Bogata aktivnost
Kdaj bomo tudi v občini Center opredelili status tehnične kulture?
Po zadnjih podatkih mestnega sveta zveze organiza-cij za tehnično kulturo Ljubljane deluje v občini Cen-ter 22 društev in klubov, v okviru zveze študentskih organizacij za tehnično kulturo pa 8 osnovnih organi-zacij LT. Center ima med vsemi Ijubljanskimi občina-mi največje število organizacij za tehnično kutturo (Šiška 16, Vič-Rudnik 9, Bežigrad 8 in Moste-Polje 6), kar pomeni, da se naši klubi in društva LT zavestno ¦ vključujejo v akcijo za razvijanje smisla za tehnično ustvarjalnost pri mladih, seveda pa tudi za vsestran-ski razvoj znanstvene misli in sodobnih metod dela.
V zadnjih dveh letili so or-gaitizacije za tehnično kultu-ro v Centru pokazale pri svo-jem delu izredno bogato in vsestransko razgibano dejav-nost. Naše organizacije LT so liodisi same ali pa skupno z mestnim svetom zveze oorgani-zacij za tehnično kulturo pri-reldile vrsto tekraovanj, raz-stav, demonstraoij in drugih javnih prireditev, sodelovale pa so tudi na številnih r&pub-liških, zveznih. in mednarodnih tekmovanjih in prireditvah do-ma in na tujem. Ker so dru-štva in klubi bolj ali manj sa-mostojni, so veoino prireditev organizirali sami, saj jini je mestni svet ZOTK nudil zgolj organizacijsko pomoč. KakO pomemben je bil delež naših organizacij za tehnično kultu-ro, kaže bržčas podatek, daso skoraj vse po vrsti sodelovale v zadnjih dveh letih pri orga-nizaoiji 130 različnih preda-vanj s področja tehničnih ved, 125 raznih tekmovanj, 110 foto razstav, 65 razstavah tehničnih izdelkov izvemšoiske dejavno-sti tehnične vzgo.je in pri pri-pravi več kot 400 strokovnih ekskurzij, ki so jih organizi-rale organizaoije za tehnično kulturo na območju meista Ljubljane.
Zlasti razveseljivo je spo-znanje, da so naše organizaci-je tehnicne kulture že predle-ti podprle akcijo mestnega sveta ZOTK za ustvaritev ma-terialne baze za tehnično nst-varjalno delo mladih v občini Centetr. Tako so že lani s po-rnočjo krajevne skupnosti Gra-dišče ia skupščine občine Cen-ter odprli v Gradišču Mladin-ski tehnični center, ki je do-slej edina tovrstna usftinova v Sloveniji, katere celotnlpro-gram sloni na vzgoji niladih na vseh podfočjih modelarst-va in drugih tehničnih disci-plin. V ceintru, o katerem bo-mo obširneje pisali v prihod-nji številki našega lista, pote-kajo pod mentorskim vrdst-vom tečaji s področja letal-skega, raketarskega, b^odar-skega in avtomobilskega mo-delarstva. Prav tako polfkajo v centru priprave za izdelavo idejnega načrta za osrednji ljubljanski avtodrom z vzletno stezo za letalske modele ter posebne steze za radijsko vo-dene avtomobilčke. Cenler skr-bi tudi za ureditev vodnih. po-VTšin in stez za ranoždčni raz-voj brodarskega modelarstva in radijsko vodenih avtcmobil-6kov (športni park Tivoli in Koseze), tvorno pa sodeluje še pri pripravah za ureditev po-slovnih prostorov organizacij za tehnično kulturo v I.jublja-ni, ki bi bili pozneje na raz-polago tudl našim društvom in klubom. Posebnega pomena je njegova založniška dejav-nost in prizadevanja, da bi tudi y Ljubljani odprli nekaj trgovin, kjer bi ljubitelji le-talskega, raketarskega, brodar-skega in avtomobilskega mo-delarstva dobiM vso potrebno tehnično apremo.
Mladinski teihnični center v Gradišču predstavlja pravza-prav šele začetek organizirane akcije za ustanavljanje podob-nih centrov pod strokovnim mentorskim vodstvom ne sa-mo v oboind Center, temveč v vseh ostalih ljubljanskih obči-
nah, pozneje pa v krajevnih skupnostih oziroma v okviru družbenih centrov.
Centri naj bi imeli preidvsem tele osnovne naloge:
—  sistemabično naj bi vklju-čevali mladino  s  svojega  ob-močja v  ustvarjalno  tehnično delo,
—   organizirali bi seminarje in tečaje za učitelje in inštru-ktorje tehnične vzgoje,
—  prirejali bi javna preda-vanja, na katerih. bi svoje ob-čane seznanjali z najnovejšimi dosežki s področja tehnike in znanosti,
—  sodelovali bi s šolami in njihovimi   tehničniiru     krožki ter organizirali te krožke pov-sod  tam,   kjer   jih   še   ni   ter
—  seiznanjali  občane z upo-rabo različnih tehničnih pripo-močkov   v  vsakoclnevnejn  živ-ljenju.
Vaporedno s tem bi, s če-mer se strinjajo tudi naša dru-štva in klubi, organizacije za tehnično kulturo prav po vzo-ru centra v Gradišču, sodelo-vale pri oblikovanju program-skih osnov mladinskih klubov in družbenih centrov v krajev-nih skupnostih s posebnimpo-udarkom na tehnionem m po-ljudno znanstvenem  področju.
Ob teh vprašanjih se zastav-lja vprašanje sedanje organi-zacije tehndčnega povika našo-lah v Centru. Pouika tehnične vzgoje ne bi smeli zmanjše-vatd, kar nekatere naše šole to danes rade delajo že iz enega samega razloga, ker prepro-sto ta čas še nimamo izdelanih drugih oblik tehnične vzgo.je in izobraževanja. Največjo skrb pa naše organizacije ob podpori mestnega sveta ZOTK posvečajo zadnje čase reševa-nju finančnih problemov. Ne gre samo za denar, ki so ga dru.žbemopolitični dejavniki, v prvi vrsti pa skupščina občine, dolžni vsako leto dati društ-vom in klubom LT, marveč tudi za astale materialne po-goje, s katerimi je treba or-ganizacijam za tehnično kultu-ro omogočiti njihovo nemote-no delo.
Že v izhodiščili za financira-nje organizacij za tehnično kulturo y Ljubljani, so orga-nizacije iz Cenfcra, podprlesta-lišča mestnega sveta ZOTK o sistemski ureditvi financiranja (za nekatera področja družbe-nih dejavnosti, kot so kultvira, šport in telesna kultura itd., je to bdlo v Ljubljani urejeno že letos) tehničnih dejavnosti, saj dosedanji način financira-nja organizaoij za tehnično kulturo (vsakoletne dotacije občinskih skupščin) ne ustre-za več čedalje večjim potre-bam naših društev in klubov. Kar ugotavljamo v Ceintru, so-dijo tudi v drugih ljubljanskih oboinah, da je v venomer po-navljajočih se problemih fi-nanciranja naših organizacij glavno vprašanje v tem, date-hnične kulture ne obravnava-mo kot priznane kategorije družbenega angažiranja obča-tiov.
Zato tudi v Centru podpira-mo akcijo mestnega sveta ZOTK, s katero naj bi napo-sled po tolikih letih le doseg-li sistemsko urejene oblike fi--nanciranja tehničnih aktivno-sti. Če pa bodo, v Centru so za  to dani  vsi pogoji, v pri-
hodnjjli mesecdh ustvarjeni po-goji in možnosti za formiranoe samoupravnih interesnih sku-pnosti organazaeij za tehnično kultuio v Ljubljani, bomopod-prM prizadevanja za njihovo čimprejšnjo ustanavitev, poše-bno pa še za ustanovitev take skupnosti v naši obfilnd.
Olani organizacij za tehnič-ik> kulturo v Centru smo se skupno z ostalimi društvi in klubi LT v ljubljanskih obči-nah dogovorili, da bi vsaj za-časno uredili financiranje, pre-dlagamo pa skupno z mestnim svetom ZOTK tole:
1.  Glede na  vlogo orgamiza-cij za tehni6no kulturo, njiho-ve  programske usmeritve     in naloge, ki jih irnajo pri tehnd-čni vzgoji pionirjev ln mladi-ne, pri vzgpji mladih in obča-nov v krepitvi obrambnih spo-sobnosti in SLO, naj se orga-nizacije   za   tehndčno   kulturo obravnavajo   kot   organizacije posebnega   družbenega   poine-na.
2.   Ugotavljamo,  da  doseda; nji sistem financiranja ni pri-lagojen   pomani, vlogi  in  me-stu   organizacij      za   tehnično kulturo.
3.  Osnovo za financiranje naj bi predstavljala opredelitev po-mena   posamezaiih   organizacij za tehnično kulturo.
4.   Dodeljevanje sredstevmo-ra sloneti na veriTicjiranem de-lavnem programu    posamezne organizacije ali društva za teh-nično kulturo. To v dosedanji praksi nii obveljalo, saj  se fi-nančna  sredstva  za delo dru-štev in klubov niso delila na osnovi predloženih programov in potreb.
5.  Javnost dela naj bo v bo-doče pomemben činitelj prifi-nanciranju   dejavnosti  organi-zacij za tehnidno kulturo.
6.   Organdzacijam  za   tehnič-no kulturo je treba zagotoviti trajnejše iri enotnejše vire fi-nanciranja, sredstva pa naj bd izhajala iz obveznosti  družbe-nopaldtifinih   skupnosti   mesta in občin.
Resnid na Ijubo pa je letos skupščina občine Center name-nila iz svojih pmračunskih sredstev društvom in klubom LT 110.000 din, torej le 10.000 din več kot lami in predlan-skim, čeprav je mestni svet ZOTK (dragače namrefi ni bi-lo mogoče, ker v ljubljanskih občdnah, vključno z našo še ne delujejo otooinski sveti ZOTK) predlagal občini Cen-ter naj namend nasiin organi-zacijam letos vsaj 100.000 din več kot leta 1973. Ostalo pa je pri dotaciji 110.000 din, kar je v primeirjavl z zadnjimi tre-mi leti komaj en milijon sta-rih din več. Verjetno se ne moremo tolažiti s tem, da so tudi skupščine ostalih ljub-ljanskih občin pri odme<rjan.ju sredstev za dejavnost organi-zacij za tehnično kulturo bdle letos prav tako skope, kot na-ša, pa vendar so nekatere, med njimi predvsem Šiška da-le LT 27.000 din več kot prejš-nje leto. Vse ostale so dale organizacijam za teliniono kul-turo 10.000 do 15.000 din več kot leta 1973, najbolj pa se je »odrezala« viška, ki je svojim društvom in klubom odmerila borih 3.000 din več kot leto prej.
Tak »sistem« financiranja po občinah, vključno s Cen-trom, dovolj zgovorno kaže, kako neenotno poteka finan-ciranje organizacij LT v Lju-bljani, financiranje, ki ni pri-lagojeno niti dejanskim prog-ramskim potrebam, niti števi-lu organizacij in članstva, am-pak je odvisno zgolj od dobre volje posameznikov. Skratka, odločanje o vsakoletnem dode-ljevanju dotaxaij iz občinskih proračunov je po nekem že nemara kar ustaljenem pravi-lu prepuščeno ljudem, ki .veli-kokrat  sploh ne poznajo  de-
javnosti organiizacij za tehnifi-no kulturo v svoji občtnl, zato ne preseneča dejstvo, če pri-haja do tako milostnega od-merjanja denarja za delo na-ših  društev ui fclubov.
Ce bi letos naša občinska sku-pščina namesto 10.000 dala za tehmično knlturo vsaj 100.000 din več kot lani, kot je bilo predlagano, bl toliko^ večja sredstva zadostovala za delo 22 našili organizacij LT. Zavo-ljo dosedanjega sistema finan-oiranja, ki ga društva odločno odklanjajo, saj dobivajo iz le-ta v leto v bdstvu manj, ne pa več denarja (upoštevatd moramo sikoraj vsakoietne po-dražitve),t se naše organizacije za tehnioho kulturo zavzemajo za to, da y peredlogu bodočega financiranija ne ta veic navaja-li vseh potrebnih finančnih sredstev, ki jih načrtujejo za ureaničiitev svojih delovnih programov, teomveč le dejan-sko potrebna sredstva za delo posamezne osnovne organiza-cije.
Ker imajo nekatere naše or-ganizacije v svojih programih veliko športnih aktivnosti jih za njdhove uspehe na teh pod-ročjih delno financirajo TTKS, vendar so tudi ta sredstva mi-
nimalna v odnosu na precejš-nje stroške, ki jih imajo dru-štva in klubi z organizacijo prireditev športnega značaja. V tem primeni gre v Centru samo za nekateire take organi-zacaje (Avto moto turing klub, astronavtsko raketarski klub Vladimir M. Komarov in klub za smučanje na vodi Olimipi-ja), vsa ostala društva in klu-bi pa so izključno odvisni od proraounskih sxedstev občine. Omenill smo že, da v ljub-ljan&kih občinah ne obstojajo občinski sveti ZOTK, zato slo-nd kooirdinacija med društvi LT in domala vsa organizacija na mestnem svetu ZOTK, ki pospešuje in iismerja celotno dejavnost na Rpdrodju razvo-ja tehndčne kulture. Sprifto te-ga so predlagana finamčna sredstva tudi za Cerater bila letos toljko bolj uteraeljena, ker so jih orgartizacije za teh-nično kulturp nameravale po-rabiti za izpolnitev svojih de-lovriih programov, nikakor pa ne za osebne dohodlce, hono-rarje in podobno, kar so mno-gi pričakovali. Vsetn tem in drugim moramo povedati, da delujejo naše organizacije na čisti amaterski osnovi in da člani za svoje delo ne preje-majo denarja.                  I. V.