Davorin Žunkovi.: Živimo v dobi, ko bi moral že skoraj pri vsaki kme.ki biši stati v noči vsaj en orožnik. Podtaknjevanje ognja na kiafie hiše in posebno gospodarska pogtopja je v nekaterih krajih že skoro na dnevnem redu; vlomilci in vetriharji se pojavljajo vedno gosteje na -vseh koncih fn krajih, in manjših tatvin že sploh .esto ne naznanimo več uradom javnega reda, ker je preveč takih slučajev. Vprašamo se pa pri vsem tem danes, zakaj smo sploh dopustili, da je do tega prišlo, kajti naši očetje so še dobro poznali sredstvo in izdatno pomoč proti takim nasilstvom na naše težko priborjeno imetje? Hočem odpomoči po svojem našim kmetom proti temu nadaljnjemu upropaščenju našega že itak dovolj piravega gospodarstva in v naslednjem orisati one razmere, kakor sem jih doživel v tem oziru tekom raznih življenjskib dob, ker je menda malokdo drugi prišel v tako raznolike doživljaje v isti zadevi doma in drugod kot jaz. Gosak, Eaš nočm čnvaj na rojstnein domu. Ko sem pohajal še ljudsko šolo na Ptujski gori, smo imeli na naši kmetiji, katera je bila na vse strani oddaIjena od vsakega soseda par sto korakov, v veži v tistem trikotu, ki ga tvorijo stopnice na dilje z zidom, malo in čedno pobarvano ograjo, katera je služila našemu gosaku kot prenočišče. Nam btrokom ni prišlo niti na misel, da bi si belili glavo radi tega, zakaj uživa ravno gosak to posebno čast in izjemno udobnost, dočim so imele preostale gosi kako drugo in skupno zavetišče. Prigugal in prigagal je dan za dnem proti večeru sam v vežo in čakal, da mu kdo odpre njegov s+ ,n. Da je zdaj nastopil svojo nočno slu__o kot »telefonist«, tega tudi nismo slutili in ni nikdar tega tudi nihče omenil. Godilo se je nam otrokom zdaj ravno tako, kakor pozneje v gimnaziji, ko so nam pripovedovali, da so leta 379 pred. Kr. rešile gosi Rim pred zajetjem Galov, a tudi v tem slučaju ni nihče niti namignil na kak način? Istotako smo slišali v verouku legendo, da so izdale gosi sv. Martina, ko se je skrival, kcr iz skromnosti ni hotel zasesti ponujene mu škofovske stolice, ali kako se je to zgodilo, o tem ni vedel nihče ničesar. Tuintam smo zvedeli pri zajutreku od o.eta čudne novice, kaj se je pono.i pri nas dogajalo. Enkrat so vedeli povedati, da je nekdo dolgo časa krožil okoli naše hiše in so bili že popolnoma pripravljeni, da ga sprejmejo kje v zasedi na dvorišču s puško in seveda gorjačo ali bikovcem, če bi puška odpovedala. Drugikrat so nam prinesli kazat lisico, katero so ustrelili tik kurnika, ker je pozabila dekla zvečer odmakniti gredo, in je tako lahko zlezla lisica v nezapahnjen kurnik in za.ela tam pokolj. Toda tudi pri teh slučajih ni nih_e nltl z besedo pohvalno omenil naše- ga skritega »telefonista«; mislili smo pa., da starejši ljudje manj trdno spe, zato tudi vse slišijo, kar se godi v noč. zunaj. - Ko sem bil dokaj let pozneje kot .ast-> nik doma na dopustu, je nekoč vedel govor slučajno na razne no.ne dogod* ke pri naši kmetiji in posebno na slu« čaj ustreljene lisice; še le takrat senj zvedel od o.eta vse to, kar hočem v na« slednjem podati javnosti. Vedeli so povedati, da »že več rodov ne pomni na našem domu kakega podtaknjenega požara, pa tudi ne kakega vloma ali izdatneje tatvine. Imeli sma v veži vedno kako gos ali gosaka — ta je boljši, ker je dražljiveji — na preno« čišču. Ker ima gos rned vsemi udoma« čenimi živali najnežnejši sluh, čuje v noči tudi vse, kar se kje zunaj giblja na več sto korakov. Če se kaj pojavi, že začne svoj »ga-ga-ga«. Kdor zna brati te znake, zlasti ako opazuje, da-li sa stopnjujejo ali pa pojemajo, si lahko v duhu napravi risbo ali diagram tega, kar se zunaj godi. Natan.no je mogoče ugotoviti, da-li se oseba (ali žival) bliža, oddaljuje ali stoji. Tim bolj ss bliža, tim gosteji so oni »ga-ga«-znaki, in če se kdo tako približa, da že lahko pritisne na kljuko, zakri.i gos in plahuta s svojimi peroti tako zzvaJb.no, da se mora v hiši vse zbuditi. Ko je neko. začula gos, da boče nekd© splezati po cimpru svinjaka, nad kojim imstmo dobro obiti kurnik, nisena prvikrat vedel, kaj je tokrat, ker je »gaganje« bilo nekako nenavadno in tajinstveno; bila je lisica, kateri ae je zaskominilo po piščancih. Tekom 30 let sem doživel kot hišni gospodar nebroj taldh no.nih dogodljajev, katere je vse »telefoniral« gosak in vselej to_no, pravočasno ter skrajno zanesljivo. Čuval je ob enetn tudi nravnost na kmetiji; gorje, da bl bil le kdo poskušal priti vasovat k deklam ali h.erkam ne vem, da-li bi 8« bilo komu posrečilo se približati oknu vsaj na 50 korakov; bil je neizprosljiv, če bi ga bile ženske tudi bogve kako ljubeznivo negovale itd.« H koncu so še pripomnili, da so vsl kmetje bedakl, ki so sicer vedno v veli>! kem strahu radi požara ali vloma, n« poslužujejo se pa iz gole malomarnosti te nočne straže, kajti pes po dne itak navadno spi in po no.i je nezanesljiv. ker ga lahko vsak zlo.inec omami all zastrupi, in hiša je celo noč neza.uvana, brez da bi vedeli to domačinl. Goal se pa kaj takega sploh ne more zgoditi, ker je sama pod varno zaš.ito. Pri gosjem čuvarju pa ni treba ničesar drugega, kakor da spl kdo v bližinl, katerl nima pretrdega spanja Itd. Da-li se kje drugod v ožji domovinl, ali vsaj v naši državi še danes vrgi tako nočno straženje, nam je za enkrat popolnoma neznano; ni pa izklju.eno, da nas kdo obvesti o tem, kateri bo .ital ta članek. Prepričani smo, da bi se po obCnl uvedbi gosjega no.nega čuvarstva razni lopovi zelo izred.ili, kajti tu pride tat, vlomilec ali požigalec vedno lahko v smrtno nevarnost, to je v opasno zasedo, iz katere bo ali ujet ali pobit, dočim ga pes samo odžene, češ, naj poskusi še drugokrat svojo ereCo! Upamo, da radi izdaje te tajnostl ne bo pri onih preve. zamere, ki bodo morali vnaprej previdneji biti in ra.unati _ gosjim no.nim stražarjem, tim več pa hvaležnosti pri orožnikih in sodnikih, ker jim s tem menda v bodoče precej olajšamo službo! Gosak kot nočni čuvaj drugod. Poročati moramo pred .vsem nekaj neverjetnega in za nas malo razveaeljivega. V istem .asu, ko so naši kmetje ea.eli zanemarjati gosjo nočno stražo, bo jo drugod tim skrbneje začeli upeIjavati in naše skušenosti uveljavljati. Na Angleškem, posebno pa v Severni Ameriki, kjer rede na takozvanih farmah, t. j. velekmetijah, na tisoče razne perutnine, čuvajo te črede zdaj izključno le še stari gosaki. Čim starejši so, tim boljši, ker so z vsakim letom dražIJiveji pa tudi mo.neji in smeleji. Tukaj pa ni gosak zase zaprt, n.go je vedno prost za naskok. Ko čuti, da se kdo jbliža, kateri mu najbrže namerava Stgrabiti kako družico za pe.enko, pla_18 po no.i iznenada na tatu, ga omami h silnim udarcem avojih prožnih pa kakor jeklo trdih peroti in zakri.i po^rh pri tem, da se morajo na vsak na$in zbuditi tik atanujo.i pastirji in nadiorniki. Dogodilo se je baje že tudi ,e•to, da je tak priletni gosak zdrobil s ;tem udarcem tatu nosno kost ali zlomil celo roko. Mimogrede naj Se povem pri tej priložnosti našim gospodinjam, katere tnenda ne vedo, da nosi gosak tudi, slifino kakor konj, svoja leta zarezana. iPri zgibu peroti ima kratko, zelo trdo In igli.asto lopatico, na kateri se vidi t& vsako leto starosti posebna zareza. Pri nas sicer ne pride ta znanost v po|tev, ker ne pusti nih.e gosaka navadBo 5ez tri leta živeti, toda tam, kjer ra|te s starostjo tudi vrednolt, sb te za.eze odločilne pri ceni. Neoporečno je, da so v s|ajejšili j^a,lih služile gosi gotovo tudi"i^pt sfmž^ y trdnjavah, toda ukiniti sb jih inor;a|i povsod iz istega vzroka: vojaki so vedto raji videli gosi pe.ene kot — žive. Posebno so se Nemci spomnili 1.1916 Ikapitolskih. gosi v- Rimu. Ugotovili so Izredno vrednost gosje straže in so takrat imeli že nekako slične izku.nje, kakor smo jih mi tu popisali, v kolikor jiias niso že prekosili v opazovanjih druge smeri. Sprevideli so namre., da Łosi v zaprtem prostoru v no.i bližaJoče se sovražne zrakoplove zaznajo na mnogo izdatneje daljine kakor .love_ko uho, ali celo kak tehni.ni pripomo.ek za prisluškovanje. Nameravali $o pred vsem uvesti gosje prisluškovalha straže v veliklh zrakoplovnih sklardiS.ih, da oznanijo te prcte.I napad govra.nika Iz zraka ter da se ugasnejo le pravočasno vse lu.i, tako da pride sovražnik v zmotnjo, kje naj zd-j lzvrže z uspehom razno tmičnjoče razgtrelivo. K temu pa sploh ni priSlo, ker Je vodstvo nsmške armade čutilo, da bi pri takratni stiski za prehrano te gosi menda nikdar n. bi bile doživele '*— prihodnjega jutra. Omenim naj Se naslednji dncodek: Pred kakimi 20 leti je gospodaril veliki Ittesar ln prekajevalec v nek^m našom mestu, pri katerem se je izvršilo menda letno par vlomov v prekajevalnico; silil je namre. vonj prekajenih gnjati neznanim ljubiteljem neprestano v nos. Imel je slcer par psov kot nočno stražo, toda te so vlomilci redno zastrupili, ker so bili o.itno dobri znanci psov. Ker si ni vedel ve. pomo2i, ao mu kmetje nasvetovali, naj si tudi uvede gosjo stražo. In res: pozneje ni doživel niti enega vloma veC, ker so mesarski pomo.niki spali tik gosi In bili pazljlvi, če se je za.elo kako »gaganje«. Ni pa izklju.eno, da bomo _e mi sami potrebovali gosje straže zoper sovražne zrakoplove, ako se res nameravajo v bodoče napadi na miroljubne ljudi iz zraka; naj nas potem naše gosi opozorijo na to nevarnost, da ai pois.emo pravo.asno kako varno zavetišče pred tem najnovejšim »kulturnim« — napredkom!