ss Velja po pošti: sa ia oelo leto napre) . K 28*— za pol leta » , » 13*— za četrt » » , » 6*50 ia en meseo » . » 2*20 sa Nemčijo oeloletno » 29'— sa ostalo Inozemstvo » 35'— e= V upravništvu: s Za oelo leto napre] . K 22-40 sa pol leta » . » 11-20 u četrt > > . » S'60 sa en mesoo » . » 1*90 Za pollljanje na dom 20 v, na meiec. — Posamezne itev. tO v. SLOVENEC Enostolpna potltvrsta (72 mm): sa enkrat......po IS v sa dvakrat.....» 13 » sa trikrat.....» 10 » •a več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih notloah stana enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratneu objavljanja primeren popust. vuk dan, tsvzemšl nedelja la pr/aznlke, ob S. url popoldne. sr Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah itev. 8/DL Bokopisl sa ne vračajo; nefranklrana pisma M se ■b sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. mm Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6. i n Sprejema naročnino, inserate ln reklamaoljo. -J-—- Upravnlškega telefona štev. 188. = Današnja številka obsega 6 strani. Slovenski liberalni nem-škntarji. Ljubljana, 24. sept. 1909. »Saj še nismo v predpustu«, mora vzklikniti 'vsakdo, če čita zdaj liberalno slovensko časopisje. Naj bi liberalno slovensko časopisje nastopilo v predpustu tako, kakor zdaj, bi že še umevali, a da piše tako v »vzvišenem« liberalnem septembru, navadni smrtniki ne razumemo, anorebiti ravno zato ne. ker pošteni ljud e ne poznamo visokih poiitiških predpustnih potov in steza slovenskega liberalnega časnikarskega zemljevida. Sedanja avstrijska vlada je protislo-vanska. Zna že to vsakdo. Imenovanja nemških profesorjev po kranjskih srednjili šolah nam to dokazujejo. Dokazujejo nam to orgije sedanjega proslovanskega vladnega zistema osobito na Nižjem Avstrijskem. ko zapira s kruto silo sedanja proti-slovanska vlada češke šole, šole, ki jih vzdržuje češko ljudstvo samo, dasi bi morala skrbeti za nje javna uprava. Ni li hotela zadati sedanja vlada Slovencem pekočo, nečuveno zaušnico z ustanovitvijo italijanskega vseučilišča v Trstu? »Slovanska Unija« sklene, da nadaljuje boj proti Slovanom sovražnemu zi-stemu Bienerthove vlade št. II. Sklep veže •tudi liberalno časopisje, veže tudi liberalne slovenske pos!anqe. A liberalen vzor je tisti svetopisemski Ezav, ki je prodal za skledo leče svoje prvenstvo. Najstarejši slovenski liberalni dnevnik, imie mu je »Slovenski Narod«, je zaplesal' včeraj predpustno kadriljo proti načelniku naše stranke in se zavzel za svojo sedanjo nevesto. Slovanom sovražno Bienerthovo vlado. Predpustna »Narodova« najnovejša ljubezen je prepovedana ljubezen, a liberalcem je ljub in drag prepovedan sad. In v svojo najnovejšo nevesto, sedanjo Bienerthovo protislovansko vlado zaljubljeni »Narod« je zapisal sledeče besede: »Klerikalci vpijejo, da je sedanje ministrstvo Slovanom skrajno sovražno, tako da je treba proti njemu delati obstrukcijo, a ravno to ministrstvo je dalo Slovencem obrtno šolo, ki je za ves narod velikanskega pomena in je premestilo učiteljišče iz Kopra v Gorico, kar je vsekako važna pridobitev.« In zapisal je po čarih svoje »ljubimke« v starih svojih dneh raz-vneti »Narod«: ». . . zdaj pa >je na krmilu ministrstvo, ki je res kaj storilo za Slovence in proti temu ministrstvu stoje klerikalci celo v obstrukciji«! Mi smo že razložili, kakšno uslugo je napravila sedanja vlada Ljubljani s tistim odpisom 900.000 kron. Naj bi ne bili liberalci zaljubljeni, bi znali, da bi morala vlada sama na svoje stroške graditi obrtno ljubljansko šolo. A kaj izgubljamo besede, ko znamo, da zaslepi ljubezen tudi mlade ljudi, in da zatelebane starine izgube vso pamet, zbesne in znore. In »Narod« je pisal, da se -je premestilo učiteljišče iz Kopra na prizadevanje liberalcev iti dr. Ploja. Zdaj smo skup. Znamo tudi, kdo je pisal, kar je objavil včerajšnji »Narod«. Nočemo se pečati danes ž njim, ker žaluje za svojim blagim sinom, ki je bil nam ljub in opetovano zvest sotrudnik. Da se je premestilo koprsko učiteljišče iz Kopra v Gorico, je zasluga naših poslancev. Nočemo in ne borno navajali podrobnosti. Obstrukcija naših poslancev •je prisilila vlado', da se ni ustrašila italijanskih grožnja, ker se je bala slovanskega viharja. V proračunskem odseku je nastopil opetovano monsignor poslanec dr. Žitnik za premestitev koprskega učiteljišča. Zasluga naših poslancev je premestitev učiteljišča iz koprskih lukenj v Gorico. 'Na neukusne šale z ozirom na osebo načelnika naše stranke ne odgovarjamo. Čemu li naj se oziramo na vsakdanje starodavne ponavlialne pridevke sivolasega časnikarskega starčka. Sme,šno je, ko piše »Narod«, da se naši poslanci pri ministrih še pokazati ne smejo. Naši poslanci so možati. Zato nimajo nikakega povoda, da se plazijo pred nositelji sedanjega protislovanskega zistema. Radi prepuščajo to vlogo liberalcem. Nič jim ne zavidamo, da klečeplazijo in beračijo pred tisto gospodo, ki je obsojena po »Slovanski Uniji«. Res smešni so naši liberalci. Na eni strani nadevajo pustno krinko v svojem bojnem plesu proti vladi doma, na drugI strani pa plešejo zaljubljeno kadriljko na Dunaju s tisto vlado, ki zadaja udarec za udarcem Slovanom. Znamo, za kaj plešejo svoj zaljubljeni ples zdaj liberalci. Vrgli so včeraj proč svojo protlvladno ikrinko in pokazali svoje pravo, v sedanjo •po »Slovanski Uniji« obsojeno vlado, zaljubljeno lice. Ni dolgo, ko so objavljali listi, da hoče pridobiti vlada Jugoslovane zase. Če je že spisal Ploj tisto pismo ali brzojavko ma Bienerthovo vlado, ki javlja »Slovanski Uniji« izstop njegovega kluba iz nje, ne znamo. Pripravljeni smo na to po včerajšnjem' »Slovenskem Narodu«, po Tavčarjevi obrambi Bilinskega v včerajšnji seji sabora vojvodine Kranjske! Deželni zbor kranjski. (Včerajšnja popoldanska seja.) LEX AXMANN V DEŽELNEM ZBORU. ('Nujni' predlog poslanca dr. Jarca.) . Ako primerjamo današnjo sejo kranjskega deželnega zbora s sejami koroškega in štajerskega deželnega zbora, vidimo velik razloček. Doživeli' smo prizor, da nam je zastopnik manjšine, ki šteje pri nas •komaj 5]/a%, popolnoma nemoteno predsedoval. Vse drugače v koroškem deželnem zboru. Ko je storil poslanec Grafenauer le obljubo, so vzdignili hrup nemški nacijo-nalci. V štajerskem deželnem zboru ni hotel dati glavar prečitati slovenske interpelacije. Ali še več! Vsenemška hidra dviga svojo strupeno glavo še po drugih alpskih deželah. Ali si morete misliti večji atentat, kakor ga je izvršila nemško-kršč.-socialno-nacionalna večina, ko je sprejela predlog za sankcijo lex Kolisko-Axmann. Dunajski fejaki, ki so v predmestni oštariji svoj čas radi poslušali pesem slovenskega študenta, so postali naenkrat radikalni revolucijo-narci. Na Dunaju so se godili prizori, ki so bili hujši, kakor prizori 20, septembra pri nas, ki jih obsojam za svojo osebo. (Dr. Triller: Ne enemu človeku se ni las skrivil!) Podobne predloge so stavili tudi v gornjeavstrijskem in salcburškem deželnem zboru. To niso več posamezne temne točke na političnem obzorju —• to je vojska. Tem razmeram je kriv v prvi vrsti Sedanji vladni zistem. Ko smo dobili Bienerthovo ministrstvo in čitali njegovo izjavo, da hoče biti ministrstvo »der reinen Hand«, mislili smo, da bo tako, kakor je zapel Heine: Er regierte \vie die andern, Schiitzte Handel und Talente, Wenig, heiBt es, \vard gestohlen Unter seinem Regimente. Ali ta Bienerthova vlada ni ostala tako nedolžna. Po Hochenburgerju in Stiirgkhu je postalo to ministrstvo pravi reprezentant nemškega zistema. Bienerth si jc pridobil zaslugo, da je vrgel jabolko narodnega prepira zopet mde avstrijsk narode. Proti Slovencem vihti orožje bojkota — gospodarskega bojkota. Bilinskega je poslal v boj, da izstrada to revolucijonarno kranjsko deželo, kakor pripoveduje povest o sedmerih Švabih: Hannemanu, geh' du voran, Du hast die Wasserstiebeln an. V boj proti nam gre tudi naučni minister Stiirgkh. Nedavno je dovolilo naučno ministrstvo, da se ustanovi v tistih Lazih, kjer ni po zadnjem štetju ne enega Nemca nemška šola. (Čujte! Sramota!) (Čujte! Sramota!) Nedavno smo sklenili temo v deželnem šolskem svetu za mesto filologa na nemški gimnaziji v Ljubljani. Znano je, da poučuje neobligatno slovenščino ravnatelj Pucsko po 11 ur na teden, dasi ni za to izprašan. (Dr. Pegan: Ali zna slovensko?) Zato smo zahtevali, da pride na to mesto učitelj, ki bo izprašan iz slovenščine. A imenovan je bil mož, ki ni bil v terni. Nov dokaz nepristranosti Stiirgkhove! Ni čuda, da je ob takem zistemu zato zrasel vse-nemštvu greben. Ko so Dunajčani preprečili nedolžne češke izlete in zabave, ko je bila zatvor-jena šola v Poštorni in ko je nacijonalno časopisje, na čelu mu židovska »Neue Fr. Presse«, začelo divjo gonjo proti dunajskim domačinom, je bilo ustvarjeno v javnosti razpoloženje, da se zahteva uzakonitev znane lex Kolisko-Axmann. Kakšne argurhente so rabili krščanski socialci pri obravnavi te postave v deželnem zboru? Dr. Lueger, ki je v svojih mlajših letih rad se posluževal češke pomoči v boju proti židovstvu in izustil svoj čas krilate besede: »Lasst mir meine Bohm' in Ruti'!« je izjavil, da bo mogoče s to postavo preprečiti narodne boje in vtrditi mir, če se zagotovi stalnost. Drugo stališče je zavzemal rektor Loboda, ki je dejal, da hoče za bodoče utrditi historično nastale razmere in s tem ohraniti nemški značaj nemške domovine. Deželni zbori so se torej izrekli za kompetentne za tako postavo. Če jo vlada predloži v sankcijo, sledii, da smo v istem vprašanju ravno tako tudi mi kompetentni (Pritrjevanje). Nemški nacijonalci so pozabili, da kdor seje veter, bo žel vihar. Naša dolžnost je, da pokažemo solidarnost s Čehi (Bravo), da branimo slovenski značaj naše dežele. Dr. Gessmann šteje našo deželo med narodno mešane. Gessmanna bi spomnil, da je na Dunaju Čehov blizu 7 %, kakor Nemcev na Kranjskem (5V3%). (Dr. Pegan: Z vojaštvom vred.) LISTEK. Ovadnica. Paul Bourget. — A. Kalan. II. (Dalje.) »Že več dni opazujem, da ni pri vas vse navadno,« reče Mrs. Risiey. »Ali vam morda ni kaj všeč v moji službi?« silila je v liišino tako naravno in ljubeznjivo. »Meni bi bilo prav žal. Bila sem popolnoma zadovoljna z vami in hotela sem se v, vami nekaj razgovoriti. Pravili ste mi, da imate starše in še eno sestro. Kaj mislite. ali bi vam branili z menoj v Ameriko? . . .« »V Ameriko?« ponovi Adela, »pa vendar gospa ne mislite ...« »Vzeti vas seboj v Ameriko? Da...« m nekoliko zarudela nadaljuje: »Mala težava je pri tem, in ravno zato dosedaj še nisem z vami o tem govorila. Povejte mi odkrito: vi ste prepričani, da bi vas jaz ne mogla za nič na svetu žaliti?« »Oh, gospa!...« reče Adela, »vi ste bili vedno z menoj tako dobri, tako prizanese vi ...« »Vi ste to tudi zaslužili,« odgovori gospa. »Kai naj bi bila jaz počela te me- sece brez vas? Toda razumete pa tudi iahko, da nisem mogla toliko let živeti s svojo prvo hišino, ne da bi jo vzljubila in da ne morem odpustiti iz službe svoje stare hišine Miiller-jeve ... Ona se sedaj kmalu vrne; dobila sem nedavno pismo od nje. Nekam postarala se je, pa bi bilo dobro, ako bi koga imela v pomoč... Seveda je za vas težko, da bi bila ona prva. Toda ako vam obljubim isto plačo in vam dam zagotovilo, da boste, ako ona oboli, vi njena naslednica pri meni, ali sprejmete mojo ponudbo?« Neka srce pretresujoča milina se je razlila po obrazu bogate žene. ki je s tako ljubeznjivostjo napravila ponudbo svoji služabnici. Dasi po zunanje neznatna, je ob tej svoji dobrohotnosti gospa vzrasla v divni plemenitosti. Ni bilo kdovekaj, kar je storila, vendar je bil to znak, ki je kazal, kako bogate zaklade sočutja in naklonjenosti skriva to srce, ki se je tako lepo razodelo nasproti revežem. Adela je globoko padla v teh dveh letih, blodeča med izvržki človeštva po svoji nečastni zvezi; a sedaj je zopet začutila neko plemenitost v sebi, kakor se ji večkrat ni mogla že preje ubraniti po vplivu in v krogu te ple-minite duše. Sram jo je bilo, da bi lagala pred njo. Nasprotje med tem. kar ji gospa ponuja in med tem, kar sta se dogovorila z Julijem, je bilo zanjo prehudo. Gledaia ie I to dobro, blago gospo, ki bo v najkrajšem j času vsled njenega izdajstva žrtva grde spletke, kdove, morda celo umorjena, in kakor da bi sama sebi govorila, ji je dejala: »Gospa, vi ste tako dobri. Zahvalim se vam za vašo naklonjenost... Toda vi razumete, da na to ne morem takoj odgovoriti. Služba pri gospej je bila vedno tako prijetna... Kako bi mogla misliti gospa, da bi bila jaz užaljena, zato ker ne morete odsloviti stare služkinje ... Prva ali druga pri gospej, bila bi vedno zelo ... Toda ...« »Seveda se vi ne marate poprej odločiti, preden ste o tem govorili s svojimi starši...« reče Mrs. Risley, »tega vam pač ne morem zameriti. Toda zamerim vam, ker imate skrivnosti pred menoj, kakor sedaj. Vsaj vem, danes na praznik sv. Emilije je god vaše matere ...« Adela se je komaj še spomnila, da je v pogovoru z gospo si izmislila, da je tako njeni materi ime!... »Zakaj me niste na to opomnili. Jaz bi vam bila takoj naročila, da povečerjatc in da potem greste k materi. Toda ne bodite žalostna; časa jc še dovolj, ako takoj greste, pridete še ravno k večerji domov. Od tukaj do vašega doma ni tako daleč in iaz vas do enajstih nič nc potrebujem. Samo to mi recite, da ste zadovoljni...« »Oii, gospa, zelo zadovoljna ...« Te besede je hišina tako hitro spregovorila, da j'h je gospa komaj slišala in odhitela je hišina iz salona, da zakrije solze, ki so sc ji vlile po obrazu. »Koliko srca imajo te deklice iz naroda,« si je dejala Mrs. Risley. ko je ostala sama. »Uganila sem: Zato je bila žalostna, ker se ni mogla z materjo radovati ob njenem godu. Dobro, da sem pogledala v koledar in opazila ime današnje svetnice . . III. ... Dve uri sta minuli od tedaj. Kmalu bo osem. Adela še vedno sedi v svoji sobi, odkar je po tem razgovoru odšla od gospe. Da, dve uri sta odbili, ne da bi se tega zavedala v britkostih, ki so se vojskovale v njenem srcu. Na eni strani ne-odoljiva hvaležnost njenega srca, ki je bilo več vredno nego njeno življenje in ki je čutilo prvikrat, da se z njim tako ravna, kakor bi bila želela, da bi se bilo vedno ravnalo; na drugi strani pa sila zaslepljene ljubezni, ki je bila vsled dogovorjenega zločina in skupne propalosti še hujša in pa strah, da se to zvrši tako hitro in kdo ve s kakimi posledicami... Kaj naj stori? Kje naj sedaj najde Julija? Ali naj iga gre počakat na cesto pred hišo, da mu zabrani v hišo z naznanilom, da je Mrs. Risley doma? To je bila prva njena misel. In že je gledala pred seboj v duhu Julija, kako se nezaupno nanjo ozre, kako jo hladno pogleda, kako ji grozi. Kai pa, če ji ne verjame, če bi hotel s silo v hišo, v j stanovanje, da se sam prepriča .. Ali naj ga skuša zadržati?.., Kranjski je treba zakonito zagotoviti slovenski značaj, ki je na raznih točkah v nevarnosti. Slovenske manjšine na Kočevskem nimajo nikjer svojih šol (Kočevje, Stara Cerkev, Koprivnik, Dolga vas. Bela peč). Nemški šulferajn ustanavlja od Toplič dalje šolo za šolo, da lovi slovenske otroke kot produkt vsega tega »kulturnega« dela. Imam tukaj pred seboj ne-stvor naloge slovenske učenke iz šulfer-ajnske šole. Javna tajnost je, da naša S. L. S. ni šovinistična. Našemu narodnemu delu je podlaga sistematično organizirano gospodarsko delo. Ali, ko čujemo, kako nas vsenemštvo povsod napada, ko hoče iztrgati češkim materam otroke, pokažimo z energičnim političnim dejanjem, da nism■■ včeraj. Kranjski deželni zbor naj zai. da se uzakoni narodni značaj Kranjske dežele. Centralni vladi in vsenemštvu bi pa ob sklepu zaklical kakor Rimljan starega veka: V tem plašču imate mir ali vojsko. Vzemite si, kar hočete! Naši meči so na-brušeni! Dr. Tavčar izjavlja k predlogu, da hoče stati na stališču pravičnosti ter izvzame iz predloga Kočevje. Noče imeti nemških otrok, kot noče. da bi se jemali naši otroci. Ako bi deželni zbor ne sklenil isličnega zakona kot je lex Koliško et Ko., potem ne bi storil svoje dolžnosti. Treba ie pa tudi pokazati centralni vladi, da je Kranjska samoslovenska dežela ne pa .nemška provinca. Omenja dunajske proti-češke demonstracije, katere obsoja ravno tako kot septemberske, dokler se ni od nemške soldateske prelivala slovenska kri. Priporoča nujnost predloga. (Odobravanje.) Po dr. Tavčarju govori dr. Triller, ki pravi, da podpiše vsako besedo prof. dr. Jarca. Nepotrebno se zaletava v S. L. S. Dr. Pegan mu kliče: »Ali ste pozabili Heina?« Pogodba z Nemci Vam je ostala. — Dr. Eger izjavi, da njegova stranka glasuje proti obema predlogoma. Ogorčeni klici: »Saj ni res« zadone, ko pravi dr. Eger, da sc je S. L. S. zavzela za sedanjega deželnega predsednika. Dr. Tavčar: »Ali ne razumete slovenščine?« Nato zagovarja Pucska, češ, da ima izkušnje v slovenščini. Poslanec Jarc: »Saj ni res!« Poslanec dr. Pegan: »Ali ste bili kdaj pri njem v šoli, boste znali, koliko zna slovenščine.« Dr. Egru zakliče poslanec Jarc: »Saj je bila Vaša mati Slovenka!« — Po dr. Egru odgovarja dr. Egru temeljito, ob velikem odobravanju načelnik S. L. S. dr. Ivan Šusteršič, ki ožigosa dr. Trillerja po zasluženju. ker je ob taki priliki, ko se gre za manifestacije obeh slovenskih strank, prišel z napadi na S. L. S. in zanesel v to razpravo disharmonijo. Ostro prijema ljubljanskega župana in dr. Egra. Veleza-nimiv govor načelnika S. L. S. objavimo po stenografičnem zapisniku. — Dr. Tavčar obžaluje napade na Hribarja, ker se je dogodil žalosten dogodek v njegovi rodbini. Dr. Šusteršič: Ko bi bil znal o tem dogodku, bi bil opustil z ozirom na žalosten dogodek osebo župana Hribarja. Izjavljam v imenu svoje stranke sožalje rodbini. Nujnost predloga prof. E. Jarca in dr. Tavčarja obvelja z glasovi poslancev slovenskih strank, ko je pristavil prof. Jarc. da ima Pucsko izkušnjo le v geografiji. Dr. Egru pravi: »Morebiti še Vas pokličejo za izrednega profesorja prava«. (Veselost in ploskanje.) Dr. E. Lampe. Ne bom govoril o važnosti elektrike. Veleindustrija brez gonilne sile ne more obstati. Brez nje je mali obrt izročen poginu po konkurenci velike industrije. Ni ga stanu, ki bi zanj ne imelo to vprašanje Cisto jasno si jc predstavila ta prizor: Julij jo zavrne, morda pahne s silo od sebe, udari, ludje se zbero. policaj posreduje in ju odvede na policijsko stražnico. In njen mozeg se ji je strdil ob misli, da ju zapro, tembolj, ker ji je bilo znano, da že zasledujejo to tatinsko družbo... Ne! Tega ne more storiti... Kaj pa če ostane v hiši in čaka na hodniku, da on pride., Toda tukaj bi se ne mogla razgovo-riti. ker ljudje vedno hodijo po hodnikih. Toda nekaj vendar treba storiti! — Nato jo prevzame druga misel. Pred seboj gleda svojega dragega, ki ni več krut, grozeč, marveč prijazen. Kaj pa, čc jo prosi, naj ga sprejme v svojo sobo. da se tam skrije in da ponoči poskusi svojo tatvino. Kaj, ako bi od nje zahteval, ker je že tukaj, da mora ona ukrasti dragocenosti. In on bi odšel s plenom, njej pa bi nikdo ne mogel dokazati, da je pri tem sodelovala... Da, toda ona naj to stori z lastnimi rokami in to njej, ki ic ravno sedaj ji pokazala toliko ljubeznjive skrbi zanjo?... Ne! Ne! Nikdar ne!... Kaj tedaj? Adela vrže svoje šivanje na mizo. zakrije svojo glavo z rokama in se izgublja v propadih raznih misli, kar udari ura osem in ona skoči po koncu. Sedaj ne more nič več odlašati. Vsak hip je lahko tat tukaj. (Dalje.) 1 velike važnosti. Poljedelec je tudi prisiljen, da rabi stroje, ker manjka delavnih sil. Vodne sile se izrabljajo v drugiih deželah v največji meri. Le poglejte Švico. Zgornjo Italijo, obe sta silno napredovali ravno vsled vodnih zgradb! Nemčija postopa jako racionalno. Kranjska je kakor ustvarjena za industrijo, ki jo kliče pO svoji zemljepisni legi za izrabo vodnih sil. Znano Vam je, da je že seglo železniško ministrstvo po vodnih silah na Gorenjskem za železnice, kar bi služilo koristim ■ljudstva le posredno. Mi pa hočemo izrabiti vodne sile za naše prebivalstvo. Nastopil je zato odločno deželni odbor. Uspeh tega koraka ni izostal. Treba je takoj narediti potrebne projekte, zagotoviti tudi vodne sile. Zanimanje v veliki industriji za to napravo je jako veliko. Vsako odlašanje bi narodno premoženje le oškodovalo. 'Prihodnje leto imamo obrtni pospeševalni zavod, ki bo tudi potreboval elektrike in bo razširil rabo strojev med obrtniki. Glede na kmetijstvo naj bi se sociali-zirale vodne sile po zadrugah. A kdor se je s tem bavil, zna, da male naprave veliko stanejo, a nikdar ne dosežejo velikega efekta. Ze več manjših central imamo, več se jih snuje; dobro bi bilo, da se torej osnuje velika centrala. Daljnovod bi šel od Jesenic in Bleda mimo Radovljice, Kranja, Ljubljane do Borovnice, eventuelno do Idrije, na drugi strani mimo Kamnika in Domžal do Litije. Priglašenih je že več tisoč konjskih sil od veleindustrijcev, vsak dan prihajajo novi priglasi. Stvar je konkretna. Ljubljane nismo vzeli v kalkil, a če pristopi, ji bo le v korist, ker njena mestna centrala nikakor ne zadostuje potrebam. Prosim vse, ki vam je na srcu napre-i dek kranjske dežele, glasujte za predlog. Po kratki debati, ki se je udeleže poslanci-Pire, dr. Triller in Lenarčič, predlog obvelja. Poslanec Povše. Moder ekonom mora skrbeti za ugodne tarife. Južna železnica ima namen, da zviša že svoje najvišje tarife v Avstriji. Izročeni smo monopolu južne železnice. Kakor je znano, uveljaviti se nameravajo 1. januarja 1910. višji tarifi. To vse zaradi velikih deficitov pri južni železnici. Deželni odbor najodločnejše ugovarja proti zvišanju tarifov na južni železnici, zaradi izvoza kranjskega poljedelskega in indu-;, strijskega blaga na jug. Deželni zbor pri-J čakuje, da bo naša državna vlada podpirala nas. Ta sklep zastopa kranjskega naj se takoj brzojavno javi ministrstvu, ker se bo v najkrajšem času sklepalo o potrjenjit tega povišanja. — Povšetov predlog se sprejme soglasno tudi v meritornem oziruj Interpelacija radi postopanja političnih obiastev proti županstvom pri podeljevanju plesnih licenc. Poslanci dr. Vladislav Pegan in tovariši so na c. kr. deželno vlado vložili interpelacijo zaradi postopanja političnih oblasti proti županstvom pri podeljevanju plesnih licenc. — Interpelacija se glasi: Splošno je znano, kako slabo vplivajo splošno plesi na deželi, tako v gospodarskem, kakor tudi v moralnem oziru na naše ljudstvo. Ne samo, da se za plese izt daje obilo denarja, najdejo po navadi plesi svoj odmev tudi v sodnih dvoranah zaradji prestopkov in hudodelstev zoper telesno varnost. Najraje in najpogosteje prirejajo gostilničarji plese ob cerkvenih shodih. Ž\ z ozirom na gori navedene razloge so cerf kveni shodi zaradi velike množice Ijudij-j, ki sc ob takih prilikah zbirajo, za naše ljudstvo nevarni; povrh tega pa še cerkveni prazniki izgubijo vso svojo notraj-njo vrednost, čc jih izrabljajo izvestni ljudje za plesne veselice in tem plesnim veselicam sledeče pretepe iu poboje. Deželni odbor kranjski je smatral kot svojo dolžnost datj županstvom navodila, naj pO možnosti omejujejo plese in tako ljudstvu, ki vedno in vedno toži o slabili časih, prihranijo obilo nepotrebnih izdatkov in jih varujeio pred veliko moralno škodo. Ta svarilni poziv so mnogo županstva razjr umela, a našla so odpor v c. kr. okrajni^ glavarstvih iu celo pri c. kr. orožništvu. Interpelantom so znani slučaji, zlasti iz Dolenjskega, da so orožniki — ali z ukazom pristojnega okrajnega glavarstva, ali brez takega ukaza — prišli k raznim županstvom. ki so odrekla plesno licenco, in so z nečuveno predrznostjo ukazovali, da mora župan napraviti za gostilničarja plesno dovolilo. Dogodil se je celo slučaj', ko se je odločen župan uprl takemu ukazu orožnika, ki je razjarjen odšel iz občinske pisarne v gostilno in gostilničarju rekel; »Zupan sicer ne da licence, a jaz Vam dovolim, da plešete na mojo odgovornost«'. Nekaj tako nečuvenega se jc zgodilo v Skocijanu na Dolenjskem. Pa tudi c. kr. okrajna glavarstva dovoljujejo plese, in sicer bodisi da vstrežejo pritožbam gostilničarjev, bodisi da ukazujejo županstvom. da morajo napravljati nlesne licence. Gospod občinski gerent Cebulj na Jesenicah je n. pr. odrekel plesno licenco, ki jo jc zahtevala neka ženska za svojo kavarno. Ta podjetna kavarnarica je ho- tela imeti na Jesenicah plesno licenco za vso noč. Kolike moralne vrednosti more biti celonočni ples v kavarni na Jesenicah, si je lahko misliti. Ker kavarnarica ni dobila licence pri županstvu, se je pritožila na okrajno glavarstvo. Ta c. kr. oblast je pa .izdala dne 11. septembra 1909 pod št. 17443 ukaz županstvu, da mora podeliti kavarnarici zaprošeno licenco. Ne bomo ponavljali, da leži malo razumevanja socialnih razmer v takem postopanju c. kr. oblasti. 'Pač pa moramo s posebnim povdarkom ugovarjati proti poseganju c. kr. oblasti v področje avtonomnih oblasti. Po §§ 28 in 56 občinskega reda za Kranjsko spada podeljevanje licence za godbo in ples v 'lastno 'področje županstva, ki se ima pri tem ravnati po vladni naredbi z dne 12. maja 1827 zbirka političnih postav: zvezek 9, str. 186. V slučaju pritožbe ima odločevati po § 39, oziroma 91 občinskega reda. občinski zastop, oziro-ima deželni odbor. Nikdar pa kaka c. kr. oblast, najmanj seveda orožništvo. Proti takemu kršenju avtonomije od strani političnih oblasti in orožništva moramo najodločnejše ugovarjati in zato vprašamo: L. ali je c. kr. deželni vladi znano, da posegajo c. kr. okrajna glavarstva in c. kr. orožništvo na gori opisan način v avtonomijo občine in oziroma deželnega odbora? 2. ako da, kaj namerava c. kr. deželna vlada storiti, da se v prihodnje prepreči tako protiljudsko in protizakonito postopanje c. kr. okrajnili glavarstev in c. kr. orožništva. Tajna seja. Ob koncu seje so vložili liberalci neko interpelacijo. Stvar jc bila take vsebine, da- je odredil deželni glavar tajno sejo. Liberalci so hoteli neki nesramen, lopovski članek imunizirati. Galerije so se izpraznile, a skozi vrata je bil slišati krik in ropot. Kaj so med štirimi očmi naši poslanci liberalcem povedali, to je seveda tajno. Po ropotu soditi pa je moralo biti krepko. Ko je deželni glavar zopet otvoril javno sejo, smo videli le to, da so sedeli liberalci grozno tihi in potrti na svojih sedežih; zapisnik pa je zabeležil le to, da so dr. Tavčar in tovariši svojo interpelacijo — umaknili. Je moral biti dober nauk, ki so ga dobili v tajni seji! XXX Prihodnja seja kranjskega deželnega zbora bo v t o r e k, 28. t. m. Do tedaj pa uzborujejo odseki. Nemškonadjenaino zlo-činstvo. Gradec, 23. sept. V 5. seji štajerskega deželnega zbora, ki se je danes vršila, se je zgodilo nasil-stvo, ki pač pomeni višek, ki se je v Avstriji v nacionalnih bojih dosegel. Nemškonaeionalna večina je odko-nila predlog poslanca Benkoviča zaradi podpore po toči oškodovanim kmetom, dočim je druge enake vsebine sprejela, samo zato. ker je bil slovensko stavljen! To je nemška kultura, tista fikcija, na podlagi katere se v Avstriji^vzdržuje pro-tislovanski sistem! Ce bi Cehi v češkem deželnem zboru ali pa Slovenci v kranjskem odklonili kak nemški predlog za nujne podpore, ker je v nemškem jeziku stavljen, kakšno vpitje bi se vzdignilo! Stavimo glavo, da bi vlada tak deželni zbor razgnala. Nemci si pa to smejo dovoliti, smejo v deželi, kjer je slovenščina zakonit deželni jezik, katerega govori ena tretjina prebivalstva, odreči slovenskemu po toči britko oškodovanemu prebivavstvu, ki re-prezentuje veliko davčno moč, podporo, katera mu po pravici in ne po milosti gre! To smejo Nemci pod vlado Bienerthovo. Nečuveno postopanje štajerskega deželnega zbora s predlogom poslanca Benkoviča, ki se je mogel zgoditi le s tiho privolitvijo Bienerthove vlade, je za Slovence in za Jugoslovane sp oh nov upravičen povod, da s to vlado pretrgamo vsako zvezo, odklanjamo vsako spravo in užge-mo pečat izdajalstva na čelo vsakomur, ki bi to vlado hotel le količkaj zagovarjati! Včeraj so Nemci v štajerskem deželnem zboru imenovali slovenske predloge provokacijo, slovenščino je grof Attems, deželni glavar, označil za »idiom«, našim poslancem so klicali zastopniki gornješta-jerskega kretinstva: slovenski idioti! Danes pišejo nemški listi, da imajo Slovenci Nemce prositi, če kaj hočejo, kakor da bi se slovenski kmet na Štajerskem imel Nemcem zahvaliti za to, da sploh živi! Nemci naj ne bodo brutalnih dogod-. kov v štajerskem deželnem zboru veseli. Vihar, ki so ga s tem izzvali, bo hujši kakor so bili vsi dosedanji, kar jih je naša monarhija v narodnostnem oziru doživela. Na nemško brutalnost bomo odgovorili s silo, ki bo silnejša od njihove. Baron Bienerth — odklonitev dr. Benkovičevega predloga v štajerske mdeželnem zboru pomeni za vas kazalec, ki stoji na 12. uri! Omogočite vi delozmožnost katerihkoli deželnih zborov hočete, manevrirajte kakor vam drago, zamislite »sprave« in »sporazumljenje«, imeli boste govoriti z nami! Slovenski narod vam stoji nasproti oči v oči! In zdaj pomislite, da nosi slovenska zemlja Slovence, ki to vlado podpirajo in odločni boj zoper njo označujejo za neumnost! Tudi s temi bo slovenski narod obračunal! NAŠI POSLANCI V ŠTAJERSKEM DEŽELNEM ZBORU ZA PRAVICE SLO- VENŠClNE. Liberalni dr. Kukovec interpellra nemško! Gradec, 24. septembra. Današnja seja deželnega zbora je bila jako burna. Najprej sta poslanca Roškar in dr. Jankovič ■ utemeljevala svoje predloge glede po toči oškodovanih poprej slovensko, potem nemško. Nemški nacionalec Grosswang ie nato polemiziral s komunikejem slovenskega deželnozborskega kluba, katerega so objavili vsi nemški listi, in osebno napadal poslanca dr. Korošca in Roškarja. Slovenski poslanci planejo po konci in protestirajo zoper nesramne osebne napade, katere je Gross\vang dobil na razpolago od slovenskih liberalcev. Nastane velik hrup v zbornici. Rpškar odgovarja krepKo Grossvvangu in zakliče na koncu: Ce nas v tej zbornici nočete, jiam dajte prej naše pravice v Spodnjem Štajerju! Vsi slovenski- poslanci kličejo: Proč od Gradca! — Največji hrup pa nastane, ko jame dr. (Benkovič Citati svoji interpaliciji na ces. namestnika in sicer zaradi izgredov nemških turnarjev v Hrastniku in celjske okoliške šole. Dr. Benkovič je čital slovensko •nad 20 minut. Nemci so sicer izzivali, pa bili tako odločno od naših poslancev zavrnjeni, da je dr. Benkovič zamogel celo Interpelacijo slovensko prečkati ter tako ukrotil Nemce. Med tem pa, ko se naši poslanci tako trudijo, da pribore slovenskemu jeziku njegove pravice v štajerski deželni zbornici, pa stavlja zastopnik liberal-nih mest in trgov dr. Kukovec samonem-ško interpe acijo. Heil Kukovec! Prihodnja seja bo v torek ob 11. uri. XXX Maribor, 24. septembra. Po celi deželi vlada velikansko ogorčenje proti dr. Kukovcu, ki stavlja samonemške interpelacije in se postavlja v boju za pravice slovenščine s svojo pasivnostjo na stran Nemcem. Vreden sodrug Plojev! Strah pred novimi volit-1 vami. Vladni in krščanskosocialni manevri. Baron Bienerth in krščanski socialci si na vse načine prizadevajo, da bi mogel zborovati državni zbor. Zdaj si je vlada sledeče izmislila: V današnji seji strankinih načelnikov češkega deželnega zbora naj bi se stavil predlog, da se vladne ■predloge, tičoče se nacionalnega pomirje-nja, izroče odseku, ipotem pa naj se deželni zbor za šest tednov odgodi. Med tem pa — 20. oktobra — naj se snide državni zbor, ki bo zboroval do 'Biožača. Bienerth meni. da se bo na ta način dala doseči delomožnost parlamenta. Komisija češkega deželnega zbora pa bi med tem študirala vladne predloge . . . Odkrito rečeno, nam se ta načrt zdi — neumen. Tudi če bi češki deželni zbor mirno deloval, ni gotovo, ali bi to bilo odločilnega pomena tudi za parlament, kaj še, če bi. se cela stvar zaradi češko-nemških spornih vprašanj odložila in izročila komisiji'. Krščanski socialci so slabe volje. Kaj ne bi! Lex Axmann, za katero se bolj pehajo kakor za deset božjili zapovedi, se-;veda ne bo v sankcijo predložena, ljubezni Wolfovcov pa si z .njo tudi niso pridobili, kajti ravno Wolf zdaj predlaga, da naj se edinega nemškega krščanskoso-ciaJnega poslanca na Češkem, Waltersa, iz zveze nemških deželnozborskili poslancev za CeŠko izključi, ker je spomladi na Koroškem agitiral za slovenskega kandidata. »Reichspošta« zdaj 'poslance roti, da puste parlament zborovati, ker je ogrska kriza akutna in ker Mažari zopet napovedujejo boj na nož. (Krščanski socialci! Zdaj so vam1 slo-ivanski poslanci zopet dobri, kajneda? Po vaših mislih bi slovenski in češki poslanci storili veliko patriotično delo, ako bi zoper Mažare glasovali, vi pa bi jim plačevali za to z lex Axmann in podobnimi ljubeznivostmi. Zdi se nam pa, da topot •slovanski poslanci ne bodo tako skromni. Deželni zbori. Vlada namerava, ako se parlamentarno zasedanje oktobra meseca posreči, pustiti deželne zbore zborovati cel januar ali še celo februar prihodnjega leta, da rešijo vse predloge, zlasti pa tiste, ki se ti-I čejo sanacije deželnih financ. Shodi S. L. S. (Dopis od Save.) V nedeljo, dne 19. t. tn., je bil pri nas dobro obiskani shod. Udeležencev tega je bilo nad 100. Posebno veliko je bilo mož n'z Polšnika. Govoril je g. državni in deželni poslanec Franc Povše. Obljubil je volivcem, da bode deloval na to, da se čim prej začne z zgradbo mostu čez Savo, kakor tudi, da se bodo napravile boljše ceste na Kumljanski strani, in da se napravi tudi okrajna cesta čez St. Lambert na Zagorje. Govoril je nadalje o trgovinski pogodbi in starostnem zavarovanju. Vsemu guvoru so poslušalci sledili z veliko pozornostjo in z velikim odobravanjem. Slednjič so se sprejele soglasno naslednje resolucije: 1. Našim poslancem posebno pa vel', rodnemu dež. poslancu Fran Povšetu izrekamo danes na tem shodu popolno zaupanje. 2. Zahtevamo od naših gg. državnih poslancev, da vstrajajo pri prihodnjem zasedanju državnega zbora v toliko, kolikor jih vežejo njih načrti, da obstruirajo, kakor dosedaj, ako potreba, da se razpusti državni zbor, kajti sedanja vlada je nam Slovanom Avstrije krivična. 3. Gospodje državni in deželni poslanci nam naj poprej ko mogoče izposlu-jejo boljših cest na Kumlanskem, kakor tudi na šentlamberski strani. Zgradba mo^ stu čez Savo s^ naj pospeši. 4. Naše gospode poslance prosimo, da nam omogočijo starostno zavarovanje. OGRSKE KOMEDIJE. WekerJe bo s svojim kabinetom podal cesarju demisijo ,cesar pa je najbrže ne bo sprejel. Pravijo namreč, da cesar neomajno stoji na stališču, da mora We-kerle tako dolgo ostati, da izvede volivno ireformo, česar pa se Ogri boje. Brez vo-ilivne reforme sploh rešitev krize ni mogoča in se celo govori, da bo cesar to reč ojktroiral, ako mu Mažari ne bodo dali miru. PASIVNA VOLIVNA PRAVICA DUHOVNIKOV V BOSNI ZAGOTOVLJENA. Dne 21. t. m. je sprejel na Dunaju minister Burian deputacijo bosenskih duhovnikov, ki mu je izročila daljši memo-irandum glede pasivne volivne pravice duhovnikov za bodoči' sabor. Burian je deputaciji svečano izjavil, da je ta pravica v ustavnem načrtu duhovnikom brezpogojno zasigurana. SRBSKA SKUPŠČINA Je sklicana za 1. oktober. Ministrstvo je iv večih sejah izdelalo dnevni red za zasedanje in pride najbrže pred vsem na ivrsto reorganizacija armade. Sledil bo občinski zakon in zakon okrajne in okrožne avtonomije. Končno ima skupščina rešiti proračun za leto 1910. Dnevne novice. H- Ploj si pusti zdaj od govi užaloščeni gospej materi in gospodu očetu naše sožalje! lj Dr. Švlgelj je advokat. Včeraj ima iv "-Slovenskem Narodu« precej advokatsko »Končno pojasnilo«, v katerem pravi, da bo dal E. Windischerju rade volje na-f,aj 200 K, »če jih bo E. Windischer hotel (imeti nazaj«. Hvala za milost! Ce po do-isedanjih pojasnilih dr. Švigelj grozi Win-discherju ali komu drugemu s »pristojnim mrestom«, je morda to dr. Švigljevo advokatsko naziranje — za nas je pristojno imesto v tej zadevi slovenska j a v -m ost. lj Vabilo k I. rednemu občnemu zboru Ljudske knjižnice v St. Vidu nad Ljubljano v nedeljo, dne 26. septembra, ob pol >4. uri popoldne v telovadnici Orla v St. iVidu. Spored: 1. Predavanje. 2. Poročilo predsednika, oziroma njegovega namestnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo bla-gajničarke. 5. Volitev novega odbora. 6. Shičajnosti. — Odbor. — Ker je Ljudska knjižnica velekulturnega pomena^ za Št. Vid, vabimo vse dobro misleče Šentvid-čane, da pohite na občni zbor. 'lj Gospod Josip Marinko, jetniški paznik pri deželni sodniji, je imenovan za slugo pri deželni sodniji. li Pustošenje ljubljanskih drevoredov. Nabiralci divjega kostanja so v zadnjih dneh že pričeli svoje delovanje s tem, da skušajo drevje otresati. Pri tem pa postopajo tako neprevidno in divjaško, da lo-,mijo in česajo veje po drevoredih, kakor da so na vaškem pašniku. Na ta način se .povzroča mestni občini, ki ima že itak mnogo truda, skrbi in stroškov, s svojimi obširnimi drevoredi, občutna škoda, ker se v drevoredih poškodovano drevo ne da kar tako nadomestiti z drugim. Tudi cvetlični nasadi in druge gredice se pri tem pokončajo. Varnostni organi imajo strog nalog, vsako tako pustošenje javnih drevoredov preprečiti in krivce izročiti obla-,stvu, da jih v svarilni zgled občutno kaznuje. Ij Osebna vest. Kranjski deželni predsednik je stalno vpokojil c. kr. deželnega vladnega oficijala Franceta Greben ca vsled lastne prošnje. li Izredni občni zbor »Slovenske filharmonije vrši se dne 1. oktobra 1909 ob b. uri zvečer v prostorih hotela Štrukelj, Dalmatinove ulice. Volitev predsednika iu odbora. Ij Skrajna surovost. Danes zjutraj je na skrajno surovi način prevrnil neki voznik na vogalu Florijanske ulice in Kar-lovske ceste, neko mlekarico in nje voziček. Ženska je stala z vozičkom ob kraju ceste. Voznik ie privozil zelo počasi proti ženski, ki je začela upiti naj ustavi, ker se mu ne more umakniti. Voznik se pa ni zmenil za žensko in voziček, vozil naprej, zadel je v mlekarski voziček, ga prevrnil iin potisnil tudi žensok, da je padla na tro-toar. Voznik se ni zmenil za vpitje ženske in je, kakor bi se nič ne zgodilo, peljal fleg-matično dalje. Avstrija — pomorska sila. Avstrija bo torej začela graditi 20.000-tonske ladje, prave morske velikane. Sicer bo težko dobiti od obeh parlamentov denar, vendar .ie brezdvomno, da bodo kmalu začeli z deli za prve štiri dread-noughtke, katerih hočejo vsegaskup zgraditi 16, kakor poroča »Zeit«. Ta reč seveda najbolj vznemirja Italijo. Čemu — sam Bog vedi, saj ima Italija že dve dreadnoughkti, mi pa še nobene. Ko bomo mi imeli 2, bo Italija najbrže imela že 4. če ne 5 ali 6. Seveda se gre Lahom za premoč na Adriji in upravičeno jih je strah, da -jim Avstrija te premoči ne izvije iz rok. Oglasili pa so se tudi Angleži. Angleški listi že pišejo, da preti Angliji od avstrijskih ladij - velikank velika nevarnost. Stvar je tako razumeti, da bo Avstrija, ki zdaj v Sredozemskem morju ni nič štela, prišla do velike veljave, in da bo zato Anglija morala svoje Sredozemsko brodovje znatno pomnožiti. Povečanje avstrijske mornarice pa pomeni seveda tudi ojačenje vojaške sile dvozveze Avstrija-Nemčija, kar Angliji ni ljubo. Pa tudi Francija se vznemirja. Po našem mnenju poleg Italije najbolj upravičeno. Francoska mornarica je namreč, saj kar se sredozemskega brodovja tiče, le na papirju. Framasonski mornariški ministri in uradniki so sami vse milijone požrli, ki so bili za mornarico namenjeni. Ni ne topov, ne streliva, ne dobrih oklepov. Avstrijski brodovni program, ki je šele na papirju, ima že usodne posledice: francoska vlada n. pr. bo zahtevala 110 milijonov novega mornariškega kredita. Ravnotako se bo na Angleškem zopet začelo gibanje za povečanje brodovja. lažne stvari. Srbski prestolonaslednik Aleksander ,se sredi meseca oktobra poda v Bonn, kjer bo dve leti študiral pravo. Spremljal ga bo en višji štabni častnik in najbrže tudi en belgradski vseučiliški profesor. Maščevanje maroškega sultana. Po poročilih iz Fesa je bil Rogi Buhamara v sultanovi palači ustreljen. Navzoč je bil ves sultanov harem. Rogi 'je priimek maroškega upornika Omar Serhumi, ki se je izdajal od oktobra 1902 za starejšega brata maroškega sultana, Muleya Mohameda. V začetku avgusta je bil po vročem boju vjet. Kot smo že poročali, so ga v železni kletki pripeljali v Fes. Sultan je pustil vreči po par dneh Rogija v kletko, 'kjer so bili zaprti levi. Levi so Rogija grozovito razmesarili. vendar je še živel. Nato je Rogija nek črnec ustrelil v glavo. Pri celem prizoru je bil Sultan in ves Znanstveni uspehi zdravniškega kongresa v Budimpešti so bili po izjavi francoskega sodnega zdravnika dr. Dabouta enaki ničli. Dr. Dabout je rekel: »Ta kongres je bil svečan kongres, ki je presedal s svojimi lukulskftni gostijami in nesmiselnimi govori. Gostoljubnost, s katero so nas sprejeli, -je bila velika, a znanost na tem kongresu ni ničesar dobila.« Novo svetinjo v spomin aneksije Bosne in Hercegovine namerava ustanoviti vcesar. Svetinjo bodo dobili državni in deželni uradniki v priklopljenih pokrajinah, kakor tudi moštvo, ki je bilo ob vojni ne-,varnosti doli; pritrjena bo na rmeno-rde-čem traku, ki so bosenske barve. Ustanovitev bo proglašena o obletnici aneksije ali pa 2. decembra. Nov prezidialni urad za Bosno je ustanovila bosenska deželna vlada. V njegovo področje bodo spadale pred vsem vse čisto politične zadeve in tiskovne stvari; pridružilo pa se mu je tudi dosedanji deželnozborski in informacijski urad. Novi prezidialni urad je postavljen pod neposredno oblast civilnega adlata. ,Za načelnika je imenovan bivši okrožni predstojnik v Mostaru, baron Bittner. Španska policija — napadalci. Ko je bil španski kralj Alfonz pred šestimi leti v Parizu, se je izvršil na njega atentat z bombami. Malo je manjkalo, da nista mladi kraj in tedanji francoski predsednik Loubet izgubila življenje. Sedaj, po šestih letih, je pariška policija zasledila, da so cel napad aranžirali španski tajni policaji, njegov harem. »KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUB-LJANI priporoča sledeče knjige lastne zaloge: Medved, »Poezije«. II. del. Cena 3 K 50 vin., v elegantni vezavi 5 K 40 vin. — Ime in veljava A. Medvedova sta tolika, da je odveč priporočati proizvode njegovega neizčrpnega pesniškega duha; kakor jc prva zbirka njegovih pesmi vsakega razveselila po globokomiselnosti in mar-kantuosti oblike, tako povzdigne druga zbirka še 'bolj pesnikovo vrednost in velikost. »Dolina krvi« (Glcnanaar). Roman. Napisal sloveči irski pisatelj kanonik Avguštin Sheelian, poslovenil iz angleščine Franc Brcgar. Osmi zvezek »Leposlovne knjižnice«. Cena broširanemu izvodu 4 K 20 vin., vezanemu pa 5 K 80 vin. — Ta najboljši roman slovečega irskega pisatelja kanonika Sheehana obsega žalostno zgodovino nesrečnega irskega naroda, nad katerim so Angleži kronali krivico in jej prepustili popolno gospodarstvo. Irska vstrajnost, s katero sc je to mučeniško ljudstvo borilo za vsako grudo rodne zemlje in za vsako črko katoliške veroizpovedi, nima para v zgodovini. Breznik, »Slovanske besede v slovenščini«. Cena 80 vin. Za Slovence sploh in posebno jezikoslovce zelo koristna in važna knjiga o rabi besed in izrazov, ki smo si jih izposodili Slovenci od naših močnejših bratov in izpopolnili ž njimi naš jezik. »Bisernice« iz belokranjskega narodnega zaklada. V Adlešičih nabral Ivan Šašelj, župnik. I. del. Cena 2 K, vez. 3 K. II. del. Cena 2 K 50 vin., vez. 3 K 50 vin. — Belokrajina si je ohranila med Slovenci največ pristnega narodnega blaga, zanimivih narodnih običajev, ki segalo brezdvomno v staro davnino, pa tudi belokranjski jezikovni zakladi imajo prednost mimo vseh ostalih slovenskih narečij. To delo je torej važen in zanimiv pojav v našem dosedaj bornem folklorističnem slovstvu. * »Zgodovina novejšega slovenskega slovstva«. I. del od Pohlina do Prešerna. Spisal prof. Ivan Grafenauer. — To je knjiga, ki jo je dosedaj dijak in vsak izobraženec pogrešal kot vsakdanji kruh. Sramotno malo govori Sketova Slovstvena čitanka, ki je bila edina učna knjiga slovenskega slovstva za tolike generacije našega dijaštva, o novejši književnosti, in kadar govori obširneje, je nepraktična in suhoparna. Z Grafenauerjevo Zgodovino pa smo dobili izvrstno pomožno knjigo, ki bo dijaku in profesorju dobro služila, zlasti ker je že tako prikrojena, da lahko ustreza šolskim namenom in jc potrjena s sijajnim izpričevalom praktiških izkušenj, ki si jih je nabral g. profesor, ko je predaval v višjih razredih slovstveno zgodovino. A ne 'le na dijaški polici bi morala ležati »Zgodovina novejšega slovenskega slovstva«, temveč na mizi vsakega izobraženca; večina našega inteligentnega občinstva se je zbala obširnosti in letopis-nega značaja Glaserjeve slovstvene zgodovine, vsled česar je med našim izobra-ženstvom veliko premalo slovstvenozgo-dovinskega znanja. A sedaj, ko smo dobili Grafenauerjevo knjigo, ne veljajo več izgovori: narodni ponos, slovenska zavest terja svoje pravice! Z lahkoto in naslado bo prelistal bravec to knjigo, brez truda, a z velikim pridom, ker je pisana z ostrim, prodirajočim pogledom na širjavo in globino. Z mirno, prepričevalno zmernostjo strogega znanstvenika zasleduje g. profesor tihe struje naše slovstvene preteklosti — poglavje o slovenski romantiki je klasično — a obenem govori s fino, vzgajajočo in dvigajočo tendenco, tako da se bravcu, ko obrne zadnjo stran, izvije vzdih: res je in prav da je res! — Knjiga je izšla v zalogi »Katoliške Buk-varne« v Ljubljani in velja samo 2 K, trdo vezana 2 K 50 h, po poŠti 20 h več. — Ta nizka cena omogočuje vsakomur, da si knjigo nabavi. ČEŠKI AGRARCI ODLOČNO DALJE ZOPER VLADO! Praga, 24. septembra. 'Parlamentarna komisija državnozborskega kluba češke agrarne stranke se jutri zbere v Pragi k seji, v kateri se bodo storile vse priprave za vsako eventualnost, ki bi v parlamentu lahko nastopila. Češka agrarna stranka bo vnovič v parlamentu vložila vse nujne predloge, s katerimi je v preteklem zasedanju zabarikadirala dnevni red. LIBERALNA NASILNOST V ŠKOFJI LOKI. Školja Loka, 24. septembra. Pri današnji občinski volitvi za II. razred srno propadli za en glas. Liberalci so dobili 16, naši 15 glasov. Nasprotna komisija je dve naši pooblastili protipostavno zavrgla. Protest je vložen in bodo volitve vsled velikanskih nepravilnosti in nasilnosti od strani liberalcev najbrže razveljavljene. NEMŠKI KRŠČANSKI SOCIALCI NA POTI V PREPAD. Dunaj, 24. septembra. V današnji seji nižjeavstrijskega deželnega zbora je kršč. socialcc Neumayer zahteval, da se skliče takoj plenarna seja deželnega šolskega sveta, da zavzame energično stališče zoper češke šole na Nižjemavstrijskem. OGRI SE PUNTAJO. Budimpešta, 24. septembra. Ogrski ministrski svet je zavzel stališče, da se morajo ogrske zahteve izpolniti, predno se imenuje nova vlada Wckerle se poda jutri k vladarju, da mu o tem poroča. USODNI DOGODKI V GRČIJI. Atene, 24. septembra. Velika nevarnost preti ustavi od strani grških upornih častnikov, ki hočejo preprečiti, da bi se sešla zbornica in nameravajo ustanoviti diktaturo, ki naj bi izvedla vojaški reformni program. Razburjenje v Grčiji je zaradi tega velikansko. Banke so poslale velike vsote v inozemstvo. SRBSKE HOMATIJE. Belgrad, 24. septembra. »Dnevni List« poroča, da bo Aleksandru, ako ne bo imel potomcev, nasledoval Jurij. PONEVERJENJA PRI PRAŠKI PO-DRUŽNICI KREDITNEGA ZAVODA V PRAGI. Praga, 24. septembra. »Hlas Naroda« poroča, da je nek uradnik praške podružnice c. kr. zas. kreditne banke na Dunaju poneveril tekom dveh let več stotisočev kron. Vrednostne papirje, ki so bili naloženi v banki, si je pustil izplačati od dru-tgih denarnih zavodov. Uradnik je odpuščen od službe. Ravnateljstvo kreditne banke pa izjavlja, da je to poročilo pretirano. Vršile so se pač neke male nered-nosti pri praški podružnici, ki 'so pa že poravnane, tako da zavod nima nobene škode. BELGIJSKI KRALJ SE ODPOVE PRESTOLU? Bruselj, 24. septembra. Časopis »Die Maas« poroča, da namerava belgijski kralj Leopold odpovedati se prestolu in izročiti vlado prestolonasledniku princu Albertu. UMORIL LASTNEGA SINA. Lvov, 24. septembra. V vasi Krasow je umoril kmet Filip Wolk na strašen način svojega sina Juryka, s katerim se je spri. V jezi je pograbil koso in z enim udarcem odsekaj sinu skoro« popolnoma glavo. Bil je na mestu mrtev. Morilca so izročili sodišču. DVOBOJ Z ODERUHOM. Rim, 24. septembra. V Neaplju je pozval neki Torre Parzo na dvoboj oderuha Nicola. Oddala sta drug na drugega 40 ■strelov, vendar se nista niti ranila. Pač pa je bil težko ranjen neki sekundant. PRIHODNJI LONDONSKI VELIKI ZUPAN — KATOLIČAN. London, 24. septerrfbra. Novembra aneseca se bo v Londonu vršila volitev Jordmayorja — velikega župana. Kakor vse kaže, bo tokrat izvoljen sir John Stu-art Knill, ki je katoličan. To bi bil po 16 Jetih prvi slučaj; tedaj je bil kot poslednji katoličan izvoljen njegov oče, 'sir Stuart iKnllf. Rodovina Knill pohaja iz Belgije in je ena najuglednejših družin v Londonu, toliko kot trgovska tvrdka, kakor tudi vsled zglednega karitativnega delovanja. Bodoči župan je bil doslej deželni sodnik '(slierif) in občinski zastopnik. VELIKA PONEVERJENJA DAVKOV. Krakovo, 24. septembra. V Novem Sielu pri Podwoloszyski so zaprli davčnega kontrolorja Kazimira Hubomirskega in davčnega oficijala Jožefa Hawrowske-ga zakadi ponever;enja davčnih denarjev. Izročili so ju okrožnemu sodis!u v Tarno-polu. Poneverjene vsote so baje precej velike. ROPARJI UMORILI CELO DRUŽINO. Varšava, 24. septembra. V Pomaszow Rawski na Ruskem Poljskem so v noči pretekle srede udrii neznani roparji v stanovanje trgovca Zolkie\visza in umorili njega, ženo in tri male otroke. Četrtega otroka, dojenca, so pustili živega. Ko so uropali imetje, so izginili brez sledu. NEZGODA »PARSEVAL IV.« Bitterield, 24. septembra. Včeraj se je zrakoplovu »Parseval IV.« med vožnjo pokvaril propeler. Zrakoplov se je moral z velikimi težkočami spustit; na polju pri Bitterfeldu na tla. ZRAKOPLOVEC LATHAM V BERO-LINU. Berolin, 24. septembra. Aviatik La-tham se je včeraj dvignil na Tempelhof-skem polju s svojim letalnim strojem v zrak. Dvignil sc je 50 metrov visoko in letal deset minut. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 3062 m, sred. zračni tlak 736 0 mm. Ča« 0.11-zovaiija Stanje barometra v mm Temperatura po Celj||u Vetrovi Nebo 11 e ¥> X > o. »več. 739 5 146 sl. szah. del. jasno 7. ajntr. 397 130 brezvetr. megla 134 3. pop 38 8 21.1 sl. svzh. del. jasno 241 Srednja včerajšnja temp. 15'4°, norm. 13 8«. TRŽUfE CEWE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 23. septembra. Pšenica za oktober.....^ 13 87 Pšenica za april 1910.....13 95 Rž za oktober 1. 1909. «... 09 64 Rž za april I. 1910 ............09 98 Oves za oktober ....... 7 42 Koruza za maj 1. 1910 7'06 Efekti v:--- led agrarci in liberalci na Goriškem so hudi razpori. To jc konštatira! »Slovenec« z dne 22. t. m. v svojem dopisu iz Gorice. V dotičnem dopisu piše dopisnik, da »Soča« hudo napada dr. Frankota. »Soča« z dne 23. t. m. se strahovito jezi na »Slovenca« in mu očita laž. Piše, da se dotična notica, ki smo jo smatrali za napad na Frankota, ne tiče tega gospoda. Ker je v dotični notici govora o Alermolju in njegovem pomagaču, se je splošno sodilo, da je ta »pomagač« dr. Franko. O Mermolju in njegovem »pomagaču« jc pisala »Soča««, da ta drevesa ne bodo smrdela v nebesa. Če sedaj »Soča« piše, da napad ni bil namenjen Frankotu, je moral biti napaden pač kdo drugi. In kdo? O tem nas poduči zopet »Soča« z dne 23. t. m., ki piše: »Vodstvo kmečke stranke se je zgla-silo danes pri g. Gabrščku ter izreklo svoje obžalovanje in svojo ogorčeno nevoljo, da je dr. Peter Medvešček podtaknil v »Kmečki glas« ostudni napad po klerikalnem vzorcu. Vodstvo je bilo pripravljeno dati g. Gabrščeku zadoščenje, kar jc pa on odklonil. — Po končanih volitvah obračunamo z dr. M., kakor zasluži!« Torej tako! Iz tega vidimo ta-le dejstva: Prvič: Resnica je, da je v kmečki stranki struja, ki Gabrščeka noče in odkrito zabavlja proti njemu. Drugič: Vodstvo kmečke stranke, to je: dr. Franko, je popolnoma zlezlo Gabrščeku pod klobuk. V kratkem pričakujemo, da pride Franko Oabrščeka prosit za odpuščanje, če ga bo kak pošten agrarec grdo pogledal. — Tretjič seveda je treba, da še enkrat kon-štatujemo, da napaden ni bil Franko, kakor se jc splošno sodilo iz nejasne, čudno sestavljene »Sočine« notice. Kar je »Slovenec« pisal, ostane! Zavezniki so si v laseh. Lepa slika! Glavo kmečke stranke drži Gabršček med koleni objeto. Za hlačni rob vleče z eno roko telo te stranke k sebi, z drugo pa nabija njeni zadnji, godrnjavi del. Ta slika bi se v fotografiji lahko nazivala: »Agrarno-liberalno delo za kmeta« ali »Boj za žep«. Rogaški Sftria-vrelec Zdravilna voda proti Zdravniško oteklini v želodcu in *aravni3K0 Izborni krčem, Brigthovemu priporočena t ——— vnetju ledvic, katarom - Zdravilni V grlu in krhlju, v želodcu v. in Crevih, diatezi, zaprtiu. "Sinki! M 1538 boleznih na jetrih itd., itd. Narodno-obrambni slasnik. + Za obmejne Slovence. Dobili smo naslednje pismo: Gospod urednik! Živo me je sinoči zanimala Vaša razprava — rešitev Slovencev — zlasti točka o šampanjcu, ljutomerskem vinu in tovarni Klei-nosehegg v Gradcu. Ta tovarna bi bila s svojimi tisočimi delavci (kojih je veliko Slovencev in Slovenk) slovenska firma, j ako bi se pred 60 leti začelo delo za obmejne Slovence. Zakaj? Moj stari oče in ■stari Kleinoschegg — ki sc je pa še 'kot fantek pisal Klenovšek in bil rodom Rad-gončan — sta si bila dobra znanca. Ustanovitelj tvrdkc in izumitelj slavnoznane-ga šampanjca jc torej bil obmejni. Slovenec, ki se je za narod zgubil v nemškem Gradcu. Res je, da sc porabi za slavnr šampanjec ponajveč ljutomersko in •jeruzalemsko vino, ki je tako žlahtno, da mu ga je težko najti primere, a se ga pristno dobiva le redko, v vinotrštvu morda celo ne. Lastniki najlepših in največjih vinogradov v tistih pokrajinah so Nemci. Kaj •tem mar slava izdelkov slovenske zemlje?! Branimo, branimo slovensko mejo, ki je ob Muri in ne ob Dravi. Tam ob meji ni le žlahtnejša kapljica, ampak tudi plemenito, nadarjeno, krasno ljudstvo, iz ko-iega srede nam jc vstal pokojni kardinal Misija, pisatelj Križanič, nesmrtni Stanko Vraz in nešteto mož, ki so dika slovenske domovine. — Obmejna Slovenka. JUDJE IN BOSENSKA BANKA. Med bosensko- hercegovskimi Judi traja že dalj časa boj za osebo nadrabin-ca, čegar mesto se ima popolniti in o katerem upajo, da dobi virilni glas v bosenski sabor. Dele se v dve stranki: ortodoksne Jude in v Zioniste. Prvi zahtevajo za nad-rabinca talmudskega učenjaka iz Soluna, češ, samo ortodoksni Jud more kot virilist uspešno zastopati koristi svojih verskih tovarišev. Eskinazi-zionisti pa, ki imajo v svojih vrstah judovsko inteligenco, vstra-jajo in agitujejo za izvolitev dr. Lewyja, nadrabincem, ker ta da je hrvaščine iu nemščine popolnoma zmožen, je moderno izobražen mož, pozna natančno koristi iu potrebe bosanskih rojakov ter je torej povsem sposoben za zastopnika - virilista v saboru, kjer bo itak izključena vsaka razprava o verskih vprašanjih. Listi poročajo, da bi znal židovski nadrabinec dobiti virilen glas za sabor, ni pa govora, da bi 12.000 bosenskih Judov dobilo še svojega posebnega zastopnika. Izvid gospoda dr. R. pl. B a r a c z , docenta za kirurgijo na vseučilišču