Naročnin« mesečno ^mm^^ aaMHB A flHMH^h ^ ček. račun: Ljnb- 25 z« možem- ^V % ^^^ # ^^T ^ ^^ m m m m J /%/ ^^ h Din ^ fli ^H JBV flflf M M « mM Praga-i>unaj2*.7<>7 UredmStvo ,e t ^JLm^ ^^^^ JBLmam^ J JBh^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi 0L6/UI i«*"6. «elefon Telefoni arednl&tvas dnevna »luiba 205t — nočna 2»»*. tN4 ia 205* ■ Izhaja ntk dan zjutraj, rasen ponedeljka ia dneva po praznika fi Domače stvari Redko kdaj je bila v zgodovini doba, da bi ljudje tako pogosto prihajali v zadrego, kako bi spravili svoje ravnanje v sklad s svojim notranjim prepričanjem, kakor se to godi dandanes. Nikdar morda ni bila tolikšna umetnost, ostati značajen, zvest načelom ter sam sebi in se vendar pravilno znajti tudi sredi časa in razmer, ki se hitro spreminjajo. Po eni strani se vsak resen človek zaveda, da zvestoba tradiciji ne sme iti tako daleč, da bi sličila trmoglavosti, zaostalosti, nesposobnosti za tlovzemanje novih dejstev, — nasprotno pa je slepo ustrezanje javnemu mnenju, hlastovito plavanje s trenutnimi tokovi običajna moda ljudi, ki so brez značaja, ki spretno obračajo plašč po vetru in jim je koristolovstvo edino merilo v življenju. Sicer lahko nastanejo razmere, kjer sv. pismo samo svetuje previdnost kače in odsvetuje plavati proti toku (Sir 4, 32). toda so zopet stvari, ki zahtevajo od človeka pričevanja tudi za ceno največjih žrtev. Gotovo je, da se značajen človek v bistvenih rečeh nikdar ne bo prilogodil zgolj radi videza, le radi strahu pred svetom. So stvari v našem življenju, kjer ni mogoče za vsako ceno puščati v dvoumju naše okolice. Nič ne demo-ralizira bolj človeške družbe, kakor zavest, da ni značajev, tla ni nikogar več, ki bi si upal stati za svojimi načeli tudi tedaj, ko zahtevajo žrtev. Res pa je. da so ekstremi v prilagodova-nju zapeljivi, fe govorimo bolj konkretno in vzamemo v vidik zgolj javno družabno življenje, bomo to opazili zlasti v dobah, ko se pogosto menjajo režimi in oblastniki. Ze samo po sebi navda vsak preobrat v vodstvu 1 politike ljudi, ki so kakorkoli politično ali i gospodarsko odvisni, z veliko nesigurnostjo. Zato je kaj umljivo, da mnogi, ki se boje za službo in kruh, takoj od prvega trenutka dalje nimajo drupega teženja, kakor da se z mnogoterimi izrazi popolne vdanosti in pripravljenosti napram novim oblastnikom obvarujejo škode, ki bi jih v drugem slučaju utegnila zadeti. Do tu je še vse prav. Toda zelo mnogi gredo dalje. Nezadovoljni samo z izrazi ud an os t i do novih oblastnikov se skrbno trudiio. da kar moč hitro in neopaženo spletejo čez svoje prejšnje mišljenje mrežo pozabijenja in se celo prizadevajo, da bi vzbudili vtis, kakor da so vedno tako mislili in delali, kakor so nameni novih oblastnikov ali stranke, ki je prišla na oblast. Občinstvu se potem nudijo včasih naravnost bolestni rizorij ki so posledica do kraja zmehčanih rbtenic. Toda med vsemi so' najhujši tisti, ki skušajo svoje novo »prepričanje« preliti v najčistejši zelotizem za »nove Ideale« in ki mislijo, da je njih glavna naloga, da denun-cirajo in sramote vse tiste, s katerimi so še včeraj sedeli pri isti skledi in jim prisegali neomajno zvestobo. Takšne levitve, žal niso preveč redek slučaj, zlasti kjer-se često menjajo politični režimi. Vendar pa ti posebno »pametni« in »okretni« vselej le ne pridejo na svoj račun. Kajti, med tem ko vsak dostojen človek občuti spoštovanje do moža, ki je radi svojega takšnega ali takšnega prepričanja vzel nase trpljenje, včasih velike materielne in duševne inuke, ne le za sebe, ampak pogosto tudi za svojo nedolžno ženo in otroke, pa okret-neži, o katerih govorimo, kljub slinastemu preoblikovanju ne najdejo vselej milosti v očeh novih gospodov. Izgubili niso le položaja, ampak tudi dostojanstvo in čast in so vsem za sramoto. Vsak pameten oblastnik mora vedeti, da niso najslabši tisti, ki se ne obračajo po vetru trenutke konjunkture in se ne rešujejo z divjimi skoki v nove stranke. Človek, ki svoje včerajšnje prepričanje vrže od sebe kakor umazano srajco, tak človek je moralno gotovo manj vi-eden in mu je težko zaupati. Organizacija pa, kateri je na tem, da zbira okrog sebe ljudi brez karakterja, ali ki jih sili k izdajstvu njihovih načel in jih za to izdajstvo celo nagrajuje, takšna organizirana združba bo pa obstala le dotlej, dokler bo svojim pripadnikom nudila polno skledo. S klasičnim, pa vendar domačim zgledom nam to potrjuje pravkar v poinem razsulu se nahajajoča J ugoslovenska nacionalna stranka. Tisti, ki so pred tremi leti iz vseh strank drli v Uzunovičevo Jugo-siovensko nacionalno stranko, niso storili tega radi svojega jugoslovanstva, ampak radi koristi, ki jih jim je članstvo v tej stranki nudilo. Danes pa, ko je stranka izgubita oblast, jo vsi še mnogo hitrejše zapuščajo in se že trudijo, da bi dokazali svoj alibi. Kadar smo koga prisilili, da je radi koristi, ki mu jo nudimo, izdal svoje prepričanje, bodimo le uverjeni, da bo izdal tudi nas tisti hip, ko pri nas ne bo ničesar več našel ali mu bo kdo drugi ponudil višjo ceno. Narod postane prav za prav vreden lastnega spoštovanja iu tudi, da ga spoštujejo drugi, šele tedaj, ko je iz svoje srede iztrebil čim bolj korenito takšne koristolovce an pa jih vsaj reduciral na najmanjše število. Seveda bi tudi v tem pogledu utegnilo biti pavšalno obsojanje krivično. Značaji so bili vedno redko sejani. Dandanes pa je še ceio mnoge upognila gospodarska stiska. V naših dneh je velika večina ljudi gospodarsko bolj odvisna, kakor pa je to božja volja. Vsak dan znova so postavljeni pred bridko izbiro, da se prodajo ali pa postanejo mu-eenci. In ker zlasti v političnih razmerah in homatijah ni vedno mogoča tako docela jasna sodba, da bi obveljala v duši, omahnejo ljudje pač tja, kjer trenutno pričakujejo več koristi. Kdo bi si upal prvi vreči kamen na ponižanega in slabotnega, ki je podlegel pod težkimi skrbmi za sebe in svojce in morda še pod težjimi duševnimi mukami! Kjer vlada pravo spoštovanje človekovega dostojanstva in človekove osebnosti, do takšnih notranjih konfliktov splob ne more priti. Zopet pa ni beda in gospodarska odvisnost kriva vse nsznsčsjnosti naših dni. S« Pravosodni minister Kojič o načrtih vlade Sodnike treba osvoboditi vplivov fr politike in projekcije a Belgrad, 15. febr. AA. Minister za pravosodje dr Dragulin Kojič je sprejel danes popoldne v svo. jem kabinetu časnikarje, ki so ga prišli prosit, da jim pove, ah ima kakšne namere glede reform m obnove v pravosodni stroki. Minister dr. Kojič je ostal dalj časa v razgovoru s časnikarji ter jim je dal pri tej priliki vsa potrebna pojasnila. Med drugim je minister izvajal: Pravica se deli in ne plača Za zdaj vam lahko na kratko povem samo to, da bodo v skladu s programom kraljevske vlade o poenostavljenju in pocenitvi na področju državne uprave sploh, o čemer govori vladna deklaracija, moja prizadevanja usmerjana k dosegi čim vrčje ekspcditivnosti, poenostavljenja in znižanja stroškov v pravosodju. Znano vam je, da ima naš narod pregovor, ki se popolnoma sklada z modernim pojmovanjem vloge pravosodja v dobro organizirani državni skupnosti: »Pravica se deli in ne plača.« Če se piavica deli. pa to deljenje n<» more biti ne počasno, ne komplicirano, ne zvezam z velikimi izdatki tistih, ki zahtevajo pravico in pravilno izvajanje zakonov. V vrsti i»kr pov, ki jih mislim v ta namen izdati, naj zaenkrat naštejem samo te-le: 1. Poenostavljenje kazenskega sednega postopka, v kolikor je to mogoče uredbodavnim petom (člen 63 in 64 finančnega zakona za leto 1034 35); to pomeni doseči čim hitrejše in pravičnejše delo po sodiščih in čim manjše stroške za državo in za stranke. Imenoval sem komisijo, sestavljeno iz naših najavtoritativneiših pravnikov (vseučiliških profesorjev, sodnikov najvišjih sodišč itd.), ki mi je že izdelala načrt take uredbe. Ti uredba je zdaj pri meni. da jo dopolnim in pregledam. Da se pa takoj, ne da bi čakali na učinek nameravane uredbe, pospeši predhodni postopek v kazenskem postopku in prepreči odlaganje glavnih razprav, sem poslal okrožnico predsednikom ape-Iaciiskih sodišč in višjim državnim tožilcem z indikacijami, kako naj ravnajo, da se ta cilj doseže. Vprašanje notarsev 2. Kadar se govori o znižanju izdatkov v zvezi s pravosodjem, se vselej vsiljuje vprašanj; notar-stva, ali ga je treba ukiniti, ali pa ohraniti v tistih krajih naše domovine, kjer obstoji. To vprašanje je zdaj predmet nujnih in resnih študijev in presoj v pravosodnem ministrstvu. 3. Ministrski svet je že na moj predlog sprejel na podlagi člena 64 finančnega zakona za 1 1934 35 uredbo u ustanavljanju računskih inšpektoratov v pravosodnem ministrstvu. Ti inšpektorati imajo nalogo vršiti čim uspešnejšo kontrolo računske službe pri okrožnih in okrajnih sodiščih, pri kazenskih in stičnih zavodih, da se onemogočijo zlorabe, ki so bile doslej možne pri teh ustanovah. Lahko vam pripomnim tudi to, da je v svrho čim hitrejšega in racionalnejšega dela na sodiščih deloma že izvršena, deloma pa izvršujem novo razdelitev sednega osebja. V tistih sodiščih, kjer to osebje ni bilo zadostno glede na njihovo teritorialno pristojnost, sem ga povečal, kjer ga je bilo pre- Dunajska vremenska napoved: Cez dan južno vreme do višine 1000 m. Hitre spremembe oblačnosti. Od časa do časa padavine, posebno v severnih Alpah. več, pa zmanjšal. Pri tem niveliranju sem gledal in bom gledal, da bodo v tistih krajih, kjer so univerze in druge visoke šole, takšni nameščenci in uradniki sedne stroke, ki imajo otroke za šolanje na univerzi in visoki šoli, .manjše kraje je pa treba ohraniti mladim ljudem, posebno tistim, ki še niso prav nič služili v manjših krajih med ljudstvom, oziroma zunaj velikih središč. Obnova sodne stroke Obnova sodne stroke in negovanje njenega naraščaja j; prav tako nujna, če naj se naše sodstvo dvigne na tisto višino, ki je potrebna za popolno sodno neodvisnost, kakršno določata člena 100 in 101 naše ustave, ki bo avtomatski nastopia dne 3. septembra 1930 na podlagi določb člena 119 ustave. I okler ta Irenotek ne nastopi, je treba naši sodni stroki dati moralno neodvisnost in jo osvoboditi vseh mogečih vplivov politike, protekcije itd. V ra namen sem izdal več ukrepov in po tej peti bom korakal tudi v bodoče. Pravosodna palača Lahko vam povem še to, da mislim, da je skrajni čas, da dobi naše pravosodje v naši prestolnici svojo palačo, kakor jo imajo vse evropske prestolnice. Zato sem se pred nekaj dnevi obrnil na pre-stolniško mestno poglavarstvo s prošnjo, da odstopi firavosodncmu ministrstvu brezplačno potrebuo zem-jišče, kjer naj se ta palača zgradi. Upanje imam, da bo poglavarstvo tej želji ugodilo. Ker razpolaga pravosodno ministrstvo s potrebnimi denarnimi sredstvi, bom v najkrajšem času razpisal tudi natečaj za izdelavo načrtov tega poslopja, ki naj bo Pravosodni minister dr. Dragotin Kojtfc ne samo v kras prestolnici, temveč naj tudi simtte-iično predstavlja lepoto in višino pravosodja v naši državi. Ni treba, da bi posebej naglasil, da bo zidava te palače pripomogla, čeprav v skromnih mejah, k izvedbi programa kraljevske vlade o izvršitvi javnih del in s tem pripomogla tudi k oživljenju narodnega gospodarstva. Nemški odgovor Nemčija se po lisjašlto izvija vsem odgovornostim Evropa v paktih Pariz. 15. februarja, c. Francosko zunanje ministrstvo je nocoj ob 7 zapadnoevropskega časa objavilo vsebino nemškega odgovora na vabilo angleške in francoske vlade, ki je bilo dostavljeno 3. februarja letos. Zunanji minister Laval je sam razdelil časnikarjem že tipkane strani nemškega odgovora, ki je zelo kratek in je v marsičem presenetil. Odgovor nemške vlade se glasi: Nemška vlada se popolnoma strinja z angleško in francosko vlado v želji, da bi bilo s sklenjenimi pogodbami okrepljeno delo za mir in tako ustvarjene nove garancije zanj. ker je to tudi v interesu Nemčije. Nemška vlada je srečna, da izjavi. da je možna iskrena izmena misli o vseh političnih vprašanjih. To je dokazano v vabilu, ki sta ga naslovili na Nemčijo vladi Nj. Vel. kralja Jurija V. in pa vlada Francije. Nemčija obljublja, da bo vestno in podrobno proučila vse probleme evropske politike, kakor tudi vse, kar ji je bilo sporočeno v londonskem komunikeju. To zahteva varnost Nemčije, posebno še zato, ker je Nemčija država v središču Evrope. Nemčija bo posebno pozorno proučila vse, kako preprečiti tekmovanje v oboroževanju. Prepričana je, da je to mogoče doseči samo tako, da se Zahteva mohamedancev v Indiji: Nova država - Pakistan Ako bi Anglija z zvezno ustavo dala premoč Hindujcem London, 15. lebr. c. Reuter poroba iz Bombaya, da mohamedanci v Indiji niso zadovoljni z angleškim predlogom o preosnovi Indije v zvezno državo Mohamedancev se je polastilo, tako pravi poročilo, veliko razburjenje, ker so svoje dni pristali na to, da pridejo sedaj pod upravo budističnih hin-dujcev. Mohamedansko gibanje je postalo tako močno, da so postale oblasti nanj pozorne. Mohamedanci so namreč javili angleškemu podkralju, da bodo ustanovi i v primeru, da Velika Britanija prepusti Indijo nadvladi hindujcev, svojo lastno državo pod imenom »Pakistan«, ki bi obsegala sledeče indijske pokrajine: Kašmir, Pundžab, Sind in Beludžistan. Afganistanska država leži sicer izven indijskih meja, toda mohamedanski vodje v Indiji pričakujejo, da se bo tudi Afganistan priključil agitaciji za samostojno mohamedansko državo. Čeprav izgleda ta načrt kot neka sanjarska pustolovščina, pravi Reuter, bi ne bilo prav, ako bi ga bri. tanska vlada enostavno prezrla, ker šteje v svojih vrstah fanatične pristaše in ker se gibanje'pod geslom »Pakistan« širi po vseh mohamedanskih krajih Indije več je morda kriv materializem. ki ceni vse življenje izključno le po uspehu. Morala uspeha mu je izključna morala. Za to so vsa sredstva dobra in vsa pota ravna. Jasno je, da v takem ozračju ni mosta ne za vest ne za značaj. Lepi značaji se vzgajajo edinole tam, kjer je velika ljubezen do resnice in pravice in kjer je človeku dane dovolj svobode, da se prostovoljno opredeljuje za dobro in pravo; tam, kjer moč stoji v službi pravice in ne daje sama sebe v oboževanje. Nič ni za znočajne ljudi bolj značilno, kakor da imajo pogum, da se zavzemajo za pravico tudi tedaj, ko je brez moči in veljave in sc ne vklo-nejo iz bojazljivosti ali koristolovstva pred silo, ki ni pravična. Zato se znnčajni ljudje tudi ne pulijo za trenutnimi uspehi, zlasti. ako niso pošteno pridobljeni. Ne dajo se oplašiti z bobnečimi frazami in ne zapeljati od blesteče samohvale. Ljudi gledajo bolj na roke, kakor na usta in jih presojajo po njihovih dejanjih in ne po njihovih besedah. Kot samoumevno se razume, da bodo samo značajni ljudje, ki sredi viharjev dnevnega življen a stoje pokonci, v odločilnih trenutkih tudi največja in edina obramba domovine. Drin. Snežni zameti, mraz ... Atene, 15. febr. b. Iz Epira poročajo o strašnih snežnih zametih in mrazu. Nekaj gorskih vasi je popolnoma odrezanih od ostalega sveta rn 7CT grtliti li 7 O mol rr.p riila vsaj solidna tvorba, ki je s ponosom nosila svoje ime in ni skrivala svoje barve in svojega prepričanja, dasi je v dejanskem življenju večkrat ravnala v nasprotju z njim — na primer, ko je iz sovraštva do .klerikalcev' sklenila zvezo z Nemci in jim dala koncesije na škodo slovenskega naroda. Drugače pa mladoliberalci. ki so nasledo-vali narodno napredno stranko. Ti neprestano prebarvujejo in prepleskujejo svojo grupo in menjajo njeno firmo, kakor zaliteva moda in korist; bolj je podobna trgovskem« podjetju nego politični stranki. Odkar se je brea časti m slave zrušil prejšnji režim, r katerem so, kakor »Jutro« pravi, nosili zastavo nesebičnega jugoslovenstva, ne mislijo nič druigega, kakor to, kako bi zabrisali preteklih pet let svojega delovanja za narod ▼ vladah » J ugoslo venske nacionalne stranke« in prešli z novo zastavo m v novem kostumu t tabor g. jevtiča. In tako vi dimo, kako v »Jutrovih« člankih po polomu JNS režima čedalje bolj izginja ime »jugoslovanske nacionalne stranke« in mora napraviti prostor »nacionalni fronti«, kakor so se mladoliberalci sedaj menda že v šestič ali sedmič prekrstili, odkar tiho in naporno, kakor se sanu hvalijo, delajo za narod in državo. Zato bivšim JNS nikakor ni prijetno, če se r javnosti preveč spominja ta njihova pošesto-januarska politična formacija, ki je zapustila za seboj samo strah in razdejanje ter razmajane državne finanse, ki jih bo treba dolgo zdraviti, preden si bodo opomogle od skoroda smrtonosnih udarcev, ki eo jih morale pretrpeti za bivšega režima. Zastavonoše tega režima bi najTajši videli, da bi se »ploh nič več v javnosti ne imenoval. Zato »e je »Jutro« močno razburilo, ko smo ga spomnili na gospodarsko katastrofo, v katero nas je speljal bivši režim, in se trudi dokaaati, kako zelo nemoralna in nekr-ččanska da je ta naša metoda — da namreč obujamo stvari in dejstva, o katerih bi bivša JNS dravske banovine želela, da bi se izročila večni pozabi. Žalibog ji te usluge ne moremo narediti, ker delovanje in nedelovanje bivše JNS na gospodarskem polju preveč kliči in boli prizadeto krščansko prebivalstvo. »Jutro« se nku&i izgovarjati, da se je gospodarska svetovna kriza, ki se je začela kazati predvsem t padanju cen, pojavila že leta 1928, ko je bil dr. Korošec na vladi, in da so takrat cene padale t še znatnejši izmeri nego pozneje — da bi se torej moralo kritično stanje našega gospodarstva postaviti na konto vlade dr. Korošca, nko bi ga ne bilo treba pripisovati splošni krizi svetovnega gospodarstva. Za našo gospodarsko stisko torej ni kriva JNS, kakor je ni kriv dr. Korošec, ampak svetoven gospodarski padec. Glasilo bivSe JNS, sedaj »nacionalne fronte«, skuša debato poriniti na drug tir, kakor vidimo. Mi nisino govorili o svetovni gospodarski krizi, ki sc kajpak izdejstvuje tudi pri nas, ampak v tejn, kaj je storil bivši JNS režim, ki je vladal bnš v dobi, ko je ta kriza dosegla svoj vrhunec, da jo omili, da začne proti njej pametno torbo |ki načrtu in pripravi gospodarsko ozdravljenje. To je vprašanje, na katero je treba odgovoriti. Odgovor pa ni težak, saj je treba poslušati samo naše gospodarske kroge in sicer 12 srede same JNS, ka j je bivši režim v tem pogledu storil. Nič drugega ko to, da je dosledno sabotiral vsak predlog gospodarskih krogov, kako naj bi se kriza zdravila, ▼ čemer se je predvsem odlikoval eden najodlič.nejših članov bivše JNS, takratni finančni minister Cjorgje-vič in njegov vsemogoči pomočnik, ki nista imela za omiljenje finančne stiske nobenega drugega sredstva, kakor navijanje davčnega vijaka do take mere, da sta gospodarsko stanje prebivalstva poslabšala do maksimuma! In kaj je JNS dravske banovine spričo tega storila? Dosledno in »oglasno je glasovala za vse Gjor-gjevičeve proračune in zavračala vse predloge iz srede slovenskih gospodarskih krogov, ki 90 merili na temeljito ozdravljenje, da bi ne prišel g. Gjorgjevič in z njim ves slavni JNS režim v zadrego. Prvo režim, potem šele vse drugo, slovensko in državno gospodarstvo in ljudska stiskal to je bilo geslo onih, ki so na vladnem §oložaju »tiho in naporno delali za narod« ... pominjamo se nadalje, kako je bil v parlamentu stavljen predlog, naj se ustanovi Gospodarski svet, ki naj sporazumno z _ vlado rešuje gospodarsko krizo, pa je vlada oziroma takratni trgovinski minister v njenem imenu izjavil, da naj se mesto izčrpne debate stvar obravnava n-ujnostno, to se pravi, v največji naglici, nakar se je sicer predlog sprejel, po temi pa v vladi tiho pokopal — zakaj Gospodarski svet sploh ni zagledal belega dneva in krizo je reševal dalje g. Gjorgjevič, tako da je davkoplačevalce milo ječal v davčni stiskalnici, dokler se "a ni usmilil sedanji režim. In tako dalje — čemu bi vse naštevali, ko je pn trelia samo prelistati glasilo naših gospodarskih krogov pa strokovna stanovska glasila, kjer so prizadeti s pretresljivimi barvami slikali obupni položaj našega trgovca, kmeta in delavca, dočim si je režim pred temi kriki mašil obe ušesi in izdal nekaj na-redb, s katerimi je popolnoma uničil kredit naših produktivnih stanov, še bolj razmajal naše denarstvo in prevrnil V6« dozdaj veljavne pravne pojme. Mislimo, da ni t nasprotju z vsemi krščanskimi in moralnimi načeli — kakor meni »Jutro« — če takozvano »nacionalno fronto« r dravski banovini na to spomnimo. Fiandina minirajo ker se je udeležil sv. maše v Notre Dame Iz notranie politike Kdo voti? Do 22. februarja je vlagati pritožbe nepravilnostim v »olivnem imeniku. Vsak volivec ie t občinskem uradu lahko prepriča, ali je vpisan r volivni imenik. Kdo ima volivno pravico? V smislu čl. 55 ustave ima volivno pravico vsak jugoslovanski državljan, ki je dopolnil 21. leto. Aktivni častniki, podčastniki in vojaki pod zastavo ne morejo voliti, tudi izvoljeni ne morejo biti, pač pa imajo volivno pravico vojni uradniki, Volivne pravice nimajo: obsojeni na robijo, strogi zapor in zapor daljši kakor 1 leto, dokler ne za-dobijo svojih pravic, tisti, ki so izgubili častne pravice — dokler traja ta zguba, — ljudje pod stečajem, pod varuštvom ter obsojenci na zgubo volivnega prava zaradi volivnih krivic. V smislu čl. 57 ustave je lahko izvoljen za poslanca samo tisti, ki ima volivno pravico ne glede na to, ali je vpisan v imenik ali ne. Mora biti jugoslovanski državljan; ako je državljan po pri-rojenju, mora biti vsaj 10 let nastanjen v Jugoslaviji. Kandidat mora dopolniti 30. leto za časa volitev. Govoriti in pisati mora narodni jezik. Stališče naših Slovakov V Novem Sadu se je pod predsedstvom dr. Jana Bulika sestala Matica slovaška. V društvu so organizirani Slovaki, ki žive v Jugoslaviji. Po razpravi o stališču, ki ga naj Slovaki zavzamejo pri volitvah, je bila objavljena naslednja resolucija: »Jugoslovanski Slovaki smatrajo Jugoslavijo za svojo narodno državo, v državnopravnem in političnem pogledu se čutijo popolne Jugoslovane, prav tako kakor Jugoslovani po jeziku. Zaradi te;'a ne morejo imeti nikakih posebnih politifnih namenov in idealov, pač pa imajo samo tiste, kakor ostali Jugoslovani. Kot etični del češkoslovaškega naroda se jugoslovanski Slovaki lahko organizirajo posebej samo na kulturni podlagi, a v nobenem primeru ne na politični. Glede na bližnje volitve ne dovoljujejo jugoslovanski Slovaki nikakega, niti aktivnega, niti pasivnega, posebno političnega nastopa Slovakov kot Slovakov; lahko nastopijo samo kot jugoslovanski državljani. Pri volitvah naj se vsak Slovak odloči kot polnopraven jugoslovanski državljan in dober Slovan po svojem najboljšem prepričanju in po krajevnih interesih ter naj ima ri tem v vidu v prvi vrsti blagor naše Jugoslavije jugoslovanskega naroda. r da bo učiteljstvo tudi svojemu ustvarjajočemu delu med narodom primerno zastopano povsod, ter odločajo o šolstvu m prosveti.« Zato naj učiteljstvo dobi svoje zastopnike tudi v parlamentu. List poroča na drugem mestu, da je učiteljskemu predstavništvu neki minister izjavil, da je njegova želja, naj bi bilo v parlamentu več učiteljev kakor dosleij. Število volivcev ▼ Belgradu bo po vseh podatkih nižje, kakor število volivcev v Zagrebu. V Zagrebu bo volilo okoli 60,000 ljudi, v Belgradu pa okoli 55.000. Zagreb bo imel torej največ volivcev v Jugoslaviji. Razstava katoliškega tiska bo proti koncil tega meseca v Bos. Brodu. Priredi jo križarsko bratstvo v Bos. Brodu. Razstavljeni bodo vsi katoliški listi v Jugoslaviji, na razstavi bo tudi po- ! sebsn oddelek za inozemski tisk. Knez-namestnik Pavle v vojno-geografskem zavodu Belgrad. 15. februarja, m. Nj. kralj. Vis. knez-namestnik Pavel si jc danes dopoldne ogledal vojno-geografski institut. V njegovem spremstvu jc prišel v ta institut tudi prvi adjutant dvora, general Antič. V tej naši doliro urejeni vojnoznan-svteni ustanovi je ostal knez-namestnik Pavel celo uro ter se je zanimal za delovanje tega instituta. Veterinarski zavod v Ljubljani Bolgrad. 15. febr. m. Kakor znano je meistna občina ljubljanska odstopila 2500 kvadratnih metrov zemljišča za zgraditev novegn veterinarsko-bakteriološkega zavoda v Ljubljani. Da bi se lahko čimprej pričelo z gradnjo tega za Ljubljano prepotrebnega zavoda, je prispel v Belgrad ravnatelj tega zavoda dr. Leo Hribar, da bi v kmetijskem ministrstvu izposloval vsaj nekaj za gradnjo lega zavoda potrebnih kreditov. Konferenca denarnih zavodov Novi Sad, 16. februarja, m. V nedeljo, 15. februarja, bo tukaj konferenca vseh denarnih zavodov iz vse države. Na konferenci bodo razpravljali o stanju naših denarnih zavodov ter se bo ob koncu sprejela tudi tozadevna resolucija radi sanacije naših denarnih zavodov in bo potem poslana pristojnemu ministrstvu. Pariz, 15. februarja, e. V franooski notranji politiki se obeta začetek nove dobe strankarske pre-pirljivosti. Že dalje časa se je r klubskih prostorih ia na hodnikih zbornice ustvarjalo nerazpoloženje proti Flandinovi vladi. Na hodnikih parlamenta so se zopet pojavljale sumljive osebnosti tistih krogov, ki so povzročile brezglavo klanje na dan 6. februarja lanskega leta. Daladier in njegovi prijatelji so zadnji čas kratkomalo opuščali vse delo v parlamentu. Te dni pa so se predstavniki francoskega Iramasonstva zopet začeli vračati ▼ zbornico in šušljati o vsem mogočem, da bi pripravili padec Flandinove vlade. Največji greh ministrskega predsednika Fiandina je baje ta, ker se je na dan 6. februarja ▼ pariški katedrali Notre Dame udeležil svečane maše-zaduinice za žrtvami lanskega pokolja na trgu de la Concorde. Neki bivši državni podtajnik Daladierove vlade je šel celo tako daleč, da je Fiandina na hodnikih parlamenta ustavil in ga nahrulil, češ, zakaf hodi kot predsednik republikanske vlade mežnarit k pariškemu kardinalu. Flandin pa mu je pravtako glasno odgovoril, da je šel k sveti maši zato, ker je sam hotel, drugič pa zato, ker je to v interesu francoske narodne politike, in trejič, ker je to tudi v interesu tistih, ki jih mora sedaj kriti. Ko se je za ta incident izvedelo, so framason-ski člani francoskega parlamenta sprejeli Flandinove besede za veliko žalitev. Zato so začeli na ▼se kriplje intrigirati v radikalnem kluba, da bi izolirali Herriota in potegnili večino kluba za se- Italijansko-abesmski spor Hladen curek Italija se je ie premislila Blm, 15. februarja, b. Neposredna italijansko-abesinska pogajanja so se že pričela in se bodo nadaljevala, kakor se zatrjuje, s posredovanjem britanske vlade z najboljšimi izgledi za uspeh, seveda, če medtem ne izbruhnejo nove sovražnosti na abesinsko-italijanski meji v Afriki, ki bi lahko še bolj zaostrile ilalijansko-abesinske ddnose. Trdi se, da zaenkrat ni mnogo izgledov, da bi se pogajanja kaj kmalu končala. Italijanski vladni krogi so zelo rezervirani in ne dajejo nobenih izjav, niti informacij glede italijansko-abesinskih pogajanj. Fašistični tisk samo ponatiskuje vesti in komentarje nekaterih francoskih in britanskih listov. O položaju v Abesiniji in o namerah abesinske vlade objavlja tisk samo one vesti, ki jih dobiva iz Londona. Zanimivo je, da italijanski listi niti sestanka med zunanjim ministrom Suvichom in odpravnikom poslov tukajšnjega abesinskega poslaništva niso omenili, temveč so šele danes ponatistnili vest agencije Reuter, da je na tem sestanku Suvich izjavil, da želi Italija urediti vsa sporna vprašanja z Abesinijo v duhu vzajemnega zaupanja in pomiritve, ter da je Suvich ob tej priliki tudi dobil nova jamstva, da abesinska vlada nima nobenih sovražnih namer proti Italiji, temveč želi tako ona, kakor tudi Italija, da se vsi spori na prijateljski način uredijo. Brez komentarja je objavljena vest agencije Reuter, da je italijanski poslanik v Londonu Grandi obvestil zunanjega ministra sira Joh- Idejno trewe nemškega fašizma bo|, da bi m Izrekel za vlado levičarskega karte la, ki si ga sedaj iramasonerija zopet žuli. Zavedati se je namreč treba, da bodo irihodnje leto spomladi volitve v parlament. Te volitve pa hoče na vsak način voditi zopet francoska iramasonerija, da prepreči, da se n« bi v volivni borba izrabile vse njene zadnje umazanije proti njej. Da pa doseže ta cilj, ji je potrebno, da vrže vlado, ki ji načeluje Flandin, še pred jesenjo, da bi tako nova ▼lada mogla z vso framasonsko zaščito zapluti ▼ ▼olivno borbo. Prvi poskus napada s« je te začel danes. Toda komunisti to izrabili manevre levičarjev in vso debato o brezposelnosti zaobrnili tako, da jim radikali nikakor niso mogli slediti. Vendar pa je proti socialistični interpelaciji, ki j« hotela združiti kartel proti vladi, Flandin moral postaviti vprašanje zaupnice, ki je okoli vlade zbrala še zelo veliko večino 444 glasov proti 124 glasovom. Vendar pa se levičarski framasoni ne smatrajo za te-pene. Tega se tudi Flandin sam zaveda, saj mu je še prav dobro v spominu, da je prišel na oblast samo po milosti prav istih fr&masonov, ki ga sedaij izpodrivajo. Tedaj se je Flandin odcepil od Tar-' dieuja, da bi se lahko odzval framasoneriji, ki mn j je ponudila mesto predsednika vlade. Prav gotova ; pa je, da se bo sedaj moral kmalu umakniti, ker stopa v ospredje zmeraj bolj osebnost Tardieuja, : ki je edini odločni nasprotnik politike levičar-j skega kartela. iz Abesinije in ne nastopa več tako bojevito na Simona, da je Italija izvršila delno mobilizacijo svojih rezervnih čet le iz opreznosti, ki pa je izključno obmejnega značaja. Enako se v poročila Reuterja navaja, da italijanske čete v Eritreji niso prešle na abesinsko področje — tako je izjavila italijanska vlada angleškemu zunanjemu ministrn siru Johnu Simonu — in da italijanska vlada tudi nima namena zasesti kak dei abesinskega področja. V zvezi z gornjo izjuvo italijanske vlade je sir John Simon v poslanski zbornici tudi lahko izjavil, da italijanska vlada ne namerava storiti nobenega vojnega pohoda proti Abesiniji, temveč da hoče v neposrednih pogajanjih z abesinsko vlado urediti obstoječe spore in je radi tega že dala točna navodila svojemu poslaniku ▼ Addis Abebi za nadaljevanje razgovorov. Eventuelna posredovalna akcija od strani Francije in Anglije ua podlagi britan-sko-francosko-italijanske pogodbe o vzajemnem konzultiranju, ki je bila sklenjena leta 18 (Britanija-Francija,Italija), ne iz-ključuje enakopravnega sodelovanja Abesinije pri reševanju vprašanj, ki se tičejo Abesinije. To proceduro bi bilo torej priporočati pred ono Zveio-fifc-rodov, ki bi jo morala izvajati ▼ slučaju prisilne intervencije Italije ▼ Abesiniji. Narodni socializem - viteški red Državni uradnik lahko postane samo član Hitlerjeve mladine Stališče Nemcev Glede na rest, ki so jo priobčili nekateri listi, da je »Schwabisch-deutscher Kulturbund« sklenil kandidirati na vladni listi, je »Deutsches Volks-blatt«, osrednje glasilo Nemcev r Jugoslaviji, priobčilo popravek. List zanika, da bi bil »Schwa-bisch-deutscher Kulturbund« politična organizacij; zato ne more glede volite* zavzeti nikakega stalušča. Kulturbund izključuje vsako politično udejstovanje. Zato se Kulturbund ne vtika ▼ politične zadeve in ne bo vplival na svoje člane * ni-kakenn smilu. List dostavlja, da bi radi nekateri podtaknili Kulturbundu politično udejstvovanje, da bi ga lažje ugonobili. TUDI UČITELJI HOČEJO PARLAMENTARNO ZASTOPSTVO »Učiteljski tovariš« priobčuj« ▼ zadnji ttevilki uvodnik pod naslovom »Učiteljstvu bodi mesto tudi v parlamentu«. Pisec zahteva za učiteljstvo lastno zastopstvo ▼ vseh javnih in zakonodajnih kor-poracijah. Ko gre za usodo šolstva, učiteljstva in narodne prosvete, naj bo dana tudi učitelju beseda. Danes se mora ▼ smislu zakona učitelj udej-stvovati tudi izven šole. To delo izven šole se tudi ocenjuje. Učiteljstvo se tega dela ni branilo, toda zato pa zahte*a moralno priznanje. Učitelj je 1- m j — i.: — j_1---- —".»—ji. -~ 1..4: ^...ll Ull UV91C) 1» r.a mia . vn, . . >—' •. ■ ™ —... ,-u. [' . ..... ~.., da je delo dobro. — danes poeUvljaato zahtevat dne 9. ULoro* 1933. Odlikovanja Belgrad, 15. febr. m. S kraljevim ukazom «0 odlikovani za podr>oro, ki so jo izkazali člani društva Rdečega križa pri podpiranju siromašnih in brezposelnih delavcev, sledeči-funkc.ijonarji Rdečega križa: z redom sv. Save 3. vrste dr. Viljem Krejči, odvetnik iz Ljubljane in predsednik oblastnega odbora Rdečega kriza v Ljubljani, Josip Ve-ster, prosvetni inšpektor v pok. in podpredsednik oblastnega odbora Rdečega križa. Z redom sv. Save 5. vrste privatni uradnik R. Kotnik Iz Gušta.nja, Anton Jagodlč, pisarniški ravnatelj v p. in skladiščnik oblastnega odbora Rdečega križa v Ljubljani, Ivanka Senicit, žena trgovca v Šoštanju, članica in blagajničarka krajevnega odbora Rdečega križa, Josip Mežek, knjigovodja hranilnice in blagajnik oblastnega odbora Rdečega krb ža v Ljubljani, dr. Rihard Bošfanj, banski zdravnik in ustanovitelj krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani, Franc Kohalj. profesor in član krajevnesra odbora Rdečega križa v Ljubljani. Z zlalo kolajno wi državljanske zasluge je bila odlikovana Marija Grašič. trgovka s Pristave, predsednica krajevnega odbora Rdečega križa v Polhovem graden. Berlin, 15. februarja, c. Pod predsedstvom Hitlerjevega namestnika Hessa se je vršilo zborovanje najvišjih vodij narodnosocialističae stranke, na katerem so sklenili, da bodo stranko podvrgli splošnemu čiščenju. Trenutno je v stranko vpisanih okrog 4 in pol milijona pristašev, kar je pa za udarnost stranke in za nadzorstvo nad tako ogromnimi množicami, odločno preveč. Tembolj, ker je gotovo, da se je nateplo v stranko ogromno število nečistih oportunistov in »vitezov konjunkture«, ki so s STcem daleč proč. Stranka bo pregledala vse članske liste in jih hoče odstraniti naj- manj polovico. Ostanek pa bo organiziran ▼ obliki posebnega viteškega reda, ki bo imel svoj lasten redovni senat. Topredmetni zakon bo izšel, tako upajo, že jeseni letošnjega leta. Istočasno je bil sprejet tudi sklep, da se z ministrsko odredbo odslej prepreči, da bi kdo mogel vstopiti v državno ali samoupravno službo, ako se ni prej udejstvoval kot član HJ (Hitlerjeve mladinske organizacije. Na ta način bo tudi vsaj za nemško državo zaključen vsak prepir z verstvi, ker bo vsakdo, ki misli na državno službo, moral postati član Hitlerjeve mladine. TOALETNA MILA IN PREPARATI "Vafe zobe I Za ugodna britje uporabljajte ERASMIK boste obvarovali z ERASM1K MILOM SN PASTO ZA ZOBE MILO ZA BRITJE Osebne vesti Belgrad. 15. februarja, m. V smislu čl. 29 za-| kona o sodnikih so postavljeni: pri apelacljskem ; sodišču ▼ Ljubljani za leto 1935: za predsednika j disciplinskega sodišča Ivan Vrančič, predsednik apelacijskega sodišča ▼ Ljubljani, za namestnika predsednika disciplinskega sodišča dr. Alojz Gradnik, podpredsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani. Za sodnike disciplinskega sodišča: dr. Alojz Gradnik, dr. Erik Eberl, dr. Josip Fišinger, Josip Janša, sodniki apelacijskega sodišča v Ljubljani. Za . namestnike sodnikov disciplinskega sodišča v Ljubljani: Anton Lajovie, dr. Milko Kranje, dr. Milko Gaber, Vinko Strasser, sodniki apelicajskega sodišča ▼ Ljubljani. Pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu so postavljeni: v 8. pol. skup. za pristave: inž. Goiinir Pehnni, inž. Janez Sluga. inž. Dimitrije Barteljev, inž. Josip Karenin in inž. Franc Peteršič, uradniški pripravniki. V 9. pol. skup. so napredovali za prometne uradnike: Janez Fui, Stanislav Cretnik, Franc Arhar, Janez Prek in Anton Šlantpar, uradniški pripravnki. Belgrad, 15. februarja, m. Na današnjem sestanku upravnega odbora belgrajske borze je bil imenovan za novega borznega generalnega tajnika — nnniesto dosedanjega glavnega tajnika dr. Milana Radosavljeviča. ki je bil pred kratkim imenovan za guvernerja Narodne banke — g. Milorad Zeliič, vpokojeni načelnik trgovinskega ininistr-Novi glsvni tajnik belgraiske borze bo pre-vzul posle L marca. Smuške tekme v Tatrah Tatranska Poljana, 15. febr. b. Danes je bil tek na 18 km in sicer enostavno in za kombinacijo. Radi snežnih žametov se je od 308 tekmovalcev prijavilo samo 205, na cilj pa jih je prišlo le 194. Po hudi borbi je prvi prispel na cilj Finec Kartinen v času 1.27.58, drugi llagen (Norveška) 1.28.53, tretji llofsbaken (Norveška) 1.31.54, četrti Vestad (Norveška; 1.32.13, peti Matsbo (Švedska) 1.32.50, šesti Ivenson (Norveška) 1.33.42. Kot najboljši Srednjeevropec se je na sedmo mesto plasiral Nemec Motz ▼ času 1.35.56. Najboljši Čehoslovak Musil je bil na t3. mestu, medtem ko je bil najboljši Avstrijec Rudi Matt 14. Nemec Leopold, ki je bil dvakrat prvak Jugoslavije, je bil na 15. mestu in je dosegel čas 1.37.48. Prvi Poljak Gorski je bil 23. ▼ času 1.41.55. Najboljši Jugoslovan je bil Knap na 54. mestu v času 1.48.03. Ta rezultat si je priboril v hudi konkurenci in ga je smatrati za zelo dobrega in častnega. Nato je bil Smolej, ki je prišel na cilj 56. Za njim sta bila Dečman in Janša kot 89. Sledili so Jakopič, Biibler, Bervar in Šrainel. Družinska žaloigra v Subotici I Subotica, 15. febr. m. Danes se jc zgodila tukaj strahovita družinska tragedija, ki je glo-boko pretresla vse mesto in širno okolico. Matija Sedlak, po poklicu kovač, ki je živel na svojem posestvu nedaleč od Subotice, se je včeraj spri s svojo ženo, ki ga je nato zapustila s svojim šestmesečnim otrokom. Danes okoli pol dveli je kovač Matija Sedlak odšel v Subotico in poiskal ženo na njenem stanovanju. Pozva.' jo je, naj odide 7. njim na njegov dom. Žena ga ni hotela ubogati, vsled česar je mož potegnil nož in ji prcre/al vrat, nato pa zaklal še svojega šest mesecev starega otroka. Po gro/nem dejanju je vzel vrv in se obesil. j Hockej v Belgradu Belgrad. 15. februarja, m. Jugoslovanski Tou-ring klub že dalje časa vodi pogajanja za prireditev propagandne tekme v hokeyu nn ledu v prestollci. Pogajanja so bila te dni zaključena ter »e bo 24. februarja sestala v Belgradu ljubljanska Ilirija t reprezentanco Subotice, sestavljeno iz Bučke in Zorke. V Belgradu se bosta vršili dve tekmi in a|jpr prva ob po! 11 dopoldne, druga pa o.) pol 1 popoldne. Sž^ čokolada kakao bonboni Vprašanje srednjih šot v Mariboru Danes se vrši v Ljubljani prosvetna konferenca. Na njej se bodo ravnatelji naših šol in zastopniki društva Šola in doni posvetovali o vzgojnih in didaktičnih vprašanjih, ki se tičejo srednješolske mladine v Sloveniji. Saj so ta vprašanja zelo pereča Vzgojni in didaktični uspehi niso takšni, kakor bi jih želeli ali vsled truda naših profesorjev in dijakov pričakovali. A temu ni krivda ua profesorjih ali mladini, ampak v zunanjih okoliščinah. Mi nimamo niti primitivnih pogojev. da bi bili uspehi zagotovljeni — zadosti primernih in higijenskih učilnic in šolskih poslopij. Po vsej Sloveniji so srednje šole prenapolnjene, v ozkih učilnicah se dopoldne in popoldne gnetejo profesorji in mladina. Profesorji ne morejo s pravim veseljem predavati, mladina pa ne njihovemu pouku slediti, ker so vsi v pretesnih prostorih ovirani. Zato raste v teh prenapolnjenih šolah rod, ki je ozlovoljen in zagrenjen. Posebno obupne razmere vladajo v Mariboru, kjer je šolska kriza prikipela do vrhunca. Na mariborskih šolah študira 700 srednješolk, a nimamo nobenega učnega zavoda za nje. Gnetejo se med moško mladino na gimnaziji in posebno realni gimnaziji, ki je pravi mladinski Babilon — nič manj nego 1300 ima mladih ljudi pod svojo streho. Zato treba mariborsko šolsko vprašanje posebno poudariti, ker je najbolj pereče v vsej Sloveniji. Gg. zborovalci na srednješolski anketi naj mu prav posebno posvetijo pozornost in vsaj ob enajsti url stavijo prosvetni upravi primerne predloge za njega rešitev. Maribor potrebuje na vsak način en nov srednješolski zavod in sicer žensko realno gimnazijo. Maribor se je zadnja leta v Jugoslaviji neverjetno razmahnil. Iz predvojnega mesta, ki je z okolico vred šteto kvečjemu okoli 30.000 prebivalcev se je razvilo veliko mesto, ki šteje danes z bližnjo okolico že okrog 60.000 prebivalcev. Dve okolnostl sta dvignili njegov porast: njegov položaj v Jugoslaviji kot trgovsko in gospodarsko središče spodnje Štajerske, ki je bil nekdaj Gradec, drugič pa posebno novodobni razvoj industrije. Maribor je postal največje industrijsko mesto Slovenije, v njem poslednji čas rastejo fa-brike, posebno tekstilne kakor gobe po dežju. Značilno dejstvo je, da ima Maribor prav toliko srednjih šol danes v tem mogočnem razmahu kakor nekdaj v predvojni dobi. Število dijakov .se je v modernem Mariboru podvojilo. števlo srednjih šol pa je ostalo isto kot nekdaj v patriarhalnem Mariboru. Drugo dejstvo, ki dokazuje nujnost ustanovitve novega srednješolskega zavoda, in sicer ženskega pa je to, da je na naših srednjih šolah posebno porastlo število ženske srednješolske mladine. Saj je na mariborskih srednjih šolah blizu 700 dijakinj. Te so prav povzročile stisko prostorov na dosedanjih zavodih. Na realni gimnaziji je nešteto oddelkov. uči se dopoldne in popoldne, učilnice so neprenehoma zasedene, ne morejo se prav kuriti. zračiti, mladina in profesorji bolehajo. Starši se bojijo za svojo mladino. V V Mariboru je spontano nastala akcija med starši, posebno med materami, za ustanovitev nove ženske srednje šole. ki bi vsaj nekoliko razbremenila obe srimnazi.ii in omoeročila ko-likort.oliko normalen in zdravje mladine ne ogrožajoč pouk na srednjih šolah. Vprašanje ustanovitve novega šolskega zavoda je torej nujno. Seveda nastane vprašanje, kako se naj ustanovi T Država in banovina trdita da nimata dovolj gmotnih sredstev. Zato je dvomljivo, če bosta kaj v tem pnadedu storili ali žrtvovali. Imamo pa v Mariboru zaseben zavod, ki bi lahko to vprašanje rešil — to so šolske sestre. Šolske sestre Pot h prehladu vodi naivečkrat skozi usta. Zato si pogosto desin-ficirajie usta m grlo z Mr. Bahovčevimi f,Smreka" bonboni Iz smrekovega ekstrakta in mertola, ki ublažijo kašelj in hripavost Zavitki Din 3" in Din 5'— v lekarnah in drogerijab. Apotek* Mr. L. Bahovec Ljubljana. Kongresni trg 12. imajo primerne prostore, moderno urejene ter opremljene z vsemi učnimi in tehničnimi sredstvi za vzdrževanje ženske realne gimnazije. V najnovejšem času so si vzgojile tudi dovolj mladih in usposobljenih učnih moči na našem vseučilišču v Ljubljani. Ali ni sedaj najbolj primerno, da bi sestre prevzele tak nov ženski učni zavod, ker so zanjv po svoji naravi najbolj usposobljene kot ženske zn žensko vzgojo. Gotspodje na prosvetni konferenci bi zato storili mariborskim staršem in sploh Slovencem velikansko nslnsro, ko bi se se,daj zavzeli zn tak zavod šolskih sester in ministrstvu predlncaii njegovo ustanovitev. Šolske sestre v Mariboru tudi zaslužijo, da se jim jx)veri ustanovitev takega zavoda. Saj so od nekda.i bile slavni naš hrnnik na severni meji, in vedno vzgajale v najhujših časih mladino nn meji v narodnem duhu. Kot vrle nnrodn.ialnnje so tudi sestre, čeprav v redovniški obleki, vendarle integralni del naše jugoslovanske nacije, Zato zaslužijo vsestransko zaupanje naše narodne javnosti in tudi države. Še eno vprašanje treba priporočiti v rešitev našemu pedagoškemu zboru v Ljubljani _ vprašanje učiteljišč. Mariborske učite- ljišča — državna in zasebno šolskih sester, že več let nimajo prvih letnikov. Država jih je ukinila radi nadprodukcije učiteljskega naraščaja. Seveda je to res, da je nadproduk-eiia učiteljskega naraščaja in da se da ta odpraviti na ta preprost način, da se ukinejo prvi letniki kar za več let. A drugo vprašanje je. kam j>a naj frredo naši starši. jiosebno mestni, s svojo mlndino? Saj je tudi v drugih poklicih brezposelnost (n. pr. v akademskih, in celo v obrtniških v nainovejšom času). T?n-di te brezposelnosti pač ne smemo zapreti šol. S tem mlndino in narod obsodimo nn duševno smrt. Šole morajo biti vedno od|irte, mladina mora imeti priliko /a izobrazbo, starši pn možnos. dn otroke izobrnziio po svojih in otrok željah, ('e je brezposelnost, naj «e rešuje na drug način. Lotiti se moramo, (knkor lo delajo drugod n. pr. v Nemčiji, Franciji. Švici) sistematičnega reševanja gospodarskih vprašanj po velikih načrtih, ki jih izvaja država in javne korporaeije Šole on odprimo mladini na stežaj. pn ne samo to! Zida.inio nove in vabimo mladino v njo! S tem in le s tem bomo gradili trdne temelje narodne bodočnosti. Naši smučarji v Visokih Tatrah .......... .................. - ii Gerlahovski vrh, najvišji vrh v Visokih Tatrah (2(i63 m). Tatranska Poljanka, 12. febr. Brez posebne dogodovščine sem se pripeljal v torek dopoldne iz Maribora čez Dunaj v Bratislavo. Tam so do zadnjega kotička napolnili brzovlak skoraj saini smučarji, namenjeni na Visoke Tatre. Ker sem se v llratislavi predolgo zamudil, nisem dobil v vlaku takoj prostora. Tako sem moral od 10 do 12 stati na nodniku; sprevodnik pa mi ie iskal prostora. Končno me je le spravil v udoben kupe, in sicer v tako družbo, da mi je bilo kar žal, ko se je ob 4 popoldne ustavil vlak v Popradu. Ogromna armada smučarjev je navalila na električno, s katero smo se, stisnjeni kakor snrdelice, vzpenjali vedno višje in višje. Po nerodnosti sem stopil na noge svojemu sosedu in ko sem se hotel opravičiti, me je dotičnik kar zavrnil v graški nemščini: »Nič, nič. gospod kolega.« Bil je športni urednik od »Grazer Volksblatta«, pa je videl, ko sem pokazal sprevodniku legitimacijo, da sem od »Slovenca«. Bilo je to prvo poklicno poznanstvo; drugo poznanstvo je sledilo že čez par minut: v električni so bili trije mad.jarski novinarji; niso imeli v redu novinarskih izkaznic in morali so voznino plačati; zagnali so krik in vik, sprevodnik jih je pa napotil k meni, naj si ogledajo pravilne legitimacije. Bilo je takoj jasno: ob prihodu v Poprad se niso javili v F iS kolodvorski pisarni, kjer bi dobili generalno novinarsko izkaznico, ki velja tudi za prosto vožnjo j>o vseh tatranskih električnih železnicah in avtobusih. Na cilju Baš je zahajalo sonce, ko nas je električna »fK>tegnila< do Starega Smokovca, kjer je ve- Krščanska dobrodelnost v Celju Celje, 14. februarja. V sredo zvečer je celjska Vincencijeva konferenca polagala obračun o svojem tihem, a zato tembolj hvaležnem in plodonosnem delovanju v preteklem letu. Potrebe so vsak dan večje, pomanjkanje narašča, število brezposelnih in reve-žev se vedno veča, a dohodki so vedno manjši. Bilo je potrebno veliko dela, da je konferenca zmogla tudi v sedanjih težkih časih in vršila delo krščanskega usmiljenja, kolikor so pač dopuščale razmere. Na rednih tedenskih sejah, katerih je bilo 29, so se obravnavale tekoče zadeve, kako priti do potrebnih sredstev, kako po najboljših vidikih razdeliti podpore. Veliko je bilo prosilcev, ni ga bilo dneva, da bi ne potrkali na naša vrata tisti, ki so pomoči najbolj potrebni. Z božjo pomočjo in naravnost velikodušno naklonjenostjo vsega celjskega prebivalstva brez razlike prepričanja, je bilo mogoče premagati velike težave. Da uživa konferenca v Celju največji ugled, je pokazala nabiralna akcija o božiču. Kjer smo potrkali, smo našli razumevanje in dobro voljo. Redki so bili tisti, ki so nas odklonili. Zalibog so izostale v tekočem letu nekatere večje podpore, tako običajna vsakoletna podpora kr. banske uprave. Tudi mestni očetje niso našli razumevanja za potrebe Vincencijeve konference, saj njena prošnja ni prišla niti na dnevni red. Kljub temu se je posrečilo zbrati v tej dobi 14.099.15 Din v gotovini in večjo množino blaga, bodisi špecerijskega ali manufak-turnega, bi tudi predstavlja lepe tisočake. Reve- žem je konferenca v tej dobi razdelila 14.370 Din, večinoma v nakaznicah za živila. Polovica tega se je razdelilo o božiču. Poleg tega se je razdelilo mnogo tudi v naturalijah. tako da bi gotovo vrednost vseh podpor, preračunana v denar, znašala nad 20.000 Din. Letos so priskočila na pomoč konferenci tudi dekleta, članice Dekliške Marijanske kongregacije, ki so velikodušno pomagale zbirati darila. Prvič, odkar obstoja konferenca, se je napravila tudi nabiralna akcija v okolici, ki je tudi lepo uspela. Vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali lajšati bedo in trpljenje, bodi na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala. V okviru konference deluje tudi poseben mladinski odsek, ki skrbi predvsem za revne in potrebne dijake in je tudi v tej poslovni dobi v polni meri izvršil svojo dolžnost, kar dokazuje, da je bila njegova ustanovitev nujno potrebna. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata, posebno glede mladinskega vprašanja, v katero so posegli večinoma vsi navzoči in je bil končno sprejet zelo važen sklep, o katerem bomo mogoče že v najkrajšem Času lahko obvestili prijatelje naše mladine in ki bo gotovo našel med prijatelji našega dijaštva največje priznanje in gotovo tudi mnogo vnetih dobrotnikov. Končno je bil še sprejet sklep, da upelje konferenca bloke za podpiranje revežev. Ker se je ta način po drugih krajih zelo obnesel, zato upamo, da bomo našii popolno razumevanje tudi med celjskim občinstvom. Takoj, ko bodo bloki na razpolago, bomo n tom nn časopisju obvestili naše dobrotnike. od druge. Od vseh, ki sem jih doslej videl, mi ugajajo najholj Švicarji v svojih kratkih hlačah in vijoličastih poluverjih. Takoj me je zaskrbelo, kako se znajdejo v tem odlično oprem-ljenem smučarskem tekmovalnem svetu naši fantje v svojih priprostih, morda niti ne enot nih trosih... Kaj delajo naši fantje Pozno zvečer sem se ustavil s kovčkom in smučkami pred vilo »Mariana«, kjer mi jc bilo, kakor omenjeno, odrejeno stanovanje pri naših tekmovalcih. Prvega sem srečal na hodniku Albina Jakopiča, a kmalu potem, smo že vsi skupaj prerešetnvali tekoče zadeve. »Boter« Gnidovec je bil ta čas baš v 4 km oddaljenem Smokovcn, kjer je bila objava proge za štafeto. Pa se je kmalu vrnil in znašli smo se skupno liri večerji. Tam sem ga najprej razveselil s karto, ki so mi jo doli v Sv. lx»vrencu zanj s seboj njegovi fantje in v kateri mu sporočajo, da so si za stalno osvojili pokal za prvenstvo dramske banovine. Prisjieli so naši tekmovalci že v nedeljo zvečer pod vodstvom g. Gnidovca (dr. Berce ni prišel, ker je bil službeno zadržan). Dočim je gospod Gnidovec, ki res očetovsko skrbi za svoje tekmovalce, tnkoj drugi dan vse potrebno urejeval, so se fantje jKKlali okrog po terenih; malo so trenirali, malo se ogledovali in se oživljali v razmere. Naslednji dan, t. i. danes v torek, so imeli obvezen trening za tek, Nov-šnk. Jakopič in Šramcl pa so bili na veliki skakalnici, kjer so napravili vsak po par j>oskus-nih skokov. Povprečno so vsi trije skakali nekaj nad 50 m. Najdaljši skok jc dosegel Poljak Luszek, ki je dosegel 68 m, a se pri tem ni zagnal niti od vrha. S jjolnim zaletom — tako sodijo — bo mogoče doseči skoke nekaj nad 70 m, dasi Čehi v svojih prospektih zatrjujejo, da so možni skoki do 85 m. Z zadnjo električno so sedaj pozno zvečer prispeli iz Švice Baebler, Dečman in Palme. Imeti so neizčr|>no zalogo za pri[>ovedovanja o vtisih in jioteku tekem v St. Morit7.il, kjer so čina izstopila. Ne bom popisoval lepot, ki jih nudijo Visoke Tatre: iz gozdnih nasadov štrlijo mogočne hotelske stavbe, pravi kolosi, ki laliko sprejmejo j>od streho jx> 400 in še več gostov. V6e je spojeno s krasnimi 14 metrov širokimi cestami, jx> katerih neprestano drvijo avtobusi in avtomobili, ob cestah jx> smučinah pa kara- vane smučarjev. Nad vso to rajsko lepoto pa it jo proti nebu gorski velikani Visokih eden slikovitejši od drugega. S tovarišem od »Volksablatta« sva bila prva v FfS-ini novinarski jiisarni. V par minutah je bilo vse urejeno: ra/ne nakaznice, (»rijava. navodila itd. Stanovati sem želel skupaj z našimi tekmovalci. To mi je brez vseh težav tudi uspelo in sedaj imam z Dečmanom, ki je prišel jx>zno »večer z. Baeiblerjem in Palmetom, skupno sobo v vili Mariana na Tatranski Poljanki. Za ostale jugoslovanske poročevalce, ki naj prispejo ponoči (»Jut. list«, »Politika«. »Morgen-blatt« in »Novosti«) so rezervirane sobe v hotelu Klara v Starem Smokovcu. Jaromlinkova skakalnica v Štrbskem Plesu. Pisano polje smučarjev Ves ogromni tatranski svet je spremenjen v en sam smučarski tabor: po cestah, v avtobusih, v električni, v hotelih, kavarnah in sploh kamorkoli se ozreš, povsod vidiš samo pisane smučarske obleke. Značilno pa je, da je med tem smučarskim svetom skoraj več dam kakor moških. Prišle pa te dame gotovo niso radi sebe, marveč radi svojih toalet, radi par-femov, s kateremi ozračijo svojo okolico, in radi stvari, ki so s tem v zvezi: plesi, zabave, koketiranje itd. itd., kar vse bi mi označili z enostavno besedo: »holištapleri ja«. V tem oziru vsekakor prednjačijo Madjarke. ki jih razlikujejo eno od drugih po tem, kakšen parfem in akšne pudre katera ima. Po cestah ti takoj padejo v oči strnjene vrste enotno uniformiranih fantov, ki se tu in tam pojavljajo na terenih. So to tekmovalne skupine poedinih narodov. Nekaj posebnega so njihove uniforme; e-na je lepša in si i k ovi tr j ba se držali vsekakor odlično. Kmalu je zavladala v vili, kjer spijo šo Švicarji, Avstrijci in Francozi, popolna tišina. 112 časnikarjev na Vis. Tatrah Visoke Tatre, 13. febr. Doslej je prispelo semkaj 112 novinarjev, ki zastopajo vse mogoče evroj>sko in ameriške liste. Tekom današnjega dne pa jih dopotuje baje še okrog 50. Lahko si je torej predstavljati, koliko tlela ima jx>se.ben novinarski odbor, da sproti zadovoljuje radovednostim, ki se nej»rostano poročajo med to vojsko novinarjev. 308 prijavljencev za tek na 18 km Dočim je četrtek za tekmovalce prost in namenjen splošnemu novinarskemu izletu, je v petek za 10 določen tek na 18 km. Za ta tok je prijavljenih nič manj kakor 308 najboljših svetovnih tekačev. Nastopili bodo zastopniki vseh narodov, kjer je smučanje lc količkaj razvito; največ je seveda severnjakov, ki so absolutni favoriti. Kot prvi starta Čeh Tomlr Josip, drugi Avstrijec Schroll llannes, tretji Čeh Lucak, četrti naš znanec Nemec Leupold, peti Čeh Pech, šesti njegov tovariš Pavliček, sedini Italijan Menar-di, zn njim Čeh Nemee.ky, deveti Čeh Julius in kot deseti naš šramelj; Baebler ima številko 57 (pred njim je Poljak Motvka, za njim Čeh Kraus); Dečman starta kot 121 za Čehom Ma-tejasko in pred Knapom (št. 122), kateremu sledi Nemec VVoerndle ter Čeha Adolf in Cilka. Janša je dobil številko 188; pred njim je Francoz Buffard, za njim Čeli Dvoršak. Jakopič je na 321. mestu za Avstrijcem Rndnclier jem in pred Čehom Kndavy-jem. Smolei ima št. 250 (nred njim Poljak Sitarz, za njim Ceh Kovarik). Zadnjo številko (3(XS) ima Italijan Kasebaker. Severnjaki so jx>mešani precej j>o vsej tabeli in imajo Norvežani 51., 9t„ 201., 240., 261. in 2%. mesto, Švedi 18., 66.. 111., 162.. 165., 223.. 238., 288. in 292. mesto, Finci pa 28., 4.5., 119., 253., 275. in 301. mesto. 5x> to večinoma imena, znana vsemu smučarskemu svetu in bodo le redki Sred njeev rope jei, ki se jim bo posrečilo vriniti se med te severnjake. Treningi na skakalnici Velika Jarolimkova skakalnica, do katera vodi električna železnica, je menda najbolj privlačna točka za občinstvo na Visokih Tatrah. Ves dan, posebno okrog poldneva, ko je najboljši sneg, se vrše poskušni skoki. Včeraj so skakali od vidnejših skakačev Poljaki, znani jx> svojem odličnem stilu. Marusarž (ga poznamo že iz Bohinja) je skočil okrog 60 m Czeh malo manj, Luszek j>a kar 68 m. Krasno skačejo tudi Avstrijci in Švicarji, vendar doslej Marusarža še ni nikdo prekosil. Madjari, ki so s Poljaki nastanjeni skupaj, so skakanje samo opazovali... Upamo, da bomo v kratkem, morda še danes, videli skakati tudi Norvežane. Sneg je za skakanje odličen; dasi adnes temperatura nekoliko raste, upamo, da ne bo znatnih vremenskih sprememb. Radeče Požar ▼ Braniki gori. V torek, dne 12. t m. je izbruhnil ogenj v Brunški gori št. 5 v hiši posestnika Kovačiča Jožeta. Vsled hudega mraza In zamrznjene vode je bilo gašenje zelo otežkočeno in skoraj nemogoče, ter so pogoreli vsi gorljivi deli stavbe. Skoda znaša 10.000 Din, zavarovan je pa le za 4000 Din. Značilno je to. da je bil prizadeti še ored mesecem zavarovan za 8000 Din, pa |'e vsled splošne krize in pomanjkanja denarja znižal zavarovalnino na 4000 Din. Veliko zanimanje za državno-zborske volitve vlada po Radečah in okolici. Politično življenje je postalo zelo živahno. Za volivni imenik, ki je razgrnjen ▼ občinski pisarni vsem na vpogled, vlada vedno večje zanimanje. Občina Radeče šteje dane« 951 volivnih upravičencev. Možje in fantje se vabilo ▼ nedeljo po prvi sveti maši ▼ cerkveno hišo na razgovor radi II. Evharističnega kongresa za Slovenijo. Pridite polnoštevilno! — Pri poapnenju arterij v možganih (n srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Frani Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudeua pritiska. Ljubljanske vesti t Subvencije Narodni galeriji Ko j« pred nekaj dnevi zbor banovinskih svetnikov debatiral o prosveti t naši banovini, so posamezni gospodje z g. podbanom na čelu hvalili to in ono ustanovo. Navezani smo seveda le na časopisna poročila in tako vemo, da je bilo mnogo hvale našemu učiteljstvu, da je g. prosvetni šel referiral o raznih diletantskih odrih in knjižnicah, da sta zastopnika iz Ptuja in iz Celja upravičeno priporočala tamošnje muzejske ustanove itd. O Narodni galeriji nismo brali ničesar. Menda tudi ni bila nikjer objavljena po9tavka, ki jo je banovina namenila galeriji za prihodnje proračunsko leto. Kako vse drugače skrbijo drugod za umetnostne zbirke! Za danes se omejujem samo na Hrvate. Hrvatje imajo v Zagrebu svojo Stross-mayerjevo galerijo, poleg tega pa še Moderno galerijo. Strossmayerjevo galerijo vzdržuje država, ki priznava v vsakoletnem proračunu galeriji vse vzdrževalne stroške. Poleg tega je pa omogočila država Jugoslovanski akademiji, ki ie lastnica galerije, z najetjem posojila pri Hipotekami banki zgradbo palače, ki donaša akademiji letnih 800.000 dinarjev, katere lahko porabi še poleg rednih državnih dotacij v tvoje znanstvene svrhe in za galerijo. Vkljub temu so si Hrvatje poleg Stross-mayerjeve galerije, v kateri so zbrane umetnine do vključno impresionistov, omislili še posebno moderno galerijo, za katero prispeva Savska banovina redno vsako leto 150.000 Din. V Splitu pa vzdržuje Primorska banovina Se posebno Galerijo umjetnina Primorske banovine, ki ie banovinski zavod m je za proračunsko leto 1934/35 znašala postavka za to zbirko v banovinskem proračunu 172.100 Din. In vendar je ta Galerija poleg obeh zagrebških samo krajevnega pomena in le dopolnilo centralnima zbirkama v Zagrebu. Naša Narodna galerija pa ima namen zbrati vse najboljše, kar je ustvaril slovenski genij v likovni umetnosti to in onostran državnih mej. Kdaj vendar bo dobila nebogljena pastorka vsaj svoj nujni delež?! M. © V proslavo 13. oblctnice kronanja sv. očeta Pija XI. bo jutri, v nedeljo, 17. t m. v ljubljanski stolnici ob pol 10 škofova pridiga, nato pa slovesna pontifikalna sv. masa z zahvalno pesmijo. Vernike ljubljanske vabimo k obilni udeležbi. © Sv. maša za smučarje in turiste bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. © Slavnostna matineja ob priliki 13. obletnice papeževanja Pija XI. bo v nedeljo, 17. februarja ob 11 dopoldne v dvorani Akademskega doma. 1. Uvodna beseda. 2. Papeštvo in naš narodni problem v Primorju, g. Filip Terčelj. — Iskreno vabljeni vsi gg. starešine in akademiki! Ob 10 dopoldne se udeležimo polnoštevilno z društvenimi trakovi pontifikalne svete maše v proslavo obletnice kronanja Pija XI. v stolnici. Naš prostor Je spredaj v presbiteriju. — Akademska zveza. © Ne pozabite v nedeljo pripeljati vaših malčkov v marijonetno gledališče v Vzajemni zavarovalnici. Igrala se bo nova, lepa igra »Zlata Joga«. Predprodaja vstopnic v Unionski traliki ter pred 3. in 5. uro v Vzajemni zavarovalnici. © Igra »Sluga dveh gospodov« na odru Rokodelskega doma. Priljubljeno Goldonijevo igro »Sluga dveh gospodov« bo Rokodelski oder ponovil jutri ob pol osmih zvečer. S tem bo zelo ustreženo občinstvu, ki si želi še enkrat videti igro, ki je pri prvi uprizoritvi tako lepo uspela in je bila sprejeta s splošno pohvalo. Vstopnice se dobivajo jutri dopoldne v Rokodelskem domu, Ko-menskega ulica št. 12. © Izvencerkveni sestanek ima križanska Moška in mladeniška Marijina družba jutri, v nedeljo, 17. februarja ob pol 5 popoldne. 0 Nekaj statistike o ribjem trgu. Včerajšnji ribji trg je bil srednje založen z ribami, večinoma s sladkovodnimi. Veliki viharji, ki divjajo na Jadranu, so onemogočili ribičem, da bi nalovili večjo množino sardel in zato so bile na trgu samo večje morske ribe. Prodajali so tunin po 28 Din, lubene (brancine) po 38 Din, zlatobrove (oradel 36, morske osliče 30 Din kg. Ščuke so bile po 20—24 Din kg, klini 10—12, dunavske postrvi 30, domače 35 dinarjev. Ribji trg se je deloma or.ganiziral v toliko, da mora vsak trgovec, kakor mesar, imeti napisan cenik. Zanimivo je, da je bilo lani na trgu naprodaj morskih in sladkovodnih rib 66.759 kilogramov, predlanskim pa 56.468 kg. Lani je bilo na trgu naprodaj prav mnogo tunina, to pa zato, ker je bila nekaj časa zaprta italijanska meja za uvoz tunina in so to ribo ribiči dovažali na ljubljanski trg kar v tovornih avtomobilih. © Kino Kodeljevo predvaja drevi »Vol-Ko v plamenih« z Inkišinovom v gl. vlogi, kot dodatek pa veseloigro »Proč s skrbmi!« s Stanom Laurelom in Oliverjem Hardijem. © Zaradi ukradenega kolesa kar 4 mesece strogega zapora. Neki pekovski pomočnik, ki je bil že dalj časa brez posla in je tudi brez stalnega bivališča, toda že večkrat zaradi tatvine kaznovan, je bil včeraj pred malim senatom ob- 251 popusta 257, od cerkvenih govorov ar. M. Opeka dobi kdor kupi •elo sbirko do 15. III 1935 Cela zbirka obsega 24 zvezkov ter stane nevezana Din 406'— s popustom pa samo Din 349'50. n. NlCman, Ljubljana, liopUarjeva 2 sojen na 4 mesece strogega zapora, ker je lani 12. decembra ukradel Francu Kranjcu 1200 Din vredno moško kolo znamke »Steyer« © Za karbidno svetilko — 3 mesece strogega zapora. Lojze, mladenič v najlepših letih, je nesrečen tip. Rad krade. Bil je že večkrat kaznovan. Lani 28. novembra si je prilastil karbidno svetilko, vredno 80 Din. Mali senat ga je zaradi te tatvine obsodil po § 317 k. z. na 3 mesece strogega zapora. Med občinstvom se je začul vzklik: »Ne bi bil rad v njegovi koži!« © Prodajal je blago poceni. Neki brezposelni natakar je po Kolodvorski ulici ponujal pasantom, zlasti kmetom, žensko manufakturno blago naprodaj. Blago, vredno 30—35 Din, je ponujal za sramotno nizko ceno. To je bilo sumljivo m zato so ga aretirali. Na policiji so mnenja, da je natakar to blago kje »snel«. Oškodovanec naj se javi na policiji. Ljubljanska „fronla" Od svetovne vojne naprej kar ne pride svet iz raznih »front«. Tudi Ljubljana ne; ta menda še najmanj, ker ima Ljubljana več front. Najstarejša ljubljanska »fronta« se tiče jedi. Dobro jed so imenovali stari Ljubljančani »fronto« in Ljubljančani se dobrih jedi v tistih lepih časih niso najedli, ampak »na-frontali«. Odkar pa v Ljubljani ni več toliko dobrih jedi, kakor jih je bilo nekdaj, se je število »frontašev« prav močno skrčilo. Zato pa je narastlo število drugih »frontašev«. Največ erovore sedaj ljudje o »frontah«, ki se medsebojno vojskujejo; ne s topovi in s puškami, ampak samo z navadnimi kroglicami iz gumija ali pa kar na papirju. Med temi »frontami« zavzema posebno mesto tista, ki ji pravijo »nacionalna«. Človek bi mislil, da je v tej »fronti« zdru: žena vsa Ljubljana, izvzemši seveda nekaj ni n lega tujcev. V Ljubljani govori večina ljudi slovensko in Slovenci so vsi od prvega do zadnjega že od nekdaj bili in so še dobri in zvesti državljani in patrioti, posebno pa še Ljubljančani. Najboljši domoljubi in rodoljubi so potemtakem oni ljubljanski prebivalci, ki sploh ne znajo nobenega tujega jezika in se zato tudi niso mogli navzeti nikjer in od nikogar tujega, nam neprijaznega duha. O ravno teh ljudeh pa t.rdjo ljubljanski »nacionalni« frontaši. da niso »nacionalni«! To je čudno: zakaj ne bi bili »nacionalni« tudi tisti ljudje, ki sploh ne morejo biti nič dragega kot to. kar so? Hlapci, dekle, obrtniki, trgovci itd., ki dane? sploh ne znajo več nemško ali la.ško — kaj so ti? Vse kaže, da more veljati v Linbljani kot merilo zn članstvo »nacionalne« fronte nekaj drupesra kakor pa jezik. A kaj? Če vsi znaki ne varajo, mora v Ljubljani vsak človek, ki hoče hiti »ganz national«, priznavati ne samo svoje narodnosti in svoje države .ampak tudi tlstecra ali tiste vrhovne poveljnike, ki so se za »poveljnike« sami postavili, kakor se je to dogajalo v Ljubljani včasih pri veteranih! Samozvane komande pa pravi Ljubljančan nikoli ni mogel trpeti in prenašati in zato imamo v Ljubi iani celo kopico »front«, ki pa so vse »nacionalne«, mogoče še bolj kot tista, ki se sama tako imenuje! Zato je tudi cela Ljubljana — »ganz national«! Ali potrebujete sredstvo za ClSCenJe? Zgodaj cjutraj boste imeli normalno blagodejno izprazujenje, •ko bosle vzeli prejšnji vt-čer 2—3 ARTIN-DRAŽGjE Dobe se v vseh lekarnah. Skatlja 12 dražej Din 8 —. ~ Vrečica 2 dražejl Din 1 50. Odobri.no ood 8. br. 122SS J julija 191» Kako je volil Maribor pri prejšnjih VOlitVah Zanimiva razmerja med takratnimi strankami Maribor, 14. februarja. Včeraj smo poročali o številu volivcev v Mariboru in o mariborskih voliščih ter omenjali, kako naglo je število volivcev naraščalo. Zanimalo bo pa naše čitatelje, kako so Mariborčani volili prejšnje čase, ko so se potegovale za njihove glasove številne stranke, med njimi take čisto lokalnega značaja. Pregledne tozadevne podatke je prinesel leta 1931 Koledar Nabavljalne zadruge državnih nameščencev, po katerem jih sedaj posnemamo. Prve volitve So bile v Mariboru leta 1921 in sicer občinske. Nastopile so takrat tri stranskarske skupine ter so dobili Jugoslovanska demokratska stranka (JDS) 499, Slovenska ljudska stranka (SLS) 496 in socijalisti 940 glasov. Leta 1923 so sledile volitve v narodno skupščino in pri teh se je že pojavil zanimiv m pester strankarski sestav: JDS 618, SLS 1535, socijalisti 889, Nemci 958, radičevci 214 in radikali 142. Kot volivci so se to pot prvič pojavili v Mariboru Nemci, radičevci in radikali. Leta 1924 so sledile zopet občinske volitve. Pri teh je nastopi! z enotno listo Narodni blok, v katerega so se združile JDS, SLS, radikali in radičevci, da so iztrgali vodstvo občine iz rok socija-listov in Nemcev. Narodni blok je dobil takrat ^405 glasov, socijalisti 960, Nemci pa 994. Leta 1925 so bile državnozborske volitve, pri katerih □ Jutri popoldne v Zadružno banko. Igralska družina »Magdalencev« vprizori lepo dramo »Mati«, ki je dosegla pri predstavi v proslavo 60 letnice pisatelja Ks. Meška popoln uspeh. Igra se prične ob 5 popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. □ Proti Piramidi, za Trg Svobode. Na četrtkovi seji idejnega odbora za postavitev mariborskega spomenika, je prišlo do konkretnega sklepa, naj se spomenik ne postavi na Piramidi, ampak na Trgu Svobode. Ni se pa mogel odbor zediniti, ali naj se postavi tukaj spomenik osebi ali ideji, ali samo spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru I. ali tudi kralju Petru I. Padel je obenem zanimiv predlog, naj bi se vendarle skušal doseči način, da bi se postavil spomenik na Jugoslovanskem trgu, ki je v sedanji obliki edini od vseh javnih prostorov v Mariboru primeren za tak spomenik. Sestavila se bo o dosedanjih sklepih idejnega odbora posebna resolucija, ki se predloži glavnemu spomeniškemu odboru v končno odločitev. □ Mariborsko trgovstvo. Pri mariborskem trgovskem gremiju je bilo s 1. januarjem včlanjenih 601 trgovec, od tega pa jih 29 ni več izvrševalo trgovine in sicer 12 samo začasno, 17 pa za stalno. Učencev so imeli mariborski trgovci 89, učenk 59, pomočnikov 181, pomočnic 150, ostalih nameščencev (pisarniško osebje, blagajničarke, potniki itd.) pa 242. □ Poenotenje zavarovanja. Mestna občina je imela svoje objekte zavarovane pri osmih zavarovalnicah, v bodoče jih bo pa zavarovala samo pri eni. Te dni so se že vršila tozadevna pogajanja z zastopniki posameznih zavarovalnic, med katerimi vlada za lo zavarovanje izredno zanimanje. □ Sol je predraga. Področje bivše mariborske oblasti dobiva sol, ki se uvaža iz Avstrije. Ta sol je mnogo dražja, kakor morska sol ali sol iz rudnika Kreke. Trgovski krogi so zaradi tega po-krenili akcijo, naj bi tudi to področje dobivalo morsko in kreško sol. Morsko sol rabijo posebno mesarji in peki ter mlekarska industrija, priporočajo jo pa tudi zdravniki za splošno uporabo radi velike množine joda. Kreška sol stane 2.50 Din, je torej cenejša od avstrijske, dasi je iste kvalitete. Poleg tega se močno opaža pomanjkanje živinske rdeče soli, ki bi jo letos radi slabe krme, katero je v poletju deževje izpralo, živinorejci močno rabili. Obenem zagovarjajo trgovski krogi, naj se maloprodaialcem soli zagotovi dobiček 0.50 Din pri kilogramu ter še 0.25 Din za vrečico, onim, ki so oddaljeni nad 10 km od velezaloge, pa še pribitek za faktično povračilo prevoznih stroškov. □ Darovi za spomenik. Združenje gostilniških podjetij v Mariboru je votiralo za spomenik blago-pokojnega kralja znesek 3000 Din. Razen tega bo- je dobila JDS 801, SLS 1204, socijalisti 742, Nemci 724, radičevci 725 in radikali 248 glasov. Naslednje volitve so bile šele I. 1927, in sicer v oblastno skupščino. Pri teh je nastopila SLS skupno z radikali. Rezultat volitev je bil: JDS 1038, SLS in radikali 2165, socijalisti 1528. Nemci in radičevci niso nastopili. Še istega leta so bile tudi državnozborske volitve, ki so prinesle rezultate: JDS 1038, SLS 1505, socijalisti 1527, Nemci 857, radičevci 63 in radikali 309. Leta 1927 smo imeli še tretje volitve, in sicer v mestni občinski svet. Dobili to JDS 831, SLS 1858, socijalisti 1713, Nemci 736, radikali 234, radičevci se sploh niso več pojavili, pač pa so nastopili obrtniki s samostojno listo ter dobili 190 glasov. Iz navedenh številk je razvidna zanimiva struktura mariborskega javnega mišljenja, ki se je le polagoma kristaliziralo in oblikovalo predvsem v dveh pravcih: naraščali so po številu le pristaši SLS in socijalistov. JDS je dosegla višek leta 1927, pa je še istega leta naglo padla in bi bila vsa bolj nazadovala. Prav tako so začeli z nazadovanjem Nemci, čisto so izginili radičevci in le radikali so si obdržali svoje skromne pozicije skoraj na isti višini brez tendence za kak porast. Največji porast v odstotkih je dosegla SLS, katere pristaši so se v teku sedmih let v Mariboru popetorili, dočim se je število socijalistov jedva podvojilo. do še člani združenja prispevali posebej. Vzgledna zavednost mariborskih gostilničarjev zasluži posnemanje! □ Z avtobnsom na prvenstvo v Celje. Na prvenstvo Dravske banovine in MZSP o slalomu, ki se vrši jutri pri Celjski koči, vozi iz Maribora do Celja poseben avtobus. Odhod ob 5 z Glavnega trga. Cena 50 Din za osebo tja b nazaj. Prijave se sprejemajo danes do 12 v pisarni mestnega avtobusnega prometa na Glavnem trgu (tel. 22—75). □ Na trgu za ribe so se prodajali včeraj samo živi karpi in ščuke in sicer karpi po 10 Din, ščuke po 14 Din. □ Dobave za bolnišnico in dečji dom. Banska uprava je razpisala ofertalno licitacijo za dobavo mesa, mesnih izdelkov, špecerijskega in koloni-jalnega blaga ter raznih hišnih potrebščin za razna banovinske zdravstvene zavode. V Mariboru se bo vršila licitacija za splošno bolnišnico in dečji dom v ponedeljek, dne 11. rnarca t. 1. ob 10 dopoldne. Splošni in podrobni dobavni predlogi, katere mora vsak ponudnik natančno poznati, so interesentom na razpolago proti plačilu 15 Din pri upravi mariborske bolnišnice. □ Fazan za 16.000 Din. Pred okrožnim sodnikom se je razpravljal včeraj slučaj iz lovskih krogov. Dne 21. septembra sta šla na lov v Kukovče-vem lovišču v Ploderšnici posestnik Kukovec Anton iz Velke in njegov viničar Polanec. Lovila sta fazane, ki jih je Kukovec streljal, Polanec pa preganjal. Ko je zopet Polanec zaklical »pozor, fazan« ter stal pri tem za grmom, je Kukovec ustrelil, šibre pa niso zadele fazana, ampak Po-lanca. Ena mu je prebila lobanjo ter se zarila v možgane. Posledica rane je trajna ohromelost Po-lanca. Sodišče je obsodilo Kukovca na 11.000 Din odškodnine Polancu, 4000 Din za stroške zdravniku in bolnišnici ter stroške za odvetnika, skupno na 16 jurjev ter mesec dni zapora, pogojno 2 leti. □ V lastni hiši tepen in oropan. Posestnik Fingušt Ivan iz Gornje Gorice pri Račah je prijavil orožnikom, da so ga trije posestniški sinovi iz soseščine napadli v njegovi lastni hiši s koli ter mu grozili z nožem. Ko so ga pošteno pretepli, so mu vzeli iz omare 500 Din, 10 klobas in steklenico žganja ter odšli s plenom. A rtiče S smrtjo g. župnika Šribarja je naša župnija osirotela. V najhujši stiski so prihiteli v dušno pastirstvo na pomoč gg. frančiškani iz Brežic. Sedaj smo pa začasno dobili novega dušnega pastirja v osebi g. Franceta Modrinjaka, dosedanjega kaplana v Pišecah, ki ga je škofijstvo določilo za provizorja solnčni artiški župniji. Da bi se pri nas dobro počutil in žel obilo dušnopastirskega veselja, mu želimo artiški farani. Kultura* obzornik Andre Gide: Vatikanske ječe Ironičen roman. — Prevel A. Ocvirk. Tiskov na Zadruga. Str. 314. Gide velja med Francozi danes za najboljšega pisatelja poleg izrazito in odločno katoliškega Mauriaca. Toda Gideov notranji, duhovni razvoj gre ▼ največjih vijugah in se meče iz skrajnosti v skrajnost. Jugoslovanska knjigarna je svoj čas izdala njegovo novelo: Ozka vrata, izrazito religiozno, da, celo preveč spiritualično delce; zdaj ga izdaja Tiskovna zadruga m poudarja njegovo areligiozno noto in ost proti rimskemu katolicizmu, ki da je ▼ tem romanu; vemo pa tudi. da se je v najnovejši dobi zelo približal materijalističnemu komunizmu in ga bodo izdali celo v Rusiji. Vse to kaže na Gidea kot neuravnovešenega duha, pri katerem moramo biti vedno pripravljeni na naj-neverjetnejša presenečenja. In kup takih presenečenj vsebuje prav ta roman, ki je Gideovo najznačilnejše delo, značilno v tem smislu, da je tako aiogičnost človekovih dejanj postavil kol bistveno človeško lastnost. Tako se v tem romanu človek čez noč meče iz brezverca v asketa m zopet v ateista; pustolov v zločinca kar tako brez volje itd. Ves roman je čudna zmes življenja: prvi del »Anthime Armand-Dubois« je zase vzeta čudovita zgodba o čudežnem izpreobmjenju popolnega brezverca in framasona v najbolj katoliškega asketa, pisan z umetniško močjo, kot sem jo le še malokdaj občutil. Sama za sebe bi delala čast najboljšim kat. pisateljem. Toda kaj, ko v nadaljnjih poglavjih pisatelj to spreobrnjenje i r o n i z i r a In ob njem prikaže še Cerkev kot ustanovo, ki samo izrablja konvertite, ne pomaga jim pa niti r najhujli sili. Ve« roman se razvije v pustolov-IKInn, len nonisute potegavščine tajne Družbe za reiitev papeža iz Vatikanske ječe, ki izrablja pobožne duše. da darujejo denar in ga ilredo v Rim reševat, pri tem pa padejo v še nova presenečenja (tudi seksualnega značaja), m jih končno doleti nenadna smrt. Človek ima skoroda vtis, da bere Chestertonove detektivske povesti, le da je v nji duhu vse preveč ironije in sarkazma Anatola Fran-cea. Končni vtisek knjige ni jasen: nit se pretrga in ne vemo, pri čem smo, kot tudi prej nismo vedeli. Uživali smo le spretnost Gideove umetnosti, snov sama pa ni niti malo zajemljiva, je dolgočasna in katolikom odvratna. Ne vidim potrebe, da so roman prevedli na slovensko, ker njegova edina cena je v tem, da se lit. zgodovinarji pouče na najznačilnejšem Gideovem romanu o podobi tega duhovnega vetrenjaka. Kdor pa ne bo bral knjige iz gole želje po poznanju Gidea-pisatelja, ta ne bo imel nikakega užitka in bo prav tako razočaran tisti, ki pričakuje po naslovu — pamflel na Vatikan, kot tisti, ki hoče uživati zaključeno in strnjeno zgodbo. Ni treba še poudariti, da naSe ljudstvo ne bo hotelo brati pustolovščin na račun katoliškega religioznega čuv-stvovanja. td. Štele t Monumenta artis slovenicae IV. Johannes Aqufla de Ratrespurgo. To pot nas autor poved? v nam tako malo poznano Prekmurje, ki je odtrgano po tujem političnem telesu od našega etničnega občestva Sele 1919. 1. postalo odprto tesnejšim kulturnim stikom ostale slovenske zemlje. Tu se je nekako od srede XIV. stol. pa tja v zač. XV. stol. razvila velika umetnostna delavnost, ki se jc grupirala zlasti v drugi pol. XIV. stol. okoli osebnosti Janeza Akvile iz Radgone. V mejnem mestu, ki je bil v srednjem veku sedež dežebioknežjega urada, si je mojster Janez, po pokolenju mogoče Nemec, uredil svojo delavnico, ter bil tudi član nekega tamoš-njegs ceha, možno zidarskega. Prvo signirano delo je Velemčr (1. 1378)._ nato Martijanci in naposled Turnišče (1393. I.j. Dočim je v Veiemčru ikonografska shema, kot ja kasneje kranjski prezbitc.rij normiral, ohlapna in so posamezni likovni členi samovoljno razvrščeni, je v Martijancih podredil svojo koncepcijo strogi ikonografski kompoziciji. Problem zase tvori poslikana cerkev v Turnišču, kjer pride autor do zanimive in važne ugotovitve, ki v veliki meri osvetli zagonetno vlogo tega mojstra v prekmurski umetnosti. Janez je delal tu namreč kot arhitekt-slikar, če ne celo kot podjetnik pri gotiziranju te cerkve, izročil posamezne arhitektonske dele v poslikanje drugim slikarjem, sam pa si je pridržal apsido, kjer je delo tudi signiral. Priložene reprodukcije njegovih del. ki so žal slabše ohranjene, nazorno pokažejo tudi njegovo umetniško kvaliteto. Razprava sama in tudi snov sta zelo aktualni za vso slovensko umetnost. Zlasti pa bo to delo zanimalo Prekmurce, katere prav sedaj spremljamo pri njihovi simpatični borbi za svojo gimnazijo in kulturno samobitnost. s. m. Dr. Pitamičeva „Driava" pred inozemstvom Leta 1927 je naša Mohorjeva družba izdala »Državo« takratnega univ. prof. dr. L. Pita-mica. Sicer se morda izdaje strogo znanstvenih del za take izdajatelje v našem času manj splačajo, vendar pa je Mohorjeva prav s tem izpričala, da ji ie več za znanost kot za denar in se izkazala vredna svoiega visokega kulturnega poslanstva med nnmi. Zadnje čase smo šele podrobno zvedeli za enodušno pohvalo kritike, ki je je bil deležen angleški prevod dr. Pitamičevo knjige o državi v inozemstvu. Ne velja ta zahvala samo dr. Pitamicn, odličnemu znanstveniku in državniku, marveč tudi založnici, ki je tako pomagala dvigniti sloves slovenske znanosti v 3vetu. Navedimo nekaj odstavkov iz revij, k- so ocenjevale Pitamičevo knjigo o državi v angleškem prevodu (A treatisc on the State, by L e o n i d a s P i t a m i c , LL. D. X 300 pa »as. .1. H. Furst Company, Bal- iimui v pja so polna ljudi, ki se hodijo po hodnikih gret. Nikdar drugače človek ni opa/.il teh ljudi v justični palači, toda mraz zadnjih dni jih je pngnal, da tudi tam iščejo zavetje Primerili so se slučaji, da so ti obupnnci prenočevali celo po straniščih, samo da so bili varni pred mrazom. Ni treba videti v vsakem br /domen kak ziočinski tip. Zločinci navadno ne zahajajo v take kraje, kjer vedo, da jih bodo varnostne oblasti kmalu polovile in zaprle. po starokatoliškem cerkvenem obredu. Sodišče je v nekem »lučaju razsodilo, da je tak zakon pro foro civili neveljaven. To v slučaju, ee se uradno dožene, da živi le eden ločeni zakonec iz prejšnjega zakona, kar je bil primer v dotični pravdi. — Izletniški vlak Ljnbljana—Stična. V nedeljo, 17. februarja bo vozil na progi Ljubljana— Stična in obratno izletniški vlak za smučarje, z obhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 7.55 ter s po-vratkom iz Stične ob 17.30 in prihodom v Ljubljano gor. kol. ob 20.40. Za ta izletniški vlak veljajo izletniške karte s 50% popustom od normalnih voznih cen. Otroci od 4—10 leta plačajo četr-tinsko vozno ceno. Slab duh iz ust ie vsakemu zoprn, očrneli zobje pokvarijo najlepši obraz. Obeti dve lepotni napaki se odpravita Že z enkratnim SJČenjem s prijetno osvežujočo in okusno Chlorodont zobno pasto.Chlorodont da zobem bleSčeC lesk slonove kosti, ne da bi pokvaril zobno sklenino. Tuba Din. 8.- Jugoslovanski proizvod Celje er Slovesno tvonjenje v vseh celjskih cerkvah bo drevi naznanilo Celjanom, da bomo jutri na slovesen način praznovali obletnico kronanja papeža Pija XI. Jutri bo v ta namen ob 10 dopoldne v opatijski cerkvi govor in slovesna sv. maša, popoldne ob 4 pa v veliki dvorani Ljudske ,x>sojiluice proslava z bogatim sporedom. Nabav.t« si vstopnee žc danes v predprudaji v Si- mskovi tiskovni zadrugi. Delovanje celjskega okrajnem odbora društva »Rdeči križ« v letu 1931. V četrtek po-v>ldne je imel cel.iski »Rdeči križ« v posvetovalnici mestnega poglavarstva občni zbor. Društvo ie štelo v preteklem letu 166 članov, 59 rodnih in 116 pomožnih. Poleg e ga je okrof 150 učiteljev. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ima v zalogi sledeče mladinske igrice: Albreht: Sestrica gro, igrokaz v 1 dejanju, B Din; Takih pel ia mladi svet, 5 mladinskih igric, 20 Din; Bevk: Itedak Pailek, 6 otroških iger, 18 Din; tiotia: Princeska iu pastirček, pravljica v 5 dejanjih, 12 Din; (Jolia: Jurček, pravljica v 4 dejanjih, 8 Din; Gregoričeva: Otroški oder, 12 iger za mladino otroških vrtcev in ljudskih šol, 8 Din; llotzel-Lehrmaun: Punčke žive, mladinska spevoigra v 3 dejanjih, 8 Din; Komanova: Sestrin varuh, mladinska igra v 1 dejanju; Čarobna košara, mladinska igra v 1 dejanju. 4 Din; Korban: Živa voda, pravljična enodejanka s petjem, 14 Din: P. Krizostoni: PateKkmu piščalka, otroška igra v 4 prizorih, 3 Din; P. Krizoslour. Otroške igrice, 4 otroški prizorčki, 3 Din: Lavrenčič: Dota i m". kralja Matjaža, otroška igra v 2 slikah, 4 Din; Lovšin: Desetnik in sirolira. mladinski igrokaz s petjem v 3 dejanjih, 20 Din; Marica: Kralj Matjaž, mladinski, narodni igrokaz s petjem, plesom v 5 slikah, 7 Din, pevske ločke k igri, 9 Din; Palme: 1'laček potep, pravljična igra v 3 dejanjih, 5 Din; Pečjak: Kraljira z mrtvim srcem, pravljična komedija v 4 dejanjih. 15 Din, pevske točke 10 Din; Ribičič: Igrice, zbirka lažjih 6 igric, 9 Din; Ribičič: V kraljestvu palčkov, otroška igra s petjem v 3 dejanjih, 20 Din, pevske točke 20 Din; Ribičič: Kraljira palčkov, mladinska igrica v 3 dejanjih, 22 Din; Skrbinšek: Božji volek in drugi, 6 mladinskih iger, 18 Din; Žolnir: Sola v nebesih, igra v 3 dejanjih, 5 Din: Spicar: Martin Kupithok, pravljična igra za mladino v 5 slikah, 10 Din; Vir nedolžnega veselja, prireditev za prvoobha-jance, 15 Din. - Čudna prošnja. N^avno srn prebivalci , .. rahranievali zato Uer pri Sv R,nediUtu Slavonskega Samca poslali pristani oblasti , 25 kov tf|asovalcev ni za jns. ali pa originalno prošnjo, Ja bi bil morilec Adam Majer. ki je bil obsojen na smrt zaradi roparskega umora družine bogatega Guhero-viča iz Samca, obešen v Slavonskem Samca. Adam Majer je preteklo leto umoril v Samcu bogataša Štefana Guberoviča, njegovo ženo in taščo ter odnesel večjo vsoto denarja. Tega zločina je bilo obdolženih več nedolžnih oseb, dokler se ni končno posrečilo na.iti pravega zločinca. Te dni je prišla prošnja, katero so podpisali prebivalci Samca in okolice, nazaj. Oblast je odgovorila, da prošnji ne more ugoditi, ker bi bilo to proti zakonn. tn da bo Adam Majer obešen v Os.jeku. Zadnje čase je bilo v Samcu in okolici izvršenih več ropov ln umorov, zato bi bila po mnen.iu podpisnikov na prošnji justifikacija na licu mesta učinkovito strašilo za druge zložince. — Pri revmatizma v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih usedu (Hpxenschuss) se uporablja naravna »Kram Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. zato, ker ima v svoji sredi enega najbolj zaslužnih borcev za slovenstvo in za Jugoslavijo, dekana g. Frana Sal. Gomilška. Kamnik Odbor za postavitev in oskrbo Aleksandrovega križa na Brani uprizori danes ob 8 zvečer in jutri ob 4 popoldne v Kamniškem domu veseloigro s petjem »Dva utopljenca«, h kateri najvljudneje vabi. Redna glavna skupščina (občni zbor) Tujsko-prometnega društva v Kamniku bo 23. februarja točno ob 19.30 v posebni sobi restavracije Ant. Cererja z dnevnim redom: 1. Poročila predsednika, tajnika in blagajnika: 2. Poročilo preglednikov; 3. Volitev odbora; 4. Volitev preglednikov; 5. Slučajnosti. — P. S. Ako ob določeni uri skupščina ne bi bila sklepčna," se vrši pol ure pozneje glavna skupščina z istim dnevnim redom, ki je sklepčna ob vsakem številu došlih članov (§ 18. društvenih pravil). II. Evharistični kongres za Jugoslavijo Gg. sotrudnike kongresne trkovne službe, ki so bili. naprošeni za sodelovanje z okrožnico od 4. januarja 1935. zelo lepo prosimo, da zaprošene referate čimprej dovršijo, ali pa vsaj vodji tiskovne službe kratko sporočijo, do kdai upajo delo končati. One gospode, ki so izdelke že poslali, prosimo, naj »proste, če prejema nismo posebej potrdili. V navalu dela je to skoraj nemogoče. Podobice z molitvijo za uspeh kongresa so pošle. Med tem, ko z raznih strani nujno za nje prosijo, čujemo, da po nekod še sploh niso bile izročene svojemu namenu. Kjerkoli se j« to zgodilo, vedo naj. da s tem manjkajo armado molilcev, od katerih gorečnosti je bistveno odvisen uspeh kongresa. Če bi pa kje vendar le preostale, prosimo, vrnite nam jih, da zadovoljimo on«, ki jih še potrebujejo. Prispevki za kongres: Zupni urad v Vitanju 20 Din; Župni urad Mengeš 310 Din; Župni urndi v Rušah 100 Din. v Begunjah pri Lescah 300 Din: v Javorju pri Poljanah 182 Din, v Velikih Lnšfali 200 Din; Mohorjani v Trnovem 400 Din; župni urad v Čatežu pod Zaplazom 220 Din; farna zbirka Ihana 260 Din: Moboriani v Marenbergti 50 Din; iz cerkvenega darovanja na črnem vrhu 330 Din; župni urad v Železnikih 69 Din; Z. M. S. Ljubljana 100 Din; župni urad v Brusnicah 71 Din; ženska Marijina družba v Gorifah 29 Din; Bogataj Franc. Ljubljana 100 Din; vikar Tensun-deru iz Vestfalijc kot prispevek za februar 100 Din; Agrež iz Rimskih Toplic 50 Din; šolske sestre v zdravilišču na Golniku 100 Din; neimenovan 20 Din: neimenovan 10 Din; Albreht Jože iz Hotedršice 30 Din; župni urad Unec 50 Din; Mohorjani iz Unca 37 Din; »Proletaree« z Jesenie 100 Din s prislavkom: »Naj živi Rvharistični Kristus Kralj — naše edino upanje!«; župni urad Kapele pri Dobovi 10 Din: Župni urad Radovljica 500 Din; župni urad Želimlje pri Igu 100 Din; Mohorjani v Jarenini 100 Din; župni urad Gotenica pri Kočevski Reki 25 Din: neimenovan 50 Din: Mohorjani Iz Novega mesta 105 Din: podružnica Krščanske Sole rn stolno župnijo v LJubljani 100 Din: Rogelj Tončka. Ljubljana VII, 30 Din; pri popoldanskih porokah v Kamniku se je nabralo doslej 40 Din: stolni žtipnl urad v Mariboru 333 Din: g. Kolander iz Amerike 100 Din. — Evharistični Bob naj obudi obilo posnemovalcev, plemenitim darovalcem pa bodi obilen plačniki Radio Programi Radio Liubtfanat Sobota, 16. /rbruarju: 12.00 Itampampam (pestrA revija |iloA< ) 12.50 Poro ila 13.011 Ca«, lianipanipam (!«► Atra revija |>I«A ) 18.00 ltolltlva, t'K. Sanciii, Delak, Stmiko, Za-Itar ln JelaMn ler RadiJ»kt orkester in pl.iAOe; vin««: 6aa in porodila 22.20 Peenil in ploai Iz operet na plo*<-ah Drugi programu SOUUTA, 16. februarja. Hetgrad: 18.» Narodn« posini JOUU Kadio orke»ler 10 Si Srbski ve< er £2.25 Plmua kIumUi -3.00 i'»,iur program. — Zot/teb: 211.30 Vogalni koncert 21.00 Recitacija 21.30 Vokalni konrert 22.15 Salon.ski kvartet. — Uunaj: 17.50 MandollirUtični kimcert JO.00 Veeei radio i>ol|tourri &M0 Rndio orkester 24 16 Cinanska itla-sba. — Uudimi><>šta: IB 30 Plo* e 20.30 Pttslra ura 21.50 Ciganska Kla.-.lm 23.00 .Ituj. 23.35 CiKiin-ska itla-sba. - Mitan-Trut; 17.05 Plesna irlnuba 20.15 Norma, opera, Beltltii. — Him-Bari: 17.10 Koncert 20.46 Norma, opera, Iteiliui. — Prana: 19 15 .laz/ 20.16 Vesejo-lnrra 21.00 lez i«i>erel 22.15 PloS e 22.30 l.aiilta idasbii. — Brno: 19.15 ljudska irodba na pihala. — \ ariara: 211.00 Dunaj 2100 Orkester iu pevitki koncert 22.16 Plesna Klaslm. — Berlin: IS.50 (lla.sba za konec tednu Lil 1« Iloiciu-io, kom. opera, Suppe. — Kdnii/oberg: 19 1)0 Koncert solistov 2U.I5 Letalski ve. er. — llunil/ur: .11.15 Pester ve. er. — \'rati»lava: 20.15 Radio karneval. — Lip-tko: I9.U0 h. Ileba _t> 10 Kiiln. - Koln: 19 00 Poljski nkla daielji J).10 Monukovski predpust v Kolini. — Frankfurt: 18.50 Berlin '.'0 10 Pester večer. - Stuttpart: 1S.50 PloA e po fceljah .0.10 Monakovo. — Monakovo: 19.10 CitriiAkl koncert 20.10 Netopir, opereta. Stran««. — ZS-rieh: 19.20 Doma/e pennil in koračnice 20.30 Igra * miortu. — Stra*xbnru: 18.00 Orkestralni Jiouccrt is l»a riza 22.00 Vojaška Kodbu. DRAMA - Začetek ob 20 Sobota. 16. febninrjn: Blodni ognji. Premljera. Red C. Nedelja. 17. februarja ob 16: liha r r kmaren. Izven. Znitiine cene od 20 Din navivlol. — Ob 20: Po-striek. I7,ven Znižane cene od 24 Din navzdol. OPERA - Začetek ob 20 Sobota. Iti februarja: Dorira i> rte. Red B. Necle-lln, 17 felirniirja ob 16: SJirjr nrohianl. tzren. Znižane cene. — Ob 20: Plei v Sur«;u. Izvan. Znižane cene. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 16. febrnarja: Zdravnik na raipotju. Red D. Nedelja. 17. februarja oh 16: Janko in \letkn. Otroka predstava. Znižane cene. — Ob 20: Carjevii. ZjuJ. ujlkrat. Uloboko uiiiau. ceu«. Roman za mlade in stare 2 EMIL IN DETEKTIVI Spisal E. KSstner, poslovenil M. Kunčič. >Aha! Torej Schillerja, tistega, ki ima vse polno spomenikov !< »Da, da, tega. Torej ta Schiller je napisal igro, katere dejanje se dogaja v Švici. Igra se imenuje >Viljem Teli«. Prejšnje čase so morali otroci zmerom pisati naloge o njej.« »Mi tudi,« je dejal Zakovnik. »Telia dobro poznam. Zares veličastna drama 1 To je treba Schiller-ju priznati. Kar je res, je res. Naloge so bile pa za nas strah in groza. Ene se ie prav dobro spominjam. Imenovala se je: »Zakaj Teli ni trepetal, ko je meril v jabolko.« Takrat sem dobil cvek. Naloge so bile zame sploh .. .< »Ze verjamem, že,« sem ga prekinil. »Dovolite, da za trenutek stopim spet jaz na govorniški oder. To sem vam hotel povedati: Schiller tudi nikoli ni bil v Švici in vendar se njegova igra »Viljem Teli« do zadnje pike ujema z resničnostjo.« »Potem je pa gotovo čital kuhinjske bukve,« je menil Zakovnik. »Kuhinjske bukve?« sem ga debelo pogledal. »I, seveda! Kuhinjske bukve. Takšne, v katerih Je vse natančno popisano. Kako visoke so gore v Bvici. Kako je takrat, kadar zadivja nevihta nad Vierwaldstatskim jezerom. In kako je bilo, ko so se kmetje uprli guvernerju Gesslerju.« »To ste pa kar dobro povedali,« sem ga pohvalil. »Schiller je prav gotovo storiL< >No, vidite!« se je Zakovnik ponosno vzravnal in zamahnil s prtičem po nadležni muhi. »Storite torej tudi vi tako, in prečitajte najprej nekaj knjig, potem boste pa lahko napisali svojo kengurujsko zgodbo o Avstraliji.« »Hm, to me pa prav nič ne mika. Če bi imel denar, bi se odpeljal tja in si vse natančno ogledal. Od blizu! Da bi pa čital knjige, ne ...« »Potem vam dam moder nasvet,« je dejal. »Najboljše je, da pišete samo o takšnih stvareh, ki jih dobro poznate. Na primer o podzemeljski železnici in hotelih in še o tem in onem. In o otrokih, ki jih imate vsak dan pred nosom in kakršni smo bili nekoč tudi mi.« »To se vse lepo sliši,« sem ugovarjal, »ampak neki gospod z dolgo sivo brado, ki pozna otroke bolje kot žep v svojem telovniku, mi je zaupno povedal, da jim to ne ugaja!« »Prazne marnje!« je zagodrnjal gospod Zakovnik. »Zanesite se na moje besede. Sicer imam pa tudi jaz otroke. Dva fanta in deklico. Kadar imam med tednom prost dan, jim pripovedujem, kakšne stvari se dogajajo tukajle. Na primer, kako me včasih kdo oslepari za zapitek, ali pa še kaj zanimivejšega; na primer, kako je zadnjič neki pijani gost hotel prisoliti dečku, ki prodaja svaljčice, zaušnico, namesto njega pa je zadel damo, ki je slučajno šla mimo. In otroci me poslušajo lako verno, kakor da v kleti straši, toliko vam lahko povem.« »Ali mislite resno in iskreno, gospod Zakovnik?« sem se še vedno obotavljal. »Kajpada! Na I ae mi posuši jezik, če lažeml« je zaklical in izginil; nepotrpežljiv gost je hotel plačati in je trkal z nožem ob kozarec. In tako sem napisal zgodbo o prigodah, ki jih vsi, jaz in vi, že zdavnaj poznamo, prav za prav samo zategadelj, ker je tako hotel gospod plačilni natakar Zakovnik. Odšel sem najprej domov, se naslonil na okensko polico, gledal vzdolž po Praški ulici in si na tihem mislil: morda pa pojde zgodba, ki jo iščem, vprav zdajle mimo. Pomigal bi ji z roko in zaklical: »Oh, prosim vas, gospa zgodba, skočite za trenutek k meni! Rad bi vas napisal.« Zgodbe pa ni bilo od nikoder. Začelo me je zebsti. Klavrne volje sem zaprl okno in zdirjal tri in petdesetkrat okoli mize. Tudi to ni pomagalo. In tedaj sem se znova, natančno tako kot prej, zleknil po tleh in si preganjal čas z globokim premišljevanjem. Ce človek takole leži na tleh, se mu zazdi svet i mahoma ves drugačen. Vidi lesene noge pri stolih in mizah, copate, pisane rože na preprogi, ogorke svaljčic, kosmiče prahu; in celo levo rokavico, ki jo je pred tremi dnevi zaman iskal v omari, najde pod blazinjakom. Ležal sem torej v svoji sobi na tleh in si radovedno ogledoval okolico — za spremembo enkrat od spodaj navzgor, namesto od zgoraj navzdol — in zapazil na svoje največje začudenje, da imajo noge pri stolih in mizah — meča. Strumna, prav temna meča, kakor jih imajo zamorci ali šolarji z rjavimi nogavicamL (Nadaljevanje sledi J Katoliška akcija na Poljskem Katoliška akcija na Poljskem se je nanovo reorganizirala. tako, da so njena pravila v skladu z odločbami vlade, ki zadevajo verske reorganizacije. Poročajo, da se katoliška akcija posebno uspešno razvija med vseučiliško mladino. Pokazalo se je to nedavno na velikem zborovanju v Varšavi. Splošno računajo, da znaša število organizirane katoliške mladine na Poljskem nad 300 000, ki pripada različnim katoliškiit organizacijam. Nova taktika brezbožnikov Iz več dežel poročajo, da so se brezbožniki zatekli k novi taktiki v boju s krščanstvom in zlasti s katolicizmom Na Angleškem na primer so brezbožniki opazili, da direkten napad proti veri ni bil dobro sprejet med ljudstvom. Zato so sedaj tak tiko spremenili in izjavljajo, da se bore le proti fašizmu in proti vojni. Seveda pa ne pozabljajo pristaviti, da iste sile, ki vzdržujejo fašizem in ki pripravljajo vojno, obenem vzdržujejo tudi versko misel! Za nimivo je, da je organ angleške framasonerije The Fight (Boj) pozdravil to taktiko brezbožnikov in izjavil, da je v skladu tudi z njiiiovim načinom proti-kršča trnke propagande. Stare trgovske in kulturne vezi Iz Evrope v Azijo pred 2000 leti Nam se dozdeva, da se ljudje v tistih časih, ko niso še poznali ne železnic in parni-kov, ne letal, ne telefona in brzojava in ne radia, da tisti ljudje o drugih deželah niso dosti vedeli. Ali so listi davni prednamci bili res brez vsakih stikov med seboj? Vsiljuje se nam n. pr. vprašanje, kako daleč je segalo obzorje Evropejca ob času Kristusovega rojstva. Tedaj je bila v Evropi le ena kulturna država: rimsko cesarstvo. Kulturnih narodov pa je bilo več, da omenimo n. pr. le Grke in Jude! Kaj so ti narodi vedeli o drugih deželah sveta? Pred Kristusom je na italijanskem institutu r.a Azijo predaval znanstvenik I. Tucci, ki se posebno peča z Indijo in Kitajsko. Obravnaval je zanimivo vprašanje, ali je stara rimska država imela kake zveze z Daljnjim Vzhodom. Na podlagi kitajskih in indskih virov je pojasnil eno točko rimske zgodovine, ki je doslej bila le malo znana. Evropejci pred 2000 leti so vedeli za Daljnji Vzhod ter jim ta ni bil kaka pravljična dežela Indija — Koromandija, ampak eo s temi deželami živahno tržili. Saj je že iz sv. pisma znano, da je judovski kralj Salamon kupčeval z Orijentom; iz zgodovine je znano, da se je Aleksander Veliki boril pred vrati Indije. I. Tucci pa v svojem predavanju dokazuje, da so tudi rimski ccsarji že ob začetku cesarstva živahno trgovali z vzhodno Indijo. Ti trgovski stiki so občutno vplivali na politiko rimskega imperija. Jasno je, da trgovci, ki so prihajali iz Ev-r pe v vzhodno Indijo, niso bili le Rimljani — tako meni I. Tucci. Mi pa menimo, da je bil med temi trgovci le redkokdaj kak Rimljan. Ker je Rim z vojaško silo podjarmil kulturno bolj razgibane narode, je jasno, da so se ti narodi poslej veliko bolj udejstvovali v zunanji trgovini, ko jim je bila zaprta možnost svobodnega udejstvovanja v domovini. Ker pa je Rimljan, kot nosilec imperialistične rimske politike, hotel tudi vsemu trgovstvu na zunaj dati rimsko obeležje in rimska sredstva, so narodi ozhodne Azije trgovali z »Rimljani«, čeprav so ti »Rimljani« govorili grško ali feniško. Pač pa se mora priznati, da so Rimljani kot država zgradili velike trgovske ceste in jih zavarovali, da se je po njih svobodno lahko razvijala trgovina od Sredozemskega morja do vzhodne Azije. Najvažnejša je bila pomorska pot skozi Rdeče morje do vzhodne obali Indije. Ta pot je postala najvažnejša, odikar so evropski pomorščaki spoznali važnost monsuma, vetra, ki v enakih razdobjih piha v Indskem oceanu. Pomorski poti sta bili dve: prva je šla iz Alek-sandrije do Rdečega morja in odtod naprej v Indijo; druga pa iz Antijohije do Perzijskega zavila in odtod naprej. Po tej poti je prodiral tudi rimski cesar Trajan proti Partom, katere je hotel ukrotiti in sicer ne le zato, da bi si jih podvrgel, marveč tudi zato, da bi zavaroval trgovino s svilo, katera je prihajala iz Orijenta in katero so ogrožali Parti. Antiohija je bila izhodišče druge ceste, katera je po celini skozi osrednjo Azijo vodila na Kitajsko. Tod so novejša izkopavanja odkrila mnogo sledov rimske trgovine. Po tej poti je leta 97 po Kr. prišla prva vest o rimski državi na Kitajsko. Ker so to pot po suhem vedno ogrožali Parti, so se trgovci rajši vozili s pomočjo ugodnih vetrov po morju do polotoka Malaka. Odtod so potem peš hodili na Kitajsko. Dokaze za to so v novejšem času izkopali na mejah kitajske države. Po tem potu je leta 166 po Kr. potovalo odposlanstvo rimskega cesarja Marka A vrela h kitajskemu cesarju. 40 let kasneje je sledilo drugo poslanstvo. Tako je kitajsko cesarstvo postalo znano v Evropi ter je bilo zarisano tudi na Ptolomejevem zemljevidu. Na drugi strani pa je tudi kitajsko zeniljepisje takrat prvič spoznalo Evropo. Trgovski stiki med Evropo in Indijo so bili še bolj živahni. Pod cesarjem Avgustom in njegovimi nasledniki so že prihajala odposlanstva indijskih knezov v Evropo. V kraju Kranga-nore so izkopali star tempelj, ki je bil posvečen Avgustu. Tam 60 našli tudi mnogo rimskih novcev. Iz tega bi sledilo, da so bili stiki z Indijo zelo živahni. Na koncu svojih izvajanj je predavatelj poudaril še nekaj trgovskih predmetov, kateri so se izmenjavali med vzhodom in zahodom. Tudi latinski jezik je prevzel nekaj aziatskih besed in se vpliv Azije pozna tudi v znanosti in umetnosti. Na vzhodu so takrat nastajale mod ros lov ne knjige, ki imajo mnogo skupnega. Od zahoda sta Indija in Kitaj dobila sisteme zvezdoslovja in astronomije, kakor so jih učili v aleksandrijski šoli. Šele, ko je svetovno rimsko cesarstvo razpadlo, so ti stiki polagoma izginili. Vendar niso docela izumrli. Namesto latinskega Rima je nastopila arabska država in za njo krščanski srednji vek, kateri je iskal novih potov z vzhodno Azijo. Zameti ▼ Maroko. V gorovju Atlasa v severni Afriki so divjali taki snežni viharji, da je vse ceste camedlo. Avtomobili so obstali sredi poti, kakor vidimo na sliki. Mednarodne smučarske tekme na Visoki Tatri. Pogled na del udeležencev. * Potomci dveh mučencev Poročali smo že, da nameravajo razglasiti ; za svetnika znamenitega angleškega državnika j in pisatelja Tomaža Mora, ki je umrl mučeni- | ške smrti pod rabljevo sekiro, ker ni hotel priznati proticerkvenih dekretov odpadlega angleškega kralja Henrika VIII. Z njim vred bo baje proglašen za svetnik tudi drug angleški mu-čtnec John Fisher. Ob tej priliki angleško katoliško časopisje poroča o potomcih obeh mu-čenikov, ki še žive na Angleškem. Potomcev Tomaža Mora živi na Angleškem še 19. Osem izmed njih se sedaj piše Eyston. To so potomci Morovega sina, ki je živel v zakonu s hčerko nekega podeželskega angleškega plemiča. Njena rodovina že 500 let prebiva na svojem posestvu v grofiji Yorkshire. Na tem posestvu stoji tudi družinska kapela, katera je bila zgrajena ob času angleškega kralja Henrika VI. Ta rodovina skrbno hrani še nekaj spominkov na svojega velikega in svetniškega prednika: čašo, iz katere je Tomaž More pil, in pa njegovo palico. Med potomci Tomaža Mora je eden tudi sloveč avtomobilist, ki je dosegel že mnogo rekordov. Med potomci Johna Fisherja pa jih je mnogo, kateri niso več katoličani. Med temi nekatoličani je celo It anglikanskih duhovnikov. Edini katoličan, ki je direkten potomec mučenika Fisherja, je znani časnikar Claude Fisher, pa še ta je šele v zrelih letih prestopil iz anglikanske v katoliško cerkev. On skrbno hrani staro podobo svojega pradeda, katera je že 300 let v njegovi rodovini. Ko so ustrelili karmeličanskega patra Sedaj se na Španskem pred sodiščem obravnavajo dogodki izza oktoberske komunistične revolucije na Španskem. Pri tej priliki je preiskava dognala, kako so komunisti ustrelili karmeličanskega patra Evfra/.ija. Oče Evfrazij je pri priliki padel in se hudo poškodoval na glavi. Prenesti so ga morali v bolnišnico v mestu Oviedo. Ta bolnišnica pa je takrat že bila v rokah komunističnih revolucionarjev, kateri eo hoteli patra takoj postaviti pred sodišče. Zdravnik je ugovarjal in poudarjal, da se bolnik ne more gibati. Vkljub temu so ga zgrabili in gnali pred revolucijski odbor. Ker pater ni mogel hoditi, so ga spravili v avto ter ga z njim odpeljali. Pa niso ga odpeljali pred sodišče, ampak iz mesta, da ga tam zunaj kratkomalo brez obravnave ustrele Pater ni mogel stopiti iz avtomobila, ampak so ga morali nesti. Postavili so ga k steni, ob kateri je mirno obstal, njegovi morilci pa so se s puškami v rokah postavili 5 m pred njim in namerili puške nanj. Oče Evfrazij je še spregovoril besede: »Odpuščam vam!« Nato so zagnnele puške in očeta Evfrazija ni bilo več. Sedaj so v Asturiji prijeli nekega moža, ki se piše Juan Maestro, kateri je priznal, da je on povzročil smrt karmeličanskega p. Evfrazija. Upornik umira s križem v roki V Oviedu na Španskem so te dni ustrelili dva moža, katera sta se z orožjem v roki udeleževala zadnje revolucije. Eden izmed njiju narednik Vascpiez je umrl s križem v roki. Malo prej, preden je izbruhnila revolucija, je pobegnil od svojega polka ter se nato udeležil naskoka na vojašnico. V isti vojašnici so ga sedaj ustrelili vpričo vsega polka, kateremu je pripadal. Zadnje ure svojega življenja je preživel v družbi katoliškega duhovnika, kateri ga je spovedal in obhajal. Drugi pa je umrl brez kesanja. Tudi on je vodil del vstašev ter je ukazal streljati na gručo neobroženih moških, žensk in otrok, ki so s culicami bežali iiz svojih domov pred uporniki. Vsega tega se mož ni kesal, ampak je umrl s klicem: »Naj živi republika!« Vrhovni poveljnik italijanskih čet, ki so namenjene v Abesinijo, general Rudolf Graziani, ki je premagal Libijo. Uspehi triletnega »lihega In napornega delam JNS 6000 trgovcev in obrtnikov manj! To je posledica krize in nezmožne gospodarske politike Zbornica za trgovino, obrt tn industrijo ▼ Ljubljani je objavila Btatistiko o številu prijav in odjav njenih članov za zadnje četrtletje 1934 in s tem za vse leto 1934. Po tej statistiki se v pretežni večini strok vidi nazadovanje števila obratov Za zadnje četrtletje je bilo zabeleženo celo v statistiki gostinskih obratov nazadovanje. TRGOVSKI IN POMOŽNI OBRATI V skupini trgovskih in pomožnih trgovinskih obratov je bilo v zadnjem četrtletju 1934 145 prijav in 425 odjav (v 4. četrtletju t933 182 prijav in 413 odjav). Največje gibanje so zabeležile tele stroke: trgovina z živino 2 prijavi ter 15 odjav, z lesom 4, oz. 49, z manufakturo 4, 12, 7. deželnimi pridelki 5, 18, z živili 5, 25, z mlekom 1. 5 s sadjem 0, 6, s perutnino 3, 33 branjerije 7, 24. trgovine z mešanim blagom 69. 81, z vinom 1. 6, agenture in komisijske trgovine 1, 13. sejmarstvo 0, 10, avtotaksi 3, 11, prevozniki 4, 7 itd. GOSTINSKI OH R ATI Kakor v četrtem četrtletju 1933 in 1. četrtletju 1935, tako je bilo ludi v zadnjem četrtletju 1934 število prijav manjše kot število odjav. Prijavljenih je bilo v zadnjem četrtletju 1931 39. odjavljenih pa 58 gostiln, nadalje so bili prijavljeni 3 bifeji, odjavljenih pa je bilo 5. krčem je bilo prijavljenih 12. odjavljene pa so bile 4. OBRTNA PODJETJA Obrtnih podjetij je bilo prijavljenih 235, odjavljenih pa 529. Leta 1933 je znašalo število prijav 204, odjav pa 589. Največ prijav, odnosno odjav beležijo tele stroke v zadnjem četrtletju 1934: Kovači IS prijav, 16 odjav, podkovni kovači 5, 5, ključavničarji 2, 4, kolarji 2, 17, žage 15, 17, sodarji 0, 10, mizarji 10, 51, sedlarji 1, 8, izdelovanje pletenin 2, 5, krojači 18, 53. šivilje 18, 78, čevljarji 32, 89, brivci in frizerji 15. 12, mlini 29, 15, peki 13, 12, mesarji 11, 25. pleskarji in sobni slikarji 1, 8, izposojevanje mlatilnie 1, 19 itd. INDUSTRIJ8KI OBRATI Prijavljena sta bila dva obrata, odjavljenl p« trije obrati. V nasledjem podajamo pregled gibanja števila trgovin in obrtov v preteklem letu: trg. obr. obrt. obr. gost, obr. prij. odj. prij. odj. prij. odj. 1 četrtletje 179 648 274 688 61 108 2 četrtletje 100 383 238 473 06 51 3 četrletje 168 587 245 671 84 74 4. četrtletje 145 425 235 529 58 76 Število prijav je v zadnjem četrtletju v primeri s 3. četrtletjem ponovno padlo, vendar se je tudi število odjav zmanjšalo. Skupno se je lani število trgovstva zmanjšalo za 1.391 (leta 1933 za 1.330 obratov), število obrtništva pa za 1.369 obratov (1933 1 336), v dveh letih torej, 1933 in 1934, za 5 426 obratov, kar je porazna številka pri številu 11.000 trgovcev in 25.000 obrtnikov v Sloveniji. 'i Pregled gibanja v zadnjih treh letih nam dajo sledeče številke: prijave odjave 2007 2017 927 2263 992 2861 utrujenost In bolečine so prvi znaki gripe I V tem slučaju jo potrebno, da bolnik leže takoj v posteljo In da se s pomočjo ASPIRIN tobtet dobro spoti. Na ta način je najbolj mogoče preprečiti to nevarno bolezen. BAVER VE. KAJ POMAOAI »ASPIRIN TAB LET »»•4UOVA* tU. Ot< |ml«< UU e* » m t«u 1932 1933 1934 prijave odjave 1069 1521 777 2107 652 2043 Iz Trebnjega v Sevnico! En sam pogled na zemljevid Slovenije zado-Sča, da se vidi nedopustna vrzel v našem železniškem omrežju: med glavno progo Zagreb-Zidani most in zagatno železnico Trebnje-Št. Janž je ostala neizrabljena linija, ki niti ne meri celih 18; km, cd Tržišča po mirnski dolini do Sevnice ob Savi! Vmes ni niti visokih hribov, niti globokih zasek, marveč bi tekla začrtana železna cesta zložno ob Mirni nizdol do važne sevniške postaje. Neprecenljive bi bile koristi, ki jih donese ta železniška zveza vsej deželi ob naši Savi, hrvatskem Zagorju in vsej Dolenjski. In kolike važnosti bo ta zveza za nadaljnji razvoj našega prometa k Jadranskemu morju! Železniška proga St. Janž-Sev-nica se mora nemudoma graditi, in ne dvomimo, da se bo v najkrajšem času dogradila. 2e več mesecev so naši Dolenjci delali na pripravah za akcijo, ki naj dovede do udejstvitve tega načrta. Ciin pa je vlada objavila svojo namero, dn izvede velik program javnih del, je nastopil odločilni trenutek. Sedaj je treba glasno povedati, da za se zahtevamo zvezo St. Janž-Sevnical Predolgo te čakamo na obljubljeno, davno že mjijtonjeno zvezo Slovenije z morjem. To pot nam ''obetajo izgradnjo cestne zveze do SuŠaka. V resni-ci je ta cesta nujno potrebna, že ozir na naš ugled zahteva, da se omogoči dohod do našega morja z motornimi vozili. Ona druga naša želja, da dobimo tudi direktno železniško zvezo iz Ljubljane na morje, se še vedno zapostavlja. Pa ne, da smo sokrivi, ko se ob vsakem načrtu uojavljaji konkurenčni projekti in ostre polemike? Postali smo skromnejši, a realni Mi an«» zahtevamo zvezo št. Janž-Sevnicr ini to zvezo j zahtevamo, in jo moramo imeti. 1'ukaj ni kon- i kurenčnih projektov, tu ni prepirov ti ti polemike: , Ena država smo, eni državljani od Ljubljane do Novega mesta pa do Trebnjega predhodnih odnosnih sklepih glavnih skupščin teb zavodov, ki so njene afiliacije. z imovino istih upravljati s to olajšavo, da spojitev ni pvgojena s predhodnim izplačilom ali zavarovanjem upnikov omenjenih zavodov. Avtentično tolmačenje uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upniki. Ministrstvo za trgovino in indusirijo je izdaio tole avtentično tolmačenje uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov. 1. Člen 18, odstavek II, točka b) Uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov se ima tolmačiti tako, da se more kompenzirati samo oni dolg denarnemu zavodu, ki izvira iz časa, preden se je zavod začel koristiti z enim od moratornih ukrepov, navedenih v členu 17, odstavek II te uredbe. — 2. V členu 18, odstavek II, točka c) iste uredbe, se navajajo za zastavljene terjatve in je te terjalve tolmačili tako, da se ne morejo vršiti kompenzacije, če je v vprašanju kakšna hipotekama terjatev de. narnega zavoda pod uredbo, v kolikor taka terialev služi kot podlaga izdanim hipotekarnim zastavni-cam. Da-li laka terjatev služi kot podlaga izdanim hipotekarnim zastavnicain, je merodajna zabcležba v zemljiški knjigi. Zasebna kompenzacija Jugoslavija—ČSR. Kot poročajo praški listi, je jugoslovanska Narodna banka te dni sklenila, da v bodoče ne bo dovoljevala nobenih kompenzacijskih poslov s ČSR z ozirom na zlorabe dovoljenja za posle v reeskontu. Zato ni mogoče potoni kompenzacij Izvažati v CSR in je treba računati s plačili v kliringu. Pogajanja za revizijo jugoslovanskega stališča so se po uradnem poročilu iz Prage že začela. Dobava kuriva. Dne 18. februarja t. 1. bo pri Komandi dravske diviz. obl. v Ljubljani ustmena licitacija 7,a dobavo okrog 17.000 kubičnih metrov drv. Dne 25. februarja t. 1. pri Komandi sav. div. obl. v Zagrebu glede dobave okrog 5000 ton premoga. Dne 25 .februarja t. 1. pri Komandi vrbaske diviz. obl. v Banjaluki glede dobave 11.9ri6 kubičnih metrov drv in 1193 ton premoga. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih kondali.) Borza Dne 15. februarja. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha, New-yorka, Berlina in Prage. Popustila sta Bruselj in Tpot^ narncji on pn 4 j,.ot/,j.(J,imi LondC" ||J PfiriZ. V zasebnem klirinjzu je avstrijski šiling narastel Mednarodne skakalne tekme v Ljubljani SK Ilirija priredi v nedeljo, dne 24. t. m. na svoji skakalnici v Mostecu velike mednarodne skakalne tekme, za katere vlada že danes, tako med ogromno smučarsko armado, kakor tudi med tekmovalci samimi, izredno zanimanje. Na startu bomo videli naše najboljše skakače, ki so v letošnji sezoni silno napredovali. Svo;o udeležbo pa so obljubili tudi najboljši avstrijski skakači. Skakalnica je letos preurejena in dovoljuje skoke do 35 m. O tej zanimivi in za Ljubliano jako važni prireditvi bomo podrobneje poročali prihodnje dni. Mednarodne drsalne tekme odpovedane JZSZ objavlja: Toplo vreme, ki se Je nenadoma nntalllo v naših krajih, ne daje garancije, da se bodo mednarodne in prvenstvene tekme v umetnem drsanju, razpisane /a dane« in Jutri, mogle v redu Izvesti. Ker »o tudi vremenske p r obnove nepovoljne, »e Je morala JZSZ na »nočnji seji drsalne K a tehničnega odseka odločiti, da odpove mednarodno tekmovanje. Državno prvenstvo ho skušala b. v oh 11 brez mednarodne ndoleibe v nedeljo zjutraj, če bo vreme to do-pnž"alo Prlčetek državnega prvenstva Im v tem primeru j utrl ob 8. Tekmovalci |n sodniki se naproBaJo, d n se javijo točno ob 7 ..'KI na drsaPSn SK Ilirije načelniku drsalnega odseka JZSZ r. inž. Bloudeku. Prvenstvo dravske banovine v sfalomu Predpriprave za ta nedeljski sla!om-derby pri Celjski koči so končane. Kako važnoM je polagal prireditelj ŠPD Celie na lo tekmo, priča dejstvo, da , se je del gozda pod Celjsko kočo, preko katerega vodi trasa proge, že v jeseni posekal. Končnoveliav-no Irasiranje in označenje slalom proge s Kandahar-vraticami se bo izvršilo danes popoldne. Vodstvo 1 tekme bo ukrenilo vse potrebno, da se bo onemogočil trening na že označeni trasi. Tektonska nare-ljava med startom in ciljem bo omogočala, da se bo občinstvo z megafonoin sproti obveščalo o doseženih ^ posameznih časih. Boks - Liubliana-Maribor BokmSka sekcija SK Slovana oe predstav) Jutri ob 21 v Delavski zbornici občinstvu ln Je zato povabila : l>oksače Iz Maribora, da w i>omerl r. njimi. Tako bomo po vzletnem presledku Imeli v Ljubljani drugI IkI; 1 IK1 baksaAki nastop. Nastopilo bo več parov različnih knlegorlj. V Mariboru boks te dolgo časa treniralo, lato Imajo lepe izglede na nepeh. Prepričani pa smo, da se atleli SK Slovana ne bo'o dali kar lako odpraviti. Zadetek je prikladen tndi za smnčarjp. Prednro dala vstopnic Je t aportnl trgovini Swrt-Kmet na Aleksandrovi cesti. Plenarni sestanek n.ntjometne sekcije S K Ilirije bo v ponedeljek, IS. februar!« oh 20 v restavraciji hotel* StrnkelJ. Vabljonl »o tmlt »tareAlne In prijatelji. SK Ilirija. Tahle-tenis sekcija. Od dane« dalje bo zopet redni trening na Ledin! VrBljo ne oh torkih od 17 do 21.15, ob četrtkih io aoboUh pa od 19 do 21.15. Novi člani »e »prejemajo na treningih. Tekme r Zanorju Podružnica SI'D v Zagorju priredi Jntrl »voj rimskosrsirtnl dnn. Popoldne ho tekma na progi IS km (Sv. Planina—Zagorjel, popoldne pa bodo smnftkl "Anki. Ker ho to nek nI edinstvenega za i ttni kral, zato posetite tekmi kot gledalci v obilnem Stevlln! SK Reka, Ljubi jana-Vli, priredi jntri miinSko t.olmio za klnbovo prvenslvo na 10, 5 ln 2 km za seniorje, juniorje in naraS^n). Start ln ellj bo na SlrellS^n pod ii oš ni kom. Zn seniorje in juniorje od H. ieia bo Kbu-t ob IA, za aaraiuaj do M. Ula ob 14. 8miičarH ponori Idealni ■mnAarukl tereni »e vam nndljo na j«ul»'ku. Od poNtaJlee Mla. evo (iirva od Gro-»upljal Imate d«set minul do terena. Tik ob terenu nudi smučarjem taveiiAiV restavracija pri dobro zakurjeni kmečki pegorellejoročevalec je na jx>dlagi statističnih podatkov od začetka modernih ohmpiiskih iger, t. j. od leta Kco6 pa do zadn;e olimpijade, ki se je vršila leta 1932 v Los Anpelesu. ugotovil, da je povprečna starost lahkega atleta 23 in pol let. Sicer ni moeel zbrati prav vseh podatkov, vendar se mu jc posrečilo toliko r»otreb-nega materijala zbrati, daje motrel ugotoviti omenjeno povprečno starost. Zanimivo pri vsej stvari je dalje ugotovitev, da se je starost povojnih šport, nikov dvignila, in sicer precej močno in so bili lorej predvojni olimpijski kandidatje mlajši, kakor onih v letih 1020, 1024, 1028 in 1032. Med nainilajše kandidate spada Američan Te Meredith, ki je s svoiimi 10. leti zmagal na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1012 na 800 m. Starostna meja sc zasuče navzgor pri daljših progah in angleški snotrnik »a hojo daljše proge Tomttiv Or »t je dosegel olimpijsko zmago t svojimi 40. leli. JVazznanila Ljubljana 1 »Slovai/ei večeri priredi Slovenski klub pri Slovenskem Kal. nkad HtareSiiiBlvu dne 19 febr. ob osmih zve« er v verami ni dvoruni »Union a«. Na »potedu Je predavanje prof. Smoleja V. o »SlovaSkl iu Slovakih«. Predavanje spremljajo akloptlčne »like. V trop proet. Pridite v torek. da spoznale deželo, ki jo Slovenci tak« malo poznamo. 1 Zveza večjih sestric sv. Klare Ima Jutri ob 11 v dvorani ua frančiškanski porti Izredni sestanek a «kloptic.nim predavanjem o evhari«tl6nih kougreslh. Vabljene so tudi vse tiste učenke in vajenke, kl »o drugače zadržane. Predava g. tajnik Vinko Zor. — Voditelj. 1 Gospod Leskovic Bogomir bo izvajal v ponedeljek, dne 18. t. m. zvečer v Filbartnoulčni dvoran polog Tartinijevega koucerta za violončelo in godalni orkester Se Haydnov iu Uoceherluijev koncert Bocclie. rini je bil sin koutrabasista, suju pa je slovel kot eden največjih solistov na violončelo svoje dobe. Kon-ceriiral Je |K) vsej Evropi, nazadnje Je bil dvorni ka-pelnik v Madridu, kjer Je umrl v največjem pomanjkanju. Njegove skladbe so od vsega začetka ločijo oa vseh istodobnih del vsled posebnega smisla za vlrtn-ozni slog. So pa žive. pestre ter zanimive v ritmičnem ln melodičnem pogledu. G. Leskovic in komorni orkester, ki ga sestavljajo Orkestralno društvo Glasbene Matice in gojenci drž. konservatorija pod vodstvom g L. M. Skerjanea nastopijo 18 februarja v Ftlhar-monični dvorani. Sedeži v Matični knjigarni. 1 Handlov večer v Glasbeni Matici. Koneem prihodnjega tednu se proslavi po vsem »vetu 250 letnica rojstva glasbenega velikana Hftndla. V petek, 22. robru-arja bo v Glasbeni Matici v ta namen intimni koncert, na katerem sc bodo izvajala Izključno le Hftndlova dela. Natančen spored bomo Se Javili. 1 Kino Kodeljevo predvaja drevi ob 20 »Volgo t plamenih, z Inklfli.novoin v glavni vlo«i, kot dodatek pa veseloigro .Proč s skrbmi« a Stanom Lauretom ta Ollverjein Hardijem. LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI o. univ. prof. dr Hadži Jovan bo predaval o naših jezerih ln Jezerskem živalstvu v ponedeljek. 18. februarja m ob 20. url v dvorani delavske zbornice. To zanimivo predavanje bodo spremljale lope ekloptične slike. — Vstop vsakomur prost. Marihor m Magdalenei jntrl popoldne ne bodo lirrall Me-ftove igre .Mati., ker Je obolelo nekaj Igralcev. m Spin-tniki zborujejo. SSK Železničar v Mariboru bo Imel drevi ob 20 v dvorani hotela Novi svet v Jurčičevi ulici letni občni zbor. — Jutri ob 6 pa bo v letih prostorih občni zbori Jugoslovanske kolesarske STaze. m Ne . TT. Dnevni red: 1 Poročilo odbora; 2. volitev novega odbora; 3. referat Filipa {Tratnika o zovarovanju privatnih nameičenoev. c SirSa seja odbora obrtne razstave bo v nedollo, 24 februarja ob 0 v Narodnem dnmu Dnevni red: Pri-prave r.n razstavo. Vabimo ve zastopnike ln zainteresirane kroge, dn se seje udeleže. Kdor pomotoma ue bi prejel vabila, Je vabljen tem Potom. Rr»ic?f t*m'f Dol pri Ljubljani. Pevska zvoz.a v Ljubljani, odsek cerkveni pevski zbor v Dolu ,prl Ljubljani vabi na svoj koncert, ki ga priredi dne 24. sveč. ob 3 popoldan v cerkveni dvorani v Dolu. Na sporedu je 30 pesmi, ( mešanih in 4 moSki zbori, ter opereta Srce in denar. Cerkveni vestnih Cerkev M .D v Križankah. Jutri ob pol 11 slovesna sv. maša povodom obletnice kronanja sv. Očeta Izvaja se: Missa in hon. Sanctorum omnlum in gra-duale Adiutor oportunltatibus, zl. V Goller; po ofcrt. Tn os Petru,s, z.l. M. Haller, Tantnm ergo, zl Premrl Pred mašo: Papeževa himna zl. V. Skronp Pridiga odpade. MALI OGLASI V malih oglatih velja taka beseda Din 1'—, ienllovonjskl oglasi Din 3'—. Nalmanjil znesek ta malt ogla« Din tO-—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega snataja se računa enokolonska S mm rlsoko petltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloitH znamko. Prireditve Kuri« očesa Naiboli^e sredstvo proti kuriitn o te som e mast CLAVEN Dobile v lekarnah, dropeniah sli naravnost iz ivornic.e tn elavness skladišč M. Hrniak lekarnar Sisak Varujte se notvorh /.aScitn> mat' Debego fishalno napravo skoro novo aparat in večjo zalouo črk, le malo č*sh rabljeno, ceno prodam Naslov pove uprava Slovenca" pod „DeDeuo". Kavarna Stritar Vsak večer koncert. — Kavarna do 4 zjutrai odprta._(h) Kavarna »Viadukt« koncert vsak večer, (h) Prodajalka starejša moč, vajena tudi samostojno voditi špecerijsko trgovino — gre za majhno plačo v Ljubljano. Ponudbe pod šifro »Plača 700 Din« St. 1528 upravi »Slovenca«. (a) KM1331 Dečka za učenje v trgovini z usnje® in čevlji na Gorenjskem — sprejmem. Prednost imajo samo z dobrimi spričevali. Ponudbe upravi »Sloven.« pod »Gorenjsko« 1473. v >IiI»[i M Trgovski pomočnik vojaščine prost, Štajerc, s kavcijo, agilen, ki zna s kmečko stranko dobro ravnati, se za vodstvo podružnice kot samostojna moč na važni postojanki sprejme. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Uren in agilen« 1532. (b) Koncipijenta išče odvetniška pisarna v Ljubljani. Izčrpne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Koncipijent« št. 1569. (b) (I Denar Zakaj 9 dobe inserenti pri „SLOVENCU' Izredno veliko ponudb? Zakaj? so osi Inserenti zelo zadovoljni z uspehom oglaševanja o SLOVENCU? Zakaj? se trpovcl In obrtniki ob vsaki priliki tako radi poslužujejo Slovenca za svojo reklamo? Zalo ker je dnevnik .SLOVENEC" razširjen po vsei Sloveniji; Zato ker ga redno 'n z velikim zanimanjem čiia meščan in deželan; Žilo ker se vsled tega oglaševanje v Slovencu bogato izplača vsakemu inserentu. Kupimo Omaro za knjige dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe sprejema iz prijaznosti uprava »Slovenca« v Mariboru pod značko »Omara«. |kj Posojila na vložne kntižice daie Slovenska banka Llub-liana Krekov trg 10 Hranilne knjižice kupujemo, prodajamo ter izposlujemo posojila na iste najhitreje in najsolid-dneje. — Poslovni zavod d. d.. Zagreb, Praška ul. št. 6-II. Tel. int. 38-38. d Stavbno podjetje rabi družabnika (-co) z manjšim kapitalom k sodelovanju. Ponudbe upr. »Slov « pod »Kapital« št. 1418, (d) 15.000 Din posojila proti vknjižbi na prvo mesto - išče posestnik in trgovec Cenj. ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Točna vrnitev« 1601. (dl I Otvoritev gostilne »Mrak« na Rimski cesti bo v nedeljo 16. t. m. — Prvovrstna vina in prvovrstna topla in mrzla jedila na razpolago. — Za obilen obisk se priporoča gostilničar. (r) Stanovanja IŠČEJO: Družinsko stanovanje večje, s kopalnico in ostalimi pritiklinami, iščemo v bližini Sv. Petra. - Ponudbe poslati upr. »SI.« pod št. 1529. (c) ODDAJO: Lepo solnčno sobo 5 minut od pošte, ugodno oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1522. (s) Sostanovalca sprejmem. - Podrobnosti pri društvu »Varstvo«, Tyrševa cesta 17. (s) jlll« u ii Ct avtu i v o/ sluri uruuu/ cu aT motorja bt znebil se rad hri kuna v u m nuno ortient ttnvrnfev natmaniF insrrai V konkurzni prodaji »Jugošport« (Rasberger) -ima še precej plošč ter delov za vse vrste gramofonov. Isti se od sedaj naprei prodajajo po izredno nizki ceni v trgovini J. Banjai, Miklošičeva cesta 20. (1) Parni stroj 100 PS. polstabilni floko-mobila) ter 170 PS elektromotor (synchronizirani asynchromotor| radi ukinitve obrata poceni naprodaj Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Industrija 61«. (1) redno SiOVENCA * ■■ w - rfimiiillllllllllll Ženini, črne suknje in obleke res poceni ku pite pri PRESKERJU Sv Petra c 14 (1) Drobilec v dobrem stanju, za kamenje in mlin - ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1419. (1) Širile »Slovenca« I Razglas o licitaciji Občina Kočev|e mesto razpisuje za oddajo mestne gramozarnice v najem prvo ustno dražbo na dan 24. februarja 1935 ob 10 dopoldne v pisarni občine Kočevje mesto. Mestna gramoznica se bo oddala najboljšemu ponudniku za dobo petih let proti obojestranski trimesečni odpovedi. Izklicna cena je določena na 8000 Din letno, ravno toliko |e položiti ob priliki licitacije var-ičine. Pojasnila in pripomočki se dobijo proti plačilu odnosno povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni občine Kočevje mesto. Globoko užaloščeni naznanjamo žalostno vest, da je naša nepozabna žena, mama, stara mama, sestra, svakinja, gospa Ana Reher roj. Predovnik danes ob 7. uri, po daljši bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 64. letu starosti, za vedno zatisnila svoje trudne oči. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 17. februarja ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Gotovljah. Priporočamo jo v molitev bi blag spomin. G o t o v I j e, dae 15. februarja 1935. žalnjofil mol, otroci In ostalo sorodstvo. + V IMENU DRU2INE IN SORODNIKOV SPOROČAM ŽALOSTNO VEST, DA JE NASA LJUBLJENA MAMA FRANJA KAPPUS PL. PICHLSTAIN ROJ. JALEN UMRLA DNE 15. FEBRUARJA OB 11 DOPOLDNE PO TE2KI IN DOLGI BOLEZNI — POGREB DRAGE MAME, Kl JE DOŽIVELA LEPO STAROST 75 LET, BO V NEDELJO OB 11 DOPOLDNE V KAMNI GORICI KAMNA GORICA, BREG PRI BOROVNICI, SKOPLJE, DNE 15. FEBRUARJA 1935 VLADIMIR KAPUS Bj5rnstjerne Bjornson: 16 Deklica s Presoj Ingrida je to po svoje razlagala. >Da, pravijo, da so tam dekleta, ki hudo za njim pritiskajo,« je rekla. Seneva je odprla usta, da bi nekaj rekla, pa je molčala, vzela pletilko in izmenjala. »Thorbjorn bi bil tudi rad tam, to za gotovo vem,« je rekla Ingrida. Potem pa se je zavedela, kaj je ble-knila in pogledala Senevo, ki je bila vsa rdeča v obraz in je pletla. Nato je Ingrida še enkrat preudarila ves pogovor, plosknila z rokama in se po resju kleče splazila k Senevi ter ji pogledala naravnost v oči. Seneva pa je kar pletla. Zato se je Ingrida veselo zasmejala in rekla: »Poslušaj, vse te dni si mi nekaj prikrivala.« »Kaj praviš?« je prašala Seneva Ln jo zmedeno pogledala. »Nisi huda, ker Thorbj8rn pleše,« je govorila Ingrida in se venomer smejala. Ona ni odgovorila Ingrida se je na vsa usta smejala. potem se je oklenila Seneve okoli vratu in ji za-šepetala: »Pač pa si hnda, ker pleše z drugimi in ne s teboj, c »Kakšne neumnosti klej>etaš!« je rekla Seneva, ae ji izvila in vstala. Tudi Ingrida je vstala in stopila »» njo. *Kes je škoda, Seneva, da ne znaš plesati,« je rekla in se smejala. »Kes, strašno škoda I Pridi, te bom takoj naučila.« Za »Jugoslovansko tiskarno« * Ljubljani: Karel Cet, In prijela je Senevo okoli pasu. »Kaj hočeš?« je vprašala ta. »Naučila te bom plesati, da ne boš vedno žalostna, češ da z drugimi pleše.« Sedaj se je še Seneva zasmejala, vsaj poskušala je. »Ko bi naju kdo videl!« je menila. »Bog te blagoslovi za ta odgovor, četudi je neumen,« je rekla Ingrida in že začela brenčati plesni napev ter Senevo vrtiti po njegovem taktu. »Ne, ne! Saj ne gre!« »Norica! Pravkar si rekla, da že dolgo nisi bila tako vesela, alo, dajva!« »Ko bi le znala, kako ...« »Poskusi, boš že videla, kako gre.« »Ti si pa res divja, Ingrida!« »Tako je dejala mačka vrabcu, kateri je ni hotel počakati, da bi ga ujela. No, začniva!« »Saj bi, ampak —« »Misli si, da sem jaz Thorbj8rn, ti pa tista ona, ki ne more gledati, da bi on z drugimi plesal.« »Ampak —« Ingrida je brundala napev. »Ampak —« je ponavljala Seneva, in glej, že je plesala. Bil je ples na poskok.* Ingrida je široko korakala spredaj ter po moško vihtela roke; Seneva jki je s povešanimi očmi stopicala za njo. Ingrida je pela: Lisica pod vitko brezo leži — v gmajni. Zajček čez gozdni obronek /.leti — na gmajno * Značilni norveški narodni ples v štiričetrtinskem taktu. Izdajatelj: Ivan Rakovea in solnce je tam in solnce je tu, in sije in sveti in žge brez miru — na gmajno. Lisica pod grmom se smehlja, — na gmajni, in zajček kot škratec vesel priskaklja — na gmajno, »JuheI Kako lep je danes čas: Kdo skoke višje dela ko jaz, — čez gmajno?« Lisica pretkano za brezo preži — — na gmajni, in zajček na vrat na nos k njej prileti — — čez gmajno, »Ti tu si? Usmili se me, o Bogi« »Ej, dragi, kaj plešeš tukaj okrog — — po gmajni?« »No, ali ni bilo kar imenitno?« je prašala Ingrida ter vsa zasopla obstala. Seneva se je zasmejala in rekla, da bi rajše kak valček. »Pa naj bo, to se lahko zgodi,« je odgovorila Ingrida ter ji začela kazati, kako naj prestavlja noge. »Zakaj valček je težak,« je rekla. »O že pojde, da le pridem v takt,« je rekla Seneva in Ingrida je predlagala, da bi bilo treba poskusiti. Pa ste poskusili. Ingrida je zapela naprej in Seneva za njo — spočetka bolj brenčaje, potem pa vedno glasneje in glasneje. Naenkrat pa je Ingrida obstala, izpustila Senevo ter vsa iz sebe tlesknila z rokama. »Saj znaš plesati valček!« je zaklicala. »Molči, ne pripoveduj lega nikomur!« je dejala Seneva, prijela Ingrido okrog pasu in zaplesala ž njo. »Kje neki si se naučila?« »Trala-la!« je pela Seneva in plesala. Najbolj značilno je poročilo nekega japonskega uradnika, ki je na vprašanje, čemu se bije-jo mandžukuanske in kitajske obmejne straže, takole odgovoril: Zato se bijejo, ker nimajo pravilnih zemljevidov. Man-džukuanski zemljevidi kažejo tako, kitajski pa drugače. Zemljevidi so vsega krivi. Odgovor je navidez presenetljiv, če pa človek dobro in prav premisli, japonski uradnik ni mogel bolje odgovoriti Da napačni zemljevidi so krivi vseh vojska, bojev in spopadov. Vsak narod im« ovoje zemljevide, vsaka držav* ima svoje. Niso vsi risani na papir; mnogo meja sta začrtala pamet in srce. In ko bo enkrat ustvarjen enoten zemljevid, s katerim bodo vsi ljudje zadovoljni, bo napočila zlata doba trajnega miru. - Dotlej je pa še daleč, daleč. V sovjetski Rusiji znaša povprečna plača 92 rubljev, kar ie za tamkajšnje razmere malo. Plača se sčasoma zviša, a delavec od tega nima ničesar, ker se istočasno s povišanjem plače zviša v državnih pekarnah cena kruhu. Uredniki Viktor Cenčič.