Št. 285. V Ljubljani, torek dne 13. decembra 1910. Leto I. ! Posamezne številke po 4 vinarje. »JUTRO* izhaja vse k dan — tudi ob aideljah in praznikih — ob 3. uti zjutraj, g ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-HiStvu mesečno K 1‘—, z dostavljanje« na dom K 120; s pošto celoletno K18- ~, polletno K 9'—, četrtletno K 4-60.. mesečno K 1’50. Za iiios5*aiiitvo celoletno K 28'—, Neodvisen j cegovine, spremenil s padcem Bienertho-vega kabineta tako, da bi Slovenci mogli biti z njim zadovoljni. Daleč smo še od tega, da bi Slovenci mogli biti zadovoljni z avstrijskim režimom in do tega najbrže ne pride nikoli, ali nekaj vendar lahko izvojujemo: take odno-šaje, da bomo v njih vsaj lahko živeli. Ali tudi za dosego tega cilja se moramo spremeniti najprej sami, ker taki kot smo sedaj ne dosežemo sploh nikdar nič. Mislimo na našo državnozborsko delegacijo, ki začne sedaj menda zopet obstrukcijo v proračunskem odseku, ali mi se zelo bojimo, da bo konec te obstrukcije zelo klavern, ker narodne uspehe more doseči samo stranka, ki ne zahteva od vlade nobenih strankarskih koncesij, kakor jih zahtevajo naši klerikalci, ki radi koristi svoje stranke žrtvujejo naše narodne koristi. Za to se pri nas s padcem Biener-thovega kabineta ne bo nič spremenilo; na mesto sedanjega ali bolje dosedanjega Bienertha pride novi Bienerth. Spremenile se bodo osebe, a sistem ostane nespremenjen. !z slovenskih krajev. Iz Kamnika. Kakor smo poročali včeraj je priredila naša Čitalnica dramatično predstavo »Simona", katera je privabila tudi dokaj gostov z dežele. — Uprizoritev je bila primerno dovršena. V celoti nam je napravila igra utis vse premale živahnosti. Naslovno vlogo je igrala gospa Binterova, ki je kljub bolezni igrala še dosti dobro. Očarala nas je gdč. Pohli-nova tako z izvrstno igro in fino, dobro premišljeno karakterizacijo prave Angležinje Lady Eleanor d’Auron. Gdč. Lobodova Julija, soproga d’ Auron, nam je sicer jako ugajala. Končno nam je omeniti služabnico Mary, gdč. Julči Greinerjeva, katera si je v nastopu pri predstavi »Mati“ pridobila vse priznanje. Izmed gospodov nam je posebno omeniti: g. Lušin, Robert d’Arnom. Z nekako njemu lastno sigurnostjo nam je nudil, kar se od njega v tej vlogi zahteva. Posebno izvrstna nova moč za čitalnico je pa g. Madronič, kateri nam je kot odvetnik Osmin naravnost imponiral. Rihard g. Zorko napreduje. Posebno izvrsten je bil njegov odhod v poročni noči. Župnik Arnold, g. Pohlin nas je iznenadil. Gosp. Koželj, Thomes je v vsakem oziru izvrstno pogodil. — Pomanjkljiva uprava pri takih igrah veliko pokvari vtis. Tudi pri nas tako; posebno soba Angležinje je bila kaj neprimerna. — Režiji izrekamo zasluženo priznanje, ker le neutrudljiva agilnost režiserja je pripomogla do izpeljatve take moderne igre! dnevnik. Spfošsl pregled. Afera s Košutovim denarjem. Franc Košut je izdal obširno izjavo mažarskemu narodu, kjer protestira proti temu, da se po Košutovi smrti pišejo stvari, ki bi bile Košuta celo v življenju vznemirjale. Mažari, pravi, so imeli le enega Košuta, zato se je izogibati vsemu, kar bi oneča-ščalo njegov spomin. Košut odločno zanikava, da bi bil prejel v svoje namene kak denar, spominja se le ene svote, ki pa jo je vrnil. Eotvos se izraža zelo nedosledno o celi zadevi in se vidi, da noče govoriti odkrito. Kakor se sedaj kaže, zadeva še ne bo kmalu končana in se bo izrabljala od raznih strani v sebične in v politične namene. Iredenta. Na kongresu italijanskih nacijonalistov, je drugi dan govoril prof. Sighele o iredentizmu. Iredentizem, je rekel,’ ne pomeni vojno proti Avstriji, ampak pred vsem je treba podpore zatiranim bratom v avstrijskih proviucijah. Najboljše sredstvo je, da vsak pristopi k društvu „Dante Alighieri“, ki ima 55.000 članov in 362.000 K, dočiin ima »Schulverein" 230.000 članov in nad 1,300.000 K premoženja, s katerimi vrši svoje delo. Italijanske provincije v Avstriji so italijanska posest v tuji službi. Italija mora skušati dobiti upliv na te dežele, da jih Avstrija ne izrablja v svoje namene. To je prva vojna, oziroma delo pred vojno. — Poslanec Colanti je trdil, da ima Avstrija najboljšo armado v Evropi in da bi morala Italija na to misliti. Poslanec Toscari in Baldi pa sta trdila, da je to izmišljeno in da je Italija na vojno bolj pripravljena, nego Avstrija. Tudi poslanec Defrenzi je pritrdil temu mnenju in je opozarjal, da mora biti Italija pripravljena za vsak slučaj, tudi če ministri govore o miru. Rimski jubilej in papež. O potovanju avstrijskega prestolonaslednika v Rim se poroča, da je zagotovljeno. Tudi papež je glede obiska že izrazil svoje mnenja, ki se glasi, da ne more v tem letu, ko Italija slavi 40 letnico onega leta, ko je posvetna italijanska oblast vzela papežu Rim, sprejeti nobenega katoliškega vladarja, ki bi obiskal Kvirinal. Vsi nunciji so dobili sporočilo o tem papeževem mnenju. Enako ne bo letos velikih sprejemov pri papežu. Spomladi drve namreč procesije gorečih katoličanov na jug. Papež je mnenja, da naj bo letošnje leto žalno leto, ker je jubilejno leto za Italijo, da naj se torej ne vrše velika romanja, ker bodo vsled žalosti svečanosti izostale. Navadne avdijence pa se bodo seveda delile, kakor sicer. Grof Aehrenthal gre na jug. Poroča se, da bo grof Aehrenthal potoval v kratkem po jugu Avstrije, po Bosni : Posamezne številke pa 4 vinarje. : Uredništvo In nprsvništvo je v Frančiškanski ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo vednl3tv:t, naročnina upravništvu. Ne-bankirnna pismn ae ne sprejemajo, rokopisi »e ne vračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ln ■ahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanja popust. Za odgovor se priloži znamko in Hercegovini in da se vrne preko Trsta na Dunaj. Turinska razstava. Prihodnje leto priredi Italija v Turinu veliko jubilejno trgovsko-obrtno razstavo. Po sestanku Aehrenthala s San Giuliano se je hotela razstave udeležiti tudi Avstrija, toda prišla je prepozno, ali pa ravno prav, kajti sedaj je avstrijski oddelek zaradi pomanjkanja prostora nemogoč. Nemiri v Kalkuti. V Kalkuti je prišlo do nemirov med ljudstvom zato, ker so se Hindu branili darovati pri bakridskih praznikih. Več Hindov je bilo ranjenih. Brasiljska revolta. Poroča se, da so se vojaki na ladjah v Brasiliji zopet uprli in zahtevajo novih izprememb. Južnotnandžurska železnica. V zadnjih dneh je prišlo do spora-zumljenja med železniško upravo in japonsko vlado, po katerem sta se zvezali južno-mandžurski železnici v direkten promet tovornega blaga. Portugal. Bivšega generalnega zakladničarja Co-mesa d’ Aranjo so zaradi poneverjenja aretirali. Deniisija Bicnerthovega kabineta. Bienerthov kabinet je torej demisijo-niral in cesar je sprejel demisijo, samo je poveril dosedanjemu kabinetu nalogo, da vodi tekoče posle do rešitve krize, to je, do sestave novega kabineta. Kdaj se to zgodi, je vprašanje bodočnosti in razmer, ki se — posebno v Avstriji — prav hitro in večkrat nepričakovano spremenijo. Vsekakor pa se nahaja Bienerth in ves njegov kabinet danes „in statu demisionis", v katerega je srečno dospel za to, ker so ga pustile na cedilu vladne stranke in dovolile, da je bil v zbornici preglasovan. In v prvi vrsti so to bili Poljaki, ki stojijo sicer vedno na strani vsake vlade in mora biti res že zelo huda reč, ki njih nažene v opozicijo napram kaki vladi. Kanali v Galiciji so taka huda reč, radi katere so se Poljaki sprli z vlado in jo pustili na cedilu takrat, ko bi ji morali pomagati in onemogočiti s svojimi glasovi, da bi bila preglasovana. Poljaki hočejo na vsak način, da se začnejo ti kanali graditi, ker je to že zajamčeno s posebnim zakonom, finančni minister pokazuje pa prazne državne blagajne, ki jih je izpraznila aneksija Bosne in Hercegovine. Aneksija je požrla denar za kanale v Galiciji in za belokranjsko-dalmatinsko železnico. Poljaki pa pravijo, da njih nič briga ni kam je šel denar in Bilinski se jim čisto nič ne smili; oni hočejo imeti kanale v Galiciji in ker jim jih vlada ne more dati, mora — demisijonirati četudi Poljaki niti obstruirali niso, nego so pri glasovanju samo mirno zapustili dvorano. Iz tega se vidi kako močan faktor so v državi Poljaki in kako hitro bi v Avstriji odklenkalo nemški hegemoniji, ko bi Poljaki ne bili taki egoisti kot so in ko bi enkrat sprevideli, da je njihovo mesto na slovanski in ne na nemški strani. Oni za sedaj tega nočejo sprevideti in mi moramo računati z razmerami, kakršne so in za to se niti sedaj, ko so Poljaki pomagali strmoglaviti Bienerthov kabinet, ne vdajamo nikakršnim praznim nadam in ne maramo se spuščati v kake fantastične kombinacije, ker vemo dobro, da Poljaki niso nastopili proti vladi radi njene splošne, v prvi vrsti protislovanske politike, nego samo in izključno radi kanalov v Galiciji in ako bi se našla vlada, ki bi začela delati te kanale, bi bili takoj vsi poljski poslanci na njeni strani, četudi bi bila ta vlada drugače še bolj protislovanska kot je Bienerthova. Veseli nas padec Bienerthovega kabi-bineta, ki je bil prava šiba za Slovane in posebej za Slovence, ali nismo optimisti in ne pričakujemo, da bi se režim, ki je v Avstriji zavladal po aneksiji Bosne in Her- LISTEK. MICHEL ZEVACO: ---- Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [184] »Torej ?“ je dejala. »Poslušajte,* je izpregovoril abat nazadnje. „Ura je prišla, to je resnica. Preden mine osem dni, bo papež mrtev, prisegam vam ... Pa kaj bi vi hodili na Caprero? . . . Vaša prisotnost lahko pokvari vse; ako pa delam sam, sem gotov svojega uspeha. Kaj hočete naposled? Da umrje?... Saj bo umrl. Vaše maščevanje bo torej izvršeno . . . Dajte mi tisto strašno vodo, ki jo znate pripravljati ... In potem odidem 1 . . . Maga je skomizgnila. „Vi ste otrok," je dejala. „In vi ne veste, kaj je maščevanje. Jaz nočem tega, da papež umrje: jaz ga hočem umoriti. Rešila sem ga nekega dne, ko je bil nevarno bolan. Dajala sem mu sredstva, da je ugonabljal ljudi, ki so želeli njegove smrti. Vse to, sinko, pa sem storila zato, da si ga ohranim. Jaz hočem biti tam . . . Treba je, da me vidi in da govori z menoj v svoji poslednji uri. Imam mu povedati reči . . . reči, ki si jih ponavljam že dolga leta, in njegov smrtni boj ne bo tisti smrtni boj, ki mu ga pripravljam, ako jih ne sliši ... Vi torej mislite, da bom obdajala Rodriga z ljubosumno skrbjo in vse svoje življenje čakala ugodnega trenotka — zato, da po neumnem prepustim svoje maščevanje drugemu? . . .“ Zasmejala se je z zloveščim smehom. »Jaz — ali slišite — jaz mu bom natočila strup . . . Jaz in nihče drugi! . . .“ Abat je molčal, z neizrekljivo grozo zroč na mračno postavo stare ženske, ki je bila v tem trenotku podobna boginji maščevanja. »Vi me plašite 1“ je zajecljal naposled. »Dobro, storiti hočem, kar zahtevate . . .« »Ali me boste ubogali do konca? . . .“ »Do konca . . .* »Pojdiva torej . . . na pot! . . .“ Dve uri kasneje je zaprta kočija zapuščala Tivoli v smeri proti Ostiji, majhnemu morskemu pristanišču ob ustju Tibere nedaleč od Rima. Stari Borgija se je bil v resnici zatekel na Caprero. Novica o porazu v Peklenski soteski je bila zadela Aleksandra VI. s strašnejšim udarcem, čim je bil docela nepričakovan. Ta starec, ki se ni bal ničesar na svetu, in čigar silna odločnost je ostajala še v sivih dneh čudovita, se je na tihem tresel pred svojim sinom Cezarjem. Poznal ga je do dna duše. Vedel je, da je zmožen umoriti očeta, in s tem, da mu je ponujal neprestano novih zavojevanj ter ga poganjal v vedno nove vojske, je pred vsem hotel ohraniti samega sebe. Poraz je porušil vso to varstveno zgradbo; Cezarjeve sanje so izginjale v nič. In odslej se je moral Aleksander VI. tresti za svoje življenje. In ko je sprejel Lukrecijinega poslanca, prinašajočega mu vest, da ona odhaja na Caprero, je bil njegov sklep storjen. Se drugi dan se je odpravil na pot, skoraj na skrivaj — samo največjim zaupnikom je povedal, da odhaja h hčeri, za nekaj dni, kakor se je izrazil. Par dni kasneje se je izkrcal na Capreri. Lukrecija ga je sprejela z vsemi dokazi najživahnejše hčerinske radosti. Toda nenadni prihod očeta ji je povzročal Dmvb« vesti. Nesramnost »Slovenčevih" urednikov je vedno večja. Sedaj imajo veselje, da pošiljajo na napredne shode poročevalca, ki sestavlja o naprednih priredbah katoliško debele laži. Včerajšnji »Slovenec" se je med drugim tudi kar na celem izmislil, budalost, da je gosp. Ribnikar govoril na shodu o inkviziciji s češpljami.Mi svetujemo »Slovenčevim" redakterjem, naj so poštenejši, sicer jo bodo tako skupili, da bodo dobili posledice uživanja češpelj tudi, če bi preje cel teden jedli škofove suhe hruške. Pozor na klerikalne limanice! Klerikalci so že začeli po Ljubljani loviti ljudi za občinske volitve na najrazličnejše lima-manice. Največjo propagando dela neka »Jugoslovanska strokovna zveza", ki vabi dannadan razne stanove v »Union" in jim obljubuje še na tem svetu nebesa. Zadnje dni so klerikalci obrnili vso pozornost na užitninske paznike. Mi svarimo ljudi, naj nikar ne verujejo klerikalcem in njihovim sladkim besedam, če ne se bodo še bridko kesali. Baš užitninski pazniki naj bi gledali, da ne pridejo v nepotrebne zagate. Ravno zadnji občinski svet jim je službene razmere izdatno izboljšal in ustregel marsikateri njihovi želji. Zmaga pri prihodnjih občinskih volitvah je narodno-napredni stranki zagotovljena in večina narodno-naprednih nejasno vznemirjenost ter jo navdajal obenem s prikrito jezo. Vse papeževo vedenje ji je pričalo, da so se godile katastrofe. Vrhu tega se je zdel oče ves poln suma in si je hotel vzlic trudnosti takoj po svojem prihodu ogledati Lu-krecijin grad. .. 7a Srad Je. stal na bregu morja, na tisti obali, ki gleda proti laski strani. S te strani je bil grad nedostopen; breg je štrlel od ostrih skal, in ob njihovem znožju je šumelo odbijanje temnosinjega morja. Proti kopni strani je nudil širok jarek, napolnjen z vodo, enako in ne manj neprestopno zaščito. Stari Borgia se je zdel silno zadovoljen. »Per bacco, hčerka,« je ponovil večkrat, „ti si izvrstna vojna stavbarica. Ta grad je nezavzeten." Lukrecija, ki ni nikdar prav zaupala kapricam sreče, si je bila že pred večimi leti izprosila od očeta otoček Ca-prera za last; ozek rokav morja ga je ločil od Sardinije. Imela je svojo barko, ki je bila zmirom pripravljena za vožnjo. Ta barka, izvrstna jadernica, opremljena z deseto-rico mornarjev, katerih vdanost si je vedela Lukrecija pridobiti, je neprestano čakala njenih ukazov v ostijskem pristanišču. Druga barka, manjša sicer, a zato ne manj urnih jader, je bila zasidrana na zapadnem obrežju Caprere, nasproti Sardinije. Lukrecija je bila tako pripravljena na vsak dogodek, in njen beg je bil zavarovan, ako bi šlo kdaj po nesreči. Grad sam se je sestavljal iz več oddelkov, med katerimi je bil poglavitni prostorna štiriogelna zgradba. V gradu je živelo kakih štirideset služabnikov, ne vštevši Lukrecijinih ženskih. In ti služabniki, pripravljeni, da se izpremene v vojake ter služijo kot obrambena posadka, so bili sami ljudje, vdani svoji gospodarici do smrti. —---------------------------- (Dalje.) poslancev bo lahko še marsikaj sklenila njim v prid. Drugače bo pa seveda, če bodo užitninski pazniki trobili v klerikalen rog. Kdor je pameten, naj bo previden. Ali je to res? Iz krogov ljubljanskih branjevcev se nam piše: »Klerikalni agitatorji iz „Uniona“ nas na vse pretege vabijo, da bi pristopili vsi branjevci v »Jugoslovansko strokovno zvezo". Ne rekli bi ničesar, če bi se vsakomur dalo prosto voljo. To je pa že odveč, da na nas ta farovška gospoda tako pritiska. Sedaj nam pravijo, da bomo izgubili prostore na trgu, če ne pristopimo. Prosimo za pojasnilo, če je to res in če je to mogoče. (Svetujemo vam, da naznanite vsakogar, ki bi se posluževal takih podlih in neumnih agitacijskih sredstev za klerikalno stranko, našemu uredništvu. Bomo že mi potem gledali, da občinstvo izve, kateri branjevci silijo v klerikalen jarem in kateri so njihovi agitatorji. Potem naj se pa branjevke in branjevci zahvalijo klerikalcem, če jih bodo napredni gostilničarji in napredno občinstvo, od katerega skoraj izključno žive, tako natančno pogledali, da bodo branjevci sami opustili prostore, ker ne bodo ničesar prodali. Sicer pa naj bodo branjevci, ki se nočejo vdati klerikalcem, pametni in naj se nikar ne puste zapeljati praznim obljubam. Kje pa so bili dosedaj klerikalni organizatorji? Prostore ne oddajajo klerikalci in jih tudi nikdar jemali ne bodo. Op. ured.) Razmere na tukajšnji c. kr. I. drž. gimnaziji. Da nas Slovence Nemci zatirajo in zaničujejo povsod, kjer le morejo, je obče znano; a da se ti ljudje upajo celo v šoli dati duška svojemu tevtonskemu fanatizmu, presega pač že vse meje. Na tukajšnji c. kr. I. drž. gimnaziji poučuje zgodovino neki dr. Johann Mathaus Klimesch, fanatik, da mu ga ni para. Mož se odlikuje po nenavadni odurnosti, tako da se vse pred njim trese. In tega si on tudi dobro zaveda, kajti drugače bi se gotovo ne dovolil takih izbruhov tisočletne tevtonske kulture. Včeraj je nahrulil nekega popolnoma mirnega slovenskega dijaka osmošolca, ki se je pri njegovi uri nekoliko nasmehnil, doslovno s sledečimi besedami: „Sonst sitzt er hier, wie ein Haiduk, aber frech kann er auch sein. Da s ist die echte windische Hin terl i s ti gk ei t.“ (Sicer sedi tu, kakor kak hajduk, vendar pa zna biti tudi predrzen. To je prava slovenska potuhnjenost.) In to se je zgodilo na c. kr. I državni gimnaziji, ki je menda slovenski zavod. Na ta način si hočejo ti nemški pedagogi pridobiti spoštovanje svojih učencev. Radovedni smo, kaj poreče na to ravnateljstvo imenovanega zavoda, oziroma šolska oblast. Obrtna oblast, kje si? Poročajo nam: Pleskarski mojster g. Eberl mora imeti jako čudne nazore glede izvrševanja pleskarske obrti, drugače gotovo ne bo odjedal pleskarskim pomočnikom, ki že tako vsako zimo, ker ni dela, žive v veliki bedi. Ne zamerimo mu, če si poleti najame za delo tudi jermenarje. Naravnost protipostavno pa je, da odpušča pozimi iz službe pleskarske pomočnike, jermenarje pa obdrži. Radi onih krajcarjev, katere bi moral pleskarskim pomočnikom več plačati, gotovo ne bo dosti na boljšem. Kako pa naj isti shajajo, zlasti če imajo še družino, če jim drugi odjedajo kruh. Zatorej vprašamo slavno obrtno oblast: Ali ima pleskarski mojster, g. Eberl pravico pozimi odpuščati iz službe pleskarske pomočnike, ki so edini izučeni v tej stroki in v izvrševanje te obrti vporabljati jermenarje. Pričakujemo, da bo slavna obrtna oblast storila primerne korake in poučila gosp. Eberla, da je njegovo ravnanje protipostavno. “ Mali listek. Književnost, gledališče in umetnost. ŠKOLJKA. Drama v 3 dejanjih. Spisal dr. Alojzij Kraigher. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Doslej neznan dramatik je posegel z veliko smelostjo v življenje sedanje v laž-njivi morali živeče družbe ter nam predočil grozne prizore, nad katerimi se bodo moralisti zgražali polni moralnega ogorčenja. Drama izzveni disonančno in gotovo zapusti globok sled v vsakem mislečem čitatelju, ki se ne more ubraniti občutku pomilovanja in usmiljenja do teh navidezno bestialnih ljudi. Cena broš. 2 kron, eleg. vezano 3 to0*?’ *• * ^ Čas, v katerem se vrši ta drama, je pisatelj označil s »fin de siecl". Kaj je »fin de siecl“ ? Imenuje se tako neka dunajska kavarna, naslovljena je tako neka slovenska pesem, naziva se tako naš čas. Mi živimo vsaj v odmevih tega časa in smo otroci svoje dobe. Ime pisatelja te | drame je bilo na slovenskem književnem trgu doslej skoraj neznano, toda s »Školjko", , ki je njegovo prvo večje tiskano delo, si je pridobil pisatelj mahoma ime umetnika. Slišali smo o »Školjki", že preje, predno je izšla, hvala je šla pred njo in delo nas je Ljubljanske ceste. Iz delavskih krogov smo prejeli sledeče poročilo: Dan za dnevom se čitajo pritožbe v ljubljanskili časopisih čez ljubljanske ceste, ki se vsled zadnjega deževja nahajajo v skrajno slabih razmerah. Res je, da je na cestah blata veliko preveč in zahteva ostrganje istega mnogo truda in napora. Ubogi delavec mora stati ves dan v deževju, a zato nezdravo in naporno delo dobi bori dve kronici plače. Naravno, da za tako plačo ne bo prenapenjal svojih moči. Saj niti shajati ne more ž njo. Za tako delo je potreba mladih, krepkih moči in jih tudi primerno plačati. Samih obljub od strani mestnega magistrata po zboljšanju plač . so pa delavci že zdavnaj siti. Vsak človek ima pravico zahtevati za svoje delo tudi zasluženo plačilo. Zato je že skrajni čas, da se mestni cestni delavci dobro organizirajo. Posledica tega bo, da bodo dosegli svoje zahteve, nakar bodo gotovo z veliko večjim veseljem opravljali svoje delo in se Ljubljančani ne bodo mogli pritoževati čez blatne ceste. Kranjska šparkasa ve, kje jo črevelj žuli! V vsaki ravnateljski seji votira kranjska hranilnica raznim klerikalnim društvom različne svote denarja, dočim se skrbno ogiblje dati kaj enemu ali drugemu nekle-rikalnemu zastopu. Kranjska šparkassa izpušča iz mošnje tisočake, škof Jeglič pa kuje zanjo pastirska pisma. Tako se klerikalci ravnajo po naukih tistega Kristusa, ki ga imajo zmiraj na hinavskem jeziku. Seveda pa pravijo, če jih primeš za goltanec: Ne glejte me, samo poslušajte me! Repertoir slovenskega gledališča. Danes, v torek velika Wagnerjeva opera »Tannhauser" (za nepar). V četrtek prvič Kalmanova opereta »Jesenski manever". — V soboto Tolstega drama »Vstajenje". — Pripravljata se opera »Janko in Metka" ter komedija »Morala". II. splošni gostilničarski shod v Ljubljani, ki se bo vršil dne 15. decembra 1910 v veliki dvorani Mestnega doma, se prične ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo o uspehih I. gostilničarskega shoda 1. 1907. 2. O enotni ureditvi policijskih ur po deželi. 3. Poročilo in protest proti načinu, kako se podeljujejo gostilniške koncesije proti mnenju zadrug in občin. 4. Zahteva po ureditvi odstotkov pri domačih trafikah. 5. V zadevi odprave prodajanja piva, vina in žganja v zapečatenih steklenicah po trgovcih. 6. O omejitvi točenja pod vejo (bušenšank). 7. O potrebi zadružnega inštruktorja za deželo Kranjsko. 8. V zadevi draginje živil, osobito mesa in zahteva po otvoritvi uvoza iz Srbije. 9. Zahtevanje in resolucija, da bi se dolenjska železnica že vendar enkrat podaljšala in strnila zveza s Hrvaško in Dalmacijo. 10. Protest proti povišanju deželnih naklad na užitnino. 11. Resolucija na oblastva, da naj se pri prenosu gostilniške obrti na otroke ali naslednike ozira na stare pravice. 12. Odprava vinotočev čez ulico in trgovskih žganjarij. 13. Ugovor proti prisilnemu oddajanju v najem in rubljenju gostilniških koncesij. 14. Razni predlogi in nasveti. Skupno kosilo, za katero se je pa najkasneje do 13. decembra zglasiti, bo po shodu v hotelu Tivoli (Švi-carija) prirejeno od učenk ravno sedaj se vršečega gostilničarskokuharskega tečaja. Kuvert 4 krone. Olepšava in regulacija sta za naše mesto dve poglavji, s katerim se do zdaj merodajni faktorji niso preveč mučili in glave belili. Če pogledamo Ljubljano in druga podobna mesta, moramo pritrditi, da stoji Ljubljana v tem oziru precej za drugimi mesti. Kakor smo izvedeli, se bo v prepričalo, da je bila hvala opravičena. Tudi v zadnjih številkah »Ljubljanskega Zvona" smo imeli priliko spoznavati pisatelja iz njegove »Drame na travniku". »Drama na travniku" je sicer le načrt, toda o pisatelju ki je napisal »Školjko" se ne da dvomiti, da zna iz načrta ustvariti tudi delo, ki ima trajno vrednost. Tako je njegovo prvo delo »Školjka". Kaj je školjka? Na strani 22. in pozneje na strani 34. nam je jasno, kaj hoče pisatelj povedati s tem naslovom. Ljudje smo kakor mornarji na lovu za školjkami. Mečejo se za njimi v morje, ne boje se ne valov ne viharjev, kajti mislijo, da je v školjki biser. Toda kako redko je v školjki biser in kako pogosto pokopljejo pri lovu za školjkami valovi in viharji mornarja v morskih vodah. Tako smo ljudje na lovu za ideali. Kakor morje je življenje, veliko in globoko. In naša srca hrepene in iščejo. Ne iz sebičnosti, iz ljubezni iščemo in z ljubeznijo iščemo. Hočemo ljubiti in ljubljeni hočemo biti. Pust in prazen se nam zdi svet okoli nas, ako ni ljubezni. Tako išče mož v ženi duše, čuvstva, ljubezni in žena išče isto v možu. Človek išče človeka. Kolikrat hrepeni in sanja samotna duša zaman. In kolikokrat se nam zdi, da imamo dragocen biser — pa je navadno steklo. Vera daje stvarem le navidezno ceno, pravo ceno pa jim daje ljubezen, tudi življenje. In kaj hočete sedaj, prihodnje baje za to bolje skrbelo. Zdaj je n. pr. prilika za Gradišče okrog poslopja nemškega gledališča. V mestu so stare ozke ulice, ki bi se bile ob potresu lahko velikomestno regulirale: Sv. Petra cesta, Kolodvorska ulica, Gradišče. To so uprav zanikrno zanemarjeni deli. Marsikaj se je prej z ogromnimi stroški nepotrebnega napravilo, nego regulacija. Hočemo še omeniti, čemu se je n. pr. ravno Šelenburgova ulica od kazine do pošte asfaltirala, med med tem ko Mestni trg ni nič tlakovan, ampak se še po starem nasiplje. Zadruga kranjskih urarjev se snuje. Sedež bi imela v Ljubljani. Vrše se sestanki in tozadevna posvetovanja. V kolikor smo poučeni, je malo upanja za uresničenje te ideje. Radoveden užitniski paznik. Kakor smo se sedaj natančno informirali, opravlja užitninski paznik na dolenjski mitnici, svojo službo že dolgo let čisto vestno in pošteno. Obenem smo izvedeli, da je bil zadnji dogodek, ko je obležal na cesti, le slučaj nesreče, ker je imenovani paznik padel tako nesrečno z nekega voza, da je obležal skoro nezavesten na tleh. Toliko, ker nočemo nikomur delati po nepotrebnem krivice. Razglas. Ker se zadnji čas ni primeril nobeden nov slučaj pasje stekline v ozemlju občine Borovnica, Preserje, in Vrhnika, razveljavlja se z dnem 11. decembra 1910 pasji kontumac za imenovane občine ter se s tem preklicujejo tuuradni ukazi z dne 11. junija oziroma z dne 30. avgusta t. 1. št. 15.206 in št. 24457. — C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani, dne 6. decembra 1910. Nova slovenska trgovina. Mnogoletni poslovodja tvrdke »Feliks Urbanc" gospod Fran Jesih je izstopil iz dosedanje službe in otvori v spomladi z g. Ernest Win-discherjem svojo lastno trgovino v Ljubljani, nakar že sl. občinstvo v naprej opozarjamo. Frakarstvo v Celju. Kot dodatek k tej naši notici nam prijatelj našega lista poroča še sledeče: Da presega frakarstvo med Slovenci v Celju že vse meje, pač ni nič novega. Za časa mojega službovanja v Celju smo imeli trgovski sotrudniki v Narodnem domu na razpolago samo tako-zvano »Rudečo sobo". Bog varuj, da bi se kdo zmotil in zašel v »salon" zraven »Ru-deče sobe" Celo na vrtu se nas je gledalo precej po strani. Dasi se prezira trgovske sotrudnike od vseh strani, vendar niso njih šefi nič boljši, vrh tega zahtevajo pri bori plači, ne oziraje se na današnjo draginjo, vse mogoče. Potrebno bi bilo skoraj, da je trg. sotrudnik obenem jurist in — hlapec. Kaj pa je s »Slovenskim trgovskim društvom" gospodje? Kdo pa je delal za ustanovitev istega. Spominjam se, da je 5—6 trg. sotrudnikov delalo cele noči. Seli še kdo izmed gospodov spominja požrtvovalnosti gg. Železnika in Ppjka? Ker pa je žalibog omenjena dva pobrala kruta smrt, je umrlo tudi delo »Slov. trg. društva". Žalostno, a resnično! Mogoče pa je tudi, da se je društveno delo preselilo z g. Ander-waldom v Gorico. Vzrok društvenega spanja pa je najbrže iskati tudi tu, da se nemški trg. sotrudniki, uslužbeni seveda pri slovenskih tvrdkah, ne morejo ogrevati za »Slov. trg. društvo". Tu kličem v spomin gospodom slučaj — Oechs — in pa Potrč in Sladič — to, kakor povsodi, tudi v Celju častne izjeme, a te so izpostavljene vedni nevarnosti, da jih ne zaduši ljulika. Trgovski sotrudnik z dežele. Iz kuharskega tečaja v hotelu »Tivoli". V včerajšnjem poročilu so pomotoma izostale gdč.: Berta Rusova, Anica Cvelbarjeva, Klariča Kotnikova in Mici ljudje? Ali se zadovoljite z življenjem, kakor je, ali hočete slediti svojim sanjam ter idealov, dokler jih ne najdete in se pri tem izpostavljate nevarnosti, da tudi ko jih najdete, bodo to školjke — brez biserov. Zastonj je bil vaš boj z valovi, zastonj jvse upanje. Razočarani se vrnete na breg in se apatično morda predaste s čolničem valovom, da se vsaj navidez poigrate z njimi. Tako se človek, ki ga je utrudil boj za ideali prepusti življenju. Prej se je igralo življenje z njim in zdaj se hoče igrati on z življenjem. Toda življenje je velika sila, kakor morje veliko in globoko, in mnogo je v njem školjk, ki motijo ljudi na bregu ter jih vabijo za seboj. Milili ste, da ste z ideali že gotovi in vendar niste: vednov se še hoče ven iz vsakdanjega življenja. Človek je kakor otrok, ki mu damo igrač, da ne plaka, ker se mu je zahotelo po zvezdah. Igrače imajo kratko vrednost: pregledamo vsebino in vidimo, da so igrače, zato nas ne zadovolje za dolgo, hoče se nam vedno novih igrač, kakor otrokom, da pozabijo na svoje velike zahteve. Tako se motimo z igračami, a duša hrepeni, joče, ljubezni hoče, ljubezni globoke, resne čiste, kakor je biser v školjki. To je tragedija — življenja. To je vsebina »Školjke", ki nam jasno - in globoko kaže ta boj med ideali in življenjem. Realen imenujemo naš čas, toda hrepenenje je sila, ki se ne da zadušiti, Zupančičeva. Opozarjamo, da se tečaj definivno zaključi šele v petek 16. t. m. Ker si gojenke med tem ogledajo za gospodinjstvo važne zavode v Ljubljani. Razgrajanje ponočnjakov. Iz Most pri Ljubljani nam poročajo: V noči od sobote na nedeljo je truma ponočnjakov tako razgrajala po Selu in po Mostah, da je naravnost škandal za moščansko občino. Razgrajači so odšli pred stanovanje domačega stražnika in tamkaj toliko časa vpili, da je prišel isti iz hiše in jih miril. Ker ni nobena beseda pomagala, je stražnik baje odšel po orožnike, a žalibog ni bilo ne stražnika ne orožnikov nazaj. Ponočnjaki so nato napadali popolnoma mirne pasante in vsakega, kdor se jim ni o pravem času umaknil, pretepli. Taki dogodki se ponavljajo skoro vsako soboto in nedeljo ponoči. Županstvu v Mostah, ki se briga za vse mogoče in nemogoče stvari, je mir in red v domači občini, kakor se vidi, deseta briga. Zato apeliramo na višjo oblast, da ukrene v tem oziru vse potrebno. Pota v Prulah so tako zanemarjena’ da bi jih bilo vredno fotografirati. K šolskemu poslopju priti, je uprav umetnost. Kako se še tod živina trpinči, tega seveda stavbnik in nadzorstvo ne čutita, ker sedita na mehkem. Letošnja vinska letina se je ob Savi jako slabo obnesla. Po rdečem »Bizeljcu" n. pr. se je mnogo povpraševalo, a ga ljudje niso dobili. Sploh se je glede kvantitete letina slabo obnesla, glede kvalitete pa je tudi slabša od lanskega pridelka. Tako moramo zdaj v Ljubljani celo slabega belega in črnega Istrijana plačevati mesto po 56 v liter sedaj po 80 vin.! Poglobenje Gruberjevega kanala se to zimo vsled neugodnega vremena ne bo več nadaljevalo. Na eni strani voda, na dtugi pomanjkanje delavcev, sta oviri, proti katerima se podjetnik ne more boriti. Delo bo vsled tega do stauovitega suhega vremena počivalo. ^novejša telefonska brzojavna poročila. Cesar sprejel demisijo Bienerthovega kabineta. Dunaj, 12. decembra. Ministrski predsednik baron Bienerth je danes ob 1. uri popoldne predložil cesarju demisijo celokupnega kabineta. Cesar je demisijo sprejel, obenem pa naprosil njega in ostale ministre, naj provizorično naprej opravljajo svoje posle. Ministrski predsednik baron Bienerth je svoj korak takoj naznanil načelnikom strank in jih obvestil, da je ves kabinet in statu demi-sionis. Kombinacije glede novega ministrstva. Dunaj, 12. decembra. Glede sestave novega ministrstva se razširjajo najrazličnejše vesti. Na eni strani se trdi, da Bie- nerth ostane na svojem mestu, ostalim ministrom pa bodo imenovani sami parlamentarci. Po drugih vesteh je za naslednika barona Bienertha že izbran bivši ministrski predsednik baron Gautsch. V poštev pride tudi tržaški cesarski namestnik princ Hohen-lohe, ki je že prispel danes na Dunaj. Klerikalne intrige.^ — Strahovita blamaže dr. Šušteršiča. Dunaj, 12. decembra. Za danes ob 2. uri popoldne je bila sklicana seja proračunskega odseka. Ker pa je med tem došla vest, da je cesar sprejel demisijo celokupnega Bienerthovega kabineta, je podpredsednik Mastalka odpovedal sejo. Vsled pritiska socijalnih demokratov pa je nato vseeno sklical sejo na 5. uro popoldne. Na n-r-r-mi-i-i—rr~ ;ni--j i--a------,-------i---* naša največja sila, sila življenja. In v tej realnosti trpimo, kakor žejen potnik v suši. Samo 8 oseb potrebuje pisatelj, samo eno pozorišče: malomestna soba, in cela drama se razvije pred nami. Pepina je junakinja te drame, žena, ki hrepeni po ljubezni in prehaja od moža do moža, toda vsi so školjke brez biserov: samo meso brez ljubezni. V grehih živi vsa družba okoli nje in tudi ona z njo. Toda, kaj bi bil greh, ko bi bila ljubezen. Toda te ni od nikoder. Vsem je ljubezen greh, greh pa ni ljubezen. Greh jim je edina sreča, igrača, ki jih moti, da ne gredo za ideali. Kakor hitro pa se iznebe igrač, se jim zakoče po idealih. Toda ljubezen daje ceno življenju in ljudem in Pepina ne vidi bisere v možu, ker ga ne ljubi, vidi pa ga v njegovem bratu, ker ga ljubi. Iz grehov ven hrepeni Pepina k ljubezni, toda ljubezen izven zakona bi bila greh. Ali pa bi ne bila greh 1 In v tem boju prihaja preteklost, greh brez ljubezni, in moti čisto srečo. Ko izve njen mož nje grehe, se ustreli »Za take bagatele" pravi Pepina in drama je končana. Lepo delo je »Školjka", globoko zamišljeno, mojstrsko izvedeno. Tudi na odru bi morala doseči velik uspeh: Za oder bi se morala sicer tuintam krajšati, čita pa se krasno tako, kakor je. Pisatelj ima zdravo življensko filozofijo, našemu času zelo primerno. Ta »Školjka" ni brez bisera, zato jo odprite in se prepričajte. Dr. I. L. dnevni red je postavil samo eno točko, namreč volitev načelnika odseka, ker je bivši predsednik baron Chiari odložil svoje mesto. Tu se je pokazalo, kakih podlih sredstev se poslužujejo slovenski klerikalci, zlasti pa njih načelnik dr. Šušteršič. Dr. Šnsteršič je namreč takoj ob 2. uri popoldne pričel agitirati med slovanskimi poslanci, naj glasujejo proti izvolitvi barona Chiari j a predsednikom. In res! Vsi slovanski poslanci so izjavili, da so zadovoljni s tem predlogom. Pričeti bi se morala tudi takoj po otvoritvi seje ob 5. uri popoldne slovenska obstrukcija radi italijanske vseučiliške zahteve. Toda dr. Šušteršič je v zadnjem trenotku izjavil, da umakne svoj predlog. Vsled-tega je nastala med slovanskimi poslanci strahovita razburjenost. Kmalu so bile razkrinkane vse intrige dr. Šušteršiča in položaj je postal jasen. Vzrok zakaj je umaknil dr. Šušteršič v zadnjem trenotku svoj predlog, je bil sledeči: Dr. Šušteršič je hotel s svojim predlogom samo vzeti dr. Ploja. Računal je z vso gotovostjo, da bo dr. Ploj glasoval proti njegovemu predlogu. V tem slučaju bi ga namreč; javno desavu-iral in, označil kot slovenskega izdajalca. A dr. Šušteršič je doživel strahovito blamažo. V zadnjem trenotku je namreč zvedel, da je bil tudi dr. Ploj za njegov predlog, kakor vsi slovanski poslanci. Ta vest ga je silno presenetila. Njegova nakana se mu je popolnoma ponesrečila. Bil je razkrinkan kot navaden intri-gant. Zato je odšel k podpredsedniku proračunskega odseka, poslancu Mastalki in mu naznanil, da umakne svoj predlog. — Ob 5. uri popoldne se je nato vršila seja proračunskega odseka, na kateri je bil zopet izvoljen načelnikom baron Chiari. Kompromis jugoslovanskega vseučiliš-kega odseka z Blenerthom odpovedan. Dunaj, 12. decembra. Slovenski klerikalci so imeli danes posvetovanje, na katerem so sklenili, da je vsled padca Bie-nerthovega kabineta, kompromis, katerega je sklenil jugoslovanski vseučiliški odsek glede italijanske vseušiliške zahteve z Bie-nerthom, ničeven in zanje nič več obvezen. Dalje so sklenili, da vstrajajo na svojem bivšem stališču in bo Gostinčar zopet pričel v proračunskem odseku z obstrukcijo. Veliki dijaški izgredi v Zagrebu. Zagreb, 12. decembra. Tekom včerajšnjega dne so se vršile v Zagrebu velike dijaške manifestacije za reprociteto zagrebškega vseučilišča. Na večih krajih mesta so se vršili shodi, na katerih je dijaštvo energično zahtevalo, da se vprašanje repro-citete zagrebškega vseučilišča nemudoma reši. Po shodih so se vršile velike demonstracije, ki so se pozneje spremenile v protivladne demonstracije. Dijaštvo in občinstvo je vpilo pred banovo palačo: „Abzug Tomašič! Abzug Khuen-Hedervary!“ Na Khuen-Hedeivaryjevem trgu je prišlo do velikih izgredov. Dijaštvo je potrgalo ulične table raz hiše in jih pometalo na tla. Tudi za danes zvečer so napovedane velike demonstracije. Protivladna saborska večina na Hrvatskem zagotovljena. Zagreb, 12. decembra. Kluba soci-jalistov in Starčevičancev sta danes izjavila, da sta zadovoljna, s predlogom hrvatsko-srbske koalicije, da se ustanovi močna protivladna večina v hrvatskem saboru in sta v to svrho že imenovala svoje zastopnike, ki bodo nadaljevali potem posvetovanje s koalicijo. Podržavljenje zadrske policije. — Posredovanje Italijanske vlade. Zader, 12. decembra. Vsled sklepa dalmatinskega deželnega zbora, bi moralo lahonsko mesto Zader dobiti že s 1. januarjem 1911 državno policijo. Izvršila so se sicer že tozadevna imenovanja, kar je La-hone strahovito razburilo. Toda kakor se sedaj poroča iz najzanesljivejših virov, bo vsled posredovanja italijanskega poslanika na dunajskem dvoru, Tavarne vsa akcija padla v vodo. (Jasen dokaz, da je Biener-thova vlada popolnoma pod vplivom inozemskih vlad. Op. ured.) Volitve na Grškem. Atene, 12. decembra. Ministrski predsednik Venizelos je pri današnjih volitvah za grško skupščino s svojo kandidatno listo zmagal na vsej črti. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali Preklic. Obžalujem in preklicujem vse razžaljive besede, s katerimi sem dne 11. t. m. v vlaku na gorenjski progi razžalil sprevodnika g. Grilca. Franc Bezlaj, Preska št. 26. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vSn. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek inaiih oglasov ob 6. uri zvučer. Prazne že rabljene škatlje v vsaki velikosti in množini se prodajo v modni trgovini P. Magdič v Ljubljani, nasproti glavne pošte. 419 10 6 Moška obleka in perilo se proda. Kje, pove in-seratni biro .Jutra*. 409 10—6 Lokal, v katerem se sedaj nahaja mesarija, se odda v najem s 1. februarjem 1911, Stari trg Št. 19, II. nadstr. 434/3—1 Spretna šivilja se priporoča, gre tudi na deželo. Naslov pove inseratni oddelek „Jutra“. 438 Dijak pote realke išče instrukcije. Naslov pove inseratni oddelek „Jutra“. 437 3—1 Viseča svetlika (Majolika) in viseča nočna svetilka (Arnpel) se proda. Kje, pove inseratni oddelek „Jutra“. 439 Iščejo se prostori v najem pripravni za trgovino in gostilno s koncesijo, v kraju kjer ni konkurence, v kaki večji fari ali trgu. Ponudbe naj se pošiljajo pod „Trgo-vina“, pošta Št. Jernej, Dolenjsko. vr Šivilja se priporoča cenjenim damam za šivanje na dom. — Naslov pove upravništvo „Jutra“. •šgSsBsaa^sssSs 2 £3 SS3533 PA70U J Mazilo zoper izpadanje in za pospe-I Vl/ilFlS • gitev rasti las; tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Zaraste tudi lise na glavi. Izvrstno sredstvo zoper prhla]. Učinkuje po kratki dobi. Lonček 3 do 5 K. Pošilja tudi po pošti g. Ana Križaj, Spod. Šiška 222, III. nad., 12 vrata. Z dobrimi izpričevali na razpolago. Zaloga v drogeriji, foto-manufakturi ,Adrlja“, B. Cvančara, Ljubljana, nasproti glavne pošte. Dragocen dar Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete 100 naslovov (edino z dežele, ne iz glavnih mest) zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in razločno na polo papirja spisane. Prodaja patentovanlh novosti Leopold Weiss, Dunaj II. Hofenedergasse 1. A. 1. 135/10/26 Oklic s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči. C. kr. okr. sodnija v Ljubljani, odd. I., naznanja, da je umrla dne 1. februarja 1910 v Ljubljani gospa Renko Marija, zasebnica iz Poljšnika pri Litiji, ne da bi zapustila kako naredbo poslednje volje. K zapuščini so se dosedaj priglasili Helena in Polona Renko v Lokah št. 14 in Martin Renko iz Košiče št. 25. kot dediči iz naslova zakona. Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim nadaljnim osebam gre do njene zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vse nadaljne osebe, katere nameravajo iz kateregakoli pravnega naslova zahtevati zapuščino ali del te zapuščine za se, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase izkazivši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za oskrbnika gospod Karol Franke v Ljubljani, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, do-čim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično. C. kr. okr. sodnija v Ljubljani, odd. I., dne 7. decembra 1910. IVIodel lOlO. Edino zastopstvo znamke Kinta je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti. Zaloga Puch- koles. Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles. - Točna, solidna in cena Izvršitev. - K. ČAMERNIK, Ljubljana Dunajska cesta štev. 9. .... Ceniki nu želje brezplačno. - - - - Slovenci, rabite samo edino VI prihranit© denar! Automatični namizni pri- žigalnik (poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk. I,ei>o darilo! Lepo darilo! K JOCID