fe* POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NifflOD. ™
Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.

V Ljubljani, v sredo, 6. aprila 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za cela leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četr! leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V upravništvu prejeman: za celoza pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
V
A
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije — Inseratl se računajo enostopna pctitvrsta (dolžini 72 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, za trikrat
9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popuat.
Upravnlškega telefona Stev. 188.
brez pomoči kake tuje države bi dovela to ljudstvo v še slabši položaj. A Avstrije se srbski in bolgarski narod v Makedoniji bolj boji, kakor pa Turčije ! — Morda je ta strah pretiran, neosnovan, a tako je.
Francoski gostje v Pragi.
Iv veliki češki glasbeni slavnosti, ki se je vršila ob praznikih tri dni v Pragi, je prišlo tudi nekaj gostov iz Francije. Vzpre-jela jih je posebna deputaoija, njej na delu praški župan, dr. Srb. Češka pevska društva so pri vzprejemu pela francozko marseljezo in češko narodno himno. — Vzprejom je bil iskren po vseh čeških mestih, kjer so se ustavili francoski gostje, so bili pozdravljeni in vzprejeli od mestnih županov. Nekje so jim ponudbi pri vzprejemu po stari slovanski šegi kolača.
Garibaldi o avstrijskem vprašanju.
Dunajska »Zeit« piše: Ric. Garibaldi se je razgovarjal te dni z nekim politikom o Avstro-Ogrski, Italiji in južnih Slovanih. Ga-nhaldi je naglašal, da stoji v mednarodnih vprašanjih na stališču narodnosti in samo« u;>rave. Rekel je : »Avstriji, ki narode s silo tišči pod osrednjo vlado, in ki bo skoraj izročena pangermanizmu, takšni Avstriji je treba odtrgati italijanske province, taka Avstrija nima pravice na posest italijanskih provinc, ne pravice, da si priklopi kaj Balkana. Ali ni mogoča drugačna Avstrija, kateri bi mogel biti prijatelj, ki so odreče Trientu in Trstu ? Takšna Avstrija bi morala nehati s centralizmom gnjetiti narode in koketirati s pangermanizmom; morala bi se postaviti na federalistično podlago, dajoč narodom najširšo avtonomi o in ravnopravncst, a svoje poglede bi morala obrniti na iztok, mestu na sever. Takšna Avstrija bi bila ideal na rodnostne države in bi bila čvrsta trdnjava proti imperialistično-reakcionarnemu pangermanizmu in proti avfokratskemu pansla-vizmu. Tedaj bi Italiji bilo lahko zaeno z Avstrijo rešiti balkansko vprašanje in poskrbeti, da izgine iz Evrope Turčija. Tako bi Avstrija lahko pcssgla do Soluna, ker bi nam na vzhodni obali adrijanskega morja avtonomna Albanija zajamčila naš položaj.«
Balkan.
Carigrad. Ruski in avstrijski poslanik sta porti izrečila novo noto, v kateri najodločnejše ponavljata svojo zahtevo glede preosnovitve makedonskega orožništva in glede štovila častnikov in podčastnikov, ki jih mora porta sprejeti v orožniško službo.
Carigrad. V Armeniji v Mušu je zbranih 11 turških stotnij; v kratkem jih pride tja še 7.
Budimpešta. »Pester Llcyd« pri-občuje interviev z bolgarskim mmistrom-predsednikom Petrovom. Ta je izjavil, da se bo po njegovem mnenju državam posrečilo izpeljati svoje reformne načrte. Vsekakor Be bo s preosnovo žandarmcrije položaj zboljšal, ker vir vsega zla leži v izjemnem stanju, v katerem Be nahaja bolgarsko prebivalstvo Makedonije.
Dunaj. S sporazumljenjem avstrijskega poslaništva v Carigradu jo državno vojno ministrstvo pcslalo oklic na več častnikov, ki so se svoj čas oglasili za vstop v makedonsko orožništvo, da brzojavno naznanijo, ako pod določenimi pogoji prestopijo v službo. Potem bo vojno ministrstvo izbralo par častnikov, ki takoj odrinejo na Balkan, da bodo 20. t. m. že v bolunu. Ti vstopijo v makedonsko žsndarmerijo, kjer dobe posebno uniformo. V svoji novi službi bodo urili orožnike, a vodstvo nad orožniki obdrže turški častniki.
Carigrad. Iz Skoplja se potrjuje, da sta so podvrgla turški oblasti dva vodi-tolja albanskih nemirov v okraju Djakova.
Sofija. V Lom Palanki nastajajo nemiri vsled umora nekega mladega Makedonca. Govori se o ritualnem umoru ; prebivalstvo nastopa Bovražno zoper žide.
Iz brzojavk.
Dunaj. »Megyar Szo« piše, da misli minister Khuen na ustanovitev madjarske šole na Dunaju, ki bi se nastanila v poslopju cgrskega ministrstva. Znano je, da 300.000 dunajskih Cihov nima nobene šole.
Dunaj. Avstro ogrski poslanik grof D u m b a sa vrne 11. t. m. v Beigrad.
Dunaj. Ta teden pridejo ogrski ministri na Dunaj, kjer so snide skupna mini-
Makedonsko vprašanje.
(Od našega stalnega dopisnika.)
Beigrad, 31. marca.
Pomladni klic zveni po naravi, zemlja se vzbuja, gora zeleni, a narod po Mabodo-niji prihaja vedno bolj do prepričanja, da z reformami ne bo nič, in da nič biti ne more. Dogodki na bližnjem Iztoku se vedno bolj razvijajo in obračajo naBe pozornost sveta, ki se zanima za razvoj tega balkanskega yprašanja. Nemiri v Makedoniji pri sedanjih razmerah ne morejo in ne bodo pojenjali. To ve Rusija, ve Avstrija, v6 tudi Turčija. A reform noče izpeljati, temveč jih odlaša in zavlačuje, ker se zanaša na izjavo Ru sije, da ne bo dovolila okupacije Makedonije. Sama pa izzivlje narod in ščuva k uporu, da ima navidez povod za klanje krščanskega prebivalstva, katero hoče iztrebiti iz Makedonije na korist Mohamedancem. Lanski VBtanek ji je da! vzrok, da je pobila in raztepla na vse kraje več tisoč kristjanov, tako da so po nekaterih krajih krščanski Srbi in Bolgari v manjšini napram Turkom, s katerimi drle tudi Grki, Cincari in židje. Treba je še uničiti nekaj tisc.čev krščanskega ljudstva, potem bo svetil lo turški mesec nad Makedonijo. Popolnoma pa jih ne bo uničila, tega tudi ne mara. Nekaj jih rabi za svojo »rajo«, da ji nadomešča živino.
Reformni državi, to sta Rusija in Av-strija, ne pritiskata s potrebno silo na turško vlado, temveč ji dovoljujeta, da ju vleče za nos. To so more tudi razumeti, ker Rusija ima roke na pol zvezane z vojsko na daljnem hteku, in zato nima več potrebne moči, pa tudi ne volje, da bi stavila Turčiji odločne zahteve, a Avstrija vodi ra Balkanu sploh čudno politiko, da se zdi, kakor bi
LISTEK.
Huculski piruhi.
Rusko Podolje, 29. sušca.
Pri vas na Slovenskem pričenjajo se daj, ko to pišemo, barvati velikonočne pi-ruhe. Ko bo na velikonočno nedeljo po vstajenju mati prinesla lepo pobarvana jajca na mizo ter jih pričela razdeljevati med člane svoje družine, naj nikdo ne misli, da je to izvirna slovenska navada ali da znajo slovenske mamioe in mladenko najlepše barvati jajca. Odkod se je vzela navada, da se barvajo velikonočni piruhi, ne vem, toda gotovo mora biti zelo stara. To se da Bklepati že iz tega, ker je tako razširjena. Pobarvana velikonočna jajca se vidijo na Laškem in na Nemškem in v raznih drugih krajih. A najbolj se je spojila z duhom naroda in do največje umetniške dovršenosti dospela je ta navada pri maloruskih H u c u 1 i h.
Kdo so Huculi ?
Ako bo kakšnega Slovenca zanesla usoda v našo kraje, v vzhodno Galicijo, Bu-kovino ali jugozahodno Rusijo, našel bo če-ato o vsakem letnem času na mizi v šoli
ssmo čakaia, da izbruhne v Makedoniji zopet vstaja, ker bi potem najlažje dospela do zaželjenega cilja, do Saluna. Sedaj se reformni načrt ne izvršufe-.^^Vodijo se pogajanja, kako naj se preoBnuje makedonska žan-darmerija.
Turčija je enkrat pod pritiskom vse Evrope dovolila, naj se v Makedoniji in Stari Srbiji upelje žandarmerija s krščanskimi častniki, sedaj pa noče o tem slišati ničesar, češ, da bi trpela njena suvereniteta, in zahteva, da se zmanjša število tujih častnikov in podčastnikov, ki so bili določeni za vstop v makedonsko orožništvo. Kadar se glede tega doseže sporazumljenje, pa nastane šele glavno vprašanje: Kako se bo žandarmerija, katero vodijo tujezemski častniki, obnašala napram turški gosposki ? Kako bo nastopala evropska žandarmerija v onih pokrajinah kjer reda niti po imenu ne poznajo ? Tam se dogajajo vsak dan umori, zažigi, pusto-šenja, in vsi ondotni Turki so bodo uprli tujim orožnikom, a krščansko prebivalstvo bo ta prepir plačevalo s svojo krvjo.
Smešna je turška trditev, da Arnavti brunijo sultanu izvajanje reform, ker je njih tako malo, da o njihovem odporu niti govoriti ni vredno. Arnavti so samo plašč, za katerim skrivajo Turki druge vzroke. Oni hočejo imeti na Balkanu vstajo, da nadvlada mohamedanski živelj nad krščanskim.
Splošno vlada prepričanje, da z refor-nrami ne bo nič, in ravno tako prevladuje mnenje, da od avtonomije Makedonije brez okupacije od strani kake tuje države za pre bivalstvo ne bi bilo koristi. Takšna avtono mija se ne da niti misliti, to zatrjujejo vsi, ki poznajo odnošaje makedonskih narodov. Srbi in Bolgari v Makedoniji so danes že v znatni manjšini napram drugim narodnostim, a pri tem so gospodarski znatno slabši, in dandanes najbrže od njih ni večjih in za-tiranejših sužnjev na vsej zemlji. Avtonomija
ali v salonu svojega gospodarja krasno pobarvana velikonočna jajca. Ako bo nanje na peljal pogovor, začul bo hitro besedo H u -cul. »H u c u 1 i« so največji mojstri v barvanju jajec, kakor tudi sploh v ruski domači umetnosti.« Kdor si je ogledal nekaj huculskih velikonočnih piruhov, bo rad pritrdil tej sodbi Bvojega gostoljubnega gospodarja.
Huculi so rusko pleme, ki živi na jugo vzhodnih Karpatih, v vzhodni Galiciji invBukovini in deloma v ogrskem komitatu Marmaroš. Vseh skupaj je nekaj nad 100.000 duš, njihovo središče je mesto Kolomeja v Galiciji. Huculi imajo v svojem jeziku, značaju in navadah toliko posebnega, da jih nekateri učenjaki nočejo priznavati za pristne Ruse, ampak jih smatrajo za porušen tuj narod. Tako n. pr. trdi stari učeni slavist, kanonik Anton Petruševič v Lvovu, da so Huculi potomci mongolskih P o -1 o v c e v, ki bo se pred T a t a r j i umaknili v Karpate. Drugi zopet imajo H u cule za pristne predstavitelje maloruskega naroda. Ker je težko dognati, kaj je prvotni znak kakšnega nareda in kaj se je pozneje od drugod mod njega vrinilo, je tudi nemogoče
označiti, kje se je ta prvotni značaj narodov ohranil najbolj čist.
O II u c u 1 i h je gotovo, da pripadajo sedaj k ruskemu narodu, a da bi bili prvotno nealovanskega rodu, ni dosti dokazano in ni verjetno. Hucul stoji še na zelo nizki, malo da ne prvotni stopinji omike, morda na najnižji med vsemi maloruskimi plemeni. Njegova obleka je često samo iz dveh kosov platna, ki mu spredaj in zadaj na vrvici visita od ledij navzdol. Podobno prvotno je tudi njegovo življenje in stanovanje. Evropejski Slovan, ki bi prvič zagledal tacega pristnega Ilucula, bi na prvi pogled težko verjel, da je to njegov »brat Slovan«. Raje bo mislil, da prihaja on odkod iz srednje Azije ali od severnega tečaja. In vendar je ta navidezni pračlovek popoln Slovan, poseda nenavadne duševne zmožnosti in je v visoki meri zmožen omike, ako le zaidu med pralese njegovih gora. Glavna poteza v značaju Ilucula je nena vadna zmožne st in nagnenje do umetnosti v vseh njenih oddelkih.
Huculski narodni ples »k o I o -m e j k a« je postal narodni ples vseh Malo-rusov. Kolomejka je nenavadno živahna, polna najrazličnejših figur, v njej bo
takorekoč telesno zrcali duševno življenje Hucula. In Hucul ljubi strastno svoj ples »kolomejko« in svojo godbo. — Dalje se imenuje »kolomejka« tudi neka stalna pesniška oblika, v kateri izraža Hucul svoje misli in čustva. Primes take »kolomejke« je sledeča:
»Nema tancu nad vsim v sviti, jak ta kolomejka,
ona dušu virivaje iz moga serdejka. Jak zagra.u, zaspivaju, tuga izčesaje, bo ta naša kolomejka taku silu maje«.
Čudovito krasna so rezbarska dela hu-culska. Pristne huculske omare, skrinje itd. krasijo salone poljskih plemenitašev. Ru-sinski nadškef in metropolit v Lvovu grof S e p t i c k i ima škofovsko pastirsko palico, ki jo neverjetno fino delo necega neukega Hucula. Seveda propada, največ po krivdi avstrijske osrednje vlade, ki videč, da ne moro Galicije ponemčiti, hoče iz nje samo izsesati, kolikor največ more, potem jo pa prepustiti njeni osodi; v novejšem času strašno propada blagostanje in umet-noBt huculska. Ako pojde tako dalje, bo to, nekdaj tako krepko, ponosno in živahno slovansko pleme, moralno in gospodarsko popolnoma propalo.
sirska konferenca, da določi skupni proračun za I. 1905 Predložil se bo potem v maju delegacijam. Ker se bodo drugo leto vlivali lopovi v znatno večji meri, bo kredit za nove topove, ki je znašal za letos 15 mil. kron. precej višji.
R i m. Bivši tajnik eks-ministra pro-svete, N a s i - j a , prof. Lombardo je pobegnil. Nasi je poklican pred parlamentarni odbor, da poda svojo izjavo.
Budimpešta. Listi poročajo, da se snuje ogrska konservativna stranka. Vspehe bi si ta stranka mogla priboriti la v družbi z ogrsko kršč. ljudsko stranko.
Budimpešta. Na strankarskem shodu ogrske soc. demokraoije je poročalo strankino vodstvo, da politična strankarska organizacija šteje 40.000, strokovna društva 45 000, izobraževalna društva 15.000 članov. Na shodu je bilo 651 delegatov.
Belgrad. Novim ruskim poslanikom v Belemgradu je imenovan Konstantin Akodrevič Gubastov.
Berolin. V lužno Afriko na bojišče se je zopet odpeljalo 26 častnikov in 350 mož.
R i m. Tukajšnji listi skušajo očitni ne vspeh senatorja M i r a cr 1 i e glede vin skega vprašanja prikriti. Neki list opominja Avstrijo, naj v vinskem vprašanju odjenja.
Berolin. »Lokalanzeiger« poroča iz južnozahodne Afrike, da se je major B 1 a -s e n a k 28 marca pri Okahamdiku udaril z Hsrerosi ter jih premagal. Sovražniki so imeli mnogo izgub
Rusko-japonska vojska.
Včerajšnje brzojavke so poročale, da so Japonci zasedli mesto Vidžu ob Jalu reki. Ako sa ta vest potrdi, kar se pa dosedaj še ni zgodilo, bil bi to znaten uspeh Japoncev. — Vidžu lahko smatramo za ključ prehoda preko Jalu reke. Dosedaj je notrjeno le, da so Japonci 3. t. m. zasedli Songčin, ki leži komaj 25 kilometrov severno - vzhodno od Čongčiia, kjer se je vršila 28 m. m. znana bitka. Da so prehodili teh 25 kilometrov, go Japonci rabili šest dni. Oddalienost od Song-čona do Vidžu pa znaša 60 kilometrov in toliko bi bili prehodili Jtponci cd 3. do 4. t. m., torej tekom 24 ur ? Vest, da bi bili Japonci zasedli že Vidžu, je torej skoro popolnoma neverojetna.
Z vsemi za ofenzivo potrebnimi pripravami niso Japonci niti pri prvem svojem vojnem isoru gotovi. Ia predno niso priprave do zadnje točke izvršene, do tedaj ni misliti na resno akcijo. Dosedaj je ves prvi japonski vojni kor na Koreji.
Gibanje čet.
London, 5. aprila. Prednja straža iz Pjongjanga odišle japonske armade je došla včeraj dopoiudne ob 11. uri v Vidžu (?). Rusi s 3 ostali le še v izvrstnih utrdbah na južni strani reke Jalu. I« kitajskih krogov se poroča, da je sedaj na severni strani reke Jalu koncentriranih do 100 000 Rusov. Zajedno z japonsko zahodno armado so se pomaknile tudi vse vojne naprave iz Pjo.ig janga proti severu. V P;oagjangu ostane ie majhna posadka. Izk civanje čet pri Ce> mulpu je prenehalo. Dvajset v boju pri Čongčiu vjetih Rusov so Japonci pripeljali v Pjongjang.
Petrograd, 5. aprila. Neki dopisnik ruske brzojavne agenture poroča iz Liaojanga: Ker so Rusi ponudili visoke cene, jim Kitajci pripravljajo vse potrebno v mestu in na deželi, h Sangbaja došla angleška poročila, da si Rusi v Mandžuriji s
silo nabavljajo živil, so popolnoma izmišljena. Kitajci radi prodajajo svojo živino in izprasnujejo svoia stanovanja ruskim četam
V	Inkavu čaka 11 trgovskih parnikov na blago. Cirjev namestnik dovoljuje izvoz blaga le v nevtralna pristanišča in še tja le, ako 89 vloži pri ruako kitajski banki toliko vsoto, kolikor je vredno blago. Ko dojde ladia v nevtralno pristanišče, se kavcija vrne. Zdrav* stveno stanje v Liaojangu in v drugih taboriščih je zelo ugodno.
Tokio, 5. aprila. Ruske konjeniške straže stoje, kakor se poroča iz Japonske, od Takušana do reke Jalu Rusi zasedajo višine ob rečnem obrežju z topništvom, na-pravljajo med Antungom in Kienkiengom nakope in vtrdbe, toda v teb vtrdbah pu Sčajo le malo topov. — Pri Antungu stoji 30 000 Rusov. Bržkone so si Rusi izbrali ta kraj za podlago svoje armade, ki naj brani prehod čez Jalu. Rusi so vedno spoprijemajo z japonskimi prednjimi stražami. Vse kaže, da se bo bila v antunški okolici velika bitka.
Soul, 5. aprila. Japonske čete, ki sa sedaj izkrcujejo, so železniške čete, ki bodo gradile železnici med SOulom in Vidžu.
Petrograd, 5. aorila. »Hirbin. Vestn.« porofta iz Ljaojana: Naša mirna postaja se spreminja polagoma v vojno taborišče. Tu gospoduje general Linevič s svojim štabom. Vsi ruski prebivalci so oboro ženi. Večina žen in otrok je odpotovala v evropsko Rusijo in Sibirijo, za katero potovanje je želesniika uprava izplačala svojim uradnikom trikratno mesečno plačo. Živila so že sedaj precej draga in se še vodno draže, tako da uradnikom ne zadošča njih plača.
Vladivostok.
Vladivostok, 5. aprila. Mnogo prebivalcev, ki so bili odšli, sa je zopet vrnilo. Uaurska železnica je zopet odprta zasebnemu prometu.
Port Artur.
Tokio, 5. aprila. Sem se poroča, da je vhod v portartursko pristaniške po zadnjem poskusnem blokiranju mnogo ožji in je se daj širok le še 150 metrov.
Petrograd, 5. aprila. Ruska brzojavna agentura poroča iz Port Arturja: Carjev namestnik Aleksejev se je vrnil oredvčeraj šnjim v Mukden. Veliki knez Bjris Vladi-mirovič je včeraj odpotoval k operacijski armadi. Sovražnika ni videti.
Vjetniki.
Berolin, 5. aprila. »Beri. Tagblt.« poroča iz H a r b i n a : 9. marca so došli v vojaškem spremstvu sem prvi vojni vjetniki. Bil je to rekognoscijski oddelek, katerega so zajeli kozaki, obstoječ iz enega japonskega majorja generalnega štaba, Tsuhira, iz 4. vojakov, 2 oivilno napravljenih Japoncev, iz majorjeve soproge in njene služkinje. Pri vjetnikih bo našli razven orožja, streljiva in denarja, tudi zelo dobre zemljevide severne Koreje in Mandžurije. Ko so došli vjetniki
Y	Mukden, vršila se je proti njim preiskava.
General Dragomirov o vojski
»Japonska armada boleha, dasiravno je tako blizu bojišča, na organizacijski slabosti, na pomanjkanju konjenice in transporta«, tako piše v nekem ruskem listu general Dragomirov, izvrsten taktik in strateg ruske armade. Dalje še trdi Dragomirov: »Slabost bo Japonce gotovo prisilila, da pre meste svojo operacijsko črto na korejska obrežja, ako hočejo prodirati. Dogodi pa se tudi lahko, da se Japonci omeje na brambo Koreje, ko so se polastili dveh ali treh vtr-jenih krajev. Niti v prvem, niti v drugem
V slikarstvu vzbuja med Huculi največje zanimanje pisanje njihovih velikonočnih piruhov. Ruska slikarska umetnost, zlasti njihova ornamentika, se je razvijala iz carigrajskih vzorcev, zlasti iz začetnih črk grških rokopisov. Ko če niso znali tiskati knjig, morali so jih prepisovati. Menihi, ki so navadno opravljali to delo, pisali so večkrat zelo lepo. Zlasti začetne črke so pisali in slikali, kolikor se je dalo umetno. Rusi so prejeli iz Carigrada omiko in književnost. Prcpisavali so staroslovanske in grške knjige z vsemi okraski in slikami. Te okraske so še razširili in dalje razvili in tako dali začetek ruski umetnosti. Pozneje so te okraske prenesli tudi v obleko, pohištvo in tako dalje. Začeli so si naši-vati obleko, delati preproge, pisati omare i. t. d. po vzorcih začetnih črk v knjigah. Med sedanjimi slikovitimi narodnimi kraji maloruskimi in med začetnimi črkami staroruskih rokopisnih knjig se da zasledovati stopnjevi razvoj. Povsod vlada isti motiv. Hucul je prinesel ta motiv tudi na barvanje velikonočnih pirhov in razvil ga do umetniške dovršenosti. Tako pisana jajca zbirajo marsikateri izobraženi Poljaki in Rusini ter jih shranjujejo. Najlepšo zbir
slučaju Be po mojem mnenju ne morejo daleč oddaljiti od obale. Za nas je hramba železnice velikega pomena, četudi ji Japonoi ne morejo škodovati, ker je 200 vrst oddaljena od reke Jalu in je ta raka sedaj še v naši oblasti. Kar se tiče našega brodovja, se že sedaj vidi, da bo dobro izvršilo svojo na logo. lito pričakujem tudi od čet na kopnem«. Nato svari pred poročili, ki prihajajo z bojišča, ker so večinoma zlagana, kakor v rusko-turški vojski.
Promet na ielesnicah.
»Novoje Vremja« piše od Bijkalskega jezera: »I na bajkalski i na mandžurski železnici se je promet dosedaj vršil zelo redno. Temu je v prvi vrsti vzrok vzorna delavnost prometnega ministra, ki sa ce boii nobenega še tako nizkega dela. Sam se večkrat VBtopi v vrste delavcev in dela na čelu delavcev. Potoval sem s sibirskim ekspresnim vlakom v Irkutsk. Bilo nas je šest civilistov, mod njimi vojni dopisnik »Bari. Tagblatt«, ki je zelo občudoval redni promet in navdušenje v vojsko idočih častnikov. V vlaku je vladalo splošno veselje, kakor da gredo na sva-tovanje in ne na tako krvav ples.«
Ruska požrtvovalnost.
Vojna uprava je sklenila, da bo dobival vsak vojak na skrajnem Vztoku po tri ko-šfieke sladkorja vsak dan. Za vso tamošnjo vojsko sestavljali bi ti trije koš3eki sladkorja vsak dan jeden poln vagon. Ko so doznali petrograjski trgovci s sladkorjem o tej nakani vojne uprave, ponudili si isti, da hočejo darovati istej vsak dan, dokler traja vojna, zgoraj imenovani vagon sladkorja.
Ruski listi o vojski.
V listu »Rus« opozaria neki častnik ruske vojske na zvijačnost Japoncev. »S tem dejstvom — piše — moramo računati in po trebno je, da že sedaj ukrenemo varstvene naredbe. Naši vojskovod|e bodo skušali to v dejanju izvišiti, toda tudi cd naše strani moramo opozoriti na neke točke. Treba je biti opreznimi nasproti signalom, ki prihajajo od strani, kjer se nahaja sovražnik. Naše signale moramo potem takoj zamenjati s takimi, ki so Japoncem m znani m t«.h se je treba strogo držati. Pcsebno trsba pozor imeti na bokih, izlasti, ako je tam grmovje ali trava. Največ) opreznost je pa potrebna jo noči. Paziti moramo na soteske, ovinke cest, na vsako samotno hišo, vsako kočo. zlasti se morajo »tražiti hiše, šct >ri in že-ezniški vageni, kjer bivajo naši vojskovodje, ter je gotovo, da bodo Japonci skušali na vsaki način, da jih umore. Kako naj se torej čuvamo? Meni Be zdi, da bi bilo umestno, ako si nabavimo pse. kakor so to storiti tudi Nemci v vojni 1870—1871 Vsaka kom panija, vsaki fs'iadron, baterija, vsaka stot nija naj bi imela tri do štiri pse. Te umne živali bodo že od daleč za voha vale skrite ljudi, pred njimi svarile, oziroma pomagale, da se jih odkrije. Pred vsikim šolorom, hišo in vagonom bi morali biti zraven vojaške straže tudi psi«.
ko huoulskih piruhov ima prefesor Š u -h i e v i č y Lvovu. On je temeljito proučil Hucule in napisal o njih učeno in zanimivo delo, pod naslovom ,11 u cu 1 š či n a". Doslej so izšle .H u c u 1 š č i n e" tri ob širne knjige, istočasno v peijjkem iu v ru-sinskem jeziku. Češki grof H a r a c h , ki sa tudi zelo zanima za R u s i n e , je nekoč prosil detičnega gospoda prrfasorja za nekaj tacih huculstih piruhov. On mu jih je poslal in neka češka tovarna jih je jela ponarejati v steklo. Tak v steklo ponarejeni huculski piruh je v resnici čudovito krasen in se prodaja med Čehi in Nemci po kroni. »Zakaj pa vi, Rusini, sami ne izdelujete tega?« vprašal sem gospoda profesorja. — »Zato je potreba Čeha«, odgovoril mi je on.
Seveda je za pisanje tacega jajca po treba poleg umetniškega ukuBa tudi velike spretnosti in potrpežljivosti. Jajce se mora prevleči z voskom, v vosek se vpišejo gotovi obrazci t gotovimi barvami, potem se vosek v vroči vodi Btopi in jajce ima prvo barvo. Tako je treba nanesti še druge, tretje i. t. d. Ko je tako Hucul z največjo vztrajnostjo pobarval svoje jajoe, da ga dečkom ki streljajo na njega s krajcarji!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. aprila. Ljubljanski škof je seveda zopet na vrsti pri .Narodovcih", kakor zmiraj. Zdaj ga napadajo zaradi pastirskega lista, ki ga je izdal za Nemce, in v katerem odvrača Nemce od agitacije „Los von Rom«. Noben pameten človek ne more videti v tem kaj nepravilnega, kajti katoliški škcf je vendar v prvi vrsti poklican za to, da brani katoliško vero. Pismo je pisano jako lepo in taktno. Škof dokazuje, da je neopravičen iz govor ljubljanskih Nemcev, da zanje ni preskrbljeno v verskem oziru, ter jim našteva, kaka bogOBlužna opravila vse se opravljajo v Ljubljani za Nemce. Skof pravi dalje, da nemštvo in protestantizem nista identična, ter da odpor slovanstva proti nemštvu pri nas ni noben zadosten razlog, da bi morali zaradi tega Nemci odpadati od cerkve Ns to pa „Narod" v svoji frivolnosti piše: .Tako se še nikdar noben škof ni Nemcem ponujal in vsiljeval, kakor sedaj škof Anton Bonaventura. Ta poslanica ni druzega, ka kor ljubavna ponudba ..." itd. Nato pa mora seveda udariti tudi po nas, češ, da „lista »Slovenec« in »Domoljub« proglašata za izdajstvo, če se Nemcem sploh kaka pravica prizna in oblajata vsakoga, kdor Nemcem kako besedo privošči.« Tu se kaže zo pet konjsko kopito liberalne zveze. Mi ne oblajamo nikogar, kdor Nemcem kako besedo privošči, pač pa kot izda|alca vere in naroda označujemo vsakogar, kdor deluje v družbi .Gustav Adolf Vereina" in drugih vsenemških organizacij, katerih namen je, protestantovstvo in nemštvo razširiti do Adrije. Ali nas niste vedno napadali in nam očitali isdajitvo, kadarkoli smo rekli, da smo
pripravljeni za skupno delovanje s pravičnimi, krščanskimi Nemci ? S katoliškim Nemcem na podlagi enakopravnosti vsikdar radi sodelujemo za javni blagor. A kaj drugega je, ako se zveže politična stranka z vsenem-sko stranko, katera ima v svojem programu uničenje slovenskega naroda. In to izdajstvo je storila slovenska liberalna stranka. Zato pa nima ta stranka nobenega povoda napadati ljubljanskega škcf«, da ae Nemcem vsiljuje, niti nas, da jih odbijamo. Nikdar nismo omadeževali z nezvestobo svoje zastave, na kateri sta Slomškova vzora: sveta vera in beseda materina, bili smo vsikdar pri« jatelji onemu, kdor nam je to dvoje pustil nedetaknjeno. Liberalna stranka je pa oboje izdala in poteptala. Tega madeža ne bo zakrila z nobenimi napadi na ljubljanskega škofa.
K dopolnilni deielnocborski volitvi v okraju Kranj-Loka-Tr£lč. Z
ozirom na jutrišnjo dopolnilno doželnozbor-sko volitev prosimo somišljenike, da nam razmerje glasov na raznih voliščih jutri nemudoma sporočijo.
Liberalna stranka na kmetih, ki je nastopila s klicam: »Mi ne maramo ne Pirca ne dr Tavčarja«, je hitro izgubila svojo krinko, kajti kranjski Pire in ljubljanski dr. Tavčar sta si mislila: »Če ti nas ne marajo, jih pa mi maramo*, in kmalu Bta »Gorenjec«, glasilo Pirčevc, in »Narod«, glasilo dr. Tavčarjevo, gorela v l]ubazni do »neodvisnih kmetov«, — ki ju »ne marajo*! Sicer dr. Tavčar ni prišel govorit na poljanski shod „neodvisnih kmetov", kajti on v svoji politični torbi nima nobene stvari za kmeta, njegova zab&vljanja proti škofu in dr. Susteršiču so pa že tako znana, da bi se mu še celo »neodvisni kmetje" smejali, vendar jim pa pomaga s svojim papirjem in peresom izza kulis. Kdor „Narod" bere, mora misliti, da je vsa Gorenjska liberalna-In vendar so v e d n o i s t i „N a r o d o v c i", ki se pojavijo enkrat v Kranju, potem v Stari Loki ali v Poljanah. V »Narodu« se njihove osebe podeseterijo. No, presit »neodvisna stranka«! Upamo, da te bo kmalu konec!
Občinske volitve v Sent Jerneju. Iz Sc. Jerneja, 2. aprila. G. dr. K. Slane ima smolo! Popolnoma zakonito in mirno se je izvršila dne 23. sušca volitev občinskega odbora. Tako mirne volitve — zatrjujejo možje — ša ni bilo v St. Jerneju. Ča tudi ta ali oni morebiti drugače misli, domačinov tej volitvi ni noben ugovarjal. Calih osem dni po volitvi se ni nihče oglasil. Ssdaj pa pride nepričakovano pravzaprav že 9. dan po volitvi iz Novega mesta bomba od — dr. K. Slanca! — On piše g. županu: Vaša, dne 23. sušca izvršena volitev občin, odbora n i za nič, zato, ker 1. ni bil imenik volilcev osem dni pred volitvijo razpoložen na ogled; 2. pa se je dan, kraj in ura volitve razglasil šale tri dni pred volitvijo! — Precej daleč je res Novo mesto od Št. Jerneja, toda od kakega odvetnika se že sme zahtevati malo več previdnosti, preden zapiše tako debelo! Na stotine volilcev pa bo dokazalo, da imenik volilcev ni bil na ogled razpoložen le osem dni, marveč cele štiri tedne pred volitvijo, kakor to zahteva § 17. občin. vol. reda. Istotako je bil dan, kraj in ura volitve na najbolj očitnem in pristopnem kraju celo devet dni pred volitvijo razglašen, kakor pravi § 18. obč. vol. reda. Pa kaj hočemo? Ker glave so človeške zmotne, — sodbe bo vpeljale se porotne! Najhujša pa še pride. Koncem svojega ugovora je dr. K. Slane kai meni nič tebi nič polpisal imena treh mož: Franca Novoselca, Jos. Tavčarja in Antona Majzeljna kot priče svoje trditve. Čuj in strmi svet: niti g. Fr. No voselc, niti g. J03. Tavčar nista pravnič o tem vedela in nobenega ne za tako izjavo pooblastila! So ljudje na svetu, katerim je edino veselje intriga. Sami brez miru, še bližnjega v miru ne morejo trpeti. Čuje se, da se bode radi take zlorabe imen mož poštenjakov vložila kazenska obtožba.
Izstradati hočejo liberalci delavstva tobačne tovarne ljubljanske. Ker delavci in delavke nečejo kupovati pri »Narodovih« pristaših, zato je »Narod« izdal včeraj kratke povelje: »Vodstvu tobačne tovarne priporočamo, naj gleda, da že naBtsne v tobačni tovarni red — ie ne gre drugače, pa naj
III. Priloga BO. štev. »Slovenca« dn6 6. aprila 1904.
t o t a r n o z a n e k a j čas« zapre*. To ae pravi: Izstradajte delavce in delavke; da se bodo potem vsemu podvrgli, kar bomo mi liberalci od njih hoteli! Posebno žele liberalci, da bi se uničilo delavsko konsumno društvo. Po njih mislih bi moralo biti v tovarniškem redu povelje, da morajo vse delavke kupovati le pri liberalo h. Dokler je še centralno ravnateljstvo na Dunaju, bodo pad liberalci zastonj zdihovali po takem nasilatvu, a delavstvo si naj dobro zapomni, da so ga hoteli liberalci izstradati! Kar pa piše »Narod« o »skrivnem društvu« v konsumnom društvu itd, je pa nesramno in brezvestno obrekovanje, katero nima drugega namena, nogo dati vladi povod, da bi začela proti društvu nastopati. Tudi to si naj delavstvo zapomni in liberalnim priBtašem pove naravnost, da se takim ljudem ne bo dalo izkoriščati nikdar več.
Proti delavstvu — aa krivico proti praviol. Delavstvo tobačne tovarne je že leta in leta z uprav občudovanja potrpežljivostjo trpelo v tovarni razmere, katere bi drugod bile ie davno povod naj odločnejšim nastopom. Tu ni bilo treba nobenih »zapeljavanj«, premočno napeta stiuna je počila sama ob sebi, in le čuditi so je, da ob vnebovpijočem postopanju z delavstvom že prej ni nastal vihar. Sedaj zahteva pravice in pravično ureditev. »Slov. Narod" pa je združeni nastop delavstva lažnjivo proglasil kot Btrankarski; v soboto pa je zapisal, da bi moralo se de lavstvo tako vesti, da bi zaslužilo podporo »Narodovo«. Kako pa? Ali bi moralo biti tako surovo in lažnjivo, kakor je »Narod«? Ali bi moralo morda v cilindrih in frakih priti prosit »Narodove« podpore? Ako bi imeli gospodje pri »Narodu« kaj srca za delavstvo in kaj socialnega smisla, potegnili bi Be sami od sebe za delavstvo, kakor smo to mi storili, ki tudi nismo bili naprošeni. Na »frakarske plese« je navada vabiti, na socialno delo pa se odzove vsak sam, ki ima toliko srca, da razume, da se tako kričečih razmer, kakoišne smo opisali v soboto o stališču dostojnosti nič večnesme trpeti. To niso ni kake »klerikalne laži", nobena »obrekovanja«, ampak s pričami podprta dejstva. Ali se »Narodu« ne zdi dovolj argumentiran odpor delavstva, ako se delavstvo ne pusti psovati z »Gesindel«, »Krainisohe Bagage« itd. Prav sumljivo za »Naroaoie« zveze je vo .selje lista »Deutsche Stimmen i ti r Krain«, da je »Narod« tako ne umno pisal. »Deutsche Stimmen« »Narodovo" poročilo kar ponatisnejo in izrabljajo v svoje nemške stran k a r s k e n a m e n e. Ali ve sedaj »Narod« komu je zopet služil s svojim pisarjenjem? Ali ve, za koga opravlja siužbo? Ali ga ni sram, da ga hvalijo oni, ki žele, da bi "se slovensko (ielavstvo še dalje p s o v a 1 o s »Krainiecher Hund« in takimi kulturnimi psovkami. Tega pa delavstvo ne bo več trpelo in če se še tako napihujeta »Narod" in »Deutsche Stimmen". Boj, ki ga bije delavstvo tobačne tovarne, ni nikak strankarski boj, to je boj za najprimitivnejše delavske pravice in za čast domačega delavstva. In »Deutsche Stimmen« si upajo trditi, da so to »ireche Forderungen«. Tudi zahteva, da naj poslujejo mej slovenskim delavstvom slovenščine zmožni uradniki, je več kakor pravična, če se pomisli, da slovenski urad niki tobačne uprave morajo službovati mej tujci. Vsak, ki namenoma nalašč v napačni luči ne vidi dogodkov, postavil se bo na stran delavstva in skrbel, da se delavstvu da, pravica in se tako delavstvo pomiri. Mi tudi priporočamo vodstvu tobačne tovarne, naj napravi v tobačni tovarni red; a red bode le tedaj, ko se odstranijo vsi nedostatki, ka tere delavstvo našteva v svoji spe mcnici »Narod« seve nima drugega socialnega mesta, kakor da svetuje vodstvu silo proti pravič nim zahtevam delavstva, češ, »če ne gre drugače, pa naj tovarno za nekaj časa zapre". Tako je »Narodu« pamet zmešala pohvala lista »Deutsche Stimmen«. Delavstvo se takim grožnjam smeje, vodstvo pa tudi ni tako kratkovidno, kakor 60 gospodje pri »Naro dovem« uredništvu.
Ludi ie boje! Ic Zagreba, 2. aprila. Sporočili Bte ža, da bo so naši naprednjaki odločno izjavili preti izdavanju katoliškega dnevnika v hrvaškem jeziku. Celo skupščino so žo radi tega sklicali ter se živo uprli katoliškemu podjetju oba Radica, dr. Heimrl in drugi. Stvar je čudna. Naši naprednjaki so po opozicionalnih časopisih vsi odločno odobravali, ko je katoliško svečenstvo največ pomoglo, da se je osnovala poljedelska banka. Mnogo ud teh, ki zdaj razvijajo živahno agitacijo proti katoliškemu dnevniku, so ob enem strastni zagovorniki katoliške poljedelske banke. Denar katoliškega svečen-stva je tedaj dober, da se pomore hrvaškemu narodu v gmotnem pogledu, za duševni njegov preporod hočejo poskrbeti pa sami naprednjaki po svoje. Toda to ni mogoče I V 2. številki »Katoliškega Obzornika« je nekdo ojstro ali jasno sodbo izrekel o sedanjih hrvaških naprednjakih A če se tudi ne bi tako ojstro sodilo, ostane vendar le še vedno resnica na njegovi strani, da današnji naprednjaki z nekaterimi estanki poprejšnje »Obzo-rovt" stranko vsled svojih krivih nazorov v verskih stvareh niso v stanu prepuioditi hrvaškega naroda tudi v duševnem in verskem pogledu. A to je zdaj pri nas na Hrvaškem neobhodno potrebno. Če Frankova stranka deloma odobrava nastop katoliške stranke, katero bi bila ona pripiavna tudi podpirati, se na to ponudbo katoliška stranka gotovo ne bede ozirala, ker ve iz kakšnih nagibov se oklepa Frankova stranka katoliškega du-hovenstva. Zato pa Frankovo »Hrv. Pravo« v verskih stvareh ni nič bolje nego »Obzor" in drugi opozicionalni organi. Če so je tedaj ♦Obzor" narogal Franku, čes, da je Frankova stranka pripravna podpirati katoliško podjetje, narogal Be je obenem tudi katoliški stranki. Saj je ravno isti dan izšel oglas o utemeljenju zaklada za katoliško t.skarno, pa ga »Obzor" ni prinesel še do dandanes. Omalovažujejo seveda po svoje vso to stvar, ker jim ne ugaja, toda ugonobiti je ne morejo. Je pa tudi čudna Btvar, da se pri naših protivmkih pokazuje tolik odpor proti pošteni stvari. Vsem tem našim protivmkom ne bi smel nikdo reči, da so protivniki katoliške stvari, a ko se vredni in zaslužni možje pripravljajo, da ožive in oživotvorijo katoliško podjetje, so vsi proti takemu delu. Niso li potem zares protivniki katonške stvari in tudi protivniki hrvaških katolikov, ki jih je na Hrvaškem vendar le od vsega prebival stva ogromna večina (72%). Pa da teh 72% katoliških Hrvatov ne bi smelo imeti svojega glasila, ki ne bode samo navidezno katoliško, marveč bode odločno nastopalo povsudi, kjer bode trebalo braniti verske m narodne pravice ogromne večine hrvaškega naroda. Pa recite, če ni res tako!
S polenom! Tako grozi »Gorenjec« duhovščini, ako ne pusti prostih rok za zmešnjave mej našim ljudstvom nemšku tarsko liberalni kliki. Pri okr. glavarstvu so čitali v »Gorenjcu" stavek, da bo treba duhovščino »s polenom pognati na zaj v farovž«, a to se jim ni zdelo kot nevarno pretenje. Da bi mi tako pisali, tožilo bi nas državno pravdništvo.
Imenovan je na mesto umrlega c. kr. poštnega komisarja g. Fračiška Vidmarja poštni komisar v Trstu g. dr. J. S I e j k o za revizorja c. kr. poštnih in brio-javnih uradov na Kranjskem.
Konservatorji c kr centralne komisije za umetnostne in zgodovinsko spomenike na Kranjskem. Naučni minister je imenoval na novo sledeče konservatorje: podobarja I. V u r n i k a za okr. glavarstvo Radovljica, profesorja Jos. Obergfolla za Kočevje, Postojno in Logatec, župnika Fr. A v s c a za Krško, Litijo in Novo mesto. — Od prej so že konservator|i: učitelj K. Črnologar v Smarji za ljubljansko okolico in Črnomelj, real. pref. I. Franke za Kranj in Kamnik, vodja Jan. S u b i c za Ljubljano. Konservator III. sekcije za Kranjsko je dekan A. K o b 1 a r. Izpraznjeno je mesto I. sekcije po f S. R u t a r j u. — Korespon-denti so gg.: generalni vikar I FI i s, žup nik I. S a š e 1 j in dr J. Ž m a v c, prof. v Kranju.
— Cesar v Opatiji. Včeraj dopoldne je cesar vsprejel kralja švedskega in norveškega, ki je nosil uniformo
avstrijskega pešpolka. Pozdravila sta se jako prisrčno, se objela in poljubila. Obisk je trajal 22 minut, na kar se je kralj vrnil v svojo vilo. Uro kasneje mu je cesar vrnil obisk, ki je trajal nad pol ure. Nato je cesar posetil velikega vojvodo luksemburškega ter nadvojvodinjo Marijo Jožefo, pri kateri se je tudi vršil družinski diner. — Naš posebni dopisnik poroča iz Opatije: Ob 8 uri 2 min. se je cesar pripeljal v Opatijo. Nebo je bilo oblhčno, toda kmalu se je začelo jasniti, in je sedaj najlepše solnčno vreme. Pred hotelom »Štefanija« so postavljeni v špalir pri čakovali cesarja okrajni glavar z uradništvom, sodni uradniki, župan z občinskimi odborniki, domače veteransko društvo z novo za-Btavo in druga sosednja in daljnja veteranska društva (celo iz Sarajevega korperativno z zastavo). Ta društva so bila v nedeljo pri blagoBlovljenju zastave opatijskega veteranskega društva. Pri vsprejemu je bilo navzočega vse polno obč nBtva. Ko se je pripeljal c&sar pred hotel, igrala je godba cesarsko himno, množica pa je cesarju navdušeno klicala »Živijo«, ter je ta klic popolnoma zatopil »hoch«, »eljen« in »eviva«. Po avdi-jencah sta se švedski kralj in naš cesar vozila po Opatiji semintje, povsod burno pozdravljena od množice. Vsa Opatija in Volosko sta v zastavah in vencih. — O narodnih pojavih pri sprejemu se še poroča: Poleg postaje Matulje postavili so Kastavci lep slavolok okinčan z narodnimi in dvorskimi zastavami, a od postaje do Preluke stali so glava ob glavi šolski otroci iz Kastva, Ru kavča, Sv. Mateja in Zameta v špalirju a brez hrvatskih trobojnic vsled znane prepovedi. Da se ne bi ukradla kaka narodna zastava mej šolsko mladino, skrbelo je pazao oko orožnikov. — Mej potom viharno pozdravljale so Nj. Veličanstvo množice ljudstva z narodnimi zastavami, a proglašali so jih šolski otrooi s svojimi zvonkimi »Živio« klici. Tudi na Voloskem je bil sprejem čisto narodnega značaja. Pod velikanskim slavolokom z narodnimi zastavami čakalo je občinsko zastopstvo na čelu mu župan volosko opatij ski, dr. Stanger, visoke goste, katere je spre je!o tudi meščanstvo z burnimi »Živio«-klici in z mnogobrojnimi narodnimi trobojnicami, — Odtod do Opatije vrstila se je zopet šolska deca brez narodnih znakov. Tudi v O pa tiji bo plapolale večinoma hrvaške trobojnice in se je slišalo skoraj izključno hrvaško pozdravljanje.
—	Imenovanja. Finančno ravnatelj stvo je imenovalo blagajnikom finančne de želne blagajne v Trstu oficijala gosp. Aleksandra de Gavardo, ofuijalom pa asistenta g. Riharda Motko. Carinski oficijali so postali asistantje gg. Feliks Jast, Andrej Bavdaž in Frančišek Trojan,
—	Tabor pri Boljunu v Istri.
Istrski Hrvatje v pazinskem okraju prirede dne 10. aprila tabor pri Bjljunu pod Udko, na katerem bodo razpravljali o tih-le toč kah : 1. Občianka postava. 2. Rizmore med Hrvati in Italijani. 3. Položaj Hrvatov v avstro ogrski monarhiji. 4. Splošna volilna pravica. 5. Žalostno stanje Hrvatov. 6. Ljudsko šolstvo.
—	Umrl je v Gradcu član gosposke zbornice, baron Hackelberg-Lau dan, star 88 let.
—	Društvo sa pospeševanje prometa tujcev na Bledu num piše: Ker ima društvo za pospeševanje prihoda tuicev na Gorenjskem s sedežem na Bledu dne 10. t. m. popoldne ob 3. v dvorani »Blej skega doma« svoje polno zborovanje, je vsakdo naprošen, da oglasi pristop s tem, da pošlje letnino v znesku 4 K in se obenem vabi na ta omenjeni dan priti k zborovanju. Zemljevidov za Gorenjsko, katere je društvo izdalo v jeseni 1903, se je 2200 v teku štirih mesecev raprodalo.
—	Samomor v tujini. Radi razpora z ženo se je v Oberalmu na Solnograškem ustrelil 371etni kamnosek Janez Mi
h a 1 i č iz Broda pri Novem mestu. Bi1 j soc. demokrat.
—	Italijanstvo najradikalnejšega laškega društva v Trstu V odbor tr žaške radikalne »Soc eta gimnastica« so iz voljeni Italijani »čiste krvi« : za predsednika Mrak, za odbornike pa: Barbič, Ko verlica, Perko. Košuta, Du-dovič, Govtan, Žig itd. Res, krasno italijansko društvo.
—	Italijan ga je zabodel. Na Bledu sta se sprla pri barantaniu za ribe Muhrov ribi3 Frano V o v k na Savi in neki nepoznan Italijan. Italijan je Vovku zadal z nožem več ran, nakar je pobegnil. Italijana doslej še niso dobili.
—	Promet na bosanskih železni cah (Uradno.) V zidnjem čjbu bo razširjali mnogi domači in inozemski časopisi vest, da je začasno ustavljen promet blaga na bosansko hercegovskih drlavnih železnicah zaradi prevažanja vojaških čet. Nasproti tem vestem, ki so povzročile prečudna razlaga nja, se zagotavlja, da ni bil promet blaga ustavljen. Vsled prevažanj vojaških čet, ki se vrši vsako spomlad, se je prevažanje
blaga le nekoliko zakasnilo ter se je čas dostavbe moral podaljšati. Tedaj se ne more govoriti, da je promet blaga ustavljen.
—	Iz Aleksandrije, 29. marca. Kap je zadela danes dopoldne prevzv. gospoda nadškofa Gavdencija Boniilji. Nobenega upanja ni več, da ozdravi. Vsak čas se je bati katastrofe.
—	Umrl je uradnik kočevskega okr. glavarstva g Kosem
—	801etnico avojega rojBtva praznuje danes blaga gospa Josipina II o z h e • v a r j e v a v Krškem. Veliki dobrotnici ljudstva želimo še mnogo, mnogo let!
—	Nova hranilnica in posojilnica je ustanovljena pri S t. Jurji pod K u m o m. Prošnja za vpis tvrdke je bila vložena ie prve dni februarja.
—	Pozor! Raznim OBebam se pošiljajo ponudbe od firme Reinhard Becker & C o m p. iz Pariza, da se pošlje fotografija in se zaradi reklame naredi zastonj slika. Nekdo je že poskusil srečo in velikodušnost firme, pa se je opekel; podoba slaba, troški ogromni. Experto črede Ruperto.
—	Celjska »Vahtarica" ima novega urednika v osebi A1. K a r o 1 a Balo g h a.
—	Prvega divjega petelina v tej
sezoni je usirelil tukajšnji Bodnijsm cficijal g. Ivan K Justin.
—	Kdor goji golobe kot llstonoše
naj se takoj prijavi politični oblasti Vojno ministrstvo namreč namerava ta podjetja v svrho razširjanja podpirati oziroma dovoljevati podporo v ta namen.
—	Potres so čutili 31. marca zjutraj tudi v St. Lambertu. Čutili so dva precej močna potresna sunka. Prvi ob 9. uri 35 m, drugi ob 9. uri 40 m., ta je trajal kakih 40 sekund in povzročil v šolskem po slopjuna stropu razpoklino. Tudi 1. aprila čutili so zjutraj ob 8. uri 10 m. potres. Ljudstvo je močno prestrašeno. Kakor se je opazilo, je prišel potres od za padne strani.
—	Zaradi žalitve udov cesarske rodbine je bil Alojzij Prezelj, strojarski pomočnik iz Kamnika, kateri se sicer zagovarja, da ne ve, kaj je v pijanosti govoril, v tajni razpravi obsojen na 6 mesecev ječe.
—- Tatvina. Posestniku Frančišku So-goju v Ravnem pri Vačah ukradel je dne 31. m. m. neki Ignacij Rus iz zaklenjene skrinje 141 K, 85 knžavcev in dvajsetic, zlat poročen prstan, dva zlata prstana z rdečim in belim kamnom in uhan in je pobegnil.
—	Ogenj na Stari Vrhniki. Z Vrhnike se nam poroča, da je velikonočni ponedeljek zvečer začelo goreti med hišama Jurija Homovca in Franceta Casermant*, katerima je ogenj upepelil gospodarska poslopja. Ogenj pa se je razširil tudi na gospodarska poslopja Janeza Meseca in Franca Ogrina. Prvemu je zgorel tudi kozolec, pod katerim je bilo več lesa za trgovino. Snodo cenijo na 20 000 kron, zavarovani pa so bili le za 7000 kron. Na pomoč so prihitela gasilna društva vrhniško in verdsko, iz Hor juls, iz Spod. in Gor. Logatca, katerim se Starovrhmčani zahvalijo za trud. — V teku 20 let je to na Stari Vrhniki že sedmi požar.
—	Detomor. Iz Rudolfovega se nam poroča: Ana Novak iz Kočevja je služila za deklo na Ragovem. V ponedeljek se je napotila proti domu ter iskala, kakor so govori, prenočišča v Kandiji in v mestu, a ga ni dobila. Pri Seidlovi žagi je povila otroka in ga zakopala. Detomorilka to prizna, a se izgovarja, da je bilo dete mrtvo. Ljudje pravijo, da ie ženska slaboumna.
—	Posojilnica v Dol. Logatcu je tamošnjemu tamburaškemu društvu »Sloga« darovala 30 kron. dar se društveno načelstvo toplo zahvaljuje.
Ljubljanske novice.
V ursulinski cerkvi so velikonočni poru d.ljek slovesno naredile samostanske obljube čč. gg. redovnice: S Berhmana Tomec, učiteljica v uršuliriskem samostanu v Mekinjah, s. Lid-vina Brodnik, učiteljica na tukajšnji uršulinsbi vadnici, S. Kajetana Graj-zer, s F o 1 i c i t a M a j d i č in s. Ju atina Martinčič, učiteljice na vnanji uršulinski šoli. Gmljive cerkvene obrede je izvršil provzvišeni knezoškof dr. An ton Bonaventura Jeglič. Presvetli je z gorečimi, apostolskimi besedami pov darjal v lepem nagovoru tudi pomen redov ništva za človeško družbo sploh, kateri z molitvijo, s premagovanjem in s pravo krščansko vzgojo donaša neprecenljivih koristi.
Shod soc. demokraških železničarjev. Veličasten sprevod se je vil po »Zvezdi«, ko je v nedeljo popoludne soc. demokrat dr. Ellenbogen v kazini osreSeval svoje po-s'ušaloe z raznimi židovskimi neslanostmi. Udrihal je tudi po kat. narodnih poslancih, češ, da so demagogi in ščuvarji. To se drzne govoriti agitator, ki je plačan za vsak
bvoJ korak, ki dobiva kot glavni urednik »Eisenbahner - Ztg.«, kakor se mu je ie javno vrglo v obraz, po 25 gld. od vsake strani, ki jo prečita. Zaganjal se je prav po načinu »Slov. Naroda« v delavce in delavke tukajšnje tobačne tovarne, češ, da so zaslep Ijeni in da z demonstracijami ne bodo ničesar opravili proti strojem. Dr. Ellenbogen pa kot duševni vodja avstrijske soc. demokracije mora dobro vedeti, da sa ravno soc. demokratje isto zahtevali v Hainfeldu ter vse mogoče poskusili, da so zabranili stroje. Seveda, sedaj je dr. Ellenbogen drugega mnenja, ker tako zahteva soo. demokraška taktika. — Dr. Ellenbogen kar pometa z delavkami, češ, ako bode odpuščenih najmanj 200 delavk, naj si pa drugod iščejo dela. Tako govori židovski kapitalist, ne pa »delavski prijatelj«. Aii je dr. Ellenbogen kar čez noč postal zastopnik c. kr. tobačne režije? Gotovo ga je jezilo, ker delavke to-bačne tovarne ne znašajo grošev za soc. de-mokraške voditelje. Na shjdu je bilo okoli 120 oseb, mej temi le kakih 30 železni čarjev.
Za prihodnje občinske volitve name rava »narodno-napredna« stranka kandidirati dosedanje občinske svetnike.
Iz Amerike. Dne 3. in 4. t. m. pripeljalo se je 54 oseb iz Amerike v Ljubljano.
Koncert društvene godbe se vrši jutri v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. — Vstopnina 20 h.
V	Antvverpen ho je odpeljalo včeraj iz Trsta 66 izseljencev, namenjenih v Ameriko.
V	Ameriko. Včeraj odpeljalo se je z južnega kolodvora 75 Slovencev v Ameriko.
Zlobna šala. Agent, ki je tako silno na vlekel Ravarnarja Haberla, češ, da je stari Egia na mrtvaškem odru še živ, da je Ha-berl zblaznel, se piše Gauser, ne Gehrhauser, kakor je bilo včeraj pomotoma tiskano.
Izgubljeno. V Lattermanovem drevoredu je izgubil dne 4. t. m. zavarovalni uradnik G. Gormis, stanujoč v Krojaških ulicah št. 8, denarnico, v kateri je imel okoli 4 K de narja in neki r*čua. — Neznano kje v mestu izgubila je trgovčeva žena, gospa Hermina Hamannova, denarnico z vsebino 14 K. — Trgovčeva hči Ana Javornik z Žalne izgubila je včeraj popoldne na južnem kolodvoru ali pa kje v mestu zlato žensko uro in zlato verižico.
Meteor, mesečni pregled. Minoli mesec sušeč je bil večinoma obiačen in precej moker, toda mil. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sad-mih zjutraj 3 3°, ob dveh popoldne 8 8°, ob devetih zvečer 5'7°, tako da znaša Bredn;a zračna temperatura tega meseca 5 9°, za 2 2° nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 734 3 mm. kot srednji zračni tlak tega meseca, za 1 7 mm. pod normalom. — M j krih dnij bilo je 15; padavina, dež in sneg znaša vsega skupaj 1244 mm, — Med vetrovi je prevladoval severo-vzhodni. vendar so se tudi južni pogostoma cglašali.
Zopet nesreča na južnem kolodvoru. Delavec Frai.c Kramar jo dne 3 t. m. na južnem kolodvoru ponesrečil. Pri zapiranju vrat na vagonu udaril ga je težki železni zapah po desni roki, da mu jo je prebil.
Zabojček portorik najden Neža Filipič je našla v petek na ulici zabojček portorik. Kdor jih je izgubil, naj se ogiasi v našem uredništvu.
Iz tovarne za lep (lim) odteka se nečista voda na travnike, ležeče v obližji »zelene jame«, ter s poplavljanjem napravlja dotičnim posestnikom občutno škodo. — Poleg tega pa ta \oda še smrdi, toraj je tudi zdravju škodljiva. — Pretekli mesec vtonilo je celo neko tele; kako lahko se pripeti, da se ponesreči kak otrok. — Občina Moste storila je že potrebne korake, da se temu nedostatku v okom pride. — Zadevo vrediti je stvar mestnega magistra ta, v čegar okraj spada omenjena tovarna.
Izpred sodišča.
Izpred deielnega sodišča.
Neutemeljeno sovraštvo. France Hren, mlinarski hlapec v Domžalah, je bil jezen na Franceta Mazovca, ker si je domišljeval, da mu je ta enkrat poprej dal zaušnico. Ko mu je dne 17. januarja v go stilni v Podboršku Mazovec napil, odklonil je Hren to prijazno ponudbo. Potem se je Mazovec za neka, trenutkov iz gostilne od stranil, a takoj za njim je prišel Hren in ga brez poveda z odprtim nožem napadel ter ranil na hrbtu in na obeh rokah. Obdolžo nec dejanje priznava, zagovarja pa se. da ga je Mazovec prvi za suknjo priiel. Sodišče ga ie obsodilo na šest mesecev težke ječe. — Svatje v nevarnosti. Posestnik Si men Mežak in posestnikov sin France Čop sta vozila na večer dne 8. februvarija t 1 svate iz Žirovnice domov. Na Koroški Bali so svatje veleli voznikoma, pred Rozmanovo gostilno ustaviti, kar sta ta dva tudi storila ter vprežena konja privezala. Okoli 8. ure se svatje zopet vsedejo na svoje prostore, kar zapazi Cop, da mu manjka bič. Komaj sta se jela premikati vozova, Be pri Čopo-
vem vozu sname sprednje kolo, pri Meža-kovem pa so bili vajeti narezani, vrhutega je bila prerezana v vozu desna usnjata bla sina. Kakor bo poizvedbe dognale, je Janez Erbežnik napeljal Janeza Smoleja in Antona Ziliha iz Koroške Bole, češ, da se bode svatje prevrnili. Sreča je bila, da se je ta koj izpočetka vse to zapazilo. Sodišče je obsodilo Erbežnika na tri mesece, Smoleja pa na dva meseca težke ječe. Zthh je bil oproščen
Razne stvari. Najnovejšo od rasnih strani.
Dvojni umor in samomor. V Neuenburgu pri Curihu je vstrelil v ne kem hotelu 221etm pravnik Koch svojo spremljevalko in nato zadavil njenega pol-drugoletnega sinčka. Končno si je pognal še sam sebi krcgljo skozi glavo, da je bil ta koj mrtev. — Trojni morilec. Iz Salt Lake, Utah, v Ameriki poročajo: Tukaj so zaprli Hrvata Nikola Naromoviča, kateri je pripoznal, da je izvršil tri umore. D tre oseoi je usmrtil v South Chicago in jed no v Hrvatskej. Pred petimi leti usmrtil je v Vrabacu Evo Naronokovo, katera ni hotela postati njegova soproga. Nato je všel v Chicago, kjer je v decembru 1903 v gostilni Kaloviča, Rado Vjovaca in ne cega druzega moža usmrtil. Nadalje se tudi trdi, da se je po umorih v Chicago vrnil v domovino, kjer je usmrtil svojega tekmeca Nikola Čagulo. — Stavka gimna zijcev v Lvovu še vedno traja. Stav kujoči petošolci hočejo, da se izbacnjenega tovariša na vsak način sprejme nazaj. — K a p e I n i k i godb štrajkajo v Berolinu. — Buren s h o d je bil 3. t. m. v Mar-zilji na Francoskem. Udeležmki so streljali z revolverji. Pet oseb je ranjenih. — Umrl je član avstrijske gosposke zbornice vele tovarnar I. Liebieg v Libercih. — Velikanski sneg imajo v Krkonoših na Češkem. Drogovi brzojava se komaj vidijo iz snega. — Atentat. Na zborovodjo dunajske opere prof. Vondra je streljal včeraj brat odpuščene koristovke Looi. Vondra je težko ranjen. Kroglja tiči v pljučih. — Reka Ohiojev Ameriki v svojem severnem teku izstopila iz struge in povzročila strašno poplavo. Več ljudij je utonilo. Reka je predrla umetne nasipe in se razlila v deželo. Udrla je v premogokope, porušila mostove, v tvornicah je ustavljeno vsako delo. Mesto Marion leži v razvalinah. Škode je dezdaj nad 2 milijona dolarjev. — Roparji napadli vlak. Pri Coply v Kaliforniji so vstavili trije roparji vlak pacifične železnice, umorili uradnika ekspresnega voza, odprli z dinamitom blagajno in pobegnili z vrednostnimi vrečami. — Razstavo za šolsko higijeno so otvorili v Norim-berku. — 320.000 dolarjev poneveril je v New Yorku trgovec Izak Ntbencahl. Defravdanta bo aretirali v Parizu.
Japonski romani bi postali iahko Rusom nevarnejši, kot japonske torpedovke, ako bi jih morali — brati. Nikjer na svetu se toliko romanov ne piše in na čita, kot na Japonskem. Toda kaki romani so to? Roman vseh romanov je »Zgodovina osmih psov". Ta roman obsega „samo« 116 knjig. V romanu nastopa več sto junakov in junakinj, toda v zadnjem poglavju so srečno vsi — mrtvi.
Književnost in umetnost.
*	Kipar Zajec izdeluje načrt za Vegov spomenik v znatno večjem ob segu, kakor so njegova dosedanja dela; po kazal je velik napredek, otresel so je vse šablonske in konvencijonalne umetniške smeri, ne pretirava realizma v svojih delih, temveč se bliža vedno bolj in bolj naravnemu slogu. Načrt za spomenik predstavlja Vego, stoječega sredi belgrajskih obkopov in bo razstavljen na veliki Vegovi slavnosti, ki jo prirede sredi maja dunajska slovenska društva. V zadnjem času je Z>)a izborno dovršil doprsni kip gospoda J. K—n.
*	»Domači prijatelj". Pod tem na slovom je začela Vydrova tovarna žitne kave v Pragi izdajati nov zabavni družinski list in ga pošilja svojim slovenskim odjemalcem popolnoma zastonj. L st služi tej slovanski tvrdki v reklamne svrha, prinaša mnogo ugank in drugega zabavnega drobiža. V prvi številki sta sode tavala med drugimi tudi K s. M e š k o in Iv. Lah Razpisan je tudi prvi natečaj ugank, za sotrudmke pa so razpisane na-grtdi. Tvrdko priporočamo!
*	Osrednja zveza slovanskih časnikarjev je imela svojo čt trto sejo na Dunaju v prostorih „Siovanske besede". Pristopilo je leta 1904 več društev: »Spolek česlyeh žurnalistu v Praze« s 70 člani, »To-\varzystwo dziennikarzy polskich« s 60 Člani, »J>',dnola českn8lovanskyoh žurnalistu v Praze« s 50 člani, »Društvo ruskih časnikarjev v Lvovu« s 14 člani, »Sdruženi novir.iru mo r8vskycb« s 14 člani, „Sdruženi novic&ru plzenjsk^ch" b 6 člani in »Spolek krajinskih žurnalistu česk^ch«. Izrekla se je želja,
da se združijo še drugi slovanski časnikarji, kateri še niso v sveži. Nabira se seznam vseh a v s tr i j s k o - s 1 o-v a n s k i h časnikarjev, kakor tudi onih, ki prebivajo v tujini, a bi mogli dopi sovati v naše časopise. Dr. Bsxa je poročal v svojem referatu glede objave slovanskih govorov v drž. zboru.
Telefonska In brzojavni poročila.
Japonsko-ruska vojska.
Dunaj 6 aprila. Po vesteh iz Tokia je sklepati, da je v Vidžu prišla samo ena japonska patrulja. Japonci trdijo, da je patrulja našla mesto zapuščeno od Rusov.
London, 6. aprila. Angleški listi imajo poročila, da so Japonci že prekoračili mandžurijsko mejo ter izražajo pričakovanje, da se sedaj večji boji na suhem skoro prično.
London, 6. aprila. Iz Soula se poroča: Prvi vojaški oddelek japonski, ki je koncentriran v Andžu, gre zdaj po treh potih proti Vidžu. V Hajčin in Tinanfu izkrcavajo živež, katerega pošiljajo potem v Andžu Tudi konje dovažajo. Vsak oddelek ima 5200 konj. Vojaki trpe mnogo in imajo ozeble noge. Rusi precenjujejo japonske sile in se brez vzroka umikajo. Japonci utrjujejo Fusan in otok Kodče, da bi mogli braniti Masampo in imeti v oblasti korejske čete.
Petrograd 6. aprila. Japonska je izjavila, d« je pripravljena ruskemu parniku »Mongolija" dati vse pravice, katere vsled haaaške konvencije vživajo ladje, ki so odločene za bolnišnice.
London 6. aprila. Prvi Bestanek Ku-ropatkina m Aieksajeva Be je vršil v Muk-donu. Kuropatkin je obiskal Alt kačje va v železniškem vozu, v katerem Aleksejev stanuje od začetka vojske. Pogovor Je trajal tri ure. Zvečer sta skupaj večerjala. Nato sa je Kuropatkin odpeljal v svoje glavno taborišče v Liaojang.
Opatija, 6. aprila. Posebno pozornost pri včerajšnjem dohodu cesarjevem je vzbujal pn vhodu v Opatijo slavolok z napisom „Dobro došao !" Popoldne se je peljal cesar na Ro*o v torpedo • tovarno. O o pol 3. uri se ja vrnil zopet v Opatijo. Razsvetljava je bila čaioona, posebno na ladjah na morju in pred hotelom, v katerem je cesar stanoval. Na stotine raket je švigalo proti nebesu. Vse je bilo, kakor v ognju. Mogočni streli so doneli.
Dunaj, 6. aprila. Cosar se je danes ob pol 10. uri dopoldne vrnil iz Opatije na Dunaj. Odpeljal se je v Schonbrunn.
Krško, 6. aprila. Osemdesetletnica ve-lerodne gospe Josipine Hočevarjeve se je sijajno izvršila. Mesto v zastavah, občinski odbor z županom, uradništvo, šolska mladina z učitelji, meščanska garda, gasilno društvo in mnego občinstva se je udeležilo cerkveno slovesnosti.
—v— Zagreb, 6. aprila. Škofa Stross mayer in Voršak sta preklicala svoja podpisa na pozivu za ustanovitev katoliškega tiskovnega društva. Ta korak pa ni, kakor z veseljem naglašajo liberalni krogi, naperjen proti »klerikalizmu«, marveč je le posledica iskrene želje starejših voditeljev, naj bi se odstranili proticerkveni življi v »Ob zorovi« skupini pravaške stranke. Ti voditelji se pogajajo tudi z nadbiskupom dr. Posilovičem; uspeh ni še znan. Pogajanja glede kompromisa pa bodo le tedaj uspela, ako se list »Obzor« odvzame vplivu proti verskih oseb in to dosežejo stari voditelji v stranki. Korak biskupov btroB.sm»yerja in Voršaka se torej nikakor ne more tolmačiti v »protiklerikalnem« smislu.
Zagreb, 6. aprila. Včeraj sta bila Srba dr. Čačkovič in poštni uradnik Zec na ulici od neznanih zltkovcev napadena in težko ranjena.
Dunaj, 6. aprila. Načelnik poljskega kluba, vitez Jaworski, bo prišel dno 7. apr. na Dunaj, da začne zopet s posredovanjem mej Čehi in N?mci.
Dunaj, 6. aprila. Govori bo, da se ita lijanski zunanji minister Tittoni in grcf Goluchovski, ki so mudi v Opatiji pri svoji soprogi, v Opatiji snideta. Kedaj se bo sestanek vršil, še ni gotovo. Goluchovski bo ostal v Opatiji en teden.
Dunaj, 6. aprila. Proti poljskemu po slancu Viku se bo radi poBkušene tatvine pisemskega papirja iz drž zbora vršila sod-nijska preiskava.
Petrograd, 6 aprila. Guverner v Bes-arabiji je zapovedal, da prebivalstvo ne sme nositi orožja.
Hllan, 6. aprila. V mnogih krajih se verno Italije so velike povodnji. Številni plazovi bo poškodovali ceste.
Pariz, 6. aprila. »Figaro« ostro napada justičnega ministra radi njegove barbarske odredbe, naj se odstranijo križi iz sodnih dvoran.
Bukareit, 6. aprila. Včerajšnji potres je v Krajovi poškodoval sodnijsko palačo.
Celoveo, 6. aprila. Vsled vednega deževja so vode tako narastle, da se je bati povodnji. V Vrbskem jezeru stoji voda ne navadno visoko.
Pazln, 6. aprila. Tu se vrši jutri občni zbor političnega društva za Slovence in Hr vate v Istri.
Trst, 6. aprila Zblaznela Lucija Ko ljerič je zadavila v norišnici pri sv. Justu 63letoo umobolno Nežo Menzel.
Budimpešta, 6. aprila. Naslovni škof v Velikem Varadinu Winkler je povodom 601etnica svojega duhovniškega delovanja daroval 100.000 kro n za neko dobrodelno ustanovo. Doslej je Winkler daroval v dobrodelne namene 500.000 kron.
Washington, 6. aprila. Mornariško ministrstvo naznanja, da bo južno atlantsko ameriško brodovje približno dne 1. maja plulo skozi Suez kanai, namesto okoli rti Dobre nade proti Madagaskarju, vendar pravi, da se to ne zgodi radi vojske. Tekom leta se bo nahajalo v Sredozemskem morju 16 ameriških bojnih ladij, a vse so no bodo mudile ondi iitočasno.
Palermo, 6, aprila. Cesar Viljem je prišel včeraj zvečer sem in je bil navdušeno pozdravljen.
Meteorologlfino porodilo.
Višina nad morjem 306-2 m, srednji iraCni tlak 736 0 mm
I a Caa oy>a-5 tov&nja		Stuji barometra. T mm.	Tempe rt tur* CtEriJ«	Vetrorl.	Neb.	Ih ■sa.
3 I i*, »več.		(43'0J| 5'0 | ar. jvzh. | pol obl.				
4	7. »jutr. t. tlOOOl.	7405 737 9	35 11-8	sl. svzh, sr. jzah.	megla obl.	0-0
4 | 9. zveč.		738 2 | 4-8 | brezvetr. | dež				8-3
5	7. ijutr. 2. popol.	740 0 739 8	6-1 12 6	sl. vzh. sl. jvzh.	obl. pol obl.	
6	9. zveC. | V40'o		73	sl. jvzh	n	0-0
6	7. »jutr. 2. popol.	7 <9'4 736-3	2-8 146	sl. jzah. sl. jjzah.	obl. del. jasno	
Srednja temperatura nedelje 5 1" normale 3 7". Srednja temperatura pondeljka 6.7°, norm. — 7'5° Srednja včerajšnja temperatura 7-9', normale 77-.
Poslano.
Cal mesec so kovali dopis z dno 18. marca 1904 in ga v »Narodu« štev. 64 objavili.
»Narodovemu« neznanemu dopisniku v odgovor sledeče:
Ako ste mož, z imenom na dan! Zakaj sa skrivate za hrbet urednika g. dr. Tavčarja ? Potem se bova pošteno pomenila, lier z neznanimi nasprotniki nimam časa prepirati se.
Kakor hitro pa zvem Vaše ime, potem se podam rad v boj za pošteno stvar, kakor sem to storil doslej.
V	resnici, preveč ste se brigali zase, a premalo ste storili za blagor ljudstva, zato so Vas v III. razredu potisnili kmetje, a v I. razredu trije učitelji in štirje duhovniki za tri leta v kot, kar sem Vam jaz ie dve leti poprej povedal v Trnovem
Vaša moč je rastla, dokler ste imeli učiteljstvo na svoji strani, a propali sto v onem trenotku, ko Vas je učiteljstvo zapustilo, zakaj zavedni učitelji se ne damo terorizirati od nikogar, in mislimo z lastno glavo ter se bojimo le Boga, kateremu bodi vsa čast in hvala.
Zdaj sem ša tembolj vesel, da sem 18. februarja volil z učenjaki in možaki, no pa z Vami, ki tako plačujete učitelju njegovo ena stlotno trudapolno delovanje v trnovsko • bistriški dolini.
Kdo Vam je ustanovil požarno brambo ? Kdo Vaua je kupil dve brizgalni in obleko za 50 mož in v devetih mescc h nabral nad 2900 gld. ali 5800 K ?
Pa saj dobro vem, da nekateri liberalci na kmetih in v trgih p trebujejo uJitelja samo ob času volilne borbe, a potem ga 6ra mote in zaničujejo, kjer in kolikor ga mor -jet.
Dobro Vas poznam, kakor tudi vso Vaša delovanje in stremljenje in bridko obžalu; m, da sem Vas kdaj štel med svoje prijat. Ije.
V	Št. Vidu, 22 marca 1904
Davorin Judnič javni učitelj.
Razpis
»65 3—3
V
UKfljHata^l&lJbL tlel.
Pohištvo za hotel od 60 sob, „ kavarno, „ restavracijo
razpisuje Tržeta posojilnica in l^raniloica Trstu za Sucjc ocuc \r)\$G »poredni dem".
Prijaviti se je do 10. aprila 1904 pri omenjenemu denarnemu zavodu, ulica Sv. Frančiška št. 2, kjer se bodo dobili nadaljni podatki.
Istrsko vino
lastnega pridelka : teran muškat t*r belo
vino, dalje zajamčeno pristen tropinoveo
ee dobi pri
9otenu perlanu di CJeergie
376 15-10 Kovinj, Istra.
lifizpoSilja ne na drobno in debelo.
Pn7fir>! Le »Templjev"- in „Styrla-vre-
I	*eo" sta zakon'to zavarovana kot
' rogaSka kisleca. Vsi drugi proizvodi, ki ne nosijo oznamemla »Templjev-vrelec' ali Styria-▼relec" in ki se varljivo prodajajo kot „Rogaška kisla ▼oda', naj se odklanjajo.	591 b 6—1
Deželna vrelska uprava Rogaška Slatina.
Mejnarodna panorama.
MT Ta teden: "M
Škotsko.
•95
1—1
„ ooooooo oooooooooo
sprejme takoj
= A. Sušnik =
trgovina špecerije in železnine Iijubljana, Zaloška cesta.
oooooooooo ooooooo
584 2-2
Spomnite se osirotelih otroki
Srečke otroškega zavetišča
za ustanovitev zavetišča za osirotele otroke.
1500 dragocenih dobitkov v skuuni vrednosti 60.000 K Glavni dobitek v vrednosti 25.000 K. Cena srečke 1 K. — Žrebanje nepreklicno dne 22. aprila 1904.
Dob6 se v vseh tobakarnah.
Uprava loterije za otroško zavetišče krščanske dunajske ženske zveze,
379 10—8	Dunaj, Neuer Markt 3

Mah lek, pomat%)klfiwo prebaiuinje, hiabesti v želodcu, glavobol is želodca, omedlevico, zaprtje in druge želodčne bolesti in težkoče odpravljajo
BradyjGYG kapljice za želodec (Marija-Geljske)
izborno preizkušeno sredstvo. Kaj se zahteva izrecno Iiradyjeve želodčne kapljice. Dobivajo se v lekarnah, kjer jih pa ni, pa neposredno pri le-karju C. Bit AI) Y J> UNAJ, I. Meischmarkt št. 1. Cena ene stekl. K — SO in vel steklenici K 1-40 z navodilom v porabi._129» H—8
„(u »a r <1 Line"
idino direktno prevažanje potnikov v vseh razredih in tovora
„Trsf-flew y0rk"
Prvo in edino vkrcavanje potnikov v domačem pristanišču. Prosta izborna hrana in pijača — sedaj najnižje cene. — Vsak, ki namerava potovati, naj se preje obrne za podrob-neji poduk na oblastveno poverjeni glavni zastop paro-
brodne družbe
„Cunard Line"
mi j_«	Ljubljana, Marijin trg 1.
Najsigurnejša prilika za štedenje
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldan
hranilne vloge
ter jih obrestuje po
gg	to je, daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.
$ Druge hranilne knjižice sprejemajo se kot gotovina in se njih obrestovanje ne pretrga.
jg f^entni davek plača nttanilniea sama.
no1vost l
UTajlepše, najmodernejše leke pretkane z zlatimi niti, so ravnokar d osle t
Angleškem skladišču oblek
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
583 3—2

Avgust Žabkcir
v Ljubljani, Dunajska cesta.
železolivarna,
strojna in ključavničarska tovarna
priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transinisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne
krile, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, trombe za vodo Itd.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah.
472 50—6

Stanje ilog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
rv
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od » | q brez kakega odbitka, tako, da sprejme 8. ure zjutraj do t. ure popoldan ter Jih 4f> L n vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih obrestuje po --= * lc u	—	4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 HJ 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 ^ 65 h. HRANILNE KNJIŽICE »e sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno"
hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dn<ž 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
Odborniki:	podpredsednik.
61 D 14-4
predsednik.
veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej ' ktija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. —
_ .	-	_ _ _	___________ - ____________blagajnik „Ljud. pos.u - Karol Pollak,
tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Bllbar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Uienlčnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
8
ljubljet.aa.pfe© delaaišfeo pivo
706 104-93
Naročajte
iz pivovarne v Žalcu in Laškem trgu.
»	pJlanirnn -w JQJ'u I J».n.l« M<»«1 ■■ «

479 104 6
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta st. Ifi
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstno
duhovniške oblekt
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Izgotovljene obleke
Zavod za mebliranje in dekoracije
FRANC DOBERLET,
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnike*
SfmffiMfflTfflYfffflW
Pozor!
Na prodaj je iz proste roke
pritlična
c vrtom in pritiklinami v obližju Ljubljane, po niiki ceni.	350 12
Kje, pove uoravništvo »Slovenca«.
Ljubljana, Frančiškanske ulice Št. 10. # Telefon št. 97.
pohištvo vsake vrste
od najnavadnejšega. do najfinejšega.
ZaJoga tapet, rolet} karnis za okna, zagrinjal,
^ 'preprog.	—s
Največja izbera
blaga za pohištvo
Enostavne in"luksuriozne
ženitbene oprave,
solidno in poceni izvršene.
Dekoracije.
Oprava celih stanovanj, hotelov in kopališč.
SI p. n. občinstvu najuljudneje naznanjam, da sem prevzel od gosp. O- Schmidta v Ljubljani, Turjaški trg št I (preje „Katoliški dom")
trgovino z mešanim blagom
ter da bodem sedaj isto osebno vodi'.
Povodom navedenega se sl. občinstvu najtopleje priporočam, z zagotovilom, najboljše, cenene in točne postrežbe.
Z velespoštovanjem
58i 3-2	And. Verbič.
lV/UVPfifl	naMsa in najcenejša tvrdka za
naj y £aiuga, narocevanje ozir. nakupovanje *
BPK: v 1 a Zreli 23.	l&Slje nepreklicno aprila 1904.	Glavni dobitek j Kron 40.000 Kron 1
Sreč!	k za sobe grevnice. j cDviaver ! po i krono S ' v Ljubljani. |	
1 Efektni dobitki se ne izplačajo vgotovini. |		
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
•/N »SA/VN/VA 9	«
^ v lastni iiišl $ v Ljubljani >v lastni Mši$
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104-28
41
2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske l/ i A/ifi^nfro?
posojilnice znaša	"
SvKhran' K4,703.762-02.Dpern0am™iK20,246712-13.SXJTK 77-979*34-
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilnienega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
f + •f
•f f
f •f f f f f f f f f
t ♦f
Copieev za pleskarje, sobne slikarje,
Kidarie i a mižat j 9.
Lakov, pristnih^ sngleškib, za vo-
Emajlne prevlake, pristne, v
po«. d!c«h po '/„ V. V* in 1 ker. Jantarjeve glazure za pode.
Edino tipjJsno in najlepšo Kibzilu za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega, brezbarvnega m barvastega za j.6de; najcenejše in najboljše.
Rapidola, pripravnega stjt vsakovrstne prevlake.
Brunolina za barvanje naravnega Ibsa in pohištva.	288 60—13
Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Sotoni-iida.
Pirneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega, »ajiimceno trpežnega.
Gipsa.alabasterskega in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1.1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani.
T ------...______
n3
t/i q3
CZ/
-i«! a
M J3
bs <=n
ca
fle prezreti I
Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom pod solidnimi cenami, obrne naj se na že dolgo obstoječo, slehernemu znano tvrdko
Franc Čuden,
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe prvih tovarn „Union"-ur v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina s kolesi in
šivalnimi stroji,
Ljubljana, Prešernove ulice, nasproti frančiškanskega samostana. Filijalka: Glavni trg nasproti rotovža.
Posebno priporoča pristne prave, osebno v Švici nakupljene žepne ure, dalie vsakovrstne stenske (pendel) ure z donečim bitjem v krasno izrezanih omaricah.
Največja zaloga brlljantov, na katere slavno občinstvo posebno opozarja gledč izbere, ker so v zalogi od 25 gld. do čez tisoč goldinarjev, vdelani v različnih oblikah (fazonahj, torej lahko izvolite kaj ugodnega.
fle pretirane cene I
Dalje priporoča bogato sortirano zalogo v pravem ali chlna srebru"na"-mtzno opravo (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah, kakor tudi druge iz __china srebra izdelane vsakovrstne stvari v najmodernejših oblikah. Jako primerna in porabljtva splošna darila.
Ceniki zastonj in poštnine prosti. 265 9
ffBT Nakup In prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, sreftk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri ftreb&njlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Proaaeso za vsako treb&nje. K o I a u t n a i x v r S i t e v naročil na borzi.
99
Menjarična delniška družba
M K IS C U ft"
I., INolizeile ID in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
■tvaroh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoijaklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
ffl&vnio.	134 314
Tisk »Katnliikft Tislrarna« * T.iiiKlia«i