam postavljenih. Na tri izmed njih smo se na zname- nje Intadoosa vsedli, Umbopa pa je stal za nami. Kar se tiče Infadoosa, se je postavil k vratom koče. Tako smo čakali deset ali še več minut sredi smrtne tišine, toda v svesti si, da smo bili predmet združenih pogledov kakih osem tisoč parov oči. Bila je nekaka božja sodba, ki smo jo prestali kolikor mogoče dobro. Navsezadnje so se odprla vrata koče in orjaška postava s plaščem iz krasne tigrove kože okoli ramen jc stopila v spremstvu dečaka Skrag-ge in nekaj, kar se je zdelo, da je posušena opica, zavita v plašč iz kožuhovine. Postava se-je sama vsedla na stol.Skragga se je vstopil za njo, posušena opica pa je po vseh štirih zlezla v senco koče in tamkaj početiila. Še vedno je bilo vse tiho. Nato je vojaška postava odvzela plašč in vstala pred nami; bil je kralj, a strašen videti. Bil je to velikanski mož s tako neznansko odurnim obrazom, kakor ga še nismo videli. Njegove ustnice so bile debele kakor pri zamorcih, nos je bil ploščat, imel je samo eno žareče oko (drugega je predstavljala luknja v obrazu) in ves izraz njegovega obraza je bil krvoločen in strasten do skrajnosti. Na veliki glavi se je vzdigoval krasen šop belih nojevih peres, telo je bilo oblečeno v srajco iz svitlega verižnega oklepa, okoli pasu in desnega kolena se je nahajal običajni obroč iz belili vdovskih repov. V desni vo. To je madež, ki ostane za vedno na socialnih demokratih. S tem so pokazali, da ne mislijo resno, ako govorijo, da so za razširjenje ljudskih pravic. Pri njih je prvo: boj zoper krščanska načela. Dobro, da sc to pribije, da to vemo enkrat za vselej. S tem se lahko vsakega socialno-de-mokraškega agenta odpravi. Čas je omejen, in jaz ne morem o tej točki še obširneje govoriti. Na kratko povem, da vse liberalne spletke, vse njihove zveze, ne bodo liberalcem nič pomagale, ako naša stranka ostane taka, kakor je bila dosedaj pri vseh volitvah: složna in edina, kakor en mož; ako se bo oddalo vse tisoče glasov kakor en glas, glas Slovenske IJudske Stranke, glas slovenskega ljudstva. Za našo stranko se bliža nov čas, nova doba. Kakor vse kaže, prevzame po teh volitvah naša stranka deželno gospodarstvo v svoje roke. Vse kaže, da bo S. L. S. dovolj močna za to, da bo odločujoča v deželnem odboru, da bo deželna zakonodaja in deželna uprava odsi^j v rokah S. L. S. Naj še na kratko omenim naloge, ki si jih je naša stranka stavila za ta slučaj. Naša naloga bo pred vsem, doseči pošteno, pravično volivno reformo. To bomo dosegli, in sicer v prav kratkem času. Druga stvar je, da se uredi deželno gospodarstvo, da se isto postavi na pametno, trdno podlago. Deželno gospodarstvo mora ljudstvu služiti, biti tistemu na razpolago, ki je pomoči najbolj potreben, to je kmetu, obrtniku. Treba bo gledati na to, da bo deželni odbor v vsakem oziru popolnoma izpolnjeval svoje dolžnosti. Mi smo zavzeli to stališče, da vsakdor, ki ga S. L. S. pošlje v deželni odbor, se mora popolnoma posvetiti deželni službi; postavili smo se na stališče, da deželni odbornik ne sme biti državni poslanec. Da se ni tega načela izvrševalo že dozdaj. je vzrok v tem ker se doslej stranka za deželni odbor ni mogla odpovedati tako izvrstne moči, kakor je gosp. vodja Povše. Sedaj se je pa gospod vodja sam postavil na omenjeno stališče. V deželnem odboru je dela čez dela in bo ga vedno več; da se to zmaga, treba človeka, ki je zmiraj tukaj, ki zamore vse svoje moči posvetiti deželni službi. Druga stvar so deželni uradi. V deželnih uradih je mnogo izvrstnih uradnikov, ampak sistem ni pravi, tega je treba modernizirati, treba postaviti na pravo podlago. Kar je za nič, mora stran, kajti naša dežela nima denarja za nepotrebne ali kvarne stvari. Kar je pametnega, naj ostane in se izpopolni. Tu stojimo na stališču. da se dežela nasproti dobrim uradnikom ne sme pokazati umazana. Dobre uradnike naj se tudi dobro plača, ker so tega vredni,, a biti morajo vedno na razpolago ljudstvu. Mi hočemo, da se začne na celi črti nova doba, novo življenje. V podrobnosti se ne morem spuščati, toliko manj, ker bo za menoj o tem drug govornik poročal obširneje. Le toliko omenim: tega ne smete misliti, da bi se S. L. S. bala kateregakoli dela, katerekoli odgovornosti. Vi ste nas videli v najhujšem opozicijskem boju, videli ste. da mi ne poznamo nobenih ozi-rov, kadar se gre za ljudske pravice. Kakor smo poslali barona Heina in Schaff- roki ie držal veliko kopje. Okoli vratu je nosil velik zlat ovratnik, na čelu pa je bil pritrjen en sam ogromen nebrušen dija-mant. Se vedno je vladala tišina; toda ne dolgo časa. Kmalu nato dvigne veliko kopje v svoji roki. V trenutku se je dvignilo v odgovor osem tisoč kopij in iz osem tisoč grl je zadonel kraljevi pozdrav: »Koom!« To se je ponavljalo trikrat in vsakokrat se je zemlja stresla vrišča, ki se ga more primerjati samo najglobokej-širn glasovom gromenja. »Ponižno bodi, ljudstvo,« je zapiskal nek tenak glas, ki se je zdel, da prihaja od opice v senci, »kralj je tukaj.« »Kralj je tukaj;« jc zagromelo osem tisoč grl v odgovor. »Ponižno bodi ljudstvo, kralj je tukaj!« Nato je zopet nastala tišina smrtna tišina. Nek vojak pa v tej tihoti na naši levi izpusti svoj ščit, ki mu je rožljajoč padel na tla. T\vala je obrnil svoje mrzlo oko nanj.. »Pridi sem!« je rekel z gromečim glasom. Krasen mlad mož stopi iz vrst in se postavi predenj. »Tvoj ščit jc bil, ki je padel, ti nerodni pes. Ali me hočeš ponižati v očeh tujcev iz zvezd? Kaj imaš povedati?« bi potem smo videli, kako ie ubogi človek obledel pod svojo temno kožo. gotscha iz dežele, enega na sever, drugega na jug, tako bi šel vsak, ki se bi upal delati zoper slovensko ljudstvo. A mi se ne znamo samo bojevati, mi znamo tudi delati. Kakor sem že omenil, čaka nas mnogo dela. Nove postave bo treba napraviti, deželna uprava se mora izpopolniti. Mi smo vajeni neumornega dela. Služabniki ljudstva hočemo biti in nič drugega. Jaz prevzamem za vse, ki Vam jih bomo danes priporočali kot bodoče poslance, odgovornost, da bodo zvesto izpolnjevali naš program, za vse Vam jamčim, da vsak izmed nas, kakor je bil, jc in bo in ostane zvest služabnik ljudstva in dežele. Prosim Vas zaupajte nam in pojdimo vsi skupaj na resno delo za blagor našega slovenskega ljudstva, za blagor naše dežele!« /c med govorom predsednika S. L. S. so glasni vzkliki in živahna pritrjevanja pokazala, kako vsem zaupnikom iz srca govori dr. Susteršič; sedaj, ko jc končal, pa so zaorili gromoviti živijo - klici, ter dokumentirali, da je ves zbor eno telo, ena duša. Predsednik da besedo g. dr. Evgenu Lampetu, ki živahno pozdravljen poroča o gospodarskem položaju in deželni upravi. Govor dr. Evgena Lampeta. Če bi človek liberalcem kaj verjel — takih Ijudij je vedno manj — moral bi misliti, da naša stranka nima nobenega drugega namena, nobene druge želje, kakor da preganja in uničuje napredek in svobodo. Kdor je pa opazoval našo stranko v njenih koreninah in začetkih, je videl, da so se zbirali v njej najdelavnejši in najpametnejši ljudje vsega slovenskega naroda. Ako sedaj zahteva stranka: dajte tem možem priložnost, da se še bolj razvijejo, da še več store za ljudstvo, gotovo ne zahteva tega iz želje, da bi bil konec napredka in svobode. Ravno nasprotno: Z zmago ljudskih načel se začenja nov in svobodnejši napredek. Naša stranka ie imela vedno veselje do gospodarskega dela. Zato imamo upanje, da ne bo propadla, kakor druge stranke. Najpopularnejše stranke, kakor hitro dospejo do vrhunca, začno padati. V opoziciji biti in samo napadati jc lahko. Kadar pa pride odgovornost, treba delati. Jazsem prepričan, da naše stranke ne bo zadela usoda drugih strank. Naša stranka bo obstala, ker je v delu izurjena, ker jo vodijo možje, ki so izkusili svoje moči v javnem socialnem delu, zlasti v zadružni organizaciji, ki je najboljša šola za javno delavnost. Izkušena v tej šoli. bo se naša stranka držala po koncu in ne bo propadla. Ni mogoče tukaj natančnejše obdelati vseh stvari, samo mimogrede naj omenim nekatere nujne točke gospodarskega programa S. L. S. Namen S. L. S. je dvigniti blagostanje vsega slovenskega naroda. Mi poznamo ljudstvo kot eno celoto. Ker pa vemo, da je kmečki stan najvažnejši, da je korenina vseh drugih stanov, napnimo vse sile, da se ta stan povzdigne in okrepi. Zato je sovražnik slovenskega naroda vsak, kdor hoče kmetu kratiti pravice in zadržavati njegov politični in gospodarski napredek. Naša zemlja je večinoma taka, kakor jo je Bog dal. Koliko se je po drugih deželah storilo za melijoracije. Pri nas pa je »Zgodilo se je slučajno, o tele črne krave,« je zamrmral. »Potem je to slučai, ki ga moraš drago plačati. Osmešil si me. Pripravi se na smrt.« »Jaz sem kraljev vol,« se je glasil zamolkel odgovor. »Skragga,« je rjovel kralj, »pokaži, da vidim, kako znaš rabiti svoje kopje. Ubij mi tega nerodnega psa!« Skragga stopi z zlovoljnim pogledom nazaj in vzdigne svojo sulico. Uboga žrtev je zakrila svoje oči s svojimi rokami in mirno stala na svojem mestu. Kar se tiče nas, smo stali groze kakor okamer neli. »Lnkrat! Dvakrat!« je vihtel svojo sulico, nato pa sunil, oj Bog, naravnost v njega sulica jc prodrla vojaka in stopila za en čevelj iz njegovega hrbta. Kvišku je vrgel svoje roke in se zgrudil mrtev na tla. Med množico je nastalo nekaj kakor mrmranje, se valilo od vrste do vrste in naposled vtihnilo. Zaloigra je bila končana in tam je ležalo truplo, mi pa si še nismo mogli predstavljati, da bi bila že končana. Sir Hcnrv jc skočil pokonci in nekaj svečano prisegel, nato pa ga je obvladal čut, da je najbolje molčati, in vsedel se je zopet nazaj. »Dobro si naredil«, je rekel kralj, »od-nesite ga proč!« (Dalje prihodnjič.) veliko dela zaostalo, in vse to čaka sedaj rešitve, in sicer hitre rešitve. Koliko vodovodov je potrebnih, koliko travnikov bi trebalo osušiti, koliko občinskih zemljišč (gmajn) urediti, da se zemlja pridobi za kulturo. Koliko zemljišč bi bilo treba arodnirati, koliko potov popraviti, zlasti občinskih! Vse t'e tiešte-vilne podrobnosti silijo na dan, in treba da se jih deželni zbor in dež. odbor resno loti. Razne panoge kmetijstva — sadjere-ja, vinogradništvo, čebelarstvo — zahtevajo javne podpore od deželne uprave, posebno pa bo treba skrbeti za prospeh živinoreje. Eno prvih naših del morajo biti živinske zavarovalnice, ki sc najbolje snujejo kot krajevne zadružne organizacije z deželno centralo. Dalje: Zboljšanje pašnikov in hlevov, za katere bodi deželni stavbinski urad na razpolago živinorejcem, zboljšanje domačih pasem, zavarovanje proti kužnim boleznim, pri katerih bodi dolžnost naznanitve sumljive bolezni združena s popolno povrnitvijo nastale škode iz deželnih sredstev. Deželna zavarovalnica, ki so jo svoj čas liberalci pokopali, čaka izvršitve. Glede šolstva pač država veže deželi roke, dasi ji naklada vsa bremena, a dolžnost naše stranke bo, da se bo potegovala za pravo ljudsko šolo. Kmeta treba braniti proti neupravičenim zahtevam šolskih oblasti in delati na to, da bo šola res ljudstvu primerna in koristna. Sedanja šola je pač za mestne razmere prikrojena, na potrebe kmečkega stanu se pa nič ne ozira. Mladina v njej ne dobi veselja in ljubezni do poljedelstva, ampak nasprotno; iz šole odrasla mladina že komaj čaka, da poljedelstvu uide in zapusti domačo hišo; vsled tega je kmet brez delavcev in vse gospodarstvo propada. Tu je treba izpremembe, da bo šola kmečkemu stanu res v pomoč, ne pa v breme. Braniti treba kmeta zoper neopravičene zahteve šolskih oblasti glede šolskih strok. V deželni šolski svet morajo priti zastopniki kmečkega ljudstva. Glede učiteljstva izjavljamo, da radi podpiramo opravičene zahteve krščanskega učiteljstva, a junaki »svobodne šole«, ki nasprotujejo ljudstvu in načelom verske vzgoje, naj se nikar ne prikažejo pred nas! (Pritrjevanje!) Dežela naj skrbi za zimske kmetijske tečaje, kakor smo jih že z lepim uspehom priredili letos v raznih krajih in kjer se je pokazalo, kako rado se ljudstvo uči, ako je pouk pameten in primeren. Nujno je potreben izpremembe lovski zakon. Ravno tu se jasno kaže razloček med načeli liberalcev in »S. L. S.« Liberalcu je samo za gosposki užitek, če pri tem tudi trpi celo ljudstvo; nam pa mora kmet več vreden biti. kakor zajec. (Pritrjevanje). Zakon mora braniti kmečko posest zoper izkoriščevanje v lovske namene in ohraniti poljedelstvu zemljo, ki mu je potrebna za razvoj. Dežela mora dejansko podpirati zadružništvo, ki ne bo nikomur naredilo najmanjše škode, pač pa bo doneslo vsemu ljudstvu veliko korist. Zadružna nabava kmetijskih strojev, semen, bikov, združeni \ velikem slogu organizirani izvoz naših pridelkov so lahko podlaga za izdaten gospodarski napredek naše dežele. Dosedanje izkušnje pri zadružništvu to potrjujejo. Pravdarski strasti ljudstva se dajo omejiti žrtve z redno določitvijo mej po županstvih in z'mirovnimi sodišči. Obrt hoče pospeševati »S. L. S.« z deželnimi sredstvi. Stalne razstave, podučili tečaji za male obrtnike se morajo redno vršiti. Tudi pospeševanje domače umetnosti je naša naloga. Umetnostne potrebe, zlasti za cerkve, so pri nas precejšnje, a koliko denarja dobe tujci, domači umetniki pa stradajo! Domačim talentom dati možnost, da se razvijejo, je stvar dežele, in ne bo jih pustilo ljudstvo stradati, ako bodo gojili pravo umetnost, ne pa take, ki je ljudstvo umeti neče in ne more! Trgovski stan dobi v krepkem poljedelcu dobrega odjemalca in da zna »S. L. S.« podpirati težnje trgovskega stanu, jc pokazala s svojim delom za trgovsko šolo. Deželne uprave dolžnost je podpirati naše občine. Županska zveza združuje že naša županstva, katerim sc mora dvigniti ugled in veljava. Shodi in skupna posvetovanja županov, občinskih svetovalcev in deželnih odbornikov naj okrepe in požive našo avtonomijo za vedno koristnejše skupno delovanje. Mi ne volimo oseb, ampak stranko, ki ima resen program in odločno voljo delati vse v korist naše Kranjske dežele. V vsakem našem zaupniku je kos poslanca, ki se trudi za javni blagor. Naj določijo zaupniki kandidate, ki hočejo izvesti po našem programu nam stavljene naloge in dovesti »S. L. S,- do zmage! (Živahno odobravanje.) Zahvala stranke deželnem« glavarju ki odstopivšim poslancem. Pozvan od predsednika poroča g. dr. Susteršič sledeče: »Gospodje zaupniki! Sedaj pride glavna točka dnevnega reda. Sedaj boste imeli odločiti, kdo naj bodo naši poslanci. Predno pa preidem na to točko, spomniti se nam je tistih poslancev, ki so se odpovedali, ki nočejo oziroma ne morejo več prevzeti častnih mest poslancev. Predvsem se nam jc spomniti gospoda deželnega glavarja Otona pl. Detele. »S. L. S.« mu je dolžna veliko zahvalo, in jaz imam prijetno dolžnost, da dam tej naši hvaležnosti duška. Liberalci trdijo, da smo gosp. deželnega glavarja mi ven vrgli. To je navadno obrekovanje. Meni je gospod deželni glavar že pred leti izjavil, da se umakne koncem te deželnozborske dobe, ker da je mir.zaslužil. Poslal nam je nedavno tudi pismo, v katerem še enkrat slovesno povdarja, da je po tridesetletnem delovanju zaslužil, da se umakne v mir in svobodo. Leta 1877. je bil prvikrat izvoljen, torej je bil več kot trideset let zastopnik ljudstva v deželnem zboru. Leta 1891. postal je deželni glavar; načeloval je torej deželni upravi skozi 17 let. Ves čas je bil zvest pristaš naše stranke, in to ostane tudi v naprej. Kakor vam je znano, ga je Nj. Veličanstvo cesar poklical v gosposko zbornico, in ko mu bo čas dovoljeval, bo gospod pl. Detela našo stranko zastopal v gosposki zbornici. Da omenim samo eno stvar iz njegovega plodonosnega truda za ljudstvo! Njegova zasluga so uspehi deželnih komisij zaradi revizije davčnega katastra leta 1881. in 1896., ki sta dosegli, da se je zemljiški davek na Kranjskem za velike vsote znižal. Stranka je gospodu Otonu pl. Deteli dolžna največjo hvaležnost. Z obžalovanjem vzemamo na znanje, da nas zapusti, ter ga prosimo, da nas v bodoče ne pozabi. Mi mu ostanemo hvaležni!« — Urne-besni živio- in slava-klici so sledili tem besedam. .Govornik nadaljuje: »Odpovedal se je tudi gospod Viljem Pfeifer, ki je bil tudi 30 let poslanec in kot tak deloval v blagor kmetskega stanu. G. dr. Schvveitzer je izjavil, da ima preveč drugega posla; rekel je. da bi zaradi tega ne mogel zvesto izvrševati svojih dolžnosti kot poslanec. Odpovedal se je tudi gospod župan Andrei Mejač. Tudi o njem je bilo citati, da smo ga kar tako ven vrgli. To je navadna laž. Jaz in stranka smo storili vse, kar je bilo v naših močeh, da bi ga obdržali; povdarjal pa je, da ima veliko kupčijo, da nima nobenega doraslega sina, ki bi mu jo lahko izročil. Prosil je, naj se mu oprosti, da to pot ne more kandidirati. Kakor hitro mu bo mogoče, da zopet prevzame poslanstvo. Vsem tem možem, ki so zvesto izpolnjevali svoje dolžnosti kot zastopniki ljudstva, izjavljam iskreno zahvalo. Bog jih živi!« (Živio! Slava!) Kandidatie. Na to poroča gospod dr. Susteršič, katere kandidate predlaga osrednji volivni odbor za posamezne volivne okraje. Imenik kandidatov, ki so jih zaupniki soglasno potrdili, priobčujemo na drugem mestu. Med debato o kandidaturah so govorili : O petem kmetskem volivnem okraju Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, II. Bistrica, Cirknica — gospod Marolt iz cerkniške okolice, da se je od neke strani vabilo tudi njega, da bi se vsedel na lim ter delal zmešnjavo kot kandidat. On slovesno izjavlja, da ne kandidira ter da sta edina kandidata za okraj gg. Fran Drobnič in dr. Ignacij Žitnik. Govornik želi, da bi 21. t. m. nasprotna stranka sramotno propala! O sedmem volivnem okraju Novo me-sto-Kostanjevica - Krško govori duhovni svetnik in župnik č. g. Podboj, kakor sledi: »Oglašam sc k besedi, da pojasnim stališče naše stranke v novomeškem sodnem okraju glede sedanje volitve. Naš edini kandidat je dosedanji zastopnik gospod Jožef Dular, posestnik in lesni trgovec v Jurkivasi poleg Krke. V začetku volivnega gibanja je sicer počil glas, da ne bo mogel več prevzeti bremena poslanstva, to pa z ozirom na slabo zdravje in rodbinske razmere. Zato so nekateri obrnili pozornost na gospoda Jožefa Zurca, župana v Kandi-ji, ki je pod domačim imenom »Stembur« znan po vsi Dolenjski in še delj. On bi res imel vse lastnosti pravega ljudskega zastopnika kot načelnika ene največjih občin v deželi, obsegajoče 4 župnije, kot načelnik cestnega odbora iu član raznih zastopstev si jc pridobil množino znanja in iz- kušnje, Poleg tega je od narave bistrega ima, mlad, zgovoren in poln dovtipov, da ija nihče v tem ne preseže. Občevati zna i vsakim človekom, višjim in nižjim. Ni ja kmalu moža, da bi bil tako obče znan in priljubljen, pri gospodi in kmetu kot Stembur iz Kandije. Toda njegov obsežni obrt ga sedaj, ko se bo gradila Belokranjska železnica, neizprosno veže na dom. Dal pa je besedo, da prihodnjič, ko se bodo vršile volitve na širši podlagi, bodisi da se vpelje splošna skupina ali vseobča vol. pravica, bo drage volje »S. L. S.« na razpolago. Štembur je torej mož prihodnjosti, bodoči poslanec širjega volivnega okraja. Za sedanjo volitev pa imamo kandidata g. Dularja, ki je na željo somišljenikov kandidaturo prevzel. On ima obširno posestvo, ki ga umno oskrbuje, torej iz svoje skušnje pozna težave in potrebe kmetske-ga stanu. Volili ga bomo tem rajše, ker se je naš dični voditelj dr. Šus.teršič o njem izrazil, da ga v zastopsvu stranke potrebuje. da je ob času najhujše krize odločno stal na njegovi strani in da v deželnem zboru ni treba samo vajenih govornikov, tnarVeč tudi jeklenih, neomajnih značajev. In tak je Dular. Menim, da smem zagotoviti, da bo na dan volitve dosegel častno /,mago. (Odobravanje.) Oglasilo se je še več govornikov, ined drugimi č. g. Ivan Baloh iz Dobre-polj in župan gospod Jerman, ki priporočata kandidata Bartola in Jakliča. (Konec prihodnjič.) Notranjski liberalci poleg Cučka kandidirajo tudi še nekega Matevža Martinčiča z Dolenjega Jezera pri Cerknici. Načeta Merharja in Ivan Rusa ^neodvisna« liberalna kandidata, slika graška Tagespost od 8. t. m. sledeče: »Ignacija Merharja je bilo najti že v vseh slovenskih strankah in pridružil se je povsod tam, kjer je upal na dobiček,.. .oba (Rus in Merhar) zdaj beračita za glasove Ko-čevcev in jih hočeta pridobiti za svoje namene s tem, da povdarjata svoja liberalna načela, katera opisujeta z raznimi frazami.« Naposled obljubuje nemško glasilo nesrečnima kandidatoma, da ne bosta dobila zaželjenih kočevskih glasov. No, zdaj se pač Nace in Rus ne bosta mogla izgovarjati, da nista liberalca, ko sta dobila ta patent od nemškega liberalnega glasila. VOLIVNO GIBANJE NA HRVAŠKEM. 550 kandidatov! »Reichspost« objavlja dober situacij-ski članek iz Hrvaške. Izvaja: Koncem tega tedna se ban Rauch poda v Budimpešto poročat o položaju na Hrvaškem in se glede saborskih volitev dogovorit z ogrsko vlado. Volitve bodo tega meseca že končane, sabor pa se bo sešel marca meseca. Stranke delajo zdaj »s polnim parom«, kandidatov je že nad 550! Splošno se sodi, da bodo Starčevičanci dosegli največji uspeh; dozdaj so imeli 20 mandatov, zdaj jih upajo še 20 dobiti! Krščanski socialci bodo baje glasovali za stranko prava. Socialni demokrati bodo k večjem enega kandidata spravili skozi — Henca v Osieku. Stranka bana Raucha, »unionisti« imajo sicer že svoje glasilo, »Ustavnost«, toda napoveduje se ji pri volitvah velika blamaža. »Narodna«, mažaronska stranka, je ubita. Sicer dr. Totnašič, voditelj te stranke,zadnje dni konspirira s podbanom Crnkovichem, toda le zato, da ga slednji ne izbacne iz hipotečne banke, kjer je To-mašič guverner in vleče 30.000 K na leto. Za 30.000 K pa je gospod Tomašič pripravljen prodati se Crnkovichu, ki je drugače njega strupeni sovražnik. Rauch pritiska silno na uradnike in zato se je bati viharnih volitev v senci bajonetov. Rauch je sicer odločen mož, toda od Khuena ga to razloči, da ne pozna Hrvaške in njenili razmer. Obdajajo ga ljudje, ki nimajo prav nobenega kredita. Dnevne novice. + Liberalna znanost. V zadnjem Zvonu« razpravlja neki Karel Hinterlech-ner o slovenski znanstveni organizaciji, ki bi obsegala seveda samo v kranjske liberalne gare vpreženo »znanost«. O logični desorientiranosti omenjenega novinca na tem polju ni naša naloga govoriti, omenjamo le v poučno osvetljenje te nameravane znanstvene organizacije, da je »Zvonov« pisec kot § 1. njenih pravil postavil načelo, da mora biti izključena iz nje — filozofija! Gospod dr. Karel Hititer-lecliner — znanosti niste ravno z veliko žlico zajemali. Bodi to brez zamere in brez nadaljnih posledic! + Škof dr. Anton Maurovič, ki so ga danes v Senju pokopali, je bil rojen I. 1851. v Zagrebu. Bogoslovske študije je dovršil na Dunaju v Avguštineju in je deloval v Zagrebu na raznih zavodih kot verouči-telj, dokler ni bil leta 1891. imenovan za profesorja cerkvene zgodovine na bogo-slovski fakulteti zagrebškega vseučilišča. Šolsko leto 1894/95 je bil Rector Magnifi-cus. Ko se je po odhodu tedanjega serijskega škofa dr. Fosiloviča izpraznila senjsko-modruška škofovska stolica, je bil imenovan za škofa dr. Maurovič leta 1895. Upravljal je svojo škofijo vzorno in izvel mnogo važnih del. Preustrojil je dijaško semenišče in zbral vse svečeništvo v sinodi. Semenišče je bil ustanovil slavni škof Ožegovič. A ker je število dijakov vedno bolj raslo in so prostori postajali pretesni, je serijsko mesto dalo škofu Mau-roviču na razpolago staro vojašnico, ki jo je tako prezidal, da je zdaj v njej prostora za sto gojencev. V Rimu je bil odločen branitelj glagolice. + Belokranjska železnica. Komisio-nalni ogled šentjanške železnice, ki je do-gotovljena že do Karmela, se vrši 11. in 12. t. mes. S pripravljavnimi gradbenimi deii za belokranjsko železnico se bo začelo najbrž okoli avgusta tega leta. Glede na traso ni še nič gotovega določenega. + Garnizijske izpremembe na jugu. Ker prideta v Gorico 3. in 4. stotnija 11. pijonirskega polka iz Przemysla, odideta štab in dve stotniji 4. bataljona 47. pehotnega polka v Kormin. 1. bataljon in nadomestni bataljonski kader 97. pešpolka se preselita iz Trsta v Sežano. Topniški oprembeni filijalni depot se je iz Trsta preselil že na grič sv. Pantaleona pri Škednju blizu Trsta. Sicer že dve leti sem vojaška uprava svoje zaloge in depote prestavlja iz nezavarovanega obrežja v notranjščino. — Za slovenske pravice v Trstu. »Trgovsko izobraževalno društvo« v Trstu vabi svoje člane in interesente na shod, ki ga sklicuje v smislu § 2., 1. društvenih pravil v društvenih prostorih ul. S. Fran-cesco št. 2, v sredo dne 12. t. m., ob 9. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Kaj nam je storiti proti žuganju bojkota naših jestvinčarjev? (Poroča g. dr. Rybar.) 3. Slučajnosti. — »Trgovsko izobraževalno društvo«. — Na ta shod se posebno vabijo naši državni poslanci, slovansko časopisje in trgovske organizacije v Ljubljani, Gorici, Celju, Mariboru in Kranju. Dunajski glasbeni konservatorij se, kakor poročajo listi, v kratkem podržavi. Proti občinskim volitvam v Dekanih. Stranka, ki jc pri istili ostala v manjšini, ie vložila utok. Poroča se nam pa, da je utok dospel županstvu en dan prepozno. — Na Hrvaškem teče kri. Na Hrvaškem se že razviia I juta volivna borba. V Bunično jc narod srbsko radikalnega kandidata Čanaka napadel z gnjilimi jajci. V Udbiui so bile velike demonstracije proti srbskim radikalcem. Orožniki so branili radikalce in so naskočili ljudstvo z nabitimi puškami. Končno so orožniki pričeli streljati in ustrelili pomočnika Simuniča, pet oseb so pa težko ranili. — Državna subvencija. Pogozdoval-na komisija za Kras ie dovolila 30.000 K državne subvencije. Tečaj za molžo na Grmu. Na kmetijski šoli na Grmu se vrši v tem tednu praktični tečaj za molžo. Učence navaja v molži Cerkovnik iz Trstenika, rodom Bohinjec. — Poizkušen sanioumor. V Trstu se je radi nesrečne ljubezni poizkušala usmrtiti I7letna gdč. Josipina Vodopivec. Njeno stanje je nevarno. — Roparski umor se je pred dvemi leti izvršil nekje na Kranjskem. Neznanec je ubil nekega trgovca, ki se je od sejma vračal domov s 2000 K. Zločinec je z denarjem pobegnil in ga ni bilo moč zaslediti. Zdaj pa poročajo iz Reke, da so ga ondi orožniki prijeli. Mož se piše Komandina. — Novo paroplovno društvo proti družbi »Austro - Amerikana« namerava ustanoviti »Živnostenska banka« v družbi z nižjeavstrijsko eskomptno družbo. Ime nove paroplovne družbe bo »Navigationc Libera«. — Obsojen jetničar. Dne 13. septembra 1907 dostal jc France Blaznik s Kranjskega večletno kazen v gradiščanski kaz-nilni. Ko je šel na postajo v Zagraj, da se odpelje domov, vrgel je nekaj tobaka čez zid na jetnišnično dvorišče, pri čemer ga je zapazil jetnišničar Antonio Martelessa iz Pradiziolo pri Ccrvinjanu ter ga hotel zopet odpeljati v zapor. Blaznik je zbežal, paznik pa za njim; ko ga jc dotekel, ga je udaril s sabljo po levem kolenu in ga močno ranil, tako da Blaznik ni bil poldrugi mesec za nobeno delo sposoben. Na okrožnem sodišču goriškem je bila v soboto razprava proti vročekrvnemu jetriičarju. obtoženemu radi težkega telesnega poškodovanja. Obsojen je na mesec dni zapora in na poravnavo sodnih stroškov; Blaznik naj si išče pa odškodnino civilnim potom; ker je pa obsojeni brez vsakega premoženja, nima se ničesar nadejati. — Večjo vsoto denarja je našel g. Jakob Flerin, gostilničar, posestnik in mesar v svoji gostilni v Mengšu. Ker se pa misli, da je to vsoto izgubil najbrže kak tuj sejmar, se izgubitelj pozivljc, da se zglasi v zgoraj omenjeni gostilni, da dvigne svoj denar. — Slovenski fotograf v Trstu. V Trstu je otvoril elektrografski atelje za moderno fotografiranje in slikarstvo g. Ant. Jerkič iz Gorice. — Uspeh g. Verovška. Režišer slovenskega gledališča v Trstu, g. Verovšek. je imel v nedeljo v Trstu svojo benefico. Igral je mojstrsko »Brata Martina«, gledališče je bilo razprodano, občinstvo pa je svojemu ljubljencu prirejalo burne ovacije. Tržaški listi slave g. Verovška »kot pre-poroditelja slovenske Talije v Trstu.« G. Verovšek je dobil mnogo darov. Štajerske novice. š Socialni kurz v Slovenjem Gradcu. Poroča se nam: Krščansko-socialni kurz za slovenjegraški okraj se je ob zelo obilni udeležbi — nad 200 udeležencev — otvoril dne 10. t. m. v Petričevi gostilni v Starem Trgu. Udeležencev je nepričakovano veliko iz vse okolice, med njimi tudi nekaj gostov s Koroškega. Prvi je državni poslanec dr. Korošec najprej razložil namen tečaja iu potem temeljito ter zanimivo predaval o razvoju človeške družbe in raznih strank in struj v zadnjih dveh stoletjih. Obširneje razpravlja, kako se naša krščansko-socialna stranka razločuje od liberalcev in socialnih demokratov. — Po daljšem prostem razgovoru govori g. dr. Korošec o »Krščanski socialni stranki med Slovenci« ter poljudno pojasnuje stremljenje te stranke za kmete, delavce in obrtnike. Posebno še povdarja narodno stran našega delovanja. — Popoldne je dvorana zopet nabito polna. Gospod kand. phil. V. Rožič predava o razvitku kmečkega stanu v Avstriji in poziva k složnemu vzajemnemu delovanju kmetov. Konečno navaja zgledov o potrebi izobrazbe in pouka za kmeta. — »O časopisju« poroča g. dr. Hoh-njec, ki poljudno razvije nastanek, razvoj in pomen časopisja in daje navodila, kako podpirati dobre časnike. — O slovenskem časopisju z ozirom na dejanske sedanje razmere govori g. dr. Korošec med posebnim zanimanjem poslušalcev. Dalje omenja riaše znanstvene književnosti in daje praktična navodila o čitanju časnikov in dopisovanju. — Vtis že prvega dne socialnega kurza na vse udeležence je zelo velik in bo obrodil shod gotovo lepili sadov. — Tečaj vodi gospod mestni župnik Alojzij Cižek. š Osebne stvari. Namestniški kon-ceptni praktikant g. dr. Luka Wolte je iz Ptuja odpoklican k namestništvu v Gradec. Na njegovo mesto pride g. dr. Pavel Terglav iz Celja. š Sanioumor deklice. V Mariboru se je s fosforom od žveplenk zastrupila 19 let stara hči železniškega sprevodnika Ivana Stanek. Umrla je v bolnici. Deklico je nekdo zapeljal, potem jo pa zapustil. š Umrl je v Ptuju vpokojeni nadpo-ročnik g. Juriza. š Posestvo Ormož je kupil Oskar pl. Pongratz. š Št. 11 j so vzela v »narodno oskrb« vseneinška graška visokošolska društva. š Imenovanja. Pravni praktikanti Stanislav Jenčič, Alojzij Komljanec, Ivan Kerc in Jakob Luznar v Ljubljani so imenovani za avskultante v višjedeželnosodnem področju. š Poučni tečaj za prvo pomolč pri nezgodah. Obrtni pospeševalni zavod v Gradcu namerava prirediti že peti poučni tečaj za prvo pomoč pri nezgodah za delovodje in delavce. Tečaj bo trajal dva tedna. š Nogo si je zlomil gospod Emerik Moric, nad učitelj pri Št. Petru pod Sv. gorami. š Umrl je v petek zvečer na Bregu pri Polzeli in bil v nedeljo prcdpoldne pokopan umirovljeni učitelj in šolski vodia gospod Blaž Čebul v 82. letu svoje dobe, ki je služboval v Polzeli nad 30 let. š Železniško postajo na Laškem letos znatno razširijo. š Pobegnil je iz Maribora bivši fotograf Krappek ter zapustil mnogo dolgov. LlumiansKe novice. lj Javno predavanje. Danes točno ob pol osmi uri zvečer predava v > Slov, kršč. soc. zvezi« č. g. kanonik Sušnik. Ij Društvo godbenikov za ljubljanski okraj je imelo v ponedeljek, 10. t. m. svoj občni zbor. Iz poročila predsednikovega, g. K. Pitscha, posnamemo sledeče: Društvo se je ustanovilo 8. februarja 1907 ter šteje 24 rednih članov in 16 članov podpornega društva (od teh je plačal le eden prispevke), ter je podružnica osrednjega društva na Dunaju. Prvo poslovno leto je bilo zelo burno, saj se je odbor le trikrat na novo volii. Predsednik omenja, da je prevzel društvene agende v groznem neredu — prejšnji predsednik je izgubil namreč tudi pravila. — Omenja težkoče društva, proti katerim je posebno odbor »meščanske godbe«, ki smatra vse člane kot svoje sovražnike in vendar ima društvo le namen ustvariti pogoje, ki bi omogočili obstoj »meščanske godbe«. Društvo hoče doseči, da se zagotovi meščanski godbi slovensko in nemško gledališče in sodelovanje pri simfoničnih koncertih »Glasbene Matice«. Upalo se je, da nakloni mestna občina ljubljanska »meščanski godbi« izredno podporo v znesku 20.000 K, a dala je ie 600 K, kljub temu, da je Turk predsednik. Tudi kljub obljubam g. Hubada še niso napravili pogodb niti z gledišči niti z »Glasbeno Matico«. Blagajnik Svoboda poroča, da je prejšnji blagajnik — iz če-gar zapiskov je pač posneti troške ne pa dohodke — všel pred tremi tedni. Pri nato se vršečili volitvah se izvoli sledeči odbor: Gorjanc, predsednik, Wohlfart, podpredsednik, Stark, tajnik. Svoboda, blagajnik, Krušič, arhivar; odborniki: Pitsch, Tulach, Klier in Kasparek; namestniki: Meluira in Zelinka, ter pregledniki: Jaki, Kutschera in Vesely. Pri raznoterostih se je ukrepalo o korakih, ki jih je napraviti, da se končno doseže društveni namen, saj je Ljubljana zadnje mesto v Avstriji, kjer oskrbuje še vojaška godba gledišče. Na to pa se tudi lahko upa, saj jc meščanska godba v zadnjem času prav lepo uspela. lj Visoka starost. Umrla jc v 90. letu starosti gospa Marija Luser, rojena Rohr-tnanti, mati frančikana P. Konstantina Luser, bivšega general-definitorja in provin-cijala v tukajšnjem samostanu. N. v m. p.! Ij Divlzijonar feldmaršallajtnant Dill-mann von Dillmont bo stopil v kratkem v pokoj, ravnotako generalmajor Seibt, brigadir v Gorici. Ij Eskadron 5. dragonskega polka, ki pride spomladi v Ljubljano, bo nastanjen v Nušakovi vojašnici v Trnovem. Stranke se bodo morale izseliti in se bodo vsi prostori adaptirali za vojake in konje. lj Na hrvaško gledališče v Zagrebu jc angažiran tenorist g. Jastrzebski. RUSIJA V PERZIJI. P e t e r b u r g , 10. februarja. Rusija odpošlje 60.000 mož na turško-perzijsko mejo. VSESLOVANSK1 JEZIK- Bivši minister dr. Jireček razpravlja v 2. številki praške »Osvete« o vseslovan-skem jeziku, ki bi se ga mogli posluževati vsi Slovani. Po njegovem mnenju bi bila za to najbolj primerna hrvaščina, kakor se jo govori v Hercegovini in v Boki Kotor-ski. Tega narečja bi se Nemci najlažje naučili; poleg tega pa ima bogat zaklad ko-renik in je lep; tudi pravopisje je lahko in priprosto. Razne stvari. Snežni viharji. Berolin, 10. februarja. Velikanski zameti ovirajo ves promet po severni Nemčiji. Brzojavne in telefonske zveze so pretrgane. V Poznanju je viliar odnesel več streh. Podrl se je 15 metrov visoki postranski dimnik kemične tovarne. Čudna lasna bolezen divja v vzhodni Švici, zlasti v St. Gallnu in siccr med otroci. Vzrok tej bolezni, ki se javlja v odpadanju las, jc neka gljivica. Bolezen prenašajo mačke. Zločin na železniški progi. Zločinci so na progi Spaa-London v Belgiji pokvarili tračnice, tako, da je skočil iz tira osebni vlak. Strojevodja je ubit. trije kondukterji smrtnonevarno ranjeni, dva potnika pa težko. Gothardska železnica v nevarnosti. Ob gothardski železnici sc je udrlo pred par dnevi več železniških obrambnih zidov. Včeraj so se zopet utrgale skale in pridrvilc celo v jezero Lugano. Bati se je. da se bo zemlja še bolj usedla. Izvršitev smrtne obsodbe nad roparskim morilcem. Iz Budimpešte poročajo, da so v Mar-maros Szigcthu včeraj ob 6. uri zjutraj obesili Žida Abrahama Hussa, ki je I. 1906 v Petrovi v družbi na dosmrtno ječo po-miloščenega Mihalko ustrelil nekega po-stiljona in oropal iz poštnega voza 25.000 rubljev. Brzojavka na cesarja, naj tudi Hussa potnilosti, jc bila brezuspešna. Drag kostim. V Berolinu je bil te dni dvorni ples. Na ples je prišla tudi neka milijonarka, ki je imela kostim iz -10 delov, vsak del pa je bil napravljen iz banknote po 1000 mark. Ta kostim je torej veljal 40.000 mark. TelefonsKa (n brzojavna poročile. vprašanje o Častniških plačah ni aktualno. Dunaj, 11. februarja. V ogrski delegaciji, ki se sedaj posvetuje o proračunu voj. ministrstva, je poročevalec izjavil, da ni predložen delegaciji noben predlog glede na zvišanje častniških plač, ker se to vprašanje ne smatra zdaj že za aktualno, ker njega finančna stran še ni rešena. Delegat fcm. Tomičič pa je označil to vprašanje za absolutno nujno. italijansko vseuclliško vprašanje. Dunaj, 11. februarja. Baje namerava vlada italijansko vseučiliško vprašanje na ta način rešiti, da se bo na dunajskem vseučilišču ustanovila italijanska pravna fakulteta. ruski poslanik na dunaju. Dunaj, 11. febr. Ruski poslanik na Dunaju, knez Urusov, je šel zaradi bolezni na dopust. istrska volivna reforma. Trst, 11. februarja. Včeraj so se poslanci italijanske deželnozborske in slovanske deželnozborske manjšine pri namestniku Hohcnlohe posvetovali o volivni reformi za deželni zbor. Do rezultata poslanci niso prišli. Pogajanja se bodo v kratkem nadaljevala. gimnazijec atentator. Baku, II. februarja. Ko se je včeraj opolnoči policijski ravnatelj vračal iz gledišča domov, je neki gimnazijec iz Tifli-sa vrgel na njegov voz bombo. Ravnatelj je lahko ranjen, atentatorja so pa na licu mesta ustrelili. bivši poslanci dume roparji. Peterburg, 11. februarja. Policiji se je posrečilo zaslediti namero več poslancev prve dume in socialnih revolucionarcev, ki so hoteli oropati neko tukajšnjo državno blagajno. Policija je zaprla 14 oseb, med njimi bivšega duminega poslanca Kornileva. Zupan sarajevski odstopil. Sarajevo, II. februarja. Zupan Essad effendi Kulovič je demisijoniral. peklenski stroj v bordeauxu. Bordeaux, 11. februarja. V ulici Car-not je razpočil peklenski stroj in eno osebo težko ranil. To je že sedmi peklenski stroj, ki je tu eksplodiral. italija pomnoži svoje brodovje. Rim, 11. februarja. Mornariški minister Mirabello bo v sporazumu z vojnim ministrom zaliteval v najkrajšem času od parlamenta 260 milijonov za 4 nove bojne ladje. dementi. Belgrad, 11. februarja. Vest, da nakupuje srbski kralj na Ogrskem posestva, je neosnovana. republika na portugalskem. Lizbona, 11. februarja. Motiarhična vlada ne bo dolgo trajala. Sklep vlade, pomilostiti uporne pomorščake od leta 1905, se splošno smatra za znamenje slabosti. Včeraj ponoči se je v Lizboni osnoval republičanski glavni odbor — direk-torij — sestoječ iz petero članov. Predsednik je Machado. Slednji je izjavil, da je vse za republiko pripravljeno in da je vprašanje najkrajšega časa, kedaj se bo razglasila. Machado je zaradi umora kraljici izrekel sožalje. Kralj Manuel II. bo v kratkem v parlamentu prisegel na ustavo, nakar se bo šele inozemskim kabinetom javilo njegovo vladarstvo. Republičanski listi že zdaj jako ostro pišejo proti vladi. Nekateri napovedujejo že reakcionarstvo od strani vlade, kakor je bilo za časa Franca. Rim, 11. februarja. »Tribuna« poroča, da so bile puške zarotnikov nabasane z dum-dum-krog!jami. FRANCO. Marzilj, 11. febr. Franco je dospel semkaj. Odtod odpotuje v Genovo. V varstvo ga spremljajo trije uradniki. Potuje inkognito. POGREB V LIZBONI. Lizbona, 11. februarja. Trupli kralja in prestolonaslednika so prenesli v Pan-theon. NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK V PARIZU. Pariz, 11. febr. Na povratku iz Lizbone se je nemški prestolonaslednik Eitel Fritz ustavil v Parizu. Oblasti so ga na kolodvoru pozdravile. VOJSKA MED RUSIJO IN TURČIJO? Odesa, 11. februarja. Vojaški krogi ne skrivajo resnosti položaja. Delajo se mobilizacijske priprave. Razmere s Turčijo so skrajno napete. OTVORITEV ELEKTRIČNE ŽELEZNICE MATULJE—OPATIJA—LOVRANA. Opatija, 10. febr. Včeraj jc začela voziti električna železnica iz Matulj v Opatijo—-Iko—Lovrano. OdtoK lode pospešujoče, Kisline raz- I f J L J i retiulote. Sr;.' K ! A ■ Mf A W lilhion vrelec proti vodni A ' M ■ Vil kislini, trganju, diabotes, želod nemu in črevesnemu ^■■^■^^■^MBBtadi ktitaru, bolezn m v mehurju in ledvicah itd. Dobiva se povsod, v Ljubljani 180 12-4 pri Mih. Knstnerju. Prihodnji teden se prične prodajati v »Angleškem skladišču oblek«, Mestni trg 5, zaloga 579 komadov osebno nakuplje-nih najmodernejših oblek za pomladno in poletno dobo po 15 gld. do 20 gld. Te obleke se oddajo radi cenega nakupa po gld. 7-50. — Tekom tega tedna dospo tudi pariški modeli za damsko konfekcijo, ki jih je izbrala osebno v Parizu gospa Berna-tovič. ŽITNE CENE. Budimpešta 11. februarja. Pšenica za april.......11 93 Pšenica za oktober......10"42 Rž za april.........10 51 Koruza za maj........6 83 Oves za april........7 95 Efektiv: brez prometa. Meteorologično pnročilo. Višina n.morjem H06'2m, sredici zračni tlak 736-0 mm Ca* upa- ftOTUDjft 10 9. MlOč 8t»nje barometra ? mm 743-7 Temperatura P» Celzija Votrirl 0 2 sr. svzh. jasno 11 7. zjutr- 4V8 48 0 —6 ? | sr. jjvzli. 2-8 sl.jvzh. »fit s s • C-o 2. pop Sradnja včerajšnja temp. 1-61, norm. 0 7* Potrtim srceni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi iskreno ljubljeno in nepozabno mater, oziroma staro mater in prababico, gospo Marijo Luser roj. Rohrmann dne 11. svečana t. I., večkrat previ-deno s sv. zakramenti za umirajoče, v 90. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 13. svečana, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti „Josephinum* Poljanska cesta St. 20, na pokopališče pri Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bode brala v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanenja. Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, našega iskreno ljubljenega očela, oziroma starega oCeta, tasta, brata! strica in svaka, blagorodnega gospoda Peter Majdiča posestnika valjičnega mlina na par in turbine danes ob 1/4 na 5. uro zjutraj po dolgi bolezni, previdenega s tolažili sv. vere, v starosti 85. let poklicati k Sebi v boljše življenje. Truplo predragega rajnkega se bo v sredo, dne 12. februarija ob 1/4 4. uri popoldne v hiši žalosti, Zg. Jarše št. 10, slovesno blagoslovilo ter se na pokopališče v Mengeš prepeljalo, kjer se bo v družinski rakvi položilo k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Preblagi rajnik bodi priporočen v molitev in prijazen spomin. Z g. Jarše, dne 10. februarja 1908. Fran, Vinko in Peter, sinovi. — Frančiška Traven roj. Majdič, sestra. Matilda Majdič roj. Kotnikova, Ana Majdič roj. RGpschl, sinahi. -Vinko, Demeter, Marica, Saša, Tilka, Vera, Zdenka, Mira, Zora, Ema, Lea, Kornelij, Anica, Petka, Ruša, Milena, Deša, vnuki in vnukinje. — Frančiška Sajovic, Ana Novljan roj. Sajovic, svakinji. KROJAČI POZOR I Popolnoma novi šivalni stroj Ring-schiff se radi bolezni takoj po nizki ceni proda; kje pove upravni&tvo tega časopisa. 359 2=1 V službo želi stopiti KUHARICA kje v župnišču. Naslov pove upravništvo ,,Slovenca". 350 l-t KOVACNICA preskrbljeno z vsem potrebnim kovaškim orodjem se odda v najem v Retjah, Loški potok (vse v dobrem stanju in obilo zaslužka). Ponudbe na 358 3—1 Josip Gregorič Loški potok, P. Travnik (Kranjska). •—*•■ — *- -*-i-*i~n 1 --«*• nnrvunii-mivrii.ii 1 Zahtevajte „S'ovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevojte ..Slovenca" na kolodvorih! ca Cs| ca ►CJ Obrt obstoji že nad 30 let! Aleksander Gdtzl. podobar in pozlatar in izdel. oltarjev Ljubljana, Wolfove ulice štev. I, nasproti frančiškanski cerkvi. Slavnemu občinstvu, osobito pa velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom priporoča svojo dobro urejeno delavnico za vsakovrstna cerkvena dela, kakor altar|e, prižnice, tabernakeljne itd., ter zagotavlja kolikor moč umetno in fino ter trpežno izdelavo vseh v to stroko spadajočih del po lastnih ali predloženih načrtih. Cene zelo zmerne ! Priznano dovršena dela ! Načrti in slike že izdelanih predmetov so vedno na razpolago ter pošiljam iste radevolje na vpogled. — V zalogi so vedno razna razpela, kipi in vsako« vrstni okvirji za cerkvene in druge slike v veliki izberi, najnižje cene. 361 5-1 Z odličnim spoštovanjem Aleksander Gdtzl, podobar in pozlatar. Obrt obstoji že nad 30 let! ^ 5 (u o« Do RAZPIS. 363 3-1 Za zgradbo vodovoda v vasi Preska, občina Medvode, politični okraj : Ljubljana, na 13.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potoni javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 31. marca t. I. ob 12. uri opo-ludne podpisanemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za vas Presko". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razven tega je dodati kot vadij še 50/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah. Deželni odbor kranjski. Ljubljana, 10. februarja 1908. "Tfffl Podružnica 1 v Spljetu. 1 ■ 1 11 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 sprejema vloge na vložne knjižice in na žiro-račun proti 4* (2 o bresti m. Vloge na tekoči račun, koje ostanejo vsaj 60 dni naložene, obrestuje proti 8dnevni odpovedi s 5°|0. = Rentni davek od vlog na knji: Podružnica 1 v Celovcu. 1 1 Rezervni fondi 1 1 1 K 200.000. 1 1 1 (Mni zbor f.ObrtnlJke obrombene zveza" V nedeljo, dne 9. t. m. se je vršilo v Rokodelskem domu zborovanje »Obram-bene zveze zavednih obrtnikov« ob precej veliki udeležbi članov. Ob 10. uri in Vi je pozdravil predsednik g. VVeibl navzoče. Tajnik g. Kregar je prečital zapisnik ustanovnega občnega zbora, ter se je isti soglasno odobril. Nato je poročal o delovanju društva in njegovih članov, ki so državni poslanci. Odbor ie imel devet zanimivih sej. Društveni program se je izpopolnil z ustanovitvijo » Obrtne kreditne zadruge«, kateri je »Zadružna zveza« brezplačno uredila knjige ter v vseh potrebah pomagala. Zadruga je imela v šestih tednih svojega obstoja v letu 1907. prometa 32.000 kron. Društvo je priredilo več uspelih shodov. Zanimanje zunanjih članov za društvo se je pokazalo zlasti na shodih na Vrhniki, v Škofji Loki in v Radečah pri Zidanem mostu. Pravno varstvo so dobili trije obrtniki; vselej ie uspešno in brezplačno posredoval g. dr. Pegan. Člani državni poslanci so se zavzeli v državnem zboru za avstro-ogrsko nagodbo in ž njo tesno združeno belokranjsko železnico, ki bo velikega pomena tudi za naš obrtni stan. Govornik omenja, da sta se on in župan g. Hribar v trgovinski in obrtni zbornici zavzela za v porabo domačih moči pri gradnji železnice ter je bila sprejeta tozadevna resolucija. Omenivši še novega ministrstva za delo, v katerega področje bo spadalo mej drugim tudi pereče vprašanje o premestitvi delavnic izven periferije mesta, zaključi tajnik svoje poročilo z željo, da bi se glasilo prihodnje poročilo ugodnejše. — Blagajnik g. Ivan Sirk poroča o denarnem stanju društva. Dohodkov je bilo od ustanovitve do 1. januarja 1908. ,350 K 60 v., iz večine članarina 115 udov, izdatkov pa 107 K 60 vin.; torej prebitka 24,3 K, ki jc plodonosno naložen, Obe poročili kakor tudi pomočilo rač. preglednika gospoda Končana, da so računi v redu, je občni zbor vzel na znanje. — V smislu pravil izvoli se za računska preglednika gg. Vrhovca in Gajerja. Namesto odbornika g. Ivana Pusta, ki je izjavil, da se nc udeleži več odborovili sej, izvoli se g. Ivana Jerina. — Odbornik g. Anžič izvaja željo obrtnikov, da pride v deželni zbor ob prihodnjih volitvah obrtnik. Tožil je o terorizmu z neke strani in o bojazljivosti in neodločnosti zdruge strani. Predbacival je polit, strankam, da poznajo obrtnike samo tik pred volitvami. Izrazil je željo, naj bi politični listi pustili obrtnike na miru, da bi si isti lahko ustvarili mogočno nepolitično organizacijo. G. Anžič želi, da bi se starejša č. duhovščina pri naročbah cerkvenih predmetov bolj ozirala na domače obrtnike. G. Babnik pa ni povsem zadovoljen z delovanjem odbora. Tajnik g. Kregar je spretno dokazal neosnovanost večine pritožb. Konštatiral je med drugim, da »Slovenec« »Obrambe-ne zveze« ni nikdar napadel. — G. Tomšič sproži misel o izdajanju lastnega glasila. V debati, katere se udeleže gg. Kregar, Kovač in Potokar, se je izvedelo za vzroke, zaradi katerih sta propadla že dva obrtna lista. — Na prdelog gg. Lozarja in Anžiča se izvoli stalen odsek, ki ima skrbeti za to, da bodo domače vodne moči ostale po možnosti v domačih rokah in da se bo sploh v deželi oziralo v prvi vrsti na domačo obrt. Povod k temu je dal gosp. Bahovec, ki ponuja vodno moč 175 HP. za domača podjetja. V odsek so izvoljeni gg. Fran Ravnikar, Ferd. Primožič, .los. Weibl, Fran Končan. Fran Anžič in Fran Pust. Odseku se je naložilo, da čimpreje stopi v dogovor z g. Bahovcem, v kakšne namene bi se dala v porabiti njegova vodna moč. Odsek jc poblaščen, da si pritegne strokovnjake. — Sklenila se je še resolucija, ki opozarja deželne in državne poslance na razliko med užitnino od mesa in vina v mestu in na kmetih, dočim je cena na drobno prodanega vina povsod ista, ter jih prosi remedure. -— Ob 12. uri opoldne je predsednik zaključil živahno in zanimivo zborovanje. Društvu je pristopilo več novih udov. DELAVSKO MINISTRSTVO. Dunaj, 10. februarja. Nemška de-vetorica se bo jutri (11. t. m.) posvetovala o vladni nameri, izločiti obrtno šolstvo iz naučnega resorta in je prideliti novemu delavskemu ministrstvu ter o proračunu pravosodnega ministrstva. — »N. W. T.« poroča, da se bo novo ministrstvo zvalo »Ministrstvo za javna dela«. Razdelba re-sortov jc že sklenjena stvar; zdaj gre samo še za notranji in pisarniški poslovavni red. Zbornica bo kmalu imela priliko zavzeti v tem vprašanju svoje stališče. Ako bo vse gladko šlo, bo delavsko ministrstvo začelo že začetkom aprila poslovati. OGRSKA DELEGACIJA. Dunaj, 10. februarja. Hollo govori za proračun, Tuškan proti. Proračun ministrstva za zunanje zadeve sc nato sprejme. Esterhazy — sekcijski šef — povdar-ja tned drugim, da je avstrijska balkanska politika slejkoprej v sporazumu z rusko. Predpriprave za sandžaško železnico se prično že marca meseca. Sultan je v gradnjo privolil. Toroczkay predlaga, naj sc Aerenthala poživlja, da reši v kratkem vprašanje o grbih pri avstro-ogrskih konzulatih, v tujini. Sprejeto. MASARYKOVE NEZGODE. P r a g a , 10. februarja. Zmedeni Ma-saryk je 9. t. m. napovedal shod v praškem starem mestu, kjer on — v svesti si pripravnosti tega kraja za njegove sposobnosti — kandidira. Mladočeli dr. Pod-lipny pa je shod razbil. TRGOVINSKA POGODBA S SRBIJO. D u n a j, 10. februarja. Ker se je glede na živinozdravniško nadzorstvo nad živino s Srbijo doseglo sporazumljenje, upajo merodajni krogi, da se bo jutri trgovinska pogodba perfektionirala. OGRI PROTI ZVIŠANJU ČASTNIŠKIH PLAC. Budi m p e š t a , 10. februarja. Predsednik ogrske delegacije Barabas preti v slučaju, da bi vlada vprašanje o zvišanju častniških plač spravila na dnevni red, z demisijo. PROTI STANOVANJSKEMU ODE-RUŠTVU. Budimpešta, 10. febr. Osrednje vodstvo socialnodemokraške stranke je sklenilo energično nastopiti proti stanarin-skemu oderuštvu. Delavci so sklenili, da I. maja stanarine ne bodo plačali, ampak šli na cesto in prenočevali po trgih v naj-elegantnejših delih mesta. TUDI FRANCOSKA PROTI AEHREN-THAL.OVIM ŽELEZNIŠKIM NAČRTOM NA BALKANU. Pariz, 10. februarja. Poloficiozni >Temps« izvaja v dalješm članku, da Francoska nc bo podpirala Aehrethalovih železniških načrtov na Balkanu, ker iz-preminjajo z Rusijo dogovorjeni status quo. RUSKI ANARHISTI. Monakovo, 10. februarja. »Deutsche Nachrichten« poročajo, da bavarska vlada ruskih anarhistov, ki so v Tiflisu oropali banko iu so v Monakovem bili vjeti, ruski vladi ne bo izročila, ker smatra njihovo dejanje za politični zločin. PROTI MODERNIZMU. Rim. 10. februarja. Proti profesorju dogmatike na monakovskem vseučilišču, Schnitzerju, ki je izobčen, je uvedeno ka-nonično postopanje. Schnitzer je bil pri generalnem vikarju zaslišan. Vztrajal je na svojem stališču in ničesar noče preklicati. Nuncij se posvetuje z bavarskim ministrskim predsednikom Podevilsom, da bi pregovoril slednjega, da tudi vlada nastopi proti Schnitzerju. Kakšno stališče zavzame vlada, je še negotovo. MAROŠKA POLITIKA. Pariz, 10. februarja. Na Jauresovo interpelacijo, zakaj general d'Atnade prodira vedno bolj v osrčje Maroka, odgovarja minister za zunanje zadeve, Pichon, da bo Francija Casablanco in nje okolico zapustila takrat, ko bo napravljen popolni red in bo to dopuščala čast francoskega orožja. Pichon je razodel, da je sultan Abd el Aziz prosil Nemčijo za intervencijo proti francoski akciji. Nemčija je sultanu odgovorila, da se hoče držati algeziraške pogodbe, če pa sultan zamore nasprotno dokazati, naj to naznani velevlastem. Jau-rčs je Pichonu nato očital, da je napram zbornici neodkritosrčen. Po daljšem prerekanju med .lauresom in Pichonom preide zbornica na dnevni red. SMRTNA OBSODBA PROTI CARE-VICU. Pariz. 10. februarja. Baje je carica nedavno na postelji prestolonaslednika našla pisano smrtno obsodbo proti careviču in carju. Vrhtega so naši še sedemnajst bomb okoli cele palače. Rcvolucijonarji imajo že v najbližji okolici svoje zaveznike. POLOŽAJ NA PORTUGALSKEM. Lizbona, 10. februarja. »O Secu-lo« in »Indčpendance« nasvetujeta kralju Manuelu, naj pomilosti vse politiške zločince, ako hoče zasigurati si trajno vlado. Za predajama u Izobraževalnih, strokovnih, gospodarskih, nabožnih in podobnih društvih, za socialne, apoiogetitne in druge Kurze itd. Iz zbirke »GLAUBE UND VVISSEN« priporočamo: Die Beiehte, ilir Reclit u. ihre Geschichte. — Dr. Kirscli. — Broš. 60 h. Ta zbirka nudi obilnega gradiva za apologetična predavanja. Na Slovenskem, zlasti pa tudi ob mejah, socialna demokracija združena z radikalnim akademičnim naraščajem izkuša došeči uspehe ravno z izkrivljanjem dejstev iz cerkvene zgodovine ter napadi na vero in duhovščino. Knjige iz te zbirke so nujno potrebne vsakomur, ki se peča z ljudsko izobrazbo. Kami ein denkeuder Mensch noch an die Gottheit Christi glauben? — Selzle. -Broš. 60 h. Luther und die Gevvissensfreiheit. — Dr. Paulus. — Broš. 60 h. Vermmft und VVunder. Dr. Gutberlet. -- Broš. 60 h. Ta knjiga, enega najboljših inodro-slovcev je ravno v naših dneh najbolj primerna v obrambo vere. Letos se obhaja petdesetletnica lurške Božje poti in gotovo bo pri tem nanesla prilika na pregovore in predavanja o čudežih in kako se skladajo /. razumom ter modrostjo božjo. Die menschliche VVillenstreiheif. Dr. Beck. — Broš. 60 h. Kapitaiismus, Sozinlisinus und Christen-tum. Dr. VValter. - Broš. 60 h. Za socialne kurze! Religion und Moralstatistik. Dr. Krose. Broš. 60 h. Dr. Krose je strokovnjak v štatisti-škili vprašanjih. Pričujoča knjiga je sijajna obramba vere iz dejstev nravnega propada, koder peša vera. Die Jesuiten und ihre Gegner. — Dr. Hei- ner. — Broš. 60 h. Gibt es ein Jenseits? — Dr. v. Kralik. Broš. 60 h. Kirche und Staat. — Dr. Haring. — Broš. 60 h. Veleaktualno. Vprašanje ureditve razmerja med državo in cerkvijo sili dan na dan bolj v ospredje, zlasti pri nas; zato bo treba seči po knjigah te vsebine. Die katholisehe Kirche, die wahre Kirche Christi. Dr. Weber. — Broš. 60 h. NATURGESCHICHTLICHE TAFELN. Dr. Raschke. 1. Tafel essbarer Pllze. — Cena 1 K S h. S to zbirko opozorimo na table, ki izborno služijo za nazorni pouk, bodisi v šoli, bodisi na domu, bodisi v društvih in knjižnicah. Zlasti naša društva naj si z nekaterimi okrasijo svoje zborovavne prostore. Kar živa beseda ne more dopovedati dovolj jasno, razloži natančno slika. Poleg tega je cena izredno nizka. 2. Taiel giftiger und verdachtiger Pllze. Cena 1 K 44 h. 3. Tafel einheimiseher Schmetterlinge. Cena I K 44 h. 4. Tafel einheimiseher Kafer. — Cena 1 K 44 h. 5. Tafel einheimiseher Siiss\vasserfi-sche. — Cena 1 K 44 h. 6. Tafel einheimiseher Seefische. — Cena I K 44 h. »m0ck's praktische taschen-btjcher. Ta zbirka bo istotako izborno služila za nazorni pouk. Zv. 1. Pflanzen-Atlas. I. — Cena 72 h. Zv. 2. Der Obstbau. I. — Materne. — Cena 96 h. Zv. 3. Schmetterlings-Atlas. — Cena 72 h. Zv. 4. Kafer-Atlas. — Cena 72 h. Zv. 5. Kulturpilanzen. - Cena r. Spie-gcl. — Broš. 2 K 5(1 h. Te dve knjigi, zlasti za zadnja, so pravzaprav potrebne vsaki rodbini. Ce vpoštevamo naše razmere, je seveda že to dobro, ako se ljudstvo o prvi pomoči pri nezgodah pouči vsaj jJri predavanjih in podobnih priložnostih. Atlas der Krankheiten des Menschen. — Bauer-Frey. — Z 25 tablami in 96 slikami v barvotisku. (Za nazorni pouk.) Vez. 7 K 80 h. Istotako: Atlas der Volks- und Schul-Hygiene. — Bauer. — Z 10 tablami in 284 slikami v barvotisku. — Vez. 7 K '80 h. Opozarjamo na to izobraževalna društva in šolska vodstva. Nicolaus Copernicus, der Altmeister der neueren Astronomie. — Miiller, S. J. — Prinz Eugen von Savoven. — Maurer. — Vez. I K 92 h. Naše ljudstvo bo kaj rado sprejelo v pouk iu razvedrilo to snov iz zgodovine turških bojev in slave naše domovine Avstrije. Dr. Kari Lueger. Ein Stiick Zeitgescliichte. Stauracs. — Vez. 4 K 20 h. Ta knjiga ne bi smela manjkati med knjigarni slovenskih katoliških mož! Koliko je v njej najnovejše zgodovine, koliko bojev iu koliko zmag krščanskosocialne misli! Bodrilo in vzpodbuda bo tudi za naše krščansko organizirano ljudstvo, ki se bo v njej navduševalo v boju za svoje ideale. Papst Pius X. — Anton de Waal. — Vez. 4 K 80 h. Prekrasna knjiga. Iz nje bodo govorniki lahko zajemali celo vrsto predavanj iz življenja sv. Očeta. Atlas d. Anatomie des Menschen. — Frey. Z 29 tablami iu 70 slikami v barvotisku. — Porabila tudi za nazorni pouk. Vez. 6 K. Der Bau des menschlichen Korpers. Ebenhoch. — Z 19 velikimi tablami. Služi istotako za nazorni pouk. — Vez. 5 K 40 h. Bau und l eben des Menschen und der Wirheitiere. — Dr. Haustein. — Z 62 slikami. — Vez. 1 K 20 h. Der Menschliciie Korper. (Anatomie.) Dr. Moril. — Z 53 slikami. — 1 K 92 h. To je cela vrsta nazornih atlantov s primernim razlagajočim besedilom o sestavi človeškega telesa. Potreba takega pouka je samaposebi umevna. Anleitung zur Geschaftsfiihrung der Vor-schusskassenvereine. — Kerbler. Broš. 5 K. Anvveisung zur Erriehtung und Leitung von Spar- und Darlehenskassen - Ver -einen. — Vez. 3 K. F. W. Raiffeisen in seinem Leben, Denken und Wirken. — Dr. Fassbender. — Broširano 6 K. Tri knjige, iz katerih bodo voditelji naših posojilnic zajeli mnogo potrebnega poduka zase in za druge. Der Turnsport. v. Altenstein. Z 51 slikami. — Vez. 3 K 36 h. Zopet izvrstna knjiga za naše telovadne odseke. Der Katholizismus in Russland. — Gonila]. Broš. 60 v. Die christliche Frau. — P. Badet. — Broširano 60 h. Erziehungsbilder. Dr. Bergervoort. Broš. 2 K 64 vv. Alkohol und Nikotin. Dr. Schafer. Broš. 2 K 40 h. Die Frauenfrage. Cathrein, S. J. Broš. 1 K 80. Der Sozialismus. — Cathrein, S. J. Broš. 4 K 32 h. Cathrein je znan strokovnjak v moralnih in socialnih vprašanjih. »Socializem« in »Žensko vprašanje« sta kot nalašč za tvarino za socialne podučile tečaje. Der Klerus und die soziale Frage. Dr. Schcicher. Broš. 3 K. Dr. Schcicher je mož velike izkušnje. Zato je njegovo knjigo priporočati. Die soziale Frage. — Biederlack, S. .1. Broš. 2 K 40 h. Die Freimaurerherrschaft in Frankreich. Pontis. — Broš. 90 h. Naše ljudstvo se za kulturni boj na Francoskem zelo zanima. Zato rado posluša predavanja o tem, kako framasonstvo preganja na Francoskem cerkev in kako je do tega moglo priti. Iz svarilnega zgleda zajema nauk zase. Der Selbstmord. Dr. Rost. Broš. 2 K 16 h. Die osterreichische Sozialdemokratie. — Schwechler. — Broš. 2 K. Zelo priporočljivo za naša deiavska društva. Der Soziaideinokrat hat das Wort! — Dr. Kflser. Broš. 2 K 40 h. Buch der Erfindungen. — Berdrovv. — Z 8 tablami vbarvotisku in 705 slikami. Vez. 12 K. Ausgevvahlte Werke. — Hammerstein, S. .1. Zv. 1. 3 K 60 h; zv. 2. 3 K 96 h; zv. 3. 2 K 52; zv. 4. 3 K 24 h; zv. 5. 3 K % v; zv. 6. 4 K 32 v. Neizčrpljiv vir za apologetiko. Nudi zelo veliko poljudnega gradiva. Hypnotismus und Splritismus. — Dr. Lap-poni. — Broš. 4 K 80 h. Vprašanje, ki o njem obravnava ta knjiga, je velezanimivo. O Iiipnotizmu iu spiritizmu si naše ljudstvo zelo rado želi razlage in poduka o njega pojavili in vzrokih. Zato bo mnogim ta knjiga dobrodošla. Christus und Pilatus. — P. Kamerle. — Broš. 1 K 8 h. Luther, wie er lebte, leibte und starb. — Broš. 60 h. Der Mensch, woher er kotnmt, wohin er geht. — Hasert. — Broš. 1 K 60. Schutz- und Trutz-Waffen. — P. Nilkes. — I. und II. Teil, a 72 h. Ciiftbliiten am Lebensbauine des Volkes. Dr. Haas. — Broš. 2 K 70 h. Falsche Ideen der modernen Gesellschaft. — Dr. Haas. — Broš. 2 K. Apologetische Vortrage. 1. zv. broš. 1 K 20 v; II. zv. broš. I K 80 v. Am Mutterherzen, oder unsere liebe Frau v. Lourdes und ihre Gegner. — Ackerl. — Vez. 4 K. Apologetische Vortrage. — Dr. Leinz. Broš. 2 K 88 h. Gedankenlesen, Hypnotismus, Splritismus. Hasert. — Broš. 40 h. Papstum und Kultur. I )r. Hocli. Vse te knjige so apologetične, čisto za ljudstvo in njega potrebe prikrojene vsebine. Zlasti z »Apologetskimi predavanji« (Apologetische Vortrage) bo mnogim ustreženo. Praktlsche Gefliigelzucht. — Wulf. — Z 76 slikami. — Broš. 36 h. Marokko. — Lenz. — Z 16 slikami. Broš. 36 h. Die Vereinigten Staaten von Amerika. — Knortz. — Z 17 slikami. — Broš. 36 h. Die vulkanischen Krafte des Erdinnern. — Dr. Siepert. — Broš. 36 h. Unsere Nahrungs- und Genussmittel. — Kleinert. — Broš. K 36 h. Die Fixsterne. Dr. Plassmann. — Vez. 1 K. Lepa in zelo poučna knjiga, ki navaja k občudovanju reda in zakonov v vesolj-stvu. Eisen und Stahl. Wurm. — Vez. I K. Stoff und Stoffquellen fiir Vortrage. Dr. Drammer. — Broš. 2 K 88 h. Zelo praktična knjiga za predavatelje! Vortrage fiir katholische Vereine. — Kol- berg. — Broš. 2 K 40 h. Vortrage fiir katholische Vereine. — Kun- ze. — Broš. 3 K 60 h. Vortrage fiir katholische Vereine. (Neue Folge.) — Broš. 3 K 60 h. Tu bodo voditelji izobraževalnih društev našli obilo snovi najrazličnejše in mnogovrstne vsebine. Der christliche Vereinsredner. — Fridolin. — I. in II. zv., broš. a I K 20 h. Der Vereinsprases. Kunze. 12 zvezkov broš. a 60 h. Der moderne Redner. Lienert. — Vez. 4 K 80 h. Vereins-Reden. — Busch. — Br. 1 K 20 h. Der Experimentator. — Lehnfeld. — Vez. 6 K 60 h. Po tej knjigi bodo mnogi segli z veseljem. Daje navodila za proizvajanje najzanimivejših in najbolj poučnih fizikaliških poizkusov, ki se dajo z malimi sredstvi izvesti. Za pouk in nazorno predstavljanje v šolah in društvih velike vrednosti. Menschen- und Tierseele. Wasmann, S. J. — Broš. 72 h. Mala, a jako temeljita knjiga, o čemer že priča ime odličnega pisatelja. Aus der Urzeit des Menschen. — Bumiil-ler. — Vez. 5 K 40 v. Ta knjiga katoliškega učenjaka bode zelo dobro došla za ljudski pouk, ker obravnava eno izmed najmikavnejših tva-rin: pradobo človeštva. Der Trichterwickler. — Wasniann. S. J. — Broš. 3 K. Zopet temeljito delo slovitega znanstvenika. Kdor hoče ljudstvu in zlasti dijaški mladini razložiti jasno in točno smotrnost v stvarstvu, naj si omisli to knjigo, kjer Wasmann posveti v velezanitniv problem iz življenja in čudovitega delovanj? žuželk. Aus dem Buche der Natur. — Burckhart. — Vez. 2 K 40 h. VVunder der Insektenvvelt. — Bach-Brockhausen. — Broš. 3 K 84 v. Za društvene sobe v poduk in nazorni nauk: Elsenbahnkarte von Osterreich - Ungarn. Mit Stationsverzeichnis. 1908. — Cena 2 K 20: prirejena za na steno s palicami 6 K 80 h. Dobro je tudi, če imajo društva na razpolago globe, ki se dobijo v raznih velikostih iu po raznih cenah; premer zemeljske kroglje na najmanjšem globu znaša 7 cm, cena l K 60, večji po višjih cenah, se dobe v slovenskem jeziku. Dobe se vse te knjige v »Katoliški Bukvami«. JAVNA ZAHVALA. V noči od 4. na 5. junija 1907 je silen požar v 20 minutah uničil vas Zgornje Da-nje pri Sorici. Zgorelo je prav vse; samo golo življenje in govejo živin« smo ponesrečeni komaj oteli. Obupavali smo, ko smo gledali žalostne podrtije. Nekateri so se celo mislili izseliti. Nepričakovano veliko tnilodarov v blagu in denarju in upanje na državno podporo, za katero se je takoj po g. poslancu Fr. Demšarju vložil nujni predlog, vse to nam pa je dalo pogum, da smo si zopet postavili svoje domove še bolj trdne in prostorne kot poprej. Zato si štejemo v prijetno dolžnost, da se na tem mestu vsem blagim znanim in neznanim dobrotnikom skupno zahvalimo za skazano pomoč. — V denarju se nam je razdelilo po si. c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju nekaj čez 1500 K; po župnem uradu v Sorici smo prejeli 1654 K. Dobro so nam došle zlasti deske (v vrednosti čez 200 K), katere so darovali posestniki v selški dolini, med njimi posebno gosp. Fr. Demšar na Zalemlogu, ki jih je tudi dal brezplačno zvoziti v Sorico. Prav posebno pa še zahvaljujemo blagorodnega g. drž. poslanca Fr. Demšarja na Češnjici, ki je takoj po nesreči podpiran od svojih gg. tovarišev S. L. S. v državnem zboru vložil nujni predlog za podporo. Le-ta nam je sedaj (kakor nas jc obvestilo si. županstvo Sorica) dovoljena v znesku 2000 (reci dva tisoč) kron in se nam bo razdelila 13. februarja v Železnikih. Čast gospodu poslancu in S. L. S., ki govori in dela za ljudstvo! V Zgornjih Danjali pri Sorici, dne 2. februarja 1908. Gašpar Gasser št. 5. — Jernej Jenšterle št. 3. — Anton Beguš št. 4. — Janez Gart-ner št. 2. — Anton Gasser št. 1. — Andrej Koder št. 8. Odda se takoj v najem samostojna hiša na gričku v Konjušnih ulicah II. Trnovo. Obstoji iz dveh sob, kuhinje in drugih pri-tiklin. Zraven je tudi majhen vrt in nekaj sadnega drevja. — Več se poizve pri mesarju Putrichu, Hradeckega vas pri ,Mesarju' 351 6—2 preda ali da t» najem blizu mesta Kamnik se nahajajoča, že 60 let obratovana opekarno z veliko zidano pečjo, izborno veliko zalogo ilovice. Posebno ugodno za interesente bližnje gradbe nove železnice Kamnik-Velenje. — Vprašanja naj se pošiljajo Al. Praschniker-jevim dedičem v Kamnik, Kranjsko. 331 3—2 Bolnica za živino. Ordinacija od 9.—11. dop. Telefon štev. 44. v 2enitbena ponudba. ft[lad, inteligenten gospod 3 jnal-nim premoženjem, želi 50 tem petom seznaniti 3 olikano, do 24 let staro gospodično 3 ne^aj premoženjem Le resne ponudbe s slik°i k i se pri popolni diskretnosti vrne, 5C prosijo do 28. februarja na naslov: Vranjo Zoran,posterestante Ljubljana. 317 3—2 Zavarovalnica proti ognju išče izurjenega 329 3—2 potovalnega uradnika rfl M PHOROM E NTHOL Cena steklenici 8" v. Dobiva 'e v lekarnah ali direktno, če se vpošlje K 180 .2 steklenici) franko pri edini Izdelo-vainici Vostrebalovl lekarni, Praga-Karotlnln dol. Zaloga: Lekarna H. Mardetschiager, Ljubljana, Jurčičev trg. IfcjT Pozor pred ponarejanji .»jj. proti plači in proviziji. Reflektira se samo na dobro in kvalificirano osebo. — Ponudbe pod št. „329" odpošilja upr. ..Slovenca" perje in puh oprano in očiščeno v kilograma od 45 kr. vinje C. J. HAMANN, Ljubljana. 643 31 143 16 Zahtevajte zastonj la franko moj veliki, bogato lloslrovant glavni cenik z n.d 3U00 slikami vseh vrat aikelnastib, srebrnih In zlatih ur. kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnin In arebrnln. jod benega orodja, jeklenega in uanjaltg. bl.gi po izvirnih tovarniških cenah Nikel remont, ura...... ivlc. Izvir ..RoBkopf" pil. ara registr, ,,Adler Roakopl ", nlkel remont s sidro..... Ooldin rem ura ,.Luna", kolesi« z dvomim plaičem .... srebr rem ura ,,Qlorla" . . „ ,. dvolni plBSČ oklep. verižica / rinčlco na p.-ro In karab., 15 gr leik« . . •-»■&» Tule nlkel nr» curnd z „Luita-' kolesjem . . Nl s kukavico K 8 50 budilke K i!«, kuhinjska ur« K J — Jvarcvaldska ura K 2 80 Za vsako uro Jlelno pismeno jamstvo I Nlkafc rlslkol /amena dovol.ena, ali denar naja|! = i P<-v* tovarna za ure Hanns Konrsd, * (b kr. dvorni »ulofnik v Mostu (Brtix) 654, Č*5ko. 231S 1-4 i -1— S 8 40 12 50 2 80 10 M Kašelj naglo pomiri, pospeši in olajša izmeček sleza pristni karolinodolski Davidov čaj 1 zavoj 40 h. Edina izdelovalnica lekarna pri ,,češki kroni". - — Praga Karolinin dol. —— Dobi se v lekarnah ali naravnost, če se vpošlje 80 vin. (2 zavoja). Zaloga v Ljubijani lekarna pri,,Zlatem orlu1' Jurčičev trg. Pozor pred ponarejanji. Vsak zavoj nosi tvrdko in podpis A. Ferkl. 46 6 ooooooooooooooco o o 9 o o o o o o o o o o o o o o 3 o o Q o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o Vsak dan st/eže pustne krofe j. priporoča Stari trg štev 21 oooooooooooooooo Ivan Demšar podkovski Min izdelovale!] vozov u Ljubljani :: Marije Terezije cesta st. 6:: priporoča svojo veliko zalogo imvfllff kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih, po jako nizki ceni. Sprejme sc v pouk tudi več učencev. Trsovino s hlo&ulii mčeuljl Ivan Potilesnik ml. Ljubljana, Stari trg štev. 10 priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših klobukov, oilindrov In čepio, kakor tudi najtrpežnejših čevljev. Delniška družba ..ZDRUZEHIH P % SI i i ------m Žalec in Laško priporoča svoje izborno pivo. — Spectaliteta ySafwator* (črno pivo a la monakovsico). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). — pojiljfttir« aom $prej«fna r€>t6i/r6ief fj