) Evropskg in ameris o 33!!edstet?3. Zagrebški «Jutaniji list«, ki priuaša dobrč gospodarskc članlcc, je zadel tudi pravo označilo razmerja, >jziroma tekme med evropskim in ameriškim kmetijstyom. Da je vojna končala z zmago dolarja, lo je danes gotova stvar. Manj znano je pa neko drugo dojstVo. Amerikanska zuiaga ni namreč omejona samo na uničevanje evropske trgovske tckrue, temvcč tudi ainerilcairsko kmetijstvo se je po vojni dvignilo tako visoko, '!a je danes ameriški farmer gospodar svcta. Farmarji so naseljcnci, ki so dobili v Ameriki pustu zernljo v obedlovanje in farmc so nasolbine, ki so to zemljo opolodile., obdelale ter pmlstavljajo danes po naših pojmih in primerih razsežna veleposcstva. Evropski kmet vedno tezje tckmuje z aineriškim iarmarjcm. že •jb pi-eobratu je Amerika z velikim številom svojega izvoza itadkriljcvala .Evropo in te številke o vplivu ameri^kih farm na svetovni trg postajajo vediio veeje. Na videz stoji evropski kniet po vojni še precej dobro. pa to j-e samo na vidoz, kor so ameriške poljedelsk*pridobitve vedno večje, kot pa evropejske. Prcd vojno so bile najvažnejSe žitnicc Evrope Huslja, Rumunija in Bolgarija. Te države so oddajale -<lve petini vsega žita, ki sc je prodajalo na svetovnem tržišču. Vsled vojnc je pa prišlo na vzhodu Evropc do yelikib preobratov. Veleposesti so sicer razdeljene, vsaj po večini, pridobitcv se pa ni zveeala, temveč celo znatno poslabšala. Politično sovraštvo je šlo tako daieč, da nekatere držav<\ zlasti Rusija, niso dobile potrebnib sredstev za obdelovanj«' in izkoriščanjc zemljc in tako sc zemlja v vedno iDanjšem obsegu in vfdno slabšc ob deluj«, da krije komaj potrebe lastnega prebivalstva. V Rusiji milijoni umirajo od lakoto, vsi stradajo, trpijo pomanjkanje, ker evropske države vsled mržnje do nove ruske vladc in politike ne pustijo, da bi Rusi prišii do potrebnih pravih srcdstev za obdelovanje svoje zemIje ter da bi dobili od sosednih strani navodila za gospodarski napredek, ki pod carjem in tlačanstvom ni mogel prevzeti ter navdati ruskega kmeta. Kmetje sred- j nje in zapadne Evrope so napredncjši, pa tudi oni u< morejo kriti niti svojih domačih potreb. Celo v Neinčiji se tožijo gospodarski krogi, da vedno pada obstj; obdelane zamlje ler pridobitvenost. V Franciji jc šo hujile in celo v Angliji so morali priznati ter izračunati, da je imela žetev leta 1922 za 31 milijonov kvarterov (1 kvarter j« 208 litrov) manj kot lani. Evropska poljska pridobitev neprestano pada, amcriška pa rastc. Ameriški farmarji so od početka vojne zalagali zapadno Evropo, ob koncu in pozneje pa tudi srednjo in oni so nadomestili ves primanjkljaj, ki je uastat po in vsled izključitve Rusije. Obdelana površina Amerike je iznašala v milijonih akrov (angleška površinska mern, eden akres je nad 50 arov) pred vojno v Zcdinjenih državah 46.5, v Kanadi 8.0, v Avstraliji 6.4, med vojno v prvem delu 60.5, v drugem 17, v tretjem 12.5, po vojni pa v prvera 62.5, v drugem 23, in v tretjem 9.5. Mednarodni poljedelski inštitut ali zavod naznanja, da so vse tri države: Unija ali Zedinjene države, Kanada in /\vstralija skupno z Indijo dale svetovnemu tržišču 12 milijonov 800 tisoč ton pšenice več kot pa leta 1921. Torej so prekmurski poljedelri dali svrtovnemu trgu ogromno množino nad vsern tein, kar se doma porabi. Ameriški farmarski uspeh izhaja iz dobro osnovanega in urejenega obdelovanja zemlje s pomočjo strojev. Od leta 1870 do leta 1890 je narastla delavnost na ameriških farmah za dobrih 89 odstotkov. Pri tem je seveda postalo tri in pol milijona ljudi odveč za poljedelsko delo. Radi uporabe raznovrstnih strojev so si j morali ti delavci poiskati drugi posel. Najsposobnejši • so pa ostali na farinah in delali so večjo plačo veliko : . inanj kot poprej, ker so stroji prc\-zcli najtežja poljo- | dolska dela. Na farmah Zedinjenih držav so danes mo- torji, ki s 50 in še vcč konjskimi silami obdelajo 7f) akrov in še več na dan. I*rcd 50 leti se je za pridelovan- jc tohko m toliko mcnnkov jecmena porabilo po 6-1ur, dancs so pa za isto kohčino ponbi 2 ur, mneka,.minut. S vprašanjem amenške poljedelske pridobitv,, proti ejTopejdu so sc bavih že razru u^enjaki m vs, | so pnsh do zakljucka, da jc amenški farmar napre-j den. evropski kmet pa nazadnjnSh m sicer v mnogibozirih ne po lastni krivdi. Aineriški farmar je posibna prikazen v gospodarskem svetu. To pa zato, ker lahko zemljo na jizčrpnejšo obdeluje, pri tem pa pri obilioi ueobdclanega sveta ni vczan na grudo. Ameriški faiinar ima innogo slično sti s fabrikantom in trgovceni. Njegovo polje ni samo njegova farma, temveč celi svi-t. S svetom je vcdno v najtesnejši zvezi s pomočjo telefona, brzojava, listov itd., on zalaga mline in skladišča ter redno obiskuj< borzo, da dozna cene svetovnega trga iz pn-e roke. V Zcdmjendi državah so vse fanne ze reczane z brez- zicnuni telefom. Kanada iu Avstralija še vedno išče ljudi za obdelo vanje zemlje in tako jemlje novi prekmorski svet svoji domovini najboljše raoči in sile. Araeriški fanuarji su organizirali cclo mrežo pomožnih organizacij za pobijanjc lakote v Rusiji, sebi pa v svrho pridobitve nove- . .... A .». . » - . .,..- , . ga trzišca. Ammski farmar mn milijone, kati-run ev- ropski kinct ne more pnbaviti žita. v Rusiji so sc za- čele ustanavljati prave «fabrike pšenice« po ameriškem ~ , J. jr:.v . Tr 1¦¦ • ^;-"",1vzoni. Tako je dobila tovarna Krupp ki je izdclovala poprej orožje, sedaj pa izdeluje poljedelske stroje, od ruske vlade v južni Rusiji 25.000 dcsjatin dobre, a neobdelanc zeinljo, da na tej ogroinni pustinji začne k gospodarslvom po uajmodernejšem vzoru. To je početek industrijalizacije ruskega poljedelstva po ameriSkih navodilih. Fannarji dajejo tudi smcr amcriški politiki napram Evropi. Amerika graja francosko nastopanje proti Nemčiji, ker amerikanski poljedelci ne puste, da bi se na ta način zapiralo nemško tržišče. Amerika očita evropskim državam bojaželjnost in velike izdatke z.i orožje, ameriški farmar pa čaka, da si po zmotah in napakah Evrope pj: ¦¦rbi popolno gospodarstvo svetov- nega žitncga in prehranjevalnfga trga. •¦^^^6"28^^^^«^