'Primorski Št. 3 (14.749) leto L________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi._________ TRST-Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel, 0481 ČEDAD - UL Rlstori 28 - Tel. 0432/731190 1300 LIR Hranilna pisma Varni koraki vašega gospodarjenja 7 C<96 v-v'- 6 0090201 Gneča pred vrati Nata Marjan Sedmak Poglavitni krivec zanjo je ta hip seveda Zirinovski Dve grenki zgodovinski izkušnji podpihujeta vznemirjenje držav, kakršni sta Poljska ali Madžarska, da o pribaltskih državah sploh ne govorimo: izkušnja z velikoruskim imperializmom, ki ga je po Petru Velikem pogosto dajala kratka sapa, ki pa nikoli ni docela odjenjal; potem pa še izkušnja z demagogi, ki so jim evropska ljudstva v trenutkih obupa verjela, da jih bodo po bližnjici pripeljali iz težav, ter so jih iz pivnic prestavila v kanclerske palače. Rezultat je znan. Grožnje, ki jih okoli sebe seje Zirinovski, niso nič bolj neuresničljive od tistih, ki jih je v Mein Kampi zapisal Hitler. Z vprašanjem, kaj naj počne Nato s svojimi nekdanjimi sovražniki, se bodo predstavniki te vojaškopolitične organizacije ukvarjali resda šele prihodnji teden (prvič po dveh letih na najvišji ravni), toda vznemirjenje je že tu. Medtem ko vrsta vzhodnoevropskih držav, ki so bile še do nedavnega članice Varšavske zveze, svojo varnost vidi v naslonitvi na Nato, vidi Moskva v širjenju Nata proces, katerega cilj je osamitev in ogrožanje Rusije. Ker »ogrožena« Rusija ne bo hotela sodelovati pri oblikovanju novega sistema evropske varnosti (in ker bi bilo »ogrožanje« Rusije spodbuda skrajno nacionalističnim silam), se Zahod na tem področju giblje skrajno previ dno. Ker pa je nekaj vendarle treba ukreniti, ponujajo natovski strategi Partnerstvo za mir: serijo bilateralnih sporazumov o varnostnem sodelovanju in mirovnih zagotovilih, sporazumov, la naj bi vse zainteresirane povezali v mrežo vzajemne varnosti, ne da bi hkrati pomenili širjenje Nata do ruskih meja. S projektom bo te dni, kot je moč razbrati iz pisma, ki ga je ameriški predsednik poslal v Ljubljano, tudi premiera Drnovška seznanila posebna Clintonova odposlanka. Že doslej je bil Nato razcepljen. Francija in Velika Britanija sta stebra politike zadržanosti, v nasprotju s tem pa zlasti v Bonnu menijo, da Zahod novih srednjeevropskih demokracij ne bo mogel večno zadrževati v »sivem pasu negotovosti«. Zirinovski je zdaj Zahod spet spomnil na to, da podoba nove Rusije še ni dokončana in da tudi nova vloga Rusije v Evropi in svetu še ni definirana; in ker ni definirana, so v Varšavi, Pragi, Budimpešti in predvsem v Pribaltiku pred vrhom Nata sicer sprejeli zamisel o Partnerstvu za mir, vendar s pridržkom - da gre za prvo stopnico na poti k polnopravnemu članstvu v Natu. POSIMNAFUCANAV SPTO.tNARB.POST. POLITIKA / PRED POSVETOVANJI O NEZAUPNICI Ciampi zavrača strankarsko etiketo Premier noče, da bi ga potegnili v vrtinec polemik, ki razdvaja italijanske politične sile RIM - Premier Carlo Azeglio Ciampi bo danes začel posvetovanja s strankami, preden bo poslanska zbornica začela prihodnji teden razpravo o nezaupnici, za katero je dal pobudo voditelj radikalcev Marco Pan-nella, podpisala pa skoraj tretjina poslancev. Na osnovi odgovorov strank bo predsednik vlade odločil, kaj mu je storiti: odstopiti še pred glasovanjem o nezaupnici, ali pa vztrajati in počakati na izid glasovanja. Dokler slika stališč raznih strank ne bodo jasna, je preuranjeno ugibati, kaj bo naredil premier. Očitno pa je, da Ciampi noče, da bi ga potegnili v vrtinec strankarskih polemik, ki »razgibavajo« obdobje zadnjih tednov. To je že poudaril med novinarsko konferenco ob koncu leta in še jasneje je ograditev od strankarske bitke podčrtal včeraj, ko je s poluradno noto podčrtal, da njegova vlada ni vezana na to ali ono politično večino, pač pa je po sestavu in po delu ter po podpori, ki jo je dobila v parlamentu, vlada, ki »jamči ustavno zakonitost«. Carlo Azeglio Ciampi skratka zavrača vsakršno strankarsko etiketo in poudarja nadstrankarski značaj svoje vlade. S to izjavo je ostro polemiziral Marco Pannel-la. Radikalni voditelj je sklical novinarje, da bi spet poudaril svoj načrt, ki predvideva oblikovanje nove »politične« vlade, ki bi jo vodil Carlo Azeglio Ciampi, v kateri pa bi Mario Segni imel vlogo podpredsednika, Pannella pa bi prevzel zunanje ministrstvo. S tem projektom bi radikalni voditelj hotel dve muhi na en mah: iztrgati Carla Azeglia Ciampija reformističnemu taboru, če bi ga slednji hotel kandidirati kot premierta reformistične koalicije, obenem pa skupaj z njim oblikovati vlado, ki naj bi bila vsaj zametek tiste centri- stične grupacije, ki jo Pannella skuša oblikovati skupaj s Segnijem in Berlusconijem. To je seveda v protislovju z željo, da bi vlada med volilno kampanjo jamčila lastno nevtralnost, toda Pannella se za protislovja ne zmeni preveč. Ali načrt lahko uspe? Marsikaj bo odvisno od KD. Toda tajnik Mino Martinazzoli zaenkrat molči in se noče še opredeliti, najbrž zato, da ne bi poglobil razkola v stranki. ns R£»HJA 1A S .9$ koper knji**410* tkg Sevo>dS:jE p ,.r 'i 32 Uporni Indi «00 .-r«ou se vedno nadzorujejo štiri mesta SAN CRISTOBAL DE LAS CASAS - Po zadnjih uradnih vladnih podatkih je bilo v spopadih med mehiško vojsko in policijo ter upornimi Indijanci v zvezni državi Chiapas, približno 700 kilometrov jugovzhodno od Ciudad de Mexica, doslej ubitih 24 gverilcev, šest vojakov, 24 policistov in trije civilisti, neuradno pa že poročajo o vsaj Se 50 žrtvah med civilisti v mestecu Ocosingo, kjer uporniki napadajo vojašnico. Približno 600 gverilcev Zapatistične vojske za narodno osvoboditev zahteva odstop vlade predsednika Salinasa in novo začasno vlado, ki naj poskrbi za pravice Indijancev in njihovo preživetje, zavračajo pa pogajanja, v katerih naj bi posredovala katoliška cerkev. Več na 9. strani VOJNA V BOSNI Trpljenje Sarajeva se nadaljuje Danes nova pogajanja na Dunaju SARAJEVO - Muslimanski in hrvaški diplomati bodo danes na Dunaju poskušati še pred ženevskim srečanjem 18. januarja rešiti odprta vprašanja, še posebej glede ozemeljske razdelitve BiH in pošiljanja človekoljubne pomoči. Kljub temu, da bo ženevsko srečanje morda le prineslo podpis sporazuma za. mir v BiH, pa poveljnik modrih čelad v BiH general Briquemont meni, da se bodo boji med sprtimi stranmi nadaljevati. Da je morda res blizu resnici, pričajo včerajšnji spopadi, še posebej v Sarajevu, kjer je bilo ubitih osem oseb, več kot dvajset pa je bilo ranjenih. Italija je v bosanski prestolnici v dogovoru z vlado BiH ustano- vila poseben urad za usklajevanje človekoljubnih akcij za pomoč beguncem. Iz Nemčije je prišla vest, da je lokalno tožilstvo jugozahodnega mesta Rottvveil že sprožilo preiskavo proti podjetju Heckler in Koch, ki naj bi leta 1992 v Srbijo izvozilo ostrostrelne puške vrste G3, ki jih srbska vojska uporablja v vojni v BiH. Preiskavo je sprožilo pisanje britanskega časopisa The In-dependent, ki trdi, da so puške prepeljati prek črnogorskega pristanišča Bar leto po tem, ko so ZN sprejeli embargo na uvoz orožja. Iz Belgije pa so sporočiti vest o uboju nekdanjega poveljnika bosanske vojske, 30-letnega generala Jusufa Praznine. (Agencije) BLIŽNJI VZHOD / MED IZRAELOM IN PLO Na pogajanjih v Kairu čedalje več zapletov V Gazi so izraelski vojaki ubili dva mlada demonstranta JERUZALEM, TUNIS - V pogajanjih med Izraelom in PLO se vse bolj zapleta, saj obe strani krivdo za zastoj valita druga na drugo. Palestinski predstavniki niso pripravljeni sprejeti izraelskega diktata, kot imenujejo pogoje, ki jih postavlja Jeruzalem, izraelski predstavniki pa še naprej vztrajajo, da ne bodo sedli za pogajalsko mizo, dokler se Palestinci ne bodo sprijaznili z njihovimi zadnjimi zahtevami. Razmere so se zaostrile do te mere, da je celo previdni egiptovski zunanji minister Amr Musa v ponedeljek izjavil, da dvomi v resnično pripravljenost Izraela na umik z zasedenih ozemelj. Na pogajanjih v Kairu prejšnji teden je izraelska stran pripravila predlog rešitve problema nadzora meja, palestinska stran pa je nanj pripravila svoje predloge. Gre za znano vprašanje nadzora meja med območjem Gaze in Jeriha, ki naj bi po septembrskem sporazumu Tržaški pohod za mir prišla pod palestinsko upravo, in-sosednjima državama Egiptom oziroma Jordanijo. Obe strani se zavzemata za popoln nadzor nad mejnimi prehodi. Ob tem pa se nezadovoljstvo med ljudmi na obeh straneh le še stopnjuje. Tako so izraelski vojaki med spopadi z demonstranti v Gazi ubili še dva mladeniča. (Reuter) bi ITALIJA / ZARADI NOVIH NORM Zdravila sedaj bolnikom še bolj grenijo življenje Sarajevo potrebuje solidarnost predvsem pa konkretno pomoč V četrtek popoldne bo v Trstu že sedmi pohod za mir, ki ga prireja vrsta različnih organizacij, med katerimi so nekatere politične stranke, sindikati, cerkvene skupnosti in razna združenja. S tokratnim pohodom želijo prireditelji, med katerimi je v prvi vrsti tudi ZSKD, Se enkrat opozoriti na krutost vojne na območju bivše Jugoslavije. Pred letošnjim shodom bo na tržaški Pomorski postaji zapel zborček »Vrapčiči«, v njem sodeluje 27 otrok med 7. in 10. letom, ki trenutno živijo v zbirnem centru za begunce v Postojni, šestega januarja bodo organizatorji tudi zbirali konkretno pomoč. Zadrega lekarnarja in klienta v neki milanski lekarni (telefoto AR) RIM - Včerajšnji delovni dan je razgalil vse pomanjkljivosti in protislovja novega odloka, ki je odpravil dosedanji seznam zdravil, uvedel novega, predvsem pa prepovedal prodajo zdravil brez zdravniškega recepta. Istočasnost obeh ukrepov je povzročilaogromno hude krvi, tako da je morala ministrica Maria Pia Gara-vaglia napovedati, da bodo še pred koncem meseca razširili seznam zdravil, ki jih lahko kupujemo brez zdravniškega recepta. Trenutno lahko brez zdravniškega recepta kupimo le 58 zdravil, poleg kakih 600 tako imenovanih »pultnih preparatov«. Več na 2. in 4. strani. PREDNAROONINA NA PRIMORSKI DNEVNIK za prihodnje leto - 300.000 lir bo veljala, le če se naročite do 31. januarja 1994. Presenečenje: lepa slovenska knjiga v dar. Čestitke in mali oglasi - brezplačno. Novoporočenci v letu 1994 prejmejo Primorski Dnevnik brezplačno. Primorski dnevnik Moj dnevnik. POLITIKA / BERLUSCONI VZTRAJA ITALIJA / ZARADI NOVIH NORM Ustavno omejiti davčni pritisk Za reformistične sile gre za zgolj demagoško in propagandno potezo Zdravila so zagrenila marsikomu življenje Obvezni recepti so povzročili največ hude krvi Milanski založnik Silvio Berlusconi RIM - Ali bo postala kritika - ki večkrat prestopa mejo demagogije - novoletnim davčnim ukrepom Ciampijeve vlade vezno tkivo med zmernimi centristicnimi silami? Vprašanje se vsiljuje, potem ko sta založnik Silvio Berlusconi in referendumski lider Mario Segni v precejšnjem časovnem in vsebinskem sozvočju »streljala« proti ukrepu, ki ga je vlada sprejela ob koncu leta in s katerim je med drugim podražila bencin. ^ Davčna problematika je očitno zelo dražljiva, saj je lahko zelo odmevna in bi lahko bila dober vzvod za volilno kampanjo, ki se nakazuje zelo ostra. In najbrž ni naključje, da se je Berlusconi, ki še vedno trdi, da se ni še dokončno odločil, ali bo stopil v politično areno, včeraj spet povrnil na to problematiko. »Omejitev davčnega pritiska na plaCe, na naložbe in na prihranke ne bo osrednja tema mojega programa,« je zapisal včeraj v tiskovni noti, dodal pa je, da bo to lahko »postal kohezijski element med silami, ki hoCejo ponuditi Italijanom alternativo vladi levice«. Toda po Berlusconijevi oceni ni dovolj, da bi omilitev davčnega pritiska postala del programskih smernic koalicije zmernih sil. Razmerje med davčnim pritiskom, državnim proizvodom in državnimi izdatki je treba določiti z ustavnimi normami. Predsedstvo vlade je na kritike odgovorilo s poluradno noto, v kateri poudarja, da bo sklop sprejetih davčnih in fi- nančnih ukrepov v letošnjem letu omilil davčni pritisk za 1, 2 odstotka. Ce je premier Car-lo Azeglio Ciampi zaupal odgovor golim Številkam, so bili v reformističnem polu ostro kritični do Berlusconijevega in Se-gnijevega stališča. »Ce ne bi bilo žaljivo za Metemi-cha in Talleyranda, bi novost zavezništva med Segnijem, Bossijem in Berlusconijem označil kot Sveto alianso, ki je hotela spet uvesti v Evropi stari red po petresih francoske revolucije,« je ironiziral predstavnik Zelenih Massimo Scalia. »Spominja me na obljube malih latinskoameriških diktatorjev, ki obljubljajo šampanjec in piškote za vse,« je pristavil tajnik DSL Achille Occhetto, ki meni, da sta Segni in Berlusconi dokazala svojo neresnost. In podobna je bila tudi ocena republikanskega lider j a Gior-gia La Malfe. »Kaže, da se je Berlusconi odpovedal zdravi pameti podjetnika in osvojil stališča konzulenta za volilne kampanje,« je dejal La Malfa, medtem ko je voditelj socialistov Ottavia-no Del Turco hotel vedeti, kako misli milanski založnik zagotoviti izplačilo pokojnin ali zdravstveno oskrbo. Z Berlusconijem soglaša voditelj radikalcev Marco Pannella, medtem ko liberalni minister Raf-faele Costa pravi, da je bistveni problem učinkovitost javne uprave. Mimo teh polemik pa se v centristiCnem taboru nekaj premika. In vse kaže, da je Mario Segni sedaj bolj naklonjen dialogu z Berlusconijem in Ligo, kot je bil še pred nekaj tedni. RIM - Po dveh prazničnih dneh je včerajšnji delovni dan v celoti razgalil vse pomanjkljivosti in protislovja novega odloka, ki je odpravil dosedanji uradni seznam zdravil, uvedel novega, razdeljenega na tri skupine, predvsem pa po zgledu drugih evropskih držav prepovedal prodajo zdravil brez zdravniškega recepta. Istočasnost obeh ukrepov je povzročila ogromno hude krvi, tako da je morala ministrica Maria Pia Garavaglia napovedati, da bodo še pred koncem meseca razširili seznam zdravil, ki jih lahko kupujemo brez zdravniškega recepta. Trenutno lahko brez zdravniškega recepta kupimo le 58 zdravil, poleg kakih 600 tako imenovanih »pultnih preparatov«, zdravil z omejenimi stranskimi učinki, ki na škatlah nimajo zapisanega stavka »Dobi se samo na recept.« Resnici na ljubo bi morala Italija to normo uvesti že pred devetimi meseci, v vsem tem Času pa niso poskrbeli, da bi bilo to tudi uresničljivo. Z novim odlokom so v bistvu le uvedli težke denarne kazni za lekarnarje, ki bi prodali zdravila brez recepta, niso pa poskrbeli, da bi bolniki lažje kot doslej prišli do zdravnika. Družinski zdravniki ordinirajo le v določenih urah, izven teh ur se bomo morali bolniki sedaj zatekati na prvo pomoC ali pa počakati na nočno dežurstvo. Nič čudnega torej, da •je sodišče za pravice bolnikov zahtevalo od vlade, naj razširi seznam zdravil v prosti prodaji, lekarnarje pa pozvalo, naj bodo prožnejši in naj upoštevajo tudi potrebe ljudi. Lekarnarji tega poziva ne morejo upoštevati, ker sedanji odlok predvideva tudi hude denarne kazni in stroge disciplinske ukrepe. Kdor proda zdravilo brez recepta, bo moral plačati kazen od 50 do 500 tisoC lir, lahko pa ga doleti denarna upravna sankcija od 500 tisoč do 3 milijonov lir, v najhujših primerih lahko lekarno zaprejo od 15 do 30 dni. Kdor ne bo ožigosal večkratnega recepta, bo plačal od 200 tisoč do 1.200.000 lir kazni. Denarne kazni so predvidene tudi v primerih, če bi prodali zdravila na že zapadli recept (rok trajanja je 10 dni). Vsako napako bodo morali plačati tudi zdravniki, tako da se bodo sedaj eni in drugi prelevili v prave birokrate, ki bodo morali vso skrb posvetiti predvsem receptom. Združenje zbornic lekarnarjev FOFI je zato zahtevalo zamrznitev sankcij, da bi se lekarnarji in zdravniki privadili na nove norme, razširitev seznama zdravil, ki so v prodaji brez recepta, in na podaljšanje roka trajanja receptov. Združenje FOFI obenem predlaga, da bi se začelo zdravniško dežurstvo že v petkih in ne šele v sobotah ob 14. uri, tako da bi odpravili sedanjo luknjo, ko bolnik ne ve, na koga bi se obrnil. Včerajšnji dan je torej razgalil vso zmedo in protislovja novega od- loka. V Rimu so doživeli pravi naval na družinske zdravnike, ljudje so vsevprek zahtevali recepte, celo za tista zdravila, ki so v prosti prodaji. Precej hude krvi je bilo med tistimi, ki so bili oproščeni plačevanja prispevkov na zdravila in ki morajo sedaj plačati 5000 lir za vsak recept. V Toskani so bile težave z novim seznamom zdravil, ki so ga objavili le nekateri Časopisi, uradni seznam bo na razpolago šele konec januarja. Milančani so se hudovali zaradi 5000 lir na vsak recept. V Turinu so oddelki za prvo pomoC doživeli pravi infarkt. Za Čudo je bilo še najmanj težav v Neaplju, kjer so si decembra skoraj vsi priskrbeli zaloge po starih normah in sedaj Čakajo, da se vihar poleže. NOVICE Mafijci v VB? V Palermu znatna skepsa PALERMO - Na palermskem tožilstvu so dokaj skeptični o novici Sunday Timesa, da se v Veliki Britaniji skrivajo mafijski bossi, ki naj bi med drugim sodelovali pri umom sodnika Giovannija Falconeja. Doslej preiskovalci še niso zabeležili nobenega primera mafijskih bossev, ki bi dokončno zapustil svoj teritorij, ker bi v takem primem izgubili nadzorstvo nad svojim vplivnim območjem. Kot dokaz navajajo dejstvo, da so bili vsi mafijski veljaki, ki so bili aretirani v zadnjih letih, zajeti nedaleč od svojih domov. Framasonstvo obljublja prozornost PERUGIA - »Prosojnost« v odnosu z zunanjim svetom, obenem pa korenito čistko v organizaciji. To jer obljubil novi veliki mojster največje italijanske ifamasonske organizacije Grande Oriente d’Italia Virgilio Gaito. Novi šef fra-masonov se je zavzel za konec pregona proti prostozidarst-vu, obljubil pa je v zameno korenito čistko v organizaciji in »prosojnost« s seznami vpisanih na razpolago oblastem. K večjemu ugledu gibanja pa naj bi pripomogel tudi potujoči filharmoniočni orkester samih prostozidajev. Brocoletti kmalu v Italiji RIM - Bivši upravitelj obveščevalne službe Maurizio Brocoletti, ki je obtožen zlorabljanja javnih sredstev v okviru afere Sisde, bo predan italijanskim oblastem jutri ali pojutrišnjem. V Monakovem so sklenili, da ga predajo Italiji, toda pri tem je treba rešiti vrsto tehničnih težav, ker se je treba izogniti francoskemu teritoriju. FIZIKA / UMRL OCCHIOLINI Ob Nobel, ker je bil levičar Odkril je pozitron in p/on RIM - Kot soavtor dveh temeljnih odkritij na področju fitzike, bi bil zaslužil Nobelovo nagrado. Toda mednarodna znanstvena skupnost mu je odrekla to priznanje, najbrž zato, ker je »njegovo srce bilo na levo«. Giuseppe Occhialini, ki je umrl ob koncu leta 1993 v Parizu, kjer bo tudi njegov zadnji dom, ni nikoli zameril zaradi te krivice. Tudi v avtobiografiji je svoje delo odpravil v nekaj vrsticah, medtem ko je posvetil dolgo poglavje pridnosti in prodornosti kolegov, ki so delali z njim in ki so dobili Nobelovo nagrado. In vendar njegov prispevek napredku fizike ni bil majhen: skupaj s Patrickom Blackkettom je leta 1933 odkril prvi drobec antimaterije pozitron, štirinajst let pozneje pa je skupaj s Cirilom Frankom Powel-lom prišel na sled pio-nu, najlažjemu mezonu, ki je »lepilo« protonov in nevtronov in jamči stabilnost materije. Za omemnjeni odkritji sta bila Blackett in Povvell nagrajena z Nobelom, medtem ko je bil povsem prezrt Oc-chiolinijev prispevek. Čemu tolikšna krivičnost? Marsikateri fizik je menil, da je bil Oc-chiolini izključene, ker je bil politično usmerjen na levo. Giuseppe Occhiolini se je rodil leta 1907 pri Pesaru. Delal je v laboratorijih v Italiji, VB, Južni Ameriki in po letu 1950 spet v Italiji. RECESIJA / LANI JIH JE BILO ZNANTNO MANJ V odpadkih dokaz gospodarske krize RIM - Smeti so včasih lahko zelo značilen pokazatelj. Iz njih izvedenec lahko razbere marsikaj. Pred leti so na primer ameriški novinarji iz odpadkov, ki so jih »proizvajali« v hišah velmož, razbrali marsikatero tajnost iz življenja državnikov. Prevsem pa so ugotovili, ali so bili upravitelji v družinskem krogu varčni ali razsipni. Podobno velja tudi za dražbo. Tako tudi smeti, ki so jih lani »proizvedli« Italijani, kažejo, da je bilo leto 1993 za Škorenj leto recesije in gospodarskih težav. Do leta 1992 je v Italiji količina odpadkov naraščala v poprečju za 2 do 3 odstotke na leto, lani pa se je naraščanje zaustavilo in v marsikaterem primeru celo upadloTo je po mnenju odgovornih za smetarske službe in upepeljevanje odpadkov dokaz, da so bili v letu 1993 Italijani bolj varčni in so porabili - ter potrošili - manj kot leto prej. Samo ob koncu leta se je trend nekoliko spremenil in »proizvodnja« odpadkov je za spoznanje narasla. Na lestvici mest, v katerih je količina »proizvedenih« odpadkov upadla, so na prvem mestu Firence (3, 8 odstotka odpadkov manj). Sledijo Turin ( minus 3 odstotki) in Milan (minus 1, 5). V Rimu so bili na lanskoletni ravni, medtem ko je Bologna v protitoku, saj je eno od redkih italijanskih mest, kjer so lani imeli več odpadkov kot leto prej. Iz splošnih poprečij je še razvidno, da je lani vsak Italijan »proizvedel« 1, 1 kilograma odpadkov. Najmanj »Cisti« meseci pa so bili marec, maj in oktober. K temu je prispevalo najbrž dejstvo, da je spomladi večja poraba povrtnine, na oktober pa je vplivala predvsem industrijska proizvodnja. Ob teb pa velja še ena splošna ugotovitev: ljudje so postali dojemljivejši za diferencirano zbiranje odpadkov in v veliko večji meri kot prej sami dajejo v posebne zbiralnike papir, plastiko in steklo, poleg tega pa upoštevajo zbiralnike za nevarne odpadke (zdravila, baterije itd). Poleg Bologne so lani imeli znatno več odpadkov kot leto prej tudi v Raven-ni, prirastek pa se je znatno upočasnil (3 odstotke proti 9 v letu 1992). Največ odpadkov so imeli poleti, k Čemur je prispeval turizem, v splošnem pa je k naraščanju odpadkov prispevala v največji meri odpadna embalaža. DEŽELA / IZJAVA MANDATARJA TRAVANUTA SSG / Z NOVIM LETOM »Nova uprava bo programska« Liga zelo ostro napada KD in levico Dva nova projekta Ansambel pripravlja Krležo in Beckettove enodejanke VIDEM - Mandatar za sestavo nove deželne vlade Renzo Travanut (DSL) se bo danes in jutri sestal s predstavniki strank morebitne nove politične koalicije. Slo bo za dvostranske pogovore, na katerih bo tekla beseda o upravnem programu novega odbora, šele zatem pa bo govor o porazdelitvi odborniških mest in podobno. Zastopnik DSL se bo srečal s svetovalci svoje stranke, Komunistične prenove, Zelene liste, KD, Furlanske avtonomistične lige, PSI in z mešano skupino. Ce se bo nova uprava sploh rodila, je včeraj povedal Travanut, bo to izključno programska koalicija, ki ne bo niti levičarska niti levosredinska. Slonela bo le na jasnem in natančnem programskem sporazumu, njeno delovanje pa ne bo časovno omejeno. Mandatar je podčrtal tudi dejstvo, da se bo srečal edinole s svetovalskimi skupinami v deželnem svetu, ne pa s strankarskimi voditelji, kar pomeni, da bo njegova vlada odraz skupščine in ne tajništev posameznih strank. Glede programa je Travanut pove- dal, da bo posvečal prvenstveno pozornost gospodarski krizi (posebno vprašanju nezaposlenosti), zdravstvu, socialnemu skrbstvu in potrebi po koreniti posodobitvi deželnega aparata. Ob tem se bo nova vlada ukvarjala tudi s prepotrebnimi spremembami deželnega statuta, začenši z novo volilno zakonodajo, ki jo mora odobriti parlament s posebnim ustavnim zakonom. Programu bo sledila porazdelitev mest v novem odboru. Govori se, da bo za podpredsednika vlade izvoljen furlan-, ski avtonomist Giancarlo Pedronetto. Deželni tajnik Severne lige Roberto Visentin je medtem - z razliko od svojega somišljenika Pietra Fontani-nija, ki mežika demokristjanom - včeraj ostro napadel KD. S to stranko, ki je po njegovem v Trstu (izvolitev župana Illyja) in drugod po deželi že izbrala levo usmeritev, se Liga v bistvu nima kaj pogajati. Bossijevo gibanje, ki je li-beral-demokratskega izvora, nima nič skupnega ne z levico ne z desnico, je podčrtal Visentin, ki očitno že računa na opozicijsko vlogo Severne lige. ZANIMIVI REZULTATI ANKETE SWG Raven turistične ponudbe NK zadovoljiva vendar je treba paziti na cene in okolje TRST - Družba SWG je na pobudo deželne ustanove za turistično promocijo izdelala študijo, iz katere naj bi črpali napotke za boljše koriščenje geografskega položaja Furlanije-Julij-ske krajine pri turističnem razvoju. Anketo so opravili med majem in junijem lani, v poštev pa so vzeli 800 družinskih enot iz nekaterih krajev na jugu Nemčije in nekaj manj iz Avstrije (rezultati pa se le malo razlikujejo). Velika večina se pri izbirah zanaša na mnenje prijateljev ali znancev (33, 8%) ali se poslužuje agencij (33, 1%). Informacija, ki jo nudijo specializirane revije, dnevniki in propaganda na splošno, le malo zaleže. Za Italijo je zainteresiranih 49, 9% anketiranih družin, poprečni strošek bivanja pa znaša 3.304 mark na družino. Od 395 enot, ki se od- ločajo za Italijo, 22, 7% zaupa agencijam in se najraje nastani v hotelih. Zanimiv je tudi del raziskave, ki se nanaša na kvaliteto in na razloge, ki vplivajo na izbiro. Vse bolj se namreč uveljavlja kocept turističnega kraja, ki ob ponudbi uslug in povpraševanju po njih nudi še vabljiv kontekst; »ambient« turisti razumejo vse bolj kot naravno, zgodovinsko okolje; veča se zahteva po varnosti in podobno. Glede na te zahteve je nivo ponudbe F-JK pozitiven, ni pa zadovoljiv glede na prenočitvene strukture in prosti čas, zlasti pa ne glede na finančni aspekt in okolje (čistoča, tišina). Bolje bo treba torej izkoristiti kulturne manifestacije, zgodovinsko in umetniško bogastvo ter si prizadevati za ustreznejše cene in nasploh za okolje. Anton Petje in Alojz Svete v Garderoberju (Foto Ferrari) V Slovenskem stalnem gledališču so se s prvim delovnim dnem v novem letu lotili kar dveh novih projektov, kljub temu da članom še niso mogli izplačati decembrskih plač. S krizo deželne vlade Fur-lanije-Julijske krajine so se namreč znašli v hujših težavah, kot so jih mogli v začetku sezone predvideti, kar pa za zdaj še ne vpliva na izvajanje programa. Pri tem gotovo ni nepomembno, da so bile dosedanje uprizoritve v letošnji abonmajski sezoni deležne resnično izjemno ugodnega sprejema tako pri občinstvu kot pri kritiki. Ob zadnji premieri, se pravi ob Harvvoodo-vem Garderoberju, pa bi lahko brez pretiravanja govorili celo o pravem navdušenju. Človeška pretresljivost teksta, mogočnost Moderndorferjeve postavitve in briljantna igra vseh nastopajočih, pri čemer levji delež seveda pripada Antonu Petje-tu in vse bolj priljubljenemu Alojzu Svetetu, so izvabili iz ust marsikaterega gledalca nevsakdanje izraze iskrene hvale. Gleda- lišče pa je taka ustanova, da so v njej mesečni dohodki samo del plačila in tako - v pričakovanju sicer, da bo tudi ta delež čimprej poravnan - se je mali ansambel razpolovil in se lotil novih nalog. Maja Blagovič, Miranda Cabarija, Vladimir Jurc in gost Jurij Souček so pod vodstvom režiserja Borisa Kobala začeli spopad z dramo Miroslava Krleže, s katero bo Slovensko stalno gledališče počastilo stoletnico rojstva velikega hrvaškega pisatelja. Mario Uršič pa je razložil svoje režijsko videnje Gojmiru Lešnjaku za prvo od treh enodejank Samuela Becketta, namenjenih predvsem nastopom zunaj običajnih gledaliških prostorov in s tem tudi širšemu krogu gledalcev. Vprašanje, ki si ga zastavlja celoten kolektiv, pa je, ali imata naslova izbranih del kakšen simboličen pomen. Glasita se namreč: V agoniji in Poslednji trak. V časih, kakršne preživljamo vsi skupaj s tržaškim slovenskim gledališčem vred, bi kazalo biti pri izbiri naslovov previdnejši. BENEČIJA / ZAPISI FAUSTINA NAZZIJA Benečani »pod kontrolo« Poltajna organizacija Gladio je bila v Nadiških dolinah trdno zasidrana ČEDAD - Življenje Beneških Slovencev ni bilo enostavno in izražati svojo jezikovno pripadnost je vedno predstavljalo veliko težav. Dejstvo je, da so bili Benečani vedno ”pod kontrolo”, in to še posebno tisti, ki so posebej delali za uveljavitev slovenskega človeka in za razvoj teh krajev. Da je bila poltajna organizacija Gladio še kako prisotna v Nadiških dolinah, o tem ni več nobenega dvoma. O njeni stalni prisotnosti najbolje piše Faustino Naz-zi, ki v petnajstdnevniku Dom že več mesecev opisuje vlogo Gladia v Benečiji. Njegov zadnji zapis se nanaša na pripravo prve Rudi Pavšič Kamenice, ljudskega in kulturnega srečanja, ki so ga 8. avgusta 1971 organizirali na Matajurju. Na srečanje je prišlo veliko ljudi od vsepovsod, marsikdo pa se srečanja ni mogel udeležiti, saj so zastopniki javne varnosti pot, ki pelje na Matajur, zaprli za promet. Nazzi ugotavlja, da so morda res bile težave zaradi gostega prometa, nihče pa ne more izključiti možnosti, da so pot do Matajurja zaprli tudi iz drugih razlogov. Marsikomu srečanje ni bilo pogodu, saj je izpodbijalo tezo o nasprotujočih si ekstremizmih med Slovenci in desničarji. Kamenica je bila "preveč kulturna”, da bi lahko u-spela in postavila v dvom teze o napetostih na meji, ki so marsikomu služile predvsem v politične namene. Ob tem ne gre pozabiti, da so nekateri v Benečiji skušali ločiti tamkajšnje Slovence od onih z Goriškega, Tržaškega in iz Slovenije, saj so s tem želeli dokazati neslovenskost Nadiških dolin. Kamenica je doživela še nekaj hujših trenutkov etnične nestrpnosti. Nazzi se spominja, kako so vandali poškodovali več struktur na prireditvenem prostoru, z žeblji posuli ceste, ki so vodile do Kamenice, piše še o mazaških akcijah s sramotilnimi napisi proti skupnosti. "Običajni neznanci”, katerim pristojne oblasti Matajur - simbol Benečije še danes niso prišle na sled, so žeblje postavili tudi ob priložnosti Se-njama beneške pesmi v Ljesah in s tem dokazali, da te akcije niso bile slučajne in da je šlo za pravo zakulisno režijo. Pisanje Faustina Nazzija pa jasno pove, kdo je bil glavni režiser "beneške predstave”. PIKA NA K Izpeti Tč mm: :■-mmn | - *u^: ^; j ■■ ■ ■ ■ jpj ■ ■ ? ■ pp■ p ■ ■ p ■ ■■ ppppppppj Miran Košuta In risu veritas. Ob komiku Grillu, ki sta ga italijanski tisk in televizija soglasno proglasila za medijski dogodek pravkar minulega leta, bi lahko takole, s smehom, povsem upravičeno zamenjal vino v kozarcu latinske modrosti: njegovo nekdanjo krilatico o tem, da sta bila na Kristusovi desni in levi križana dva socialista, danes neizpodbitno potrjuje podkupninska afera; SIP je že omejila satirično ošvrknjeno sramoto številke 144 in gotovo je genovski komik prav tako blizu resnici, ko ironizira nad Črno škatlo italijanskih tajnosti, skrito v Andreottijev! grbi... Smeh, ki ni le Hermes vedrine, ampak v isti sapi tudi kritike, konstruktivna destrukcija, dionizični upor neznatneža apo-linični oblasti, padlega angela resnobnemu bogu, smeh, kakršnega poznamo v malem tudi mi. A po krivičnem zakonu kompenzacije se je prav v letu Grillo-ve vrnitve pred kamere izkrhala pri nas marsikatera satirična ost. Tako je npr. odž-vrgolel svoj labodji spev nesojeni Tržaški časopis, na kratko Tč, ki se je izpel bolj zaradi uredniških, organizacijskih težav kot zaradi pomanjkanja "gradiva"... Skoda! Ko danes prelistavam tistih nekaj goliardičnih, provokatorskih, žaljivih, neodgovornih, a neznansko zabavnih številk, ko s časovne distance prisluhnem prhutanju njegovih kril, presenečeno odkrivam, da je izčivkal marsikatero resnično o zamejskih Sentflorjan-cih. Tč kakor Čriček torej... Do italijanskega komika nespoštljivo vzporejanje pa me opozarja tudi na zanimivo sociopsihološko razliko med našo, manjšinsko in sosednjo, večinsko družbo: medtem ko se slednja moralno očiščuje tudi prek avtoi-roničnega posmeha kabaretnikov in zabavljačev, je v naši čedalje manj prostora za humor, s tem pa tudi za etično, socialno katarzo manjšine. Kje so iskrivi skeči, karikatu- re, zbadljivke Verča in Kobala? Kje študentski El fenočo? Kje tisti zlati avstroogrski časi, ko je Jurij s pušo spraševal v dvojezični spakedranščini: Kvanta košta kila peska? Tragična sedanjost pač, bi kdo ugovarjal. Usahla humoristična žilica, bi pomodroval drugi. Narod brez izrazite komične tradicije, bi (napačno!) pribil •tretji. Sam si dovoljujem četrto, morda stvarnejšo hipotezo: mar postajamo v svetu velikih političnih, gospodarskih številk tako majhni, eksistenčno ogroženi in zaskrbljeni nad lastno usodo, zato pa duhovno tako nesvobodni in zakrknjeni, da se ne moremo, ne znamo, ne smemo več sproščeno smejati sebi in svojim napakam? Saj se ni treba sklicevati na Bergso-nov Esej o smehu, na Steinerjevo antropozo-fično modrovanje o njem ali na drugo, ne-najdeno knjigo Aristotelove Poetike, ki naj bi bila po Ecu posvečena prav komičnemu, da bi dokazali tudi družbeno pomembnost satire, ironije, parodije, travestije, vica. Vemo namreč: smeh je resnica, ob kateri zoriš, je ventil za frustracijo, blagodejni trenutek spozabe.Kolofon, ki ga ne bomo več brali, je Tržaški časopis (ne) zafrkantsko razglašal za "edini svobodni tiskani Tč v zasužnjenem Trstu in bližnji okolici". Da, svobodni. Ker je smeh predvsem to: izraz človekove brezmejne svobode. Voščilo nam vsem za štiriindevetdeseto je zato samoumevno: obilo smeha, manjšina! Tečaj o federalizmu v Pordenonu PORDENON - Odnosi med avtonomijo in central-nostjo, analiza uspelih in neuspelih primerov federalizma v Evropi ter gospodarski in politični vozli, to so nekatere teme, ki jih bodo obravnavali na XXII. kulturno izpopolnjevalnem tečaju Deželnega instituta za evropska proučevanja, ki bo v Pordenonu vsak petek od 14. januarja do 18. februarja. Tečaj je letos posvečen vprašanju federalizma in se bo začel z okroglo mizo. Med predavatelji bodo med drugimi Jože Pirjevec, Gustavo Čarni iz Trsta, Marco Cammelli iz Bologne in Giorgio Berti iz Milana. Torek, 4. januarja 1994 TRST NOVICE V Štor ja h komemoracija mladega partizana Maria Stoke s Proseka Vsedržavno združenje partizanov Italije (VZ-PI-ANPI) bo v sodelovanju s sorodnim združenjem borcev osvobodilne vojne iz Štorij počastilo spomin mladega partizana s Proseka Maria Stoke, ki so ga nacisti umorili leta 1944. Komemoracija bo v nedeljo, 9. januarja, ob 10. uri, odvijala pa se bo pred spomenikom padlim v tej kraški vasi. Vložiti prošnje za nabiranje gob Tržaška občinska uprava sporoča, da se je z včerajšnjim dnem začel rok za vlaganje prošenj za nabiranje gob; tako namreč določata deželni zakon 34/81 in priloženi pravilnik. Prošnje bo treba vložiti v protokolarnem uradu v občinski palači na Trgu Zedinjenja Italije, vsak dan, od 8.15 do 12.30. Na prošnjah (na kolkovanem papirju za 15.000 lir) morajo interesenti poleg osebnih podatkov izjaviti, da poznajo deželni zakon št. 34 iz leta 1981, predvsem pa člen tega zakona, ki govori in določa predpise o nabiranju spontanih gob; poleg tega se morajo kandidati- gobarji obvezati, da jih bodo spoštovali in izjaviti, da razlikujejo užitne od strupenih gob. V četrtek “Betona" v jami v Briščkih Tudi letos bo jamo v Briščkih obiskala “Befa-na“; obdarila bo otroke predvsem s slaščicami. Otrokom priljubljena starka se bo seveda na nepogrešljivi metli ob vrvi spustila v jamo v četrtek, 6. januarja, ob 15.30. Spremljali jo bodo zvoki godbe na pihala oratorija San Giovanni Bosco, sledili pa ji bodo tudi Sveti trije kralji in pa Božiček. Manifestacija se bo nato nadaljevala v jami, kjer bo na voljo posebna topla pijača, ki jo bodo pripravili in ponudili jamarji. Ob tej priložnosti bo vstop za otroke do dvanajstega leta starosti brezplačen, odrasli pa bodo‘morali plačati 8.000 lir; v ceni je vključen tudi obisk Jamarskega muzeja, ki se nahaja v neposredni bližini jame. Prispevki za športno opremo Tržaška občinska uprava sporoča, da je možno do 31. t.m. (v protokolarnem uradu) vložiti prošnje za prejem prispevkov za nakup športne opreme (na osnovi deželnega zakona št. 10/88). Združenja, ustanove, športna in rekreativna društva morajo prošnje izpolniti na kolkovanem papirju, priložiti pa morajo tudi program svojega delovanja in v kakšne namene bo omenjena oprema namenjena. Poleg tega morajo predložiti predračun stroškov za opremo, za nakup katere so vložili prošnje. Interesenti lahko prejmejo vse ostale informacije med 8.30 in 12.30 (ob delavnikih) v sobi št. 5 v uradih občinske službe za šport. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT-50 SIT Prednaročnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31.1.1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG MNENJE ŽUPANA MARINA PEČENIKA Dober obračun dolinske uprave Sodelovanje večinskega zavezništva Dolinski župan Marino Pečenik (foto KROMA) H SPOR / JUTRI NA PRETURI n Sindikalno predstavništvo obtožuje ACT »Protisindikalno zadržanje« Na preturi dela na tržaškem sodišču bo jutri opoldne tretja obravnava o prizivu sindikalnega predstavništva proti konzorcialnemu podjetju za prevoze ACT zaradi protisin-dikalnega delovanja. Sindikalno predstavništvo si zeli s prizivom zagotoviti mesto med sindikalnimi organizacijami tudi na področju prevozov, kar mu je podjetje ACT doslej os-poravalo. Pretor Mullonijeva je po prvi obravnavi zahtevala, naj se drugega srečanja udeleži tudi vsedržavni tajnik sindikalnega predstavništva Piergiorgio Tiboni, ki pa se ni mogel predstaviti na sodišču v Trstu, ker je bil istega dne za- držan v Genovi zaradi podobnega argumenta. Tiboni bi moral pretorju pojasniti strukturo sindikalnega predstavništva, ki združuje na državni ravni 130 tisoč članov. Na podlagi njegovega pričevanja si sindikalno predstavništvo v okviru ACT obeta, da bo pretor Mullonijeva obsodila zadržanje ACT, ki sindikalnemu predstavništvu noče priznati statusa sindikalne organizacije, in s tem omogočila njegovo vključitev med doslej priznane sindikate prevoznikov CGIL, CIST, UIL in CISNAL. Razsodba bo po vsej verjetnosti znana že ob 14. uri po posegih Tibo-nija in zagovornikov ACT. |H TRGOVINA / VRSTA POBUD h CESCOT prireja tečaje za trgovske operaterje Za dolinsko občinsko upravo je bilo leto 1993 uspešno in plodno leto. V to je trdno prepričan župan Marino Pečenik, ki je mnenja, da je tristranski odbor DSL-SSk-PSI dobro opravil svoje dolžnosti in izpolnil obveze do občanov, čeprav nekatere z rahlo zamudo. Upamo, nam je dejal dolinski župan, da bo leto, ki se je začelo, za našo Občino vsaj tako pozitivno kot je bilo leto 1993. Med cilji, ki jih je u-prava dosegla, je župan omenil metanizacijo občinskega ozemlja (v letu 1994 bo vse končano), posodobitev grezničnega omrežja in občinski vodovod. V tem okviru so upravitelji posvetili posebno pozornost vodovodu za Mačkolje, ki so večkrat trpele zaradi pomanjkanje vode, in drugemu odseku vodovoda za Dolino. V kratkem bo dokončana javna razsvetljava na Krmenki in tudi nekatera dela za vzdrževanje cest in šolskih poslopij, za katera je Občina dobila izredna finančna sredstva. Dolinski župan nam je povedal, da je odbor v preteklem letu, poleg javnih del, posvetil precejšnjo pozornost tudi kulturi. Občinsko gledališče France Prešeren so končno prilagodili vsem varnostnim normam, kar velja tudi za ricmanjsko Babno hišo. Medtem ko je gledališče v Boljuncu že na voljo javnosti, je treba za Ricmanje razvozlati še nekatere manjše birokratske vozle, ki pa bodo v kratkem reše- ni. Spomladi, najbrž ob tradicionalni prireditvi Odprte meje, pa bodo v Boljuncu odprli novo javno knjižnico. Dolinska obrtna cona je že dragocena gospodarska realnost, v kateri je našlo mesto približno dvajset obrtniških obratov, katerih lastniki so v glavnem domačini. Metansko omrežje bodo razširili tudi na obrtno cono in to s finančno pomočjo dotacij Evropske skupnosti in tako imenovanega bencinskega sklada Trgovinske zbornice. V tem letu pa bodo Pečenik in sodelavci posvetili glavno skrb spremembi občinskega regulacijskega načrta. Del, ki zadeva vinkulacije za javne koristi, je dejansko že končan, pred koncem leta pa bo nared celoten urbanistični projekt. Glede politične situa- cije je Pečenik mnenja, da je večinska koalicija dobro in složno delala, z izjemo nekaterih svetovalcev pa je zavzetost za skupno reševanje vseh odprtih vprašanj pokazala tudi svetovalska opozicija. Obeti za prihodnost so torej dobri. Dolinski župan je optimist tudi zato, ker je po Uljevi izvolitvi v tržaški pokrajini končno zavladalo prijetnejše politično vzdušje, ki spodbuja k sodelovanju in k skupnemu reševanju vseh odprtih problemov. Z izvolitvijo nove mestne uprave se bodo gotovo izboljšali odnosi med Trstom in Dolinom in tudi odnosi med Slovenci. V Dolini, pravi Pečenik, smo to razumeli že pred tremi leti, ko smo izvolili upravo s strankami, za katere v glavnem volijo Slovenci. Center za komercialni in turistični razvoj (CESCOT), ki deluje v okviru Confesercenti, nadaljuje s prirejanjem tečajev, ki so namenjeni vsem tistim, ki o-pravljajo trgovinske in turistične dejavnosti. Sredi tega meseca se bo začel tečaj o prodaji, odvijal se bo na temo Trgovina kot moderni stroj za prodajo, namenjen pa je predvsem trgovcem. Tečaj bo trajal 16 ur. Sredi meseca se bo začel tečaj, ki bo namenjen osebam, ki iščejo zaposlitev v se- danjem težkem gospodarskem obdobju. Udeleženci se bodo na njem lahko seznanili z raznimi informacijami: kako je treba iskati zaposlitev, kaj je treba narediti, da si jo posameznik lahko pridobi in kaj vse mora ukreniti, da si lahko zagotovi delovno mesto. Center CESCOT bo nadalje priredil tudi fotografski tečaj. Interesenti prejmejo vse informacije na združenju Confesercenti, v Ul. Battisti, št. 2, telefon 765386, ali 765082. ZDRAVSTVO / »FARMACEVTSKA REVOLUCIJA« JE KIKSNILA Velika zmeda v lekarnah Nova pravila vnesla veliko komplikacij - Spet so jo skupili revnejši sloji Takoimenovana »farmacevtska revolucija« ministrice Marie Pie Ga-ravaglie se je začela v znamenju zmede, vihanja nosov in komplikacij, kar res ni lepo spričevalo za »recept«, s katerim si je prva dama italijanskega zdravstva nadejala, da bo razkužila farmacevtski sistem pred znanimi podkupninskimi virusi Di Lorenzove-ga in Poggiolinijevega tipa. Po dveh prazničnih dneh so lekarne včeraj prvič odprle svoja vrata, odkar je 1. januarja stopil v veljavo odlok, ki je postavil na glavo vso dotedanjo lekarniško prakso. 2e ob samem začetku pa se je zataknilo: odlok je sicer stopil v veljavo, a tisti, ki bi morali imeti opravka z njim - lekarnarji, zdravniki in bol- niki - niso bili seznanjeni z novostmi, ki jih u-vaja. »Odlok je bil res objavljen 31. decembra lani v Uradnem listu, a mi sploh ne vemo, kaj točno predvideva, kar še nismo dobili uradnega besedila,« nam je včeraj potožil lekarnar z Božjega polja Stanko Budin. »Danes smo si lahko pomagali le z neuradnimi vestmi, tistimi, ki so jih objavili časopisi. Ob taki negotovosti ni nič čudnega, da prihaja pri našem delu do komplikacij. Namesto, da bi se posvetili bolnikom, ali tistim, ki prihajajo po zdravila, se moramo ukvarjati z vrsto birokratskih zadev: preveriti moramo, ali je klient starejši od 60 let, v katero skupino bolnikov spada in podobno. Ob taki zmešnjavi je jasno le nekaj: kdor je na ministrstvu za zdravstvo pripravil ta plan ni nikoli delal v lekarni za pultom,« je pikro pripomnil Budin. Lekarnar se je hudoval predvsem nad nejasnostmi novih določil. »Ce pri našem delu zgreši- mo, nam ustanova ne vrne denarja, kar predstavlja za nas tudi ekonomsko izgubo. A to je le en aspekt vse zagonetne zadeve. Z novimi določili je prišlo do korenite spremembe farmacevtskih uslug. Doslej so te- meljile predvsem na dohodkovni ravni. Sedaj postaja zanje skoraj izključno merilo starostna doba. Mlajši od 10 in starejši od 60 let ne bodo plačali zdravil, razen "prispevka" 5.000 lir na vsak recept. V takem sistemu bodo premožni in brezposelni plačevali isto, kar pomeni, da bo novi plan bremenil predvsem manj premožne in potrebne sloje prebivalstva.« »Tudi plačevanje prispevka 5.000 lir za recept je mnogokrat vprašljiv,« je opozoril Budin in omenil primer neob-hodno potrebnega zdravila za srčne bolnike La-noxin: »Zdravilo stane 4.660 lir, bolnik pa bo moral plačati 5.000 lir za recept, torej 340 lir več kot znaša prodajna cena zdravila...« V ČETRTEK POPOLDNE / NA POBUDO ŠTEVILNIH ORGANIZACIJ Sedmi pohod za mir v imenu Sarajeva Pred pohodom bodo nastopili bosanski »Vrapčiči« Breda Pahor »Mir iz Sarajeva«- tako so označili letošnji, že sedmi pohod za mir, ki ga v prazničnem obdobju vsa zadnja leta prireja vrsta najrazličnejših organizacij. Program letošnje pobude so predstavili včeraj na tržaškem sedežu sindikata ACLI: pohod bo šestega januarja z zbirališčem ob 15.45 pred Pomorsko postajo; prej pa bo v dvorani CRAL Pristaniške ustanove (na Pomorski postaji) koncert bosanskih »Vrabčkov«. Na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev, ki že vsa leta sodeluje pri pripravi pohoda, bo namreč v Trst prišla skupina bosanskih otrok, ki živi v zbirnem centru v Postojni in ki sodeluje v zborčku »Vrapčiči« (Vrabčki). Približno 27 otrok, ki so stari od sedem do deset let, vodi Besim Spatič, bosanski intelektualec, ki trenutno živi v Sloveniji. Pobudniki - seznama članov organizacijskega odbora in organizacij, ki so pristopile, sta zelo dolga, med njimi so tudi razne stranke (SSk, DSL, Zeleni in drugi), sindikati, vse krščanske cerkve in različna združenja (kot npr. ZSKD) - so včeraj predvsem izpostavili dva pomembna vidika. Po e-ni strani je seveda prvenstvena skrb namenjena zbiranju konkretne pomoči in izrazov solidarnosti za prebivalstvo bivše Jugoslavije, ki jih je prizadela kruta vojna, po drugi pa gre za pomembno sodelovanje med zelo različnimi organizacijami. Kot so včeraj še enkrat naglasili, prihaja do izraza ob tej pobudi »drugi Trst«, tisti, ki se ne zapira slepo in neumno v svojo preteklost, temveč skuša ovrednotiti svojo »drugačnost«. In drugačen je Trst tudi v prirejanju pobud za prebivalce BiH: nikjer ni namreč prišlo do takega povezovanja med sindikalnimi, političnimi, verskimi in etničnimi skupnostmi. V imenu prirediteljev so včeraj nastopili Franco Purini in Silvio Bruni za ACLI, Ravalico za CI-SL in Ace Mermolja za ZSKD. Slednji se je posebej zaustavil ob nastopu »Vrabčkov«, ki bodo v Trstu zapeli srbohrvaške, slovenske in italijanske pesmi. Prisluhnil jim bo po vsej verjetnosti tudi tržaški škof Bellomi, medtem ko se bo tržaški župan Illy udeležil pohoda, tako sta vsaj zagotovi- la pobudnikom. S pohodom, ki bo krenil izpred Pomorske postaje, prehodil krajšo pot po mestnem središču in se bo zaključil na Borznem trgu, se bo pravzaprav sklenil tržaški »dan za mir«. Šestega januarja bo namreč na Borznem trgu cel dan stal poseben šotor, v katerega bo lahko vsakdo prinesel hrano, higienske pripomočke in oblačila za prebivalce bivše Jugoslavije. V šotoru bodo tudi predvajali filme, ki so jih posneli mirovniki ob pohodu v Sarajevo za božič ’92, ob pobudah »Mir sada« v lanskem poletju in »Arena 5« v prejšnjem septembru. Pomembne so solidarnostne izjave, še bolj potrebne pa so konkretne pobude: slednjih ne potrebujejo samo prizadeti prebivalci vojnega območja, temveč tudi vsi, ki bi radi pomagali, pa včasih ne vedo, kako oziroma nimajo vselej zaupanja v državne ali mednarodne organizme, da pomoč res posredujejo tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Zato so se prireditelji mirovnega pohoda odločili, da organizirajo tudi zbiranje raznega blaga, ki ga lahko prispeva vsakdo. Kot so. zapisali v vabilu na pohod, je naloga mednarodne skupnosti, v prvi vrsti OZN in vseh, ki imajo v rokah oblast, da končno prežene vojno; vendar pa se mora tudi vsak posameznik zavedati, da se ne more izogniti dolžnosti »graditelja miru«, in sicer tako, da prispeva k sožitju in konkretno izraženi solidarnosti. Tržaško pristanišče je kjub velikim težavam, ki ga pretresajo, zaključilo leto 1993 s povečanjem skupnega obsega prometa za 5,9 odstotka glede na leto 1992. Po prvih in neuradnih podatkih pristaniške ustanove je največji delež pri povišanju imel promet s kontejnerji, ki je dosegel rekordno število 150 tisoč enot, kar je za kar 15 odstotkov več kot leta 1992. Promet z nafto in njenimi derivati, ki je bil običajno ena glavnih pristaniških postavk, pa se je zmanjšal za 1,6 od- stotka, kar gre v največji meri pripisati konjunk-turnim vzrokom. Predvidevanja za komaj začeto leto so zmerno optimistična! 31. januarja bo zapadel rok za privatizacijo sedmega pomola, konec meseca pa bo tudi znano, ali so zainteresirani partnerji od besed prešli na dejanja. Za letos so predvidena tudi nova zavezništva med različnimi kompamjami, ki upravljajo mednarodne pomorske linije, največje pričakovanje pa seveda vlada za reformo pristaniške uprave. Veseli in zadovoljni so se sinoči ob 19. uri vrnili v Trst udeleženci letošnjega zimo-vanja v Kranjski gori, ki ga je tudi tokrat organiziral Dijaški dom Srečko Kosovel. Kar za dva avtobusa jih je bilo, ko so se izkrcali na Trgu Oberdan. Pričakali pa so jih seveda starši in sorodniki. Zimovanje se je začelo 27. decembra, udeležilo pa se ga je 82 mladih in 10 odraslih. Vreme je bilo udeležencem izredno naklonjeno, saj je zapadlo toliko snega, da ga v Kranjski gori že nekaj let ne pomnijo. Mladi so bivali v mladinskem domu Zveze prijateljev mladine Slovenije v Bezjah, kjer se je osebje še posebej potrudilo, da je bilo vsem dobro. Tu so vsi skupaj dočakali tudi novo leto, ko je spet zapadel sneg, tako da je bila zadnja dva dni smuka še lepša. (N.L.) Ožji krog prirediteljev je včeraj novinarjem predstavilo pobudo (foto Križmačič) ZIMOVANJE / V KRANJSKI GORI Vrnili so se polni prijetnih vtisov Mlade udeležence pričakali sinoči H PRISTANIŠČE / BILANCA h Kljub težavam lani večji promet od predlanskega POŽAR / ZAPOSLENI GASILCI IZ TRSTA IN Z OPČIN NOVICE Na železniški postaji na Proseku povsem zgorelo skladišče sena Z železniške postaje na Proseku se je včeraj zjutraj začel valiti gost, črn dim, ki ni obetal nič dobrega. Kmalu zatem so se oglasile sirene, prišli so gasilci tako s postaje v Trstu kot z bližnjih Opčin. Imeli so ves dan dela, na srečo pa požar ni terjal človeških žrtev ali ranjenih, temveč samo gmotno škodo,- Gorelo je namreč skladišče sena, last uvozno-izvozne družbe F.lli Prioglio. Seno je služilo za krmljenje živine, ki prihaja na prose-ško postajo. Potem ko so ukrotili plamene, so gasilci (dve ekipi sta bili iz Trsta, tri z Opčin, vsega skupaj okrog 15 oseb) bale sena začeli odnašati na prosto. Gre za zamudno in zahtevno početje, ki jih je zaposlilo dolge ure. Se pozno sinoči se namreč niso vrnili na opensko postajo. Poslopje, v katerem je izbruhnil požar, meri okrog 450 kvadratnih metrov, vendar ni bilo povsem napolnjeno s senom. Stoji tudi blizu hlevov, ki pa so ostali povsem nepoškodovani. Sreča v nesreči je bila tudi ta, da ni boilo burje, sicer bi bilo gašenje zelo oteženo. Na vsak način so za živino že pripeljali drugo krmo. Včeraj niso ne gasilci ne uslužbenci podjetja nič vedeli povedati, kolikšna je bila pravzaprav škoda, bodisi na samem poslopju kot tudi na u-nicenem materialu. Pravijo, da jo bodo ocenili šele danes. Prav tako niso ugotovili razlogov, zakaj je do požara prišlo. Gasilci so imeli ves dan polne roke dela (F. Ferrari/KROMA) KZE: umik urada za zdravstvene knjižice Krajevna zdravstvena enota sporoča, da bo od 10. t.m. dalje tudi v popoldanskih urah odprt urad v Ul. Fameto št. 3, v katerem izdajajo zdravstvene knjižice, in sicer ob ponedeljkih in sredah, od 14.15 do 16.15; interesenti se bodo morali najprej telefonsko prijaviti, in sicer na št. 399-5030. V dopoldanskih urah bo umik urada nespremenjen: od 8. do 11. ure, od ponedeljka do sobote. Odprtje ambulante za Rojan-Greto-Barkovlje V ponedeljek, 10. t.m. bodo ponovno odprli ambulanto za higieno in profilakso za področje Rojan-Greta-Barkovlje, in sicer v Ul. Ghiberti, št. 4 (4. nadstropje, tel. 3997833). Ambulanta bo odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 8. do 12. ure. Avtomobilist potegnil nož Prepirov in vroče krvi med avtomobilisti je vsak dan nič koliko, navadno pa se konča le z zmerjanjem (žal tudi z besedami, ki niso nič kaj primerne za otroška ušesa), včeraj pa je celo tekla kri. V Ul. Lazzaretto Vecchio, v bližini hišne številke 7, sta se namreč sprla Tommaso Gandolfi in Franco Omari, oba okrog štiridesetih. Gandolfu je očitno prekipelo, izgubil je razsodnost in tudi vsako mero, saj je potegnil majhen nož in »nasprotnika« ranil v nogo. Posegli so agenti, ki so Gandolfa kmalu izsledili in prijavili sodnim oblastem, Omari pa se je zatekel po zdravniško pomoč: okreval bo v 15 dneh. Torek, 4. januarja 1994 TRST KRIŽ / ŽALOSTNA VEST Umri dirigent Herman Sulčič V starosti 83 let je v Križu umrl Herman Sul-CiC, godbenik, glasbeni vzgojitelj in neutrudni dirigent vaških godb, Cigar delo je tesno povezano z več kot šestdesetletnim vaškim prosvetnim življenjem. Pokojni je pripadal generaciji Križanov, ki so se takorekoC rodili in življenjsko dozoreli ob trobentah, klarinetih in bobnih. Herman pa je bil svojevrstna osebnost, godba, inštrumenti in note -kot je sam večkrat rad poudarjal - so mu pomenili življenje, to svojo ljubezen do glasbe pa je znal izvrstno posredovati mla- Herman Sulčič s svojo taktirko (foto Mario Magajna) dim. Svoj prvi inštrument je pokojni vzel v roke že kot otrok, nato je igral v vojaški godbi, po koncu vojne pa je bil med pobudniki obnovitve kriške godbe, katere je kmalu postal tudi dirigent. V tem Času je začel svoje delo kot pedagog, v petdesetih letih pa je postavil na noge tudi orkester lahke glasbe, ki je uspešno nastopal na prireditvah širom po Tržaškem. SulciC je bil popolni samouk, v bistvu pa je igral vse inštrumente. Vseskozi je gojil željo po ustanovitvi mladinske godbe. To se mu je uresničilo v drugi polovici šetdesetih let, ko je s skupino odbornikov KD Vesna in z nekaterimi starši postavil na noge eno prvih, Ce že ne prvo mladinsko godbo na Tržaškem. Bila so to leta trdega dela, a tudi velikih zadoščenj. Mladinska godba (godbeniki so bili v glavnem nižješolci) se je predvsem po Hermanovi zaslugi v nekaj mesecih Po glasbeni pravljici Janko in Metka Engel-berta Humperdincka, ki je bila namenjena najširši publiki, v operni hiši Verdi pripravljajo novo premiero. Gre za novo postavitev »romantične opere v treh dejanjih F. Kinda na glasbo Carla Marie von We-bra« Der Freischutz (Ca-rostrelec v slovenskem prevodu). Po pravilnem naCelu, da so opere privlačnejše v originalnem jeziku, gledališče Verdi tudi tokrat pripravlja nemško peto opero, vsem, ki nemščine ne poznajo (vsekakor je operam težko slediti tudi v jezikih, ki jih sicer razumemo), pa bodo na voljo napisi v italijanščini z obnovo dialogov oz. dogajanja. Tržaškega Carostrel-ca, ki ga bodo prvič pri- razvila v dobro uigrano in tudi kvalitetno skupino, ki se je potem z leti žal razšla in nato dokončno razpustila. Pred tem pa je vseeno uspela praznovati 100-letnico godbenega delovanja v Križu. Bil je to velik praznik za godbo in za njenega dirigenta, ki je nato sodeloval tudi v godbeni skupini pod taktirko sina Livia, ki mu je Herman, podobno kot bratu Angiolinu, posredoval ljubezen do not in do koračnic. Herman je v bistvu igral do konca svojih dni. Zvoki njegovega klarineta in trobente so še pred kratkim skoraj mladostno odmevali v Sirkovem domu, katerega oskrbnik je bil. Ko ni igral pa smo ga po vasi videvali na bicik-lu. Do konca je ohranil veliko voljo do življenja, ki jo je kot redko kdo znal posredovati vsem, posebno mladim. Hvala lepa, Herman. Počivaj v miru! Sandor Tence kazali v dvorani Tripco-vich v četrtek, 20. januarja, pripravljajo dirigent Lii Jia, ki bo vodil orkester in zbor Verdija, režiser Frank Bernd Gottschalk in scenograf Jiirgen Aue, ki bo poskrbel tudi za kustume. V vlogi Agathe bo nastopila ameriška sopranistka Susan Anthony, Maxa bosta izmenično prikazala tenorista James 0’Neal in Alfonz Eberz, altemacijo so predvidi! tudi za vlogo Aenne-chen, ki jo bosta podali Ulrike Sonntag in Fran-cesca Pedaci, Kuno bo Hans Georg Moser, Ot-tokar Hans Joachin Ke-telsen, Kaspar pa Wolf-gang Probst. Na premieri bodo tudi nazdravili novemu letu, nakar se bo zvrstilo ostalih devet predstav, od katerih bp zadnja v sredo. 2. februarja. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 4. januarja 1994 ANGELA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34 - Dolžina dneva 8.48 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 10.58. Jutri, SREDA, 5. januarja 1994 Mn .EN A VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,2 stopinje, zračni tlak 1012,5 mb narašča, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Simone Galimi, Sofia Alberti, Ric-cardo Argiolas, Giovanni Gerbini, Sara Sciuca, Gabriele Muscia, Chiara Mico-laucich, Sara Masnada. UMRLI SO:73-letni Licio Caucci, 86-letni Giuseppe Romanelli, 88-letni Lodovi-co Brescelli, 91-letna Nerina Delsenno, 86-letni Antonio Rubessa, 66-letni Amleto Papagna, 73-letni Francesco de Visintini, 82-letna Maria Cok, 91-letna Olimpia Su-dic, 82-letna Bruna Škamperle, 78-letni Mario Sedmak, 81-letni Antonio Saro-vich, 94-letna Maria Potz, 55-letni Stelvio Pauli, 82-letna Filomena Moretti, 88-letna santina Benzan, 86-let-na Maria Orlini, 87-letna Angelina Nassivera, 92-letni Mario Cattarin , 76-letni Giovanni Schiberna, 76-let-ni Giovanni Antonie, 73-let-ni Marino Veronese, 72-let-ni Rodolfo Gon, 66-letna Luigia Clai, 68-letni Renato Fabbro, 89-letna Iolanda Abram, 95-letna Ida Godina, 78-letna Elvira Scherl, 82-letni Alfredo Nocelli, 82-let-ni Giordano Furian, 66-letni Diego Crisman, 84-letna Ce-sira Fragiacomo, 53-letni Giulio Mondo, 84-letni Leopolde Ban, 73-letni Marino Gherdol, 74-letna Caterina Redolfi De Zan, 93-letna Aurelia Benvenuti, 81-letna Clara Cervi, 79-letna Aurelia Zandona, 82-letna Italia Pa-corini, 95-letni Mario Brece-vich, 90-letni Mauro Ventu-ra, 7-letna Erika Cantarutti, 86-letna Albina Brecciaroli, 83-letna Elisabetta Ruzzier, 54-letni Tullio Medeotti, 73-letna Viviana Sturman, 82-letni Ermanno SulLihi, 50-letna Norma Bertolossi, 74-letni Mario Scopazzi, 85-let-ni Albino Bonifacio, 89-let-ni Francesco Perini, 81-let-na Giovanna Stancich. Od ponedeljka, 3., do nedelje, 9. januarja 1994 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 H OPERNA SEZONA / VERDI h Po glasbeni pravljici romantična opera Premiera Čarostrelca Carla Marie von Webra bo v četrtek, 20. januarja Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. delVOrologio 6 (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. delVOrologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Ul. XX. septembra 6, Mazzinijev drevored 1 (Milje). PROSEK (tel. 225141) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. XX. septembra 6 (tel. 371377). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TEI.E-VTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 19.30, 22.00 »Un mondo perfetto«, r. - i. Clint Eastvvood, i. Kevin Costner, Laura Dem. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »II figlio della Pantera rosa«, r. Blake Edvvards, i. Roberto Benigni, Claudia Cardinale. EXCELSIOR AZZURRA -16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II banchetto di nozze«, r. Ang Lee. NAZIONALE 1-15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »Piccolo Buddha«, r. Bernardo Berto-lucci, i. Keanu Reeves, Brid-get Fonda. NAZIONALE 2-16.30, 19.00, 21.45 »La časa degli spiriti«, i. Meryl Streep, Glenn Glose, Jeremy Irons. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »The In-nocent«, i. Anthony Hopkins, Isabella Rossellini. NAZIONALE 4 -15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Fantozzi in paradiso«, i. Paolo Villaggio. GRATTACIELO - 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Alad-din« risani film, prod. Walt Disney. MIGNON - 16.30, 19.00, 21.45 »Gosi lontano, cosl vi-cino«, r. Wim Wenders. EDEN - 15.30 - 22.00 »Tutto in gola« porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00 22.10»Arini novanta -Parte II«, i. Massimo Boldi, Christian De Sica, Andrea Roncato. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Misterioso omicidio a Manhattan«, r-i. Woody Allen, i. Diane Keaton. LUMIERE - 17.30, 19.45, 22.00 »Sol levante«, i. Sean Connery. RADIO - 15.30 - 21.30 »Lilly la sporcacciona«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. H PRIREDITVE ARS NOVA vabi na NOVOLETNI KONCERT, ki bo v soboto, 8. januarja, ob 20.30 v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Nastopa Rudarska godba iz Velenja (svetovni prvak). DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na KOLEDOVANJE po kriških ulicah v Četrtek, 6. januarja, ob 15. uri pri Sv. Roku, nato dalje ... Pridružite se nam! V GREGORČIČEVI DVORANI v Ul. sv. Frančiška 20, H. nadstr., je na ogled do 31. januarja fotografska razstava TRST V PREDPRAZNIČNI ODEJI. 3 OBVESTIIA ZSKD obvešča cenjene predstavnike društev in sodelavce, da bo do Četrtka, 6. januarja, urad zaprt. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo danes, 4, januarja 1994, zaprta zaradi inventu- rČiSEMINAR ZA RETORIKO za vse, ki javno nastopajo in se želijo naučiti gladkega in jasnega izražanja, osvojiti tehniko sproščenega in učinkovitega sporočanja bo v dneh 20., 21. in 22. ter 28. in 29. januarja 1994 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje). Prijave sprejemamo v uradu ZSKD od 10. do 14. januarja 1994 (tudi telefonsko: 040 / 635626). KLUB PRIJATELJSTVA vabi na veselo novoletno srečanje s tombolo in Čajanko, ki bo pri šolskih sestrah v Ul. Delte Doccie 34 v Trstu, danes, 4. januarja, ob 16. uri. ANPI-VZPI priredi DRUŽABNO KOSILO v soboto, 15. januarja, ob 13. uri v restavraciji Desco (bivši Dispral) v Ul. Morpurgo 9 pri Domju. Naročila sprejemajo sekcije in na pokrajinskem sedežu v Ul. Crispi 3, tel. 661088, do 13. januarja. jg_______________IZLETI SK DEVIN organizira 9. januarja smučarski avtobusni izlet v Podklošter ali Trbiž. Za informacije in vpisovanje se obrnite do Skerka, tel. št. 200236, ali Purica, tel. št. 327196. H ŠOLSKE VESTI GLASBENA MATICA TRST obvešča, da bo-v Času šolskih počitnic tajništvo odprto samo v jutranjih urah. S ČESTITKE V Ricmanjih hišica stoji, v njej ANJA 9. rojstni dan slavi. Kos poljubčkov ji pošilja bratec Erik. Trikrat hip, hip, hura za nono MIRANDO, ki praznuje danes 50. rojstni dan. VoSCim ji, da bi bila vedno tako lepa in »koka«, predvsem pa, da bi Se naprej pomagala mami in meni. Živio nona! Lara Danes, 4. januarja, praznuje 50. rojstni dan MIRANDA VEGLIA. Vse naj, naj ... in Se naj ji voščijo Lara, Livio, Erika, Igor, SteUio in Narcisa. MALI OGLASI OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. ■ ■ BARI 26 35 82 8 33 CAGLIARI 10 26 7 53 51 FIRENCE 39 55 19 81 17 GENOVA 21 70 9 62 5 MILANO 50 19 29 89 32 NEAPELJ 52 12 32 22 48 PALERMO 68 26 12 57 41 RIM 6 26 67 58 23 TURIN 27 75 70 10 51 BENETKE 85 5 87 62 26 ENALOTTO 1 1 X 1 X X 2 1 1 2 1 1 KVOTE 12 293.108.00,-lir 11 2.571.000-lir 10 217.000,-lir OSMICO ima odprto Žbogar v Samatorci št. 47. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BrišCak v BrišCah pri Križu. OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku. IZGUBIL se je psiček v noCi med 24. in 25. decembrom v DevinšCini -Proseku, pasme spinone, dolge dlake, rjave barve, živahne narave, z značko občine Zgonik. Tel. na št. 999934 PRESTRAŠENA od pokanja petard in bombic je zbežala z doma (središče Opčin) psička, ki sliši na ime MUKI. Je manjše rasti, bele dlake s košatim repom. Ce jo kdo vidi, naj telefonira na št. 213912. RAČUNOVODJA, izkušen in sposoben, dobi zaposlitev v trgovinskem podjetju. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Izkušen«. IMAŠ PROBLEME s težo, kolesterolom, srčnim pritiskom ali celulitisom? HoCeš se počutiti dobro? Poklici me! Tel. (0481) 882172. Zajamčen uspeh! KOZJEREJA Žbogar nudi kozji in konjski gnoj, primeren za vrtnarstvo. Možnost dobave na dom. Tel. na št. 229191. HLAVATVJEVE akvarele prodam po ugodni ceni. Tel. na št. 413142. RAZNOVRSTNE rabljene mizarske stroje prodam. Tel. na št. 575145 v večernih urah. V UL. PASCOLI 2, v bližini Trga Garibaldi, dajemo v najem prazno skladišče, približno 200 kv. m, primerno za trgovino z oblačili ali drugimi artikli, najemnina po dogovoru. Tel. v uradnih urah na št. 363434. PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti našega dragega nepozabnega Maksa Morelja darujejo Moreljevi 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V počastitev spomina Rozalije Gerlanc darujeta Anica in Vinko Cibic 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Rozalijo Gerlanc daruje Dinci Gorup z družino 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Ob bridki izgubi dragega oCeta daruje dr. Dušan Gruden 200.000 lir za SKD I. Gruden, 100.000 lir za SD Sokol-balinarski odsek, 100.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade in 100.000 lir za SZ Jadran. t V osmrtnici Leopolda Bana so med žalujočimi svojci izpadla imena vnukinje Barbare z možem Elvisom ter pravnuka Raja in Samuel Trst, 4. 1. 1994 t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Rudolf Gon Pogreb bo jutri, 5. januarja, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Jolanda, sin VValter, vnukinji Elena in Paola ter tašča Olga Nabrežina, Trst, 4. januarja 1994 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) t Dne 1. januarja je izgubil zadnjo bitko proti neizprosni bolezni Eligio Tuli (geometer) Pogreb bo jutri, 5. januarja, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v MaCkoljah. Žalostno vest sporočajo žena Grazia, sin Andrea, starši Bruna in Danilo, tašCa Vittorina, tast Giovanni, svakinja Tiziana, svak Renzo, neCak Matteo in drugi sorodniki Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene za Združenje za raziskave proti raku - Associazione Ricerca sul Cancro. Milje, 4. januarja 1994 (Pogrebno podjetje Zimolo) Dragi Eligio! Ostal bos vedno v naSem spominu kolegi Tehničnega urada Občine Dolina Mario, Robi, Borica, Fulvia, Aleksander Ob prerani smrti bivšega kolega Eligia Tulla izrekajo iskreno sožalje hudo prizadeti družini uslužbenci in uprava Občine Dolina Ob kruti izgubi dragega člana Eligia Tulla izreka iskreno sožalje svojcem Društvo slovenskih lovcev FJK Doberdob Ob prerani izgubi dragega prijatelja Eligia se pridružuje žalovanju Giorgio Rupena z družino SD BREG izreka iskreno sožalje svojcem ob izgubi dragega Eligiota Tul t V visoki starosti je v Ljubljani dne 2. januarja 1994 umrla moja draga mama Lojzka Venier vd. Paulina iz Nabrežine Datum in ura pogreba, ki bo v Nabrežini, bosta javljena naknadno. Užaloščena hčerka Marica por. Divjak z družino Nabrežina, Ljubljana 4. januarja 1994 _ PREBIVALSTVO / PODATKI Staranje se nadaljuje Čez pet let nas nas bo v Gorici le nekaj nad 35 tisoč Gorica je v zadnjih desetih letih izgubila nekaj nad 3.200 prebivalcev, v poprečju nekaj nad 300 vsako leto. Ob koncu leta 1983 je v občini živelo 41.413 oseb, 31. oktobra lani pa samo Se 38.175. Stanje se je do konca leta najbrž spet spremenilo, seveda navzdol. To pomeni, da je bilo 31. decembra lani število prebivalcev samo neka nad 38.000. Tako izhaja iz podatkov, ki so navedeni v programskem poročilu za triletje 1994/1996, ki so ga te dni predstavili na Občini. Skoraj deset odstotkov prebivalcev je starih od 0 do 14. leta, približno prav tolikšen odstotek je občanov starejših od 75 let. Aktivnega prebivalstva (starostna doba od 15. do 64. leta) je dobrih 68 od-sotkov, medtem ko je občanov v "zrelih” letih (od 65. do 74. leta) skoraj 13 odstotkov. Upadanje prebivalstva se bo, čeprav z upočasnjenim ritmom, nadaljevalo še kakšno leto, prišlo pa bo do občut-nejših sprememb v starostni sestavi. Zmeraj višji bo odstotek starejših občanov, nižji odstotek mladih. Številke so seveda zanimive v prvi vrsti za statistike, vendar pa se z njimi po sili razmer ukvarjajo tudi upravitelji na Občini in upravitelji raznih drugih ustanov. Manj šoloobveznih otrok Pomeni manj učilnic, nianj učiteljev in tudi nižji strošek, sočasno pa tudi sili k racionalizaciji Šolske mreže. Več ostarelih nalaga upraviteljem dodatne skrbi za razreševanje specifične problematike. Se nedavno tega je bilo merilo uspešnosti občinskih in drugih uprav v obsegu raznih javnih del.V prihodnje se bo uspešnost obrvnavala po kriteriju reševanja številnih vprašanj na področju sociale. Za razreševanje teh vprašanj bo treba namenjati tudi zmeraj več finančnih sredstev. In spet vpogled v številke: čez pet let, ob koncu leta 1998, bo na območju občine živelo samo še 35.366 občanov. Največ jih bo na območju mestnega središča (9.414), najmanj na območju Pevme, Oslavja in Stmavra, samo 687. GORICA / NEKEGA HLADNEGA POPOLDNEVA Leto od požara v »Villi Frommer« Obnova kot se zdi je še zelo daleč Od danes spet na impolago bencinski boni Kontingent za šestmesečje enak lanskemu Po novem bodo nakaznice prejeli tudi lastniki vozil z registrsko tablico iz drugih pokrajin - Bone je treba prevzeti do 28.2. Danes bodo v uradih italijanskega avtomobilskega kluba (ACI) v Gorici, Krminu, Gradišču in Gradežu ter v uredili Pro loco v Ronkah in Staran-canu (od jutri tudi v Tržiču) začeli deliti bencinske bone za leto 1994. Upravičencem bodo izročili šest mesečnih kvot (za bencin), oziroma pet mesečnih kvot (za plinsko olje). Z drugimi besedami : upravičenci bodo prejeli bone za nakup 240, oziroma 420 litrov bencina po znižani ceni, glede na razred vozila. Nižja količina je bila določena za lastnike avtomobilov do 11 fiskalnih konjskih moči, višja pa za lastnike avtomobilov srednjega in visokega razreda (nad 11 fiskalnih konjskih moči). Omenjena količina velja za upravičence, ki imajo stalno bivališče na območju občin Gorica in Sovodnje. Upravičenci z bivališčem v drugih občinah na Goriškem pa bodo prejeb nakaznice za nakup 210, oziroma 390 litrov goriva po znižani ceni.Nakaznice za nakup 200 litrov goriva po znižani ceni bodo prejeli tudi lastniki motorjev in motornih koles, vendar pod pogojem, da ne prejemajo bonov za avtomobil. Bencinske bone bodo delili do konca februarja. Pa še novost: prvič bodo namreč delili bone tudi za vozila, ki nimajo goriške registrske tablice. Sklep je 27. oktobra lani sprejel razširjeni odbor Trgovinske zbornice in s tem svoj pravilnik prilagodil novim predpisom, ki že veljajo in ki so povsem spremenili kriterije glede registracije vozil. Točno pred enim letom (2. januarja 1993 popoldne) je požar uničil ostrešje Ville Fromer. Skoraj trideset oseb se je naenkrat znašlo brez strehe nad glavo. Zagorelo je sredi mrzlega in vetrovnega popoldneva. Kakšno je stanje po enem letu? Poslopje razpada, saj menda v Skladu Coro-nini, ki skrbi tudi za ta del premoženja grofove zapuščine, še niso uspeli zbrati denarja za popravilo nekdanje stanovanjske palače. Medtem ko je zavarovalnica že izplačala zavarovalnino, pa so se pojavile zamude glede prodaje nepremičnin v Benetkah in Firencah. Denar od prodaje bi namenili za prenovo poslopja na Svetogorski cesti. Se bodo nekdanji stanovalci sploh lahko vrnili? (Villa Frommer po enem letu - foto S.R.). MNENJE / O KRAJEVNIH IMENIH KRONIKA / PONOČI V CEGLEM Redipuglia ali Sredipolje? "Pred dobrima dvema letoma, ob priliki praznovanja 4. novembra, je II Piccolo (8.11.91) priobčil fotografijo vojaškega pokopališča v Redipugli s pripombo, da je preučevalec Paolo Zolli ugotovil slovenski izvor omenjenega toponima. Napisal sem pismo omenjenemu časopisu in omenil, da se kraj (Redipuglia) omenja okrog leta 1380 kot Rodo-poglum (II grande Atlante Storico Compa-rato - G.G. Carbonese str. 348). Upal sem na kakšno dodatno pojasnilo, toda zaman. Danes se obračam na vaš dnevnik s prošnjo, če se vam bo posrečilo izvedeti kaj več glede Redipuglie.” Na prijazno pismo gospoda Franja Rojca odgovarjamo z veseljem, čeprav z nekaj tedni zamude. Z razlago imen na jezikovno mešanih območjih je od zmeraj križ. Prepogosto namreč prihaja bolj do izraza emocionalnost, kakor znanje. Osebno menim, da ni mogoče smatrati za slovenska vsa krajevna, vodna, ledinska ali druga imena, ki nam zvenijo domače (slovensko) ne glede, če so samo lučaj od ozemlja, kjer strnjeno prebivamo ali pa gre za kraje, daleč v švicarskih hribih (n.pr. kraj Savogno v dolini Chiavenna). Glede Redipuglie, nisem prepričan o razlagi gospoda Zollija. Po nje- govem naj bi šlo za kraj Sredi polja. Stari del naselja Redipuglia je stisnjen pod obronke Krasa. Ce to upoštevamo potem ne more biti Sredi polja. V Atlasu Slovenije je navedeno podobno ime vendar v obliki Srednje polje ( str. 69 B/3) . Da bi bilo ime Redipuglia izpeljano iz Ro-dopoglum/Rodno polje tudi dvomim. Nekatera krajevna imena so po času nastanka zelo stara in zato lahko skrivajo v sebi tudi zelo različne jezikovne prvine. Upamo, da bo javno zastavljeno vprašanje spodbudilo tudi kakšen bolj strokovni odgovor. (V.K.) Hudo ranjen avtomobilist Z avtom zavozil s ceste Težka prometna nesreča se je zgodila včeraj zgodaj zjutraj pri Ce-glem. V nesreči je bil težko ranjen 23-letni Gianluca Anzelin, (na sliki foto S.R.) domačin s Plešivega. Anzelin se je peljal s terenskim vozilom po pokrajinski cesti in najbrž zaradi prevelike hitrosti pri Ce-glem zavozil s ceste. V nesreči se je vozilo prevrnilo in v njem je ostal ujet hudo ranjeni voznik. Zaradi pozne nočne, oziroma jutranje ure, so šele čez nekaj časa ugotovili, da se je zgodila težka nesreča in poskrbeli za zdravniško pomoč, oziroma za prevoz ranjenca v bolnišnico. Sicer pa je bil Anzelin, kljub težkim poškodbam ves čas pri zavesti. Zara- di hudih notranjih poškodb so ga kmalu zatem tudi operirali. V nesreči si je zlomil rebra in dobil udarce v prsni koš in v trebuh. Zdravi se v goriški bolnišnici s pridržano prognozo. NOVICE Novoletna raziskovalna akcija Kraških krtov na Vrhu Kraški krti vabijo v nedeljo, 9. t.m. na prvo akcijo v novem letu. Zbrali se bodo že zgodaj zjutraj pri jamarskem domu, od koder se bodo odpravili na različna mesta, na odpiranje in odkrivanje novih votlin, ki so jih "evidentirali” med lanskim letom, lokacijo pa skrbno prikrivali. Novoletni akciji Kraških krtov se bodo pridružili tudi elani banjške skupine jamarjev ter predvidoma jamarji iz Beljaka in nekaterih drugih krajev. Po ustaljeni navadi se bo novoletna akcija sklenila z družabnostjo. Sindikati zahtevajo udeležbo županov Sindikalne zveze CGIL/CISL/UIL so v pismu pokrajinski upravi ter v vednost županom vseh občin na Goriškem izrazile začudenje spričom dejstva, da na sestanek, ki je bil sklican za 17. januar letos in na katerem bo govor o preureditvi javnih prevozov, niso' povabili županov, tako kakor je bila večkrat postavljena zahteva. Sindikalne zveze vabijo Pokrajino naj vabilo pošlje tudi županom. Obenem pa izražajo nasprotno mnenje, da bi sedli za isto pogajalsko mizo s predstavniki sindikata CISNAL. Nezgoda na delu v Zagraju V bolnišnici v Vidmu je na"zdravljenju 48-letni gradbenik Luigi Gava iz Turjaka. Včeraj popoldne je nerodno padel na gradbišču v Zagraju, v ulici Dante, kjer prenavljajo hišo in pekarno Ma-sau. Gava je padel z višine kakih treh metrov ter si poškodoval hrbtenico. V bolnišnico so ga prepeljali s helikopterjem. Zdravniki so si pridržali prognozo. jj| PRIREDITVE 3 OBVESTILA Kulturno društvo Sovodnje bo vsem elanom, prijateljem in vsem vaščanom voščilo srečno novo leto s spevoigro Sneguljčica , in sicer v nedeljo, 9. januarja on 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Izvedli jo bodo člani mladinske skupine SKD Primorec iz Trebč. Vabljeni otroci in odrasli in nasploh vsi ljubitelji odrske umetnosti. Obveščamo spoštovane naročnike, da bo jutri, sreda 5. januarja 1994, uprava Primorskega dnevnika v Gorici (drevored XXIV Maja 1) zaprta. GORICA Ulice bodo odslej bolj čiste in urejene Za čiščenje ulic, pločnikov in deloma za odnašanje smeti, bo tudi letos skrbela zadruga Ar-cobaleno. Zadevni sklep so na občini sprejeli predzadnji dan starega leta. Predstavniki zadruge so se obvezali, da bodo zaupane jim naloge opravljali kar se da vestno, dogovorili pa so se tudi za nadzorstvo nad izvajanjem dela. Poseg po zunanjih sodelavcih je bil nujen, pojasnjuje Občina v posebnem sporočilu. Organik je namreč tako skrčen, da se že postavlja pod vprašaj zagotavljanje osnovnih storitev. Občina se mora zato za razne storitve obrčati na zunanje sodelavce, oziroma zasebnike. DRUŽBA se dobi v četrtek, 6. januarja, na Travniku, ob 9.30. SPD GORICA -SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bodo 9. januarja pričeli tečaji smučanja na Nevejskem sedlu. Zamudniki se še lahko prijavijo pri odbornikih društva ali na sedežu, danes in jutri, od 19. do 20. ure. Na razpolago je še nekaj mest na avtobusih, ki bosta vozila iz Gorice in Sovodenj oziroma Standreža. KINO GORICA VITTORIA 15.00-16.45-18.30-20.15-22.00»Aladdin«. Prod. Walt Disney, risani film za otroke in odrasle. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 14.45-17.00-19.30-22.0 0 »11 piccolo Budda». □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI DTJDINE, Trg S. Fran-cesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Re-pubblike 26, tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU LEKARNA PRI JEZERU - Vrtna ulica št. 2 tel. 78300. POGREBI Danes, ob 9. uri, Gio-vanni Perillo, iz mrliške veže splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 10.30, Giovanni Blasi, iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Jožefa Obrtnika in na glavno pokopališče ter ob 12. mi, Sofia Hvalic vdova Piani, iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče. 8 Torek, 4. januarja 1994 SVET MARIBOR / KOMUNIKACIJE Ustavili projekt satelitske povezave Maribor-Moskva Pogodbo z ministrstvom za znanost in tehnologijo še ni podpisana Institut informacijskih znanosti Univerze v Mariboru je včeraj »zamrznil« nadaljnje razvijanje projekta satelitske povezave Maribor-Moskva. Omenjeni inštitut je septembra skupaj s slovenskim ministrstvom za znanost in tehnologijo in ustreznimi ruskimi partnerji podpisal sporazum o sodelovanju pri razvoju satelitskih komunikacij za povezovanje akademskih in raziskovalnih mrež Republike Slovenije in Ruske federacije. Magister Tomaž Seljak, direktor Inštituta informacijskih znanosti, je na včerajšnjem pogovoru z novinarji povedal, da ob otvoritvi satelitske povezave Maribor-Moskva inštitut z ministrstvom za znanost in tehnologijo še ni podpisal pogodbe o ustrezni finančni podpori projektu. Verjeli so namreč ustnim obljubam, da bo pogodba z ministrstvom sklenjena takoj po podpisu omenjenega sporazuma, do česar pa do včeraj še ni prišlo. Zato je mariborski inštitut do nadaljnjega ustavil delo na tem projektu. Mag. Seljak je še povedal, da ruska stran svoje obveznosti iz sporazuma izpolnjuje. Po njegovem mnenju razlog, da pogodba še ni podpisana, ne tiči v pomanjkanju denarja (zaradi neizpolnjenih obljub ima inštitut zdaj okoli tri milijone tolarjev primanjkljaja) ali nevoščljivosti prestolnice, da se projekt izvaja v Mariboru. Na dopis, ki ga je mag. Seljak 12. decembra 1993 poslal ministru dr. Radu Bohincu, še niso prejeli odgovora. Državni sekretar dr. Rado Genorio pa je inštitut obvestil, da se ministrstvo včerajšnje tiskovne konference ni moglo udeležiti, saj vabilo ni prišlo pravočasno. Ministrstvo ima o tem vprašanju' drugačno mnenje kot inštitut, z njim pa bo javnost seznanilo v naslednjih dneh. Janko Štruc SPREHOD PO KOČEVSKI Koncertna turneja Erika Šulerja Nadarjeni pianist Erik Suler, sicer študent na moskovskem konzervatoriju, in njegov profesor Sijavuš Godži-jev bosta nastopila na koncertih v Sloveniji. Prvi koncert pred kočevskim občinstvom bo imel 7. januarja v Sešokovem domu v Kočevju, nato pa se bodo zvrstili njegovi nastopi v Kopru in Ljubljanski filharmoniji. Sicer pa kritiki ugodno ocenjujejo nastope nadarjenega pianista, M je do sedaj že gostoval v nekaterih večjih mestih po Italiji in Sloveniji. (N. C.) Snežnik poskrbel za delavce V javnem podjetju Snežnik načrtno skrbijo za svoje delavce, predvsem za tiste, ki so pred kratkim pri reorganizaciji podjetja slednje zapustili. Nekdanje podjetje jim je omogočilo »pridobitev« ustreznih dovoljenj za odpiranje novih delovnih mest. Na prednovoletnem srečanju so se med drugim dogovorili, da bodo v kratkem organizirali svoje obrtno združenje, v katerega bodo včlanili vse obrtnike in zasebnike s področja KS Kočevska Reka. Sicer pa imajo v KS načrt, da to nekoč zaprto območje povsem zaživijo tudi s poseljevanjem ljudi in odpiranjem majhnih proizvodnih enot oziroma zasebnih podjetij. (N. C.) Nezanesljive alarmne naprave »Menim, da so alarmne naprave milo rečeno nezanesljive,« s temi besedami je predsednik IS Kočevje Alojz Petek dodobra ogrel člane občinske vlade, ko so razpravljali o pismu ministra za notranje zadeve, ki govori o zagotavljanju- varnosti objektov in prostorov občinskih upravnih organov za notranje zadeve. Sodec po razpravi elanov IS pa nedvomno drži, da je fizično varovanje tovrstnih objektov najbolj zanesljivo. Predsednik IS je spomnil na dogodek, ko se je nekega dne napotil v stavbo občinske skupščine in na stopnicah naletel na občana, ki je očitno mimo varnostnega sistema prišel v poslopje stavbe in na stopnicah zaspal. (N. C.) Negotovi v novo leto Sodeč po gospodarskih rezultatih podjetij v kočevski občini, bo to leto izjemno težko in negotovo. Nekoč veliki kolektivi, ki so zaposlovali tri četrtine vseh zaposlenih, pa so se sesuli. Kaže, da se podjetje Oprema ne bo moglo izogniti »načrtovanemu stečaju«, čeprav si sedanje vodstvo prizadeva, da bi tudi v bodoče kruh obdržali sedaj vsi zaposleni. Kot ugotavljajo v kočevskem IS pa vsaj trenutno dobro kaže nekaterim manjšim podjetjem, svetla točka pa so nekateri zasebniki. (N. C.) Steklina razsaja Posebnost Kočevske je tudi stalna prisotnost steklih živali, ki povzročajo sicer majhne, toda zanimive težave. Tako stekle lisice ne »upoštevajo« vojaških navodil in se zatekajo tudi v bližino objektov, ki jih skrbno varuje vojska. Lisica je celo »obiskala« njihovo jedilnico (!), vojaki se je niso ustrašili in so jo, tako kot katero drugo pred njo, pokončali in obvestili občinskega veterinarskega inšpektorja. Ta je ugotovil se druge primere steklih živali. (N. C.) PIRAN / HOTELIRSTVO Hotel Sidro zdaj Tartini Dela pri obnovi nekdanjega hotela Sidro gredo h koncu Nova podoba bo prinesla tudi novo ime (Foto: Boris Vuk) Splošno je že sprejeta usmeritev,, da obalni turizem nima perspektive v obsežnejšem povečevanju zmogljivosti, pač pa je potrebno povečevati kakovost in raznovrstnost ponudbe in uslug. V skladu s to usmeritvijo so bili že lani prenovljeni nekateri hoteli v Luciji, zdaj pa se pričenjajo tudi večja vzdrževalna dela v Grand hotelu Palače. Tudi mesto Piran bo v letošnjem letu ponujalo turistom novost - prenovljeni hotel Sidro, ki bo dobil tudi novo ime: hotel Tartini. Iz leta zanemarjenega hotela D kategorije je s temeljitimi gradbenimi posegi nastal povsem nov hotel visoke B kategorije s 100 ležišči v 48 hotelskih sobah oziroma apartmajih. Ob koncu decembra so že Nič kaj umirjena razprava se ni odvijala pri točki predlogov programov javnih del za leto 1994 na zadnji lanski seji šišenskega IS. Kot se pogostokrat zgodi, se je tudi tokrat zataknilo pri denarju. Nekaj članov izvršnega sveta je menilo, da je brez zagotovljenega finančnega vira nesmiselno prijavljati programe javnih del na razpis Republiškega zavoda za zaposlovanje. Prav tako pa je bilo izraženo tudi mnenje, da se je na razpis vseeno potrebno prijaviti in si denar izborit^ Ker so se člani izvršnega sveta odločili, da bo le-ta skušal za programe javnih del na področju družbenih dejavnosti opravili tehnični prevzem objekta in zdaj izvajalci del odpravljajo še manjše pomanjkljivosti. Naložbo v prenovo hotela, ki je stala 4 milijone nemških mark, je investitor - hotel Piran - pokril tako, da je izvajalcu del GP Stavbenik odstopil hotel Punta. Tam Stavbenik zdaj dokončuje preurejanje stavbe v počitniške apartmaje, ki so že vsi prodani. Med kupci je tudi nekdanji minister za turizem. Projekte za prenovo hotela Sidro je izdelala skupina mladih arhitektov izolskega Studia Galeb pod vodstvom Matjaža Bizjaka. Kot je v Piranu že običajno, je tudi nova podoba hotelskega kompleksa, ki sega od Tartinijevega trga do Župančičeve zagotoviti 6.3 milijona tolarjev v proračunu za leto 1994, 2.3 milijona tolarjev pa bo moral zagotoviti proračun Mesta Ljubljane za leto 1994, so se s predlogom javnih del prijavili na republiški razpis. Prijavili so se s petimi programi: oskrbo starejših občanov in izvajanjem nege na domu, z nego starejših občanov v Domu starejših občanov Šiška, s sodelovanjem, pri izvajanju programa Preventivno, informativno-sve-tovalnega centra Šiška, z izvajanjem učne pomoči v osnovnih šolah in z vzdrževalnimi deli v vzgojno-var-stvenih zavodih in v osnovnih šolah. Za izvedbo pro- ulice, vzbudila polemike predvsem zaradi izvedbe strehe. Okrogli paviljon na vrhu stavbe in dva visoka kovinska dimnika so gotovo arhitekturni elementi, ki jih Piran sicer ne pozna. Iz prenovljenega hotela bo prek terase dostopna tudi znamenita altana, železna terasa nad vogalno stavbo Tartinijevega trga, ki bi morala biti po sklepu občinske skupščine odstranjena. Ob teh podrobnostih pa je prenovljeni hotel nedvomno pomembna pridobitev tako za podobo gramov bi potrebovali skupno 48 delavcev, od tega kar 17 z višješolsko izobrazbo pedagoške ali socialne smeri. Za pokritje materialnih stroškov na področju turizma, komunalnega, cestnega in vodnega gospodarstva, ki naj bi jih po predlogu občinskega sekretariata za gospodarstvo in obrt in sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora zagotovil mestni proračun, bi potrebovali 63.2 milijona tolarjev. Kar nekaj elanov IS je podvomilo v sredstva iz tega naslova, zato so tudi tu postavili na kocko smiselnost prijavljanja na razpis brez zagotovljenih potrebnih sredstev, ob koncu mesta kot za njegovo ponudbo. Tudi notranja oprema novega hotela je stilno in izvedbeno izvirna in hotelske sobe so res prijetne. V kompleksu hotela imajo tudi reprezentančno, tako imenovano »poročno dvorano« z ohranjenimi starimi stenskimi in stropnimi poslikavami, ki pa jih bo treba še restavrirati. V hotelu Piran pravijo da bo vsekakor odprt najkasneje v začetku marca, ko bo gostil udeležence nekega seminarja. Pravzaprav bi moral biti že odprt, pa so se odločili, da bodo iz občinskega proračuna za leto 1994 zagotovili 20 milijonov tolarjev in se na republiški razpis tudi prijavili. Sodelovali bodo s programi ureditve pešpoti na Šmarno goro, kjer naj bi šlo za ureditev poti iz treh smeri, samo materialni stroški za ta program pa naj bi znašali 6 milijonov tolarjev, ureditve pešpoti ob Zbiljskem ježem od Medvod do Dragočajne, skupaj z vzdrževanjem lokalnih makadamskih cest, sanacijo nedovoljenih smetišč v občini ter z urejanjem brežin vodotokov. Z omenjenimi programi bodo zaposlili 50 brezposelnih ljudi. Helena Drewry saj je prvi rok za dokončanje del potekel že v začetku julija lani. Za podaljšanje del investitor krivi občino, ker so zapleti nastali pri izdaji gradbenega dovoljenja. Med hotelom Piran in občino je nastal spor zaradi lastništva dela stavbe v središču stavbnega kompleksa in dela objekta Tartinijev trg 15, ki je tudi vključen v hotel. Občinski izvršni svet - še stari - je hotel uveljaviti terjatev do hotela Piran v višini 21 milijonov tolarjev. Boris Vuk Slabi rezultati pobotov POSTOJNA - V decembrski pobot terjatev se je v občini vključilo 38 pravnih oseb, ki so prijavile 637 milijonov tolarjev obveznosti, Med prijavljenimi jih je našlo povezave nekaj več kot tri četrtine, pobotanih pa je bilo le 9 odstotkov zneskov. Primerjava podatkov z republiškimi kaže, da so bili rezultati decembrske kompenzacije v občini spet pod republiškim povprečjem. Preseganje republiškega povprečja pobotanih vrednosti je bilo značilno le za lanski maj, ko so poravnali 31 odstotkov prijavljenih zneskov. (M. G.) ______LJUBLJANA ŠIŠKA / JAVNA DELA________ Volk sit in občinski proračun cel V desetih različnih programih javnih del naj bi zaposlili 98 ljudi POMURJE/PRORAČUN Kje so zdaj inšpektorji? Ne v proračun, v žepe bogatih LOGATEC / LOKALNO GLASILO Logaške novice tudi o proračunu Zo milijardo tolarjev »težkim« proračunom stoji vlado le do volitev Da poslanci niso ustrelili v prazno le pri sprejemanju povišanja najvišjih kazni za prometne prekrške (najvišja kazen se giblje okoli 48.500 tolarjev), se je pokazalo tudi pri krpanju proračuna z novimi davki na cigarete in alkoholne pijače. In kaj je vzrok taki trditvi? Za prometne prekrške sodniki praviloma nikoli niso izrekali najvišjih kazni. Kako jih tudi bi, saj tisti z nizkimi plačami ali brezposelni nimajo dovolj denarja niti za kritje najosnovnejših življenjskih potreb, nikakor pa ne bi mogli plačati kazni v višini skoraj dveh povprečnih oziroma delavskih plač v gospodarstvu. In kaj je narobe s cenami zdravju škodljivih ci- garet in alkohola? Že med novoletnimi prazniki so v Pomurju mnogi (ne vsi) gostinci cigarete prodajali po novih cenah, čeprav so jih kupili še po starih. Mnogi so dvignili tudi ceno pijače, čeprav naj bi se davek na alkohol povečal šele marca. Ker sem iz zanesljivih virov izvedel, da so si zaradi predhodno najavljene podražitve nekateri gostinci nabavili polne tovornjake cigaret po starih cenah, se mi je v spomin nehote vrnila misel, ki so jo pripisovali znanemu Pomurcu, doktorju psihiatrije in državnemu svetniku Jožetu Magdiču: zdaj ko so pametni naredili preveč napak, bi tudi v parlamentu rabili več norcev. Boris Hegeduš Avditorij deloval uspešno PORTOROŽ - Fanči Kuhar, direktorica portoroškega kulturnega hrama, je obračun dejavnosti v hiši. V lanskem letu si je 173 prireditev ogledalo 42.000 gledalcev, 17.000 več kot leto prej, kongresi so trajali 173 dni, udeležilo se jih je 12.500 gostov ali 4.000 več kot prejšnje leto. Kot je razvidno iz rekapitulacije, si je 99 filmskih predstav ogledalo več kot 25 tisoč gledalcev, kar je resnično lep kos pogače v predstavljenem plesu številk. Kot je bilo razbrati iz razlage, nameravajo v Avditoriju v pri-' hodnje oživljati zabavnoglasbene in druge, s portoroško tradicijo povezane prireditve, tudi zaradi nekakšne protiuteži premoči filmskega programa. Po lanski bogati ponudbi skoraj ne gre dvomiti v to, da se ne bi še izdatneje utrdil v tej viziji. (A. Zn.) V nakladi 3400 izvodov so zaddnje dni decembra izšle Logaške novice, ki jih občasno izdaja Skupščina občine Logatec. Poleg obsežne obrazložitve predlaganega proračuna za leto 1994 in novic o nekaterih najpomembnejših dogodkih, časopis veliko prostora namenja tudi lokalni samoupravi in zgodovinski vlogi Notranjske, ki je po mnenju avtorja, Marcela Stefančiča, v povojnih letih povsem izgubila svojo identiteto. S predlagano delitvijo 25 upravnih okrajev je bilo Logatcu vnovič dodeljeno osrednje mesto nekdanjega notranjskega okraja, kot ga je na območjih sedanjih občin Logatec, Cerknica in dela idrijske občine že imel po letu 1849. V tej luči je prednost Logatca v posebnem inter- vjuju podprl tudi poslanec državnega zbora Stefan Kociper. V obrazložitvi občinskega proračuna za prihodnje leto so podrobno prikazane posamezne postavke, ki jih občina namenja za razvoj krajevnih skupnosti in obnovo ter razširitev krajevne infrastrukture ter skupnih objektov, kamor bo občina usmerila dobro polovico milijarde tolarjev »težkega« proračuna. Na vprašanje urednika Janeza Gostiše, kako trdno stoji občinski izvršni svet za sedanjim proračunskim predsednik logaške vlade, Vladimir Puc odgovarja: »Do volitev. Ce bodo volitve aprila, bomo investicijski del proračuna umaknili, saj nikomur ne želimo vnaprej naložiti tako težkega bremena.« Roman Bric GOLJUFIJE Pojdite naravnost, počakam vas na meji Beguncem kanalisti poleg denarja poberejo tudi zadnji kilogram moke, obleko... SLOVENJ GRADEC -Dobri avtomobili vzpodbujajo domiselnost nepridipravov. Inšpektor za posebne naloge UNZ Slovenj Gradec Zlatko Halilovič opozarja, naj bodo ljudje previdni pri nakupu avtomobilov iz tretje roke. Dogaja se namreč, da trgovanje poteka takole: lopovi si v tujini izposodijo avto pri službi rent-a-car, ponaredijo dokumente, zamenjajo tablice, napišejo novo prometno dovoljenje in avto prodajo za kakih dvajset ali trideset tisoč mark, potem pa ga novemu lastniku ukradejo in ga vrnejo službi rent-a-car. Prav na območju Podvelke je koroški policiji ob zglednem sodelovanju Avstrijcev in občanov lani uspelo odkriti skupino Slovencev, ki je v Avstriji kradla, predvsem boljše avtomobile. Koroška policija pa ima Čedalje veC dela tudi z ljudmi, ki Cez mejo ilegalno spravljajo begunce. Imenujejo jih kanalisti in so večinoma državljani BiH ali pa naturalizirani Slovenci. Na območju Koroške so lani odkrili 130 poskusov prebega. Kanaliste predajo preiskovalnemu sodniku v Mariboru, begunce pa po končanem uradnem postopku vračajo na Hrvaško, ki pa jih precej nerada sprejema nazaj. Trgovanje te vrste poteka nekako takole: kanalisti gredo v Zagreb ali Karlovac po begunce v tamkajšnje zbirne centre z dvema avtomobiloma. V avto z avstrijsko registracijo naložijo prtljago, v avto s slovensko tablico pa begunce. S prvim gredo nemoteno PETARDNA KRONIKA Požari in poškodbe Med prazniki so petarde „ zanetile (vsaj) dva požara CELJE - Kot da opozorila policistov pred prazniki niso zalegla. Neprevidno odvržene petarde so namreč na Celjskem med prazniki zanetile kar dva požara, nic hudega sluteče dekletce iz Slovenskih Konjic pa je petarda poškodovala. 2e v petek proti večeru je prišlo do požara na strehi priročnega skladišča hotela Celeia v Celju. Skoda ni vredna omembe, bolj zanimivo je, da so policisti ocenili, da je do požara najverjetneje prišlo zaradi metanja petard ali raket. Malo vec kot uro pred polnočjo pa je neznanec na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah, kjer so občani čakali novo leto, mladoletni Maji vrgel za vrat petardo, ki ji je ob vratu tudi eksplodirala. Maja je bila lažje poškodovana. V soboto, prav tako proti večeru, pa je požar izbruhnil na balkonu Rudija H. v Čopovi ulici v Žalcu. Na balkonu je imel lastnik veC pločevink barv in lakov ter drugih vnetljivih snovi, ki so se ob padcu petarde ali rakete vneli. Ker lastnika ni bilo doma, se je pričel požar širiti v notranjost stanovanja, okenske šipe so popokale, pogasili pa so ga šele žalski gasilci in sosedje. Poleg tega je bilo predvsem v silvestrski noCi na Celjskem zaradi petard ali neprevidnega ravnanja z raketami po prstih in drugod ožganih še veC občanov, ki pa seveda o svoji malomarnosti niso obveščali policistov. (B. P.) Eksplozija v žepu BOVEC, NOVA GORICA, MARIBOR - Da petarde niso nevarne, le ko jih sam aktiviraš, je pred dnevi okusil 38-letni BovCan. Mož je imel namreč v hlačnem žepu poleg vžigalic tudi petarde in nenadoma so mu te - same od sebe -zaCele v žepu pokati. Skušal jih je vzeti iz žepa, veriga eksplozij pa se ni hotela ustaviti, in tako mu jih je nekaj eksplodiralo v roki. S poškodovano dlanjo in prsti ter stegnom se je mož zatekel v bovško ambulanto. Zadnjega dne starega leta je neznani voznik avtomobila goriške registracije med vožnjo iz svojega avtomobila vrgel prižgano petardo, ki je eksplodirala na vetrobranskem steklu mimo-vozeCega avtomobila. Policisti metalca petarde išCejo, saj je njegov neprevidni met povzročil poškodbe na vetrobranskem steklu, pa tudi metlice brisalca po eksploziji niso ostale v najboljšem stanju. V mariborski bolnišnici se zdravi 26-letni fant iz Mežice, ki si je zaradi neprevidnega igranja s signalno raketo na silvestrsko noč huje poškodoval roko in oko. (V. K.) prek carine, iz drugega iztovorijo ljudi pred mejo in jih napotijo v predvidene smeri. Če srečno prestopijo južno mejo, jih Čaka še potovanje Cez Slovenijo. Kanalisti pri tem uporabljajo različne metode. Dogaja se, da ljudi pripeljejo med Dravograd in Ravne ali med Prevalje in Poljano, jih postavijo ven in jim reCejo, da so že v Avstriji, prej pa seveda zaračunajo uslugo. Za odraslega je treba kana-listu odšteti petsto do osemsto mark, za otroka pa dvestopetdeset do tristo mark. Ce ne bi šlo za usode ljudi, ki so oropani slehernega človeškega dostojanstva, bi bile te zgodbe smešne. »Nekateri so tako nizkotni,« pripo- veduje Halilovič, »da beguncem poberejo še oblačila, vrednejše predmete in v nekem primeru celo olje in moko.« Sicer pa so kanalisti brezobzirni in hladnokrvni: nekateri namenoma zavlačujejo, da je končna cena še višja. Ti dva ali tri dni begunce skrivajo po stanovanjih, Ceš da je v Sloveniji bolj nevarno, in jim zaračunajo še stroške bivanja. Ali pa kanalisti ravnajo tudi tako da ustavijo na avtobusni postaji v Prevaljah, Dravogradu ali Radljah z izgovorom, da gredo po sendvič, in izginejo »po francosko« ali pa jim reCejo: »Pojdite naravnost, počakam vas na meji,« nakar izginejo. Zlatka Strgar Vlomilci niso praznovali LJUBLJANA - Prazniki gor ali dol, vlomilci ne poznajo počitka. Pravzaprav so za njih prav praznični dnevi, ko gre veliko ljudi za veC dni od doma, priložnost, da postorijo kaj za svoj žep. Tako je v novoletni noči neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Novem Polju in odnesel par zlatih ženskih uhanov, vrednih deset tisoC tolarjev. Za dobrega pol milijona tolarjev plena si je nabral vlomilec v Depali vasi. V hiši je namreč našel tisoč švicarskih frankov, štiri tisoč nemških mark, tisoč avstrijskih šilingov in pet tisoč tolarjev. Poleg denarja je neljubi obiskovalec vzel še nekaj oblačil in hrane. Najbolj pa je v novoletni noCi »zaslužil« vlomilec v neko stanovanjsko hišo v Sosvetju na Brezovici. Dve uri po polnoči je v hišo vstopil na precej klasičen vlomilski način; na vhodnih vratih je zlomil cilindrični vložek, nato pa je izklopil še alarmno napravo, pobrskal po hiši, našel za 4, 3 milijona tolarjev in deviz v gotovini ter odšel slavit svoj uspešen vstop v novo leto. (V. K.) Nevarne zimske ceste ( Foto: Srdjan Živulovič) NEVARNE IDRIJSKE CESTE Varovalna ograja rešuje življenja Hujše nesreče so predvsem na cesti Kalce-Robič in neograjenih odsekih IDRIJA - Policijske statistike o žrtvah prometnih nezgod in prometni varnosti na idrijskih cestah so zaskrbljujoče. Po podatkih idrijske policijske postaje z oddelkom v Cerknem so v lanskem letu zabeležili šest smrtnih žrtev, v primerjavi s predhodnima dvema letoma, ko so na idrijskih cestah zabeležili po en smrtni primer. Tako so tudi idrijske ceste v lanskem letu znatno prispevale k žalostni bilanci smrtnih nesreč na slovenskih cestah. Polovica nesreč s smrtnim izidom se je v zadnjih petih letih pripetilo na cestnih odsekih brez varovalnih ograj in le nekaj manj kot polovica težjih nesreč se pripeti na magistralni cesti Kal-ce-RobiC. Tako so v letu 1993 zabeležili 224 prometnih nesreC, od tega štiri s težjimi posledicami ali smrtjo. Komandir idrijske policijske postaje, Danilo Božič nam je še povedal, da se večina nesreC dogodi ob koncu tedna, zlasti ob petkih med 12. in 15. uro, na regionalni cesti Godovič-Crni Vrh pa tudi v ostalih dnevih vikenda, v katerih so zlasti udeleženi.»nedeljski« vozniki, ki ne poznajo nevarnih cestnih razmer. Na tretjem mestu vzrokov hujših nezgod je alkohol, ki je največkrat povezan tudi z glavnim vzrokom - neprimerno hitrostjo in nepravilno vožnjo po cestišCu. Prav te nesreče pa se na nezavarovanih 'cestnih odsekih, ki jih je v strmih idrijskih grapah vse preveč, končajo s težjimi posledicami. Da so varovalne ograje rešile že mnogo voznikov, pričajo številne poškodbe ograj vzdolž zavarovanih cestnih odsekov. Čeprav bi pričakovali, da bo povečan delež novejših vozil v minulih nekaj letih vplival tudi na boljšo prometno varnost, podatki kažejo ravno nasprotno. V zadnjih petih letih se je število registriranih vozil v idrijski občini povečalo za 10 do 15 odstotkov, vendar se še vedno povečuje skupno število vseh nezgod (od 174 v letu 1990 na 224 v letu 1993) kot tudi število hujših prometnih nesreC (od 43 na 64 hujših nezgod). VeCina ali kar 75 odstotkov smrtnih žrtev na idrijskih cestah je domačinov, prevladujejo pa vozniki osebnih avtomobilov in le v manjši meri ostali udeleženci v prometu. Po besedah komandirja Božica ostaja tako imenovani »Človeški faktor« v večini primerov glavni povzročitelj vseh prometnih nezgod, katerih hujše posledice pa bi morali preprečevati z bolje zavarovanimi cestišči. Po njegovem mnenju kar polovica idrijskih cest ni ustrezno zavarovana z zaščitnimi ograjami, na kar pristojne službe nenehno opozarjajo. Zato so v sedanjih razmerah, ko si kaj veC kot krpanja lukenj na naših slabih cestah še nekaj let ne bomo privoščili, varovalne ograje nujnost, s katero bomo v prihodnje rešili prenekatero življenje. Roman Bric ČRNA KRONIKA Iz blagajne v svoj žep LJUBLJANA - Zadnje dni pred novim letom so kriminalisti spisali ovadbo za 49-letno Veroniko V„ ki jo sumijo, da naj bi v Času od 1. marca do 21. aprila lani iz registrske blagajne v trgovini, kjer je poslo-vodkinja, vzela skupaj 355 tisoC tolarjev. V ovadbi še piše, da Veroniko sumijo, da je tudi ponarejala poslovne listine. Zenska naj bi namreč uničila sporne dnevne obračune in sestavila nove, takšne, ki naj bi prikrili inventurni primankljaj. (V. K.) Roparji potrebujejo faks LJUBLJANA - Zadnji dan, zadnje delovno dopoldne lani je 57-letni Florijan preživel v svojem podjetju Klas v Ulici Andreja Bitenca. Pol desetih je odbila ura, ko so v prostore podjetja prišli neznanci, proti Florijanu razpršili solziku sprej, ga zvezati in si n a Jo postregli. Vzeti so telefaks, računalnik, telefon, 600 tolarjev, Florjanu pa so z roke sneti še uro. Pri Klasu so izračunati, da so bili z ropom oškodovani za približno osemsto tisoč tolarjev. (V. K) Pretepla in oropala starca LJUBLJANA - Okoli 18. ure je potrkalo na vrata v hiši brata in sestre na Dobovcu pri Trbovljah. 70-le-tna Justina je odprla vrata in v hišo sta planila s Črnima nogavicama zamaskirana roparja. Ko sta žensko napadalca že nekajkrat udarila po glavi z nekim tršim predmetom, je v hodnik stopil še 67-le-tni Viktor - tudi njega so pretepli. Roparja sta Viktorju še zagrozila, da ju bosta ubila, ce jima ne pove, kje imata shranjen denar. Starec jima je povedal, kje je denar, in roparja sta bogatejša za šestdeset tisočakov zapustila hišo - za seboj pa skrbno zaklenila vhodna vrata in ključ odnesla s seboj. Poškodovana starca so morali odpeljati na zdravljenje v trboveljsko bolnišnico. (V. K.) Mladoletnika na begu LJUBLJANA - V nedeljo zvečer so dežurnega na policijski postaji Bežigrad obvestiti, da je nek lastnik avtomobila ujel mladoletnika, ki je vlomil v njegov avtomobil. Fant je iz chryslerja že ukradel potna tista in denarnico, ko ga je zalotil lastnik. Policisti so ugotovili, da je 17-letni Davor tega dne s sovrstnikom Klemnom pobegnil iz vzgojno-popravnega doma v Radečah. Klemna so našli že cez nekaj ur na domačem naslovu; fant se je aretaciji upiral, zato so ga od doma odpeljati vklenjenega v lisice. V njegovem žepu so našli tudi tisoC tolarjev in zlato verižico, policisti pa sumijo, da je oboje ukradel. (V. K.) Žena ga je spravila ob živce LITIJA - Prvega dne novega leta so se policisti morali resno pogovoriti s 40-letnim Mladenom H. iz Kresnic, ki se je tega dne sprl s svojo ženo. Možu so namreč tako popustiti živci, da je »za sprostitev« iz svoje lovske puške osemkrat ustrelil v zrak. Ker so policisti meniti, da je Mladen s svojim početjem vznemirjal okolico, so ga prijaviti k sodniku za prekrške. (V. K.) Ni bil NLP LJUBLJANA - V soboto je prebivalec Streliške utice prijavil policiji, da je nekaj priletelo skozi okno v njegovo stanovanje. Policisti so ugotoviti, da je »neznani leteči predmet« krogla, ki jo je nekdo iztretil iz še neznanega orožja. Krogla je prebila okensko steklo in se zarila v steno nasproti okna. Ranjen ni bil nihCe, policisti pa neznanega strelca še išCejo. (V. K.) »Beli« tatovi ROGLA - Na silvestrsko noC je kar nekaj obiskovalcev Rogle ostalo brez svojih športnih pripomočkov. Neznanci so najprej vlomiti v avtomobil pred hotelom in iz njega odnesti smučke z vezmi, nato izpred hotela Planja Blanki iz Slovenskih Konjic odnesli črno desko za snow board, nazadnje pa Marti iz Fran-kolovega iz shrambe smuči v preddverju hotela odnesti še njene smuCi z vezmi. (B. P.) DELOVNA NEZGODA Smrt pod noži SEVNICA - Predzadnji dan starega leta in dva dni pred svojim 38. rojstnim dnem se je na svojem delovnem mestu v podjetju Tanin smrtno ponesrečil Janez Krstič. Mož je tega dne delal s svojim sodelavcem na liniji za krojenje lesa in oba sta delala vsak za svojim komandnim pultom; sodelavec je usmerjal transport lesa, Krstič pa je delal pri stroju za kalanje hlodovine. Krstič je nenadoma zapustil svoj komandni pult in odšel iz vidnega polja svoje- ga sodelavca. Ker ga dalj Časa ni bilo, je ta pritisnil na gumb, ki potisne nože za kalanje v spodnji položaj, ni pa vedel in videl, da je Krstič - sklonjen pod okvirjem nožev - Cisti! trske. Spuščajoči noži z okvirjem so stisniti Krsti-Cevo glavo in bil je na mestu mrtev. Sodelavec pa vsega tega ni videl. Sele pozneje se mu je zdelo sumljivo, ker Krstiča ni bilo od nikoder, zato je ustavil stroje in šel pogledat, kje je sodelavec. Našel ga je mrtvega ob stroju. (V. K.) SVET 10 Torek, 4. januarja 1994 Ce je verjeti dopisnikom britanskega gospodarskega Časopisa »The Economigt«, potem sem zadnje leto preživel tako rekoč v raju. Nikjer se ne živi tako dobro kot tu. Švica je namreč med 22 najbolj razvitimi državami po kakovosti življenja zasedla prepričljivo prvo mesto, pred Nemčijo, Španijo, Švedsko, Italijo, Japonsko, Avstralijo in Združenimi državami Amerike. Ocenjevalci so si postavili različne kriterije, kot so inflacija, brezposelnost, varstvo okolja, Šolstvo, zdravniška oskrba, politična stabilnost, kriminaliteta, kulturno življenje itd. Na gospodarskem področju je Švica prepričljivo odnesla prvo mesto, pa čeprav je brezposelnost (200.000) najvisja v njeni zgodovini. Toda, kot je sinoči sporočila televizija, je SPI (Svviss Performance Index) na ziiri-ški borzi dosegel rekordnih 1800 točk, skoraj šesto ve C kot v zaCetku leta, in dobički velikih koncernov in bank so se podvojili. 20- do 30-odstotne dividende so skorajda pravilo, obresti najnižje v zadnjih desetih letih in obeti za lastnike kapitala tudi v recesiji rožnati. Prav zahvaljujoč gospodarskim kriterijem in visokemu dohodku na prebivalca je Švica prehitela vse konkurente, pa Čeprav je na kulturnem področju zasedla šele enajsto in na socialnem osmo mesto. Sodec po dognanjih Časopisa »The Economist« je Švica pravi raj na zemlji in novinarji - ocenjevalci - se ne moremo načuditi, od kod toliko samomorov -Švica ima najvišjo stopnjo samomorov med industrijskimi državami. Briljantna (in draga) medicinska oskrba in sorazmerno največ z aidsom okuženih prebivalcev v Evropi tudi ne gresta skupaj. Kakor koli že, zlasti Švicarski turistični predstavniki so se silno razveselili prvega mesta na lestvici »top« držav in v Saas Feeju brž zgradili najvecjega snežnega moža na svetu - ima kar 28 metrov. Letos funkcionira v Švici namreč tudi zima. Snega je povsod dovolj in v novo leto prihaja dežela bela in nedolžna kot nevesta. Da letos švicarski smučarji gledajo v hrbet ne le Avstrijcem, pac pa tudi Italijanom in vedno pogosteje celo Slovencem, ne moti posebej, saj PISMO IZ ŠVICE ■■■■■■■■■■ Če je verjeti ocenjevalcem, smo zadnje leto preživeli v raju Zvone Petek je športna tema leta namesto smuCarije postal nogomet. Švicarska osebnost leta ima britanski potni list in se imenuje Roy Hodgson. 43-letni gentleman je trener švicarske nogometne reprezentance, ki je izločila Portugalsko in Škotsko in se uvrstila na svetovno nogometno prvenstvo, ki bo junija in julija v ZDA. Takoj za njim je astronavt Claude Nicollier, Sele potem pridejo na vrsto politiki. Adolf Ogi se je z 31. decembrom po- Foto: Zvone Petek slavji od enoletnega mandata predsednika švicarske federacije. Ogi je v svoji vlogi užival kot še nihče od njegovih predhodnikov. Čeprav je Vogrincev prijatelj in nekdanji kolega, v tem Času ni uspel obiskati Slovenije, zato pa se je spretno vrtel po mednarodnem diplomatskem parketu in je briljantno odigral predsedniško vlogo. Razen njemu samemu je še marsikateremu Švicarju žal, da je moral 1. januarja predsedniški fotelj odstopiti Ottu Stichu. Leta 1993 je bilo v Švici tudi »babje« leto. Po najturbulentnejših volitvah je preskočila vse ovire in se prebila v sedemčlansko vlado druga ženska v švicarski zgodovini: Ruth Dreifuss. Vztrajna Židinja je feministka par excellence in zenske, ki nekaj let nazaj še na volišča niso smele, so krenile v splošno politično ofenzivo. Prebivalci »rajske« dežele so se izkazali tudi kot prvovrstni patrioti. Direktno demokracijo so izkoristili za to, da so na referendumih po vrsti glasovali za 20-odstotno podražitev bencina, za višje davke in za nakup 34 lovskih bombnikov F/A-18, ki bodo državo olajšali za štiri do pet milijard frankov. Deficit v državni blagajni se je povečal na osem milijard in novi predsednik Stich, ki je tudi finančni minister, pa še socialist po vrhu, bo moral napeti vse sile, Ce bo želel, da bo luknja v državni blagajni manjša in da bodo Economistovi novinarji ob letu Švico spet uvrstili v sam vrh razvitih držav sveta. In kako se poCuti Slovenec, ki mu je bilo tudi lani usojeno, da dela in živi v rajski deželi sredi Alp? Odlično, saj mu zadnjih dvanajst mesecev ni pokvarilo dobre volje nobeno srečanje s kakšnim uradnim predstavnikom domovine, ki jih v Ženevi, Bernu in Ziirichu službuje že kar Čedna Četica. Zato pa, Ce mu je uradno denimo ime Zvonimir, redo dobiva uradna, poluradna, društvena, cerkvena... pisma, ki jih (vsaj desetkrat številčnejšim) hrvaškim »gasterbeiterjem« razpošiljajo njihova predstavništva in društva. Toda to je že druga, Cisto januarska zgodba... SLOVAŠKA / PO LETU DNI SAMOSTOJNOSTI Skoraj še ni in nikoli ne bo zajca ujel Večini Slovakov je žal[ da je federacija razpadla SENICA - Ce potujete od Lizbone do Kopenhagna, je bolj malo verjetno, da boste srečali kakega carinika. Pač pa vam bodo na slehernem mejnem prehodu med Češko in Slovaško, na meji, ki je stara komaj leto dni, obvezno postavili vprašanje: »Ali imate kaj za prijavit?« Za prebivalce obeh bregov reke Morave, po kateri teCe meja, ima ta obletnica precej grenak priokus. Neka raziskava, ki so jo pred kratkim objavili v Bratislavi, celo ugotavlja, da je komaj leto potem, ko so bučno slavili svojo neodvisnost, več kot 50 odstotkom Slovakom žal, da je nekdanja Češkoslovaška razpadla, predvsem zaradi gospodarskega položaja. Od januarja 1993 so na vseh cestah, ki povezujejo moravske in slovaške občine, zapornice obmejnih postaj. Za nekatere med njimi se zdi, da stojijo od nekdaj in da so jih zgradili za zmeraj. Takšna je, denimo, obmejna postaja na avtocesti Bmo - Bratislava, kjer obe republiki ločuje pas nikogaršnje zemlje, širok kar štiri kilometre. Druge obmejne postaje pa zaenkrat še ne morejo skriti, da so jih postavili na hitro. V njih češki in slovaški cariniki pac opravljajo svoje delo, pri katerem očitno drug drugega jemljejo zelo resno. Zdi se, da na Češki strani celo bolj, saj je zaradi strahu pred množičnim navalom priseljencev iz Vzhoda, ki bi jih Nemčija brez milosti zavrnila, nadzor strožji. Kljub temu da med obema republikama obstaja carinska unija, se je obmejno življenje precej zapletlo ob uvedbi dveh valut, mednju pa je devalvacija slovaške krone še globlje zarezala mejo. 670 Moravcev, ki vsak dan odhaja iz Češke na delo v slovaško Senico, središče okraja s 150 tisoč prebivalci, dobiva plačo v slovaških kronah, s katerimi imajo doma precejšnje težave. Prefekt slovaškega okraja v Senici, Vladimir Vydareny, Cigar žena je Čehinja, ki se je pred kratkim naturalizirala, ugotavlja, da je to območje zajela huda gospodarska in industrijska kriza, saj je kar 70 odstotkov gospodarstva močno navezanega na češko industrijo. Hodonin, moravsko mesto na meji, se v soboto spremeni v mesto duhov, saj. so tja včasih zahajali Slovaki, ki jih zdaj ni več, pripoveduje Zupan František Karkoška. Češki delavci na Slovaškem, kjer je brezposelnost večja kot pri njih doma, so zaskrbljeni, saj vedo, da bodo ob manj dela najprej odpustili njih. Slovaški mestni svetnik Miroslav Svoboda, ki ima tudi svojo stojnico v Holicu, je zgubil več kot polovico svojih strank. »Ko smo šli narazen, sem bil pesimist, a na žalost se nisem motil,« ugotavlja. Človeški odnosi so se na obeh straneh ohladili, kakor hitro je prišlo do ločitve. Prefekt Vydareny, ki je vnet zagovornik premiera Vladimirja Mečiarja, je nekoliko bolj optimističen. »Ljudje se še zmeraj obnašajo, kot hi ne bilo meje,« meni in pri tem opira svoje upe na apel 80 odstotkov slovaških in mo- ravskih občinskih svetnikov iz te regije, ki si želijo ustvariti prosto carinsko območje, široko 25 kilometrov na vsaki strani meje. Pove nam še prigodo, ki se je pripetila enemu obmejnih prebivalcev, ko mu je ušel zajček. »Sedel je na kolo, da hi ga ujel, zajček pa je medtem že stekel na drago stran meje, v češko Moravsko. Ko ga je končno ujel, so cariniki na meji od njega seveda zahtevali veterinarsko potrdilo. Po petih minutah vse glasnejše razprave je lastnik razburjen zgrabil zajčka za ušesa in ga postavil na tla, carinikom pa zabrusil, naj si ga kar sami preskrbijo. ZajCek jo je ucvrl v polje, lastnik pa domov. ZveCer pa so mu cariniki domov vseeno prinesli zajčka, potem ko se je ta mimo napasel na nikogaršnji zemlji.« Daniel Priollet / AFP Slovaško gospodarstvo si še lep Cas ne bo opomoglo ZDA / NOVI TRENDI Telovadnice in zelenjava niso prinesli večje sreče VVASHINGTON - »Smo v letu 1994, pustite lepe želje pred vrati!« priporočajo ameriški Časopisi. Leto, v katerega vstopamo, bo očitno potekalo v znamenju nove pragmatičnosti in brez velikopoteznih načrtov. Konec je z japiji in njihovo življenjsko filozofijo, s katero naj bi dosegli poslovni uspeh, zdravje in lepoto. Z geslom »Jej, pij in bodi srečen!« je najuglednejši ameriški časopis New York Times pokopal aerobiCno desetletje in napovedal smernice leta 1994 - veselo maščevanje. Ze v minulem letu so Američani pridobili okrog osemdeset milijonov kilogramov ciste teže, v letu 1994 pa bo nova celina očitno Se bolj obremenjena. Psihologi so namreč odkrili, da si Američani v novem letu prvič po petnajstih letih niso zastavili nalog, kot sta prenehanje kajenja ali hujšanje. Ljudje si bodo dovolili malo nepopolnosti, ki se je že veselijo proizvajalci izdelkov iz svinjskega mesa, slaščic in cigaret Številni Američani so že doslej jedli nezdravo hitro hrano in med njimi je največ izjemno debelih ljudi na svetu, odslej pa se bodo uživanju očitno posvetih tudi pripadniki višjega srednjega razreda, ki so se v zadnjem desetletju potili v telovadnicah in se omejevali na zelenjavo. Ker so ugotovili, da jim hudo odrekanje ni prineslo večje sreče, je prodaja knjige Ustavite norost (dieto)! že močno presegla uspešnico o tem, kako jesti vec in vseeno shujšati. Ce lahko verjamemo Časopisu VVashington Post bodo Američani v letu 1994 zavrnili tudi velikopotezne politične in ekonomske načrte: »Vse, kar je videti preveč lepo, da bi bilo res, nam je sumljivo!« so zapisali in z levo roko odpravili vse nove svetovne in domače ureditve s Clintonovim zdravstvenim zavarovanjem vred - skupaj z Jimom Morrisonom, liberalizmom, komunizmom, dinozavri, Arnoldom in Somalijo. Bela hiša s svojimi političnimi in gospodarskimi načrti je letos popolnoma »out«, »in« bodo predvsem lobisti, ki bodo te načrte napadali z vseh strani. Edini član administracije, ki si bo zaslužil pozornost medijev, bo podpredsednik Al Gore, čeprav ga Američani poznajo tudi pod medijskim imenom Dolgočasni. Oblikovalci novih trendov so podpredsedniku hvaležni, ker je s prizorišča odstranil nadležnega Rossa Perota. Američani pa bodo se naprej poslušali novice o predsednikovem ljubezenskem življenju, živahnega sodnika vrhovnega sodišča Cla-rencea Thomasa, ki je nadlegoval pravnico Anito Hill, pa so že zamenjali s pohotnim senatorjem Bobom Padmroodom. Namesto Doorsov bodo Američani obujali spomine na Jimmyja Hendrixa, namesto japijevskih »paranoidnih« grozljivk se bodo med poslušanjem country glasbe zabavali z vesterni, na položaju ideološkega sovražnika pa bo komunizem zamenjal fašizem. Se romantične novice: psihiatri bodo opustili ukvarjanje z nostalgijo in se posvetih potisnjenim spominom, pomovideo je nepreklicno »out« zaradi cyberpoma, računalniške spolnosti. Američanke bodo v letu 1994 pozabile bojevitega Arnolda in vzdihovale ob malce divjem in lasatem italijanskem priseljencu Fabiu. Barbara Kramžar MOSKVA / LETALO STRMOGLAVILO KMALU PO VZLETU NOVICE V zgorelem tupoljevu umrlo 120 potnikov MOSVA - V nesreči ruskega letala, ki je povezovalo Irkutsk in Moskvo preživel nihče od 111 potnikov in 9 elanov posadke. Med njimi je bilo 17 tujcev, in sicer 10 Nemcev, štirje Mongolci, Indijec, Avstrijec ter Japonec. Samo dvanajst minut po vzletu so enega od motorjev (slo je za tu-poljev 154 ruske družbe Bajkal) zajeli plameni. Pilot je sicer poskusil zasilno pristati, vendar se mu to ni posrečilo: letalo je strmoglavilo in eksplodiralo na nekem polju okrog 11 km od proge, s katere je malo prej poletelo. Izbruhnil je pravi ognjeni pekel, ki ni niko- Arhivski posnetek letala tupoljev TU-154 (telefoto AP) mur prizanesel. Letala tupoljev TU-154 je julija 1971 začela uporabljati sovjetska družba Aeroflot, in sicer najprej za tovorni promet, a leto dni kasneje tudi za potniški. V naslednjih letih so jih izpopolnili (tudi število potnikov se je s 154 dvignilo presega 37 m. Dvigne se do 11.900 m, najvišja hitrost znaša 950 km, avtonomija 3.900 km (povsem otovorjeno) oz. 6.600 (s polnimi rezervoarji). 2e nekaj Časa pa imajo z njim težave: motorji so sicer zelo močni, vendar imajo zelo zapleten sistem podmazanja in že manjša okvara na tem sistemu lahko povzroči požar. na 180). Doslej so izdelali okrog 700 teh letal, vec kot 570 pa jih je še v prometu z Aeroflotom. Tupoljev 154 je dolg skoraj 48 m, odprtina kril Bambusove palice uspešne proti zločinu SINGAPUR - Zveni skoraj neverjetno, a v Singapuru je kljub neodvisnosti še vedno v veljavi britanski kolonialni zakonik, ki so ga Angleži uvedb pred 120 leti. Poti-tiki te otoške države so namreč prepričani, da so britanske telesne kazni najboljše sredstvo za zajezitev kriminala, statistike pa jim potrjujejo to prepričanje, saj je Singapur med najvarnejšimi mesti na svetu. Leta 1992 so namreč v Sina-gapuru zabeležih le 171 zločinskih dejanj na 100 tisoC ljudi, v Tokiu 254, v Hong Kongu 478, v Londonu pa kar 3.706. Seveda telesne kazni v Singapuru ne veljajo za vse zločine, temveč le za posilstva, vandalizem, kraje, spolno nadlegovanje mladoletnih in za opolzka dejanja v javnosti. Za druge prekrške veljajo zaporne kazni, ki so v Singapuru zelo stroge, tako da marsikdo dvakrat pomish, preden se spozabi. Telesne kazni pa so sodnikom zelo pri srcu, ker so cenene, država ima z njimi malenkostne stroške, nesrečni zločinec pa si bo za vse življenje zapomnil, kaj se mu je zgodilo. V Singapuru telesno kaznujejo z bambusovimi pahcami, ki so debele centimeter, dolge pa poldrugi meter. Da bi bile učinkovitejše, jih nekaj ur držijo v vodi, tako da postanejo še prožnejše. Z njimi seveda ne tolčejo po hrbtu, ker bi lahko prišlo do notranjih okvar, prav tako ne po podplatih, kot to predpisuje korensko pravo, temveč po tistem delu telesa, kjer hrbet izgubi svoje spodobno ime. Udarec z razmočeno bambusovo palico skoraj vedno razpara kožo, rane so skrajno boleCe in se ne zace-bjo pred enim mesecem, tako da je maksimalna kazen 24 udarcev. Vsaj dober teden nobenemu od pretolce-nih ne pade na pamet, da bi se vse-del. Seveda je rezultat udarcev odvisen od sposobnosti in profesionalnosti krvnikov, ki so izurjeni, da zadajo najhujše bolečine, ne da bi prizadeti zdravje kaznovanih. Vedno je prisoten tudi zdravnik, ki kazen prekine, če se kaznovani pod udarci onesvesti. Singapurski sodniki so skrajno dosledni, tako da telesne kazni doletijo tudi tujce, kar je na lastni koži preizkusilo devet fantov iz Avstralije, Evrope in Azijskega jugovzhoda, ki so vandalsko poškodovati nekaj avtomobilov. in je včeraj strmoglavilo kmalu po vzletu, ni Charles hoče prestol, a tudi svojo ljubljeno LONDON - Camille ali prestol? Britanski prestolonaslednik Charles je po pisanju »Dailya Mir-rorja« salamonsko rešil dvom, saj bo obdržal svojo ljubico in se ne bo odpovedal prestolu. Camille naj bi pred dnevi v solzah rotila britanskega prestolonaslednika, naj prekine njuno dvajsetletno »prijateljstvo«, ki je že prizadelo preveč ljudi. Charles pa je ostal gluh, ker noče »žrtvovati svoje ljubezni«. Dobro leto dni po uradni ločitvi z ženo Diano se Charles nahaja v nezavidljivem položaju. Številni predstavniki anglikanske Cerkve so namreč prepričani, da kot prešuštnik ne bi smel zasesti britanskega prestola, nekateri prav zaradi Charlesa že predlagajo, da britanski suvereni ne bi bili avtomatično tudi poglavarji anglikanske Cerkve. Charles pa je prepričan, da se ne bo nihče uprl njegovi vezi s Camille, ko bo vsa zadeva potonila v pozabo. Z jajčniki splavljenih deklic bodo ozdravili sterilnost LONDON - V Veliki Britaniji je že izbruhnila polemika, ker je skupina raziskovalcev edinburške univerze zaprosila odbor za etiko britanskega zdravniškega združenja, naj se izreče o novi metodi zdravljenja ženske sterilnosti, pri kateri bi uporabiti jajčnike splavljenih otrok ženskega spola. Vodja znastvene ekipe Roger Gosden je navedel, da so do sedaj to metodo z uspehom izvedli na laboratorijskih živalih. Britanska katoliška Cerkev je že obsodila to metodo, prav tako večina britanskih politikov, anglikanski škof Hugh Montitiore pa v tej metodi »ne vidi nic zgrešenega«, Ce bodo poskrbeli za »jamstva«. Perspektiva, da bi sterilnim materam vsaditi oplojena jajCeca splavljenih deklic, ni pretresla britanskega zdravniškega združenja. Predsednik obora za etiko Stuard Hor-ner ima le pomisleke, Ce bi to metodo uporabiti tudi za zenske v menopavzi. Britanski zdravniki namreč odloCno nasprotujejo »materam babicam«, ker so mnenja, da je treba pomisliti tudi na počutje otrok, ki bodo dorašCati ob že priletnih materah. Izredna odškodnina za japonskega mafijca TOKIO - Japonska letalska družba J AL je odobrila izredno ugodno odškodnino pripadniku ene od najnevarnejših japonskih mafijskih organizacij, ker je v letalski nesreči avgusta 1985 izgubil svojo družico. Kot je včeraj zapisal dnevnik Asahi, so mu izplačali kar 70 milijonov jenov, medtem ko so svojcem drugih žrtev izplačali največ 45 milijonov jenov. To pa še ni vse, mafijcu so celo omogočiti, da je z izredno ugodnimi pogoji odrl turistično agencijo za prodajo letalskih vozovnic družbe J AL. Nezakonski otrok usoden za podtajnika LONDON - Podtajnik ministrstva za okolje Tim Yeo se bo moral odpovedati svoji funkciji, ker se mu je iz izvenzakonskega razmerja z neko 34-letno odvetnico rodil otrok. Majorjeva vlada je namreč zaCela pravo vojno za uveljavitev temeljnih vrednot in morale britanskih družin. INDIJA / PET OSEB MRTVIH IN OGROMNO RAZDEJANJE Čreda 40 slonov je pel dni strašila po Zahodni Bengaliji Živali so zapustile gozdove, ker niso našle dovolj hrane NEW DELHI - Čreda kakih 40 slonov je pet dni sejala teror po zahodni Bengaliji ter se približala celo Kalkuti, preden so jo uspeli ustaviti in usmeriti nazaj v pragozd na obronkih Dolme, kakih 300 kilometrov daleC, kjer običajno živi. V svojem divjem teku je Čreda uničila polja in vasi, pet oseb pa je bilo ubitih. Po mnenju naravovarstvenikov so sloni zapustili svoj habitat zaradi vse večje kolonizacije gozdov, zaradi katere živali ne najdejo vec dovolj hrane. Sloni so se očitno preveč oddaljili in niso vec našli poti nazaj. Krajevna policija jih je morala zato s streljanjem v zrak napotiti v Čreda slonov, ki je pet dni strašila po Zahodni Bengaliji (telefoto AP) pravo smer. NOVO UPANJE V BOJU PROTI KUGI STOLETJA Japonci izdelali novo cepivo proti aidsu V nekem ameriškem inštitutu pa so z uspehom uporabili še do pred nekaj leti neznano rastlino TOKIO - V ZDA ter na Japonskem so morda naredili nov korak v boju proti aidsu. Poročajo namreč, da so ameriški znanstveniki odkrili rastlino, iz katere bi lahko delali učinkovito zdravilo, japonski pa novo cepivo. Kot vse dosedanje »dosežke« na tem področju pa gre tudi sedanje jemati zelo previdno, saj se je že večkrat govorilo o skorajda »Čudežnih« zdravilih. Kot piše japonski dnevnik Maini-chi, je skupina znanstvenikov vsedržavnega zdravstvenega instituta in nekega razsikovalnega centra za novo cepivo uporabila protituberkulozno cepivo »calmette-guerin« in ga uspešno preizkusila na miših, v tem mesecu pa ga bo še na opicah. Do cepiva so prišli tako, da so del genetskega bogastva virusa HIV, ki je kriv za aids, vnesti v omenjeno cepivo. Dosedanji testi so pokazali, da so geni virusa HIV II, ki je najbolj razširjen na Dalj njem vzhodu, stimulirali proizvajanje protitelesa v orga- nizmih vseh petih miši in prav tolikih laboratorijskih poskusnih kuncih ter linfocitov T v vseh petih miših ter dveh od treh poskusnih kuncih. Zaenkrat ne želijo povedati, kateri del genetskega bogastva virusa HIV II so uporabili, vendar trdijo, da se ne more razmnoževati in torej po-vrzociti infekcije. V ameriškem »National cancer institute« pa so se poslužili plezalke, ki je bila še pred nekaj leti povsem neznana in so jo doslej našli samo v gozdovih zahodne Afrike. Zmes, pri kateri so uporabili liste te plezalke (Ancistrocladus Korupensis) je v epruveti preprečila, da bi virus aidsa uničil človeške celice. Doslej so izdelali že 30 tisoC primerkov različnih zmesi, pri katerih so se posluževali rastlin, vendar se niti eden ni obnesel. Čeprav zazdaj sploh ne pride v poštev možnost eksperimentiranja na človeških bitjih, so v Kamerunu za vsak sluCaj že ppripravili nekaj nasadov z omenjeno plezalko. AVSTRIJA / EGP Vstop v največji trgovinski prostor na svetu »Trening« za Evropsko unijo AVSTRIJA / LETOS DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE Bodo volilci koaliciji podaljšali življenje? Vronifzky za predčasen dogovor, Busek go noče DUNAJ - Z začetkom leta 1994 je tudi Avstrija postala polnopravna Članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP); - s 372 milijoni prebivalcev najveCjega svobodno-trgovinskega -prostora na svetu. Delež EGP pri svetovni trgovini znaša 43 odstotkov ali 3,1 bilijonov ameriških dolarjev, delež glede zmogoljivosti svetovnega gospodarstva pa 31 odsotkov ali 7 bilijonov ameriških dolarjev. Člani EGP so vse države EU ter države EFTA. EGP pomeni večjo svobodo v blagovnem prometu, Čeprav Evropski gospodarski prostor ne gre istovetiti s carinsko unija. Na mejah znotraj EGP bodo še naprej controle, toda z uresničitvijo novega skupnega trga so postale veljavne bistvene olajšave. Uresničitev EGP prinaša bistvene spremembe tako za delojemalce kot tudi za samostojne osebe v gospodarstvu oz. podjetnike. Vsak delojemalec se lahko brez posebnega dovoljenja zaposluje v vsaki državi znotraj EGP, samostojne osebe oz. podjetniki pa lahko ustanovijo podjetja, obrti, trgovine itd. Hkrati so padle vse dosedanje omejitve pri zaposlitvi tujih delojemalcev za državljane iz držav EGP. (I.L.) DUNAJ - Letošnje državnozborske volitve že na začetku leta mečejo svojo senco na dogajanje v avstrijski notranji politiki. Tako se je vice-kancler in predsednik Avstrijske ljudske stranke (OVP) Erhard Busek ob prehodu v novo leto 1994 odločno izrekel proti predčasnemu dogovoru o samoumevnem nadaljevanju velike koalicije s socialdemokratskim vladnim partnerjem, kot ga je pred kratkim posredno predlagal zvezni kancler in predsednik SPO Franz Vranitzky. Busek s tem v zvezni ni štedil s kritičnimi ocenami za socialdemokratskega koalicijskega partnerja. SPO po njegovem mnenju »skuša reševati probleme z vztrajnim »zasedanjem«, kar v celoti ne podaja dobre slike«, bolj pogosto da je na sporedu »takiranje namesto vladanja«. Splošno pa je še dodal, da naj bi socialdemokrati bili v zadnjem Času nekoliko »nezanesljivi«. Zato naj bi odločitev o nadaljevanju velike koalicije socialdemokratov in ljudske stranke padla šele po volitvah v naslednjem letu, meni Busek. Volilci naj ne bi imeli od vsega začetka vtis, da politiki itak po svoje odločajo - ne glede na zadržanje volilcev. Busek je s tem bolj ali manj posredno tudi podčrtal, da bo odločitev njegove stranke odvisna od konkretnega (ne) uspeha pri volitvah, ki bodo po vsej verjetnosti jeseni letos. Za kritično distanco OVP do socialdemokratskega partnerja poleg številnih ne- ali poluspehov pri vrsti odločitev v koaliciji očitno skrbijo tudi dokaj slabi podatki aktualnih volilnih prognoz; le 28 odstotkov volilcev bi trenutno glasovalo za OVP. Iz zaledja SPO pa je vrhutega bilo slišati nekaj - kajpada neuradnih -špekulacij o možnem bodočem koalicijskem sodelovanju socialdemokratov z Liberalnim forumom in Zelenimi. Kancler Vranitzky je kritikom v ljudski in v lastni stranki očitno hotel zavezati jezike z napol izrečeno ponudbo o (predvolilnem) dogovoru za nadaljevanje koalicijskega sodelovanja, kar je seveda tipična poteza kanc- DUNAJ - Ena naj-vecjih osebnosti avstrijskega medijskega in filmskega življenja, režiser, avtor in novinar Axel Corti, je -tik pred iztekom starega leta - umrl. Imel je raka, smrt ga je dohitela v 60. letu starosti. Mednarodno priznani in večkrat odlikovani umetnik je s svojo ustvarjalnostjo več desetletij bistveno sooblikoval radijsko in televizijsko ponudbo ORF in obogatil medijsko in filmsko sceno v celotnem nemškem jezikovnem prostoru. lerja pri zavzemanju za pragmatično usklajevanje interesnih konfliktov in zagotavljanje politične stabilnosti, a hkrati tudi pomisleka vredno omalovaževanje pričakovanj želja in pričakovanj volilcev, ki v prvi vrsti glasujejo za stranke in osebnosti, ne pa nujno že za vnaprej določene strankarske koalicije. Busek pa je svojo kritiko na račun socialdemokratov zaključil z indirektno ugotovitvijo, da so navsezadnje tudi svobodnjaki možen partner, kajti nikakor ni res, da bi svobodnjaška stranka samoumevno bila izločena iz takšnih razmišljanj, paC pa jo izloča njen vodja Jorg Haider. To pa bi se lahko spremenilo. Generalni intendant ORF Gerd Bacher je v sožalnem telegramu poudaril, da je avstrijska radio-televizija s Cortijem izgubila umetnika, intelektualca ter človeka z visoko akceptanco v prebivalstvu. Axel Corti se je v svojem filmskem ustvarjanju kritično lotil tudi in predvsem polpretekle avstrijske zgodovine, v svojem umetniškem ustvarjanju pa so imeli svoj prostor predvsem tudi manjšine in socialno šibki. (I.L.) Klestil proti vsakršni zaostritvi vzdušja DUNAJ - Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil je v svoji novoletni poslanici svaril pred nadaljnjo polarizacijo v političnem življenju v državi. Stranke je opozoril, naj v volilnem letu 1994 (državnozborske volitve, referendum o EU, tri dežel-nozborske volitve -op- ured.) ne izgubijo iz očeh »tudi to, kar je skupnega«. Glede položaja v Evropi je avstrijski zvezni predsednik menil, da živimo v Času dramatičnih sprememb, ki da mečejo svojo senco tudi na Avstrijo. »V Evropi smo hkrati soočeni z mirom in vojno, z visokim življen-skim standardom in revščino, s Človečnostjo in kršenjem človekovih pravic«, je poudaril Klestil. Zvezni kancler Vranitzky je v svoji poslanici ob vstopu v leto 1994 pozitivno ocenil razvoj države v preteklem letu in dejal, da je upravičen optimizem tudi za leto 1994. Vstop v EGP je tolmačil kot »trening« za načrtovano članstvo v Evropsko uniji. Glede volilnega leta 1994 pa je kancler menil, naj se stranke zavedajo tradicional-nihg »dobrih avstrijskih lastnosti« ter s tem v zvezi naštel mirnost, premišljenost ter pripravljenost za konsenz. NOVICE Skivnostna smrt dveh avstrijskih turistov DUNAJ - Dva mlada avstrijska turista sta na skrivnosten način umrla na karibskem otoku Jamajka. Policija je njihova trupla našla obešena na drevo, vzrok za smrt obeh moških je še popolnoma nejasna. Turista sta začetek decembra prispela na Jamajko, da bi tam preživela tritedenski dopust. Okoli 200.000 ljudi praznovalo novo leto DUNAJ - Nad 10.000 možnarjev je dunajska policija na Silvestrov večer zasegla samo v starem mestnem centru. 161 oseb je bilo ovadenih zaradi prestopkov v zvezi s pirotehničnim zakonom, precejšnje število ljudi pa silvestrskega ognja ni prestalo brez poškodb. Okoli 200.000 ljudi je novo leto praznovalo v centru mesta, kjer se opolnoči tradi-cionalsno zbirajo množice pred prestolnico Sv. Stefana. Na tisoče udeležencev novoletnega direndaja je sledilo pozivom avstrijskih politikov ter na številnih mestih notranjega mesta prižgalo sveče kot viden porotest proti politično motiviranjemu nasilju, ki je Avstrijo zajel v decembru. Kancler Franz Vranitzky (desno) in vicekancler Erhard Busek - tudi po državnozborskih volitvah Se partnerja? AVSTRIJA / MEDIJI IN FILM -i Umri režiser, avtor in novinar Axel Corti AVSTRIJA / LETO 1994 BO LETO POMEMBNIH ODLOČITEV - NOTRANJA POLITIKA V ZRCALU LETA 1993 V ospredju vprašanje tujcev Avstrijo je doživelo rozburkono leto s pretežno negotivnimi notranjepolitičnimi dogodki - Zočelo se je s propagandističnim nasiljem proti tujcem, končalo pa z bombnimi atentati - Nova liberalna stranka Ivan Lukan / Igor Schellander DUNAJ - Leto 1994 bo za Avstrijo leto pomembnih in tudi daljnosežnih odločitev. Ze 13. marca so na sporedu deželnozborske volitve na Koroškem, na Tirolskem in v Salzburgu, po vsej verjetnosti junija bodo Avstrijke in Avstrijce na referendumu odločali o vstopu (ali tudi nevsto-pu) Avstrije v Evropsko unijo, jeseni pa čakajo volitve v državni zbor ter volitve v Delavsko zbornico, poleg sindikata najpomembnejšemu zastopstvu nad 2 milijona delojemalcev v državi. Pred letom pomebnih odločitev naj bo zato dovoljen še kratek retrospektivni pogled na do- godke ter na razvoj politike in družbe v Avstriji v letu 1993: le-to se je -zlasti na področju notranje politike in gospodarstva - za povojno Avstrijo izkazalo kot leto ključnih, v glavnem negativnih političnih dogodkov, in kot rekordno leto gospodarskih bankrotov. Pričelo se je z verbal-no-propagandistiCnem nasiljem proti tujcem, asilantom beguncem -končalo se je s serijo bombnih atentatov proti tujcem in manjšinam naklonjenim avstrijskim osebnostim. Konec januarja je vodja svobodnjakov (FPO) Jorg Haider - tako danes ocenjujejo v vseh ostalih političnih taborih - s svojim referendumom proti tujcem v Avstriji ustvaril bistveno izhodišče tako za svojo kot tudi od radikalne desnice stopnjevano propagando vojno proti vsemu, kar je tujega. Za Haiderjeve restriktivne zahteve je glasovalo 417.278 ljudi (7, 37 odstotkov volilnih upravičencev) - dosti manj, kot so sprva pričakovali organizatorji v FPO, ki so referendum smatrali, kot nekakšno generalko »volilno leto 1994«. Nehote je Haider bil povzročitelj največje manifestacije v 2. republiki, saj je 24. januarja na Dunaju 250.000 ljudi de- monstriralo za solidarnost s tujci in begunci in proti Haiderjevi politiki. Zvezna vlada pa je 1. julija z novo urejenim zakonom o bivanju v Avstriji živeče tuje državljane, delavce in študente postavila pred nova, kruta dejstva. Z letnimi kvotami je bil hkrati omejen prihod tujcev v Avstrijo. Na strankarsko-poli-tičnem prizorišču je prišlo do skorajda senzacionalnega premika: Haiderjeva namestnica Hei-de Schmidt je 4.februarja - skupaj s štirimi svobodnjaškimi poslanci - zapustila FPO, ustanovila novo parlamentarno frakcijo in stranko Libe- ralni forum. Po veC desetletjih je v avstrijskem parlamentu prvič bilo zastopanih pet strank. V maju je novi stranki uspelo pri nižjeavstrij-skih deželnozborskih volitvah izboriti štiri mandate, ljudska stranka pa je v svoji trdnjavi prvič po vojni izgubila svojo absolutno večino. Že zdaj se lahko trdi, da bo nastop Liberalnega foruma pri državnozborskih volitvah 1994 kajpada imel za posledico novo volilno aritmetiko. Vso leto 1993 je med vladnima partnerjema SPO in OVP vladalo napeto razmerje, opozicijskim Zelenim pa je oktobra dokončno spodle- tel poskus združitve z meščansko zeleno skupino VGO. Minulo leto pa je mogoče uvrščati tudi v vrsto let škandalov, katerih tudi v preteklosti ni ravno malo (npr. ponarejanje vina 1985). Tokrat so Avstrijcem žrli živce kar trije: poletni živilski škandal s pokvarjenim (in kljub temu prodanim) mesom z manipuliranimi embalažami, parlamentarna seksistična afera (poslanec OVP Burgstaller je poslanki Zelenih StojšiCevi javno priporočal, naj si vtakne v usta mikrofon in naj ga liza...) ter jeseni razkriti škandal v zvezi z krvnimi preparati dunajskega farmacevtskega koncerna, ki so bili okuženi z aidsom in ki so imeli za posledico okužbo velikega števila krvavičnikov. Val desnoekstremi-stičnega nasilja s pisemskimi bombami, katerih najprominentnejša žrtev je postal obče priljubljeni dunajski župan Helmut Zilk, je v decembru končno zdramila pristojne organe in javnost. Avstrija po letu 1993 ni več tisti otok blaženih, za katerega je veljala vse doslej. Ali bodo spoznanju s strani pristojnih politikov sledila dejanja - in ne samo napovedi o obnavljanju politične kulture - bo nenazadnje pokazalo leto 1994. Ifiinri nroH 7fiUlAniAnimi iYU|jvi pivU luiuGnjenimi vrati trgovin Največ so včeraj zaslužili zasebni prodajalci - Popise blaga so v večini opravljale trgovine s čevlji in tekstilom Zaprte trgovine so pri potrošnikih povzročile veliko nezadovoljstva (Foto: B. Velikonja) DIPLOMATSKA KRONIKA Slovenija in Hrvaška v Globusu Slovenska zunanja politika v vodilnem hrvaškem tabloidu LJUBLJANA - Slovensko-hrvaški odnosi, očitno travmatična tema pristojnih slovenskih politikov, so dobili z intervjujem nekdanjega zunanjega ministra Slovenije Dimitrija Rupla, ki je govoril za najnovejšo številko zagrebškega tabloida Globus, nov pospešek. Ex minister Rupel namreč ne skopari s kritičnimi ocenami na rovaš slovenske politike do Hrvaške, ki jih Globus spretno in mastno povzame v spektakularen naslov: Hrvaška je zdaj najvecji sovražnik Slovenije. Posledica bo menda »kontra« intervju aktualnega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, prav tako v Globusu. Slovenska zunanja politika se očitno dogaja v vodilnem hrvaškem tabloidu. O cem govori dr. Rupel, ki ga Globus predstavi kot vodilno slovensko avtoriteto za zunanjo politiko; ocenjuje, da so bili odnosi dobri vse do napada JLA na Slovenijo, ko Hrvaška ni reagirala. Kasneje so se vse bolj očitno kazale razlike med državama, višek pa je bil spomladi 1992, ko hrvaška stran ni podpisala kakih 20 že usklajenih sporazumov. Rupel ugotavlja, da se strategija do Hrvaške ni spremenila, zato pa njegov naslednik Lojze Peterle drugače ocenjuje posamezne procese. Tako prihaja do zamenjave strankarskih in državnih interesov, problemi pa se kopičijo, pravi Rupel in ponovi svojo staro tezo, da je potrebno organizirati sestanek Drnovšek, Tudmanin Valentič. Rupel se zavzema za bolj odločno, vendar nenasilno politiko do Zagreba, saj tako zahteva tudi »slovenska javnost«. Dovolj provokativnih izjav torej, da je na Gregorčičevi ulici v Ljubljani že konec novoletnega mrtvila... (B. L.) LJUBLJANA -Le redke trgovske hiše popise blaga, letne obračune in vsega, kar še spada k inventuri, ne opravljajo med delovnim časom ali, kot v našem primeru, po praznikih. Včeraj so mnogi kupci preklinjali predvsem pred zaprtimi vrati trgovin s tekstilom in obutvijo, ki še posebej rade opravljajo letne popise prve dni novega leta. V nasprotju z njimi pa so bile banke povsod odprte, le kakšno uro kasneje so odprli okenca za stranke. V Ljubljani so inventure podjetja v glavnem že končala, to na primer velja za vse poslovalnice Emone Maximarketa in Emone Merkurja, saj so jo opravile že novembra. Zaprte pa so bile Namine poslovalnice, v katerih opravljajo inventuro že od nedelje naprej, in obeh Benettonovih trgovin. V Nami pri Ruskem carju pa so na oddelkih s prehrambnimi izdelki inventuro končali kar se da hitro. Dan brez novih čevljev Na Celjskem je bilo včeraj zaradi inventur za- Kupovanje pri zasebnikih V treh večjih obalnih podjetjih so inventure v večini svojih poslovalnic opravili že v decembru. Jestvina bo imela danes zaprte še tri poslovalnice, potem bodo inventuro končali. Soča ima zaprto veleblagovnico v Kopru, ki bo spet odprta v četrtek, poslovalnica Pri slavčku pa bo zaprta do ponedeljka, ker bodo po inventuri tam opravili še beljenje. Do srede bodo zaprte tudi Sočine blagovnice v Piranu in Izoli. Pri Mercator-Degroju so decembra opravili inventuro v 37 poslovalnicah, včeraj sta bili zaprti dve, do konca prihodnjega tedna pa bodo postopoma obdelali še preostalih 11 prodajaln. Zaprta pa je bila večina trgovin s tekstilom, obutvijo in tehničnim blagom, v katerih bodo inventure opravili v tem tednu. Tudi na Postojnskem so inventure v glavnem opravili že decembra in to po končanem delovnem času ali pa ob sobotah. Kljub temu pa je nekaj trgovin obvezen popis blaga opravilo tudi še v V ormoški občini so bile zaprte le štiri trgovine s tekstilom in obutvijo. Posebno smolo pa so imeli delavci blagovnice Klas, ki so želeli inventuro opraviti v nedeljo, da ne bi motili kupcev. Ko so vstopili v trgovino, pa so ugotovili, da jih je pri »inventuri« prehitela neznana nočna ekipa. Zaradi tega je bila včeraj odprta le spodnja etaža blagovnice. USTAVNI ZAKON / PODALJŠANJE USTAVNEGA ROKA Sedanji rok je potekel konec leta Se vedno neusklajenih več kot dvesto zakonov Ljubljana - Čeprav je slovenski parlament po sprejetju nove ustave v decembru leta 1991 pa do konca lanskega leta sprejel že blizu 250 zakonov, bo moral v prihodnje opraviti približno enako zakonodajno delo. Se vedno je namreč prek dvesto zakonov neusklajenih z ustavo, od tega petdeset pomembnejših. Slednji So s področja državne upra-Ve, sodstva, davčnega sistema, javnih financ, zavarovalništva ter zakonodaja, ki )e bistvena za izvedbo lastninjenja, in zakoni, ki so pomembni za samostojno državo (politične stranke, predvolilna kampanja, zakonodajni referendum in podobno). Lanska bera sprejetih žakonov je nekaj več kot sto, žato čaka državni zbor letos Se vedno ogromno dela, posebej če upoštevamo, da tra- ja redni zakonodajni postopek vsaj šest mesecev. Koliko bo na dinamiko uveljavljanja kolikor toliko usklajenega pravnega sistema vplival nesprejem ustavnega zakona za podaljšanje roka za uskladitev celotne zakonodaje z ustavo, ki je potekel konec lanskega leta, danes seveda še ni mogoče napovedati. Toda vse bolj kaže, da se bodo morali poslanci državnega zbora sprijazniti z dejstvom, da je že mogoče spodbijati veljavnost kateregakoli zakona pred ustavnim sodiščem, saj je vse bolj očitno, da je meja 61 glasov za ta parlament nedosegljiva. Za vse različice podaljšanja ustavnega roka (ali za nekaj mesecev, ali za pol leta, ah za leto dni) se je doslej izkazalo, da bi morebiti dosegle le okoli 40 glasov podpore in nič več. Zadnji poskus iskanja soglasja v zvezi z ustavnim zakonom bo še ta mesec. Do takrat naj bi si kdo premislil oziroma do takrat naj bi se poskušala uskladiti vsaj vladajoča koalicija. Toda možnosti res ni veliko, saj je bilo le malokatero vprašanje deležno toliko poskusov iskanja stičnih točk kot prav to. Kljub temu ostaja parlament na dveh bregovih. Medtem ko se LDS, ZL, DS, Zeleni-ESS in SNS zavzemajo za podaljšanje ustavnega roka, SKD, SLS, SDSS in SP S vztrajajo pri tem, da mora ustavni zakon določati tudi, kdaj naj bi se začel prehod v lokalno samoupravo. Ce tega ne bo določal, bodo čez štiri mesece lokalne volitve, saj takrat sedanjim občinskim skupščinam poteče mandat. Majda Vukelič prtih celo več trgovin kot sicer v zadnjih letih, uro kasneje pa so okenca za občane odprle tudi banke, čeprav ni povsem jasno, kaj vse so v njih še popisovali. V mestu na primer skorajda ni bilo mogoče kupiti čevljev ali oblačil, tiste trgovske hiše z živili, ki so še v družbeni lasti, pa so si omislile vsaj uskladitev inventur v svojih trgovinah, tako da je bilo nekaj samopostrežnih trgovin zaprtih včeraj, druge bodo pa danes. Zato pa so si meli roke predvsem zasebni trgovci. Državne trgovine na Koroškem so se imele navado lotiti inventure na isti dan, da je bilo včasih težko priti celo do mleka in kruha. Sedaj, ko je privatnih trgovin več, pa sporočilo, da je zaradi inventure zaprto,'kupcem ne povzroča več toliko slabe volje. Včeraj je bilo mogoče povsod na Koroškem kupiti živila, oblačila, časopis ali rože, kdor pa je potreboval čevlje ali tesnilo za pipo, pa si je moral že nekoliko bolj obrusiti pete. Se neo-lastninjene trgovine pač delajo po starem. Kar zaprejo, čeprav je enako storila tudi konkurenca. nedeljo in ponedeljek. Tako so bile zaprte tri poslovalnice podjetja Mercator Nanos (Blagovnica Cerknica, Prodajni center Postojna in trgovina Hru-ševje). Zaprte so bile trgovina Soča v Postojni, Planiki-na trgovina s čevlji in še nekaj zasebnih trgovin s prehrano in mešanim blagom. Skoraj brez zaprtih trgovin V treh največjih novomeških trgovskih podjetjih so se letne inventure lotili na različne načine. V Dolenjki in Novotehni-nih trgovinah so jih večinoma opravili decembra ob prostih sobotah in nedeljah. Mercatorjeve trgovine so imele inventuro predzadnji vikend v decembru, v treh največjih enotah pa jih bodo opravili ta konec tedna. V Prlekiji so lahko kupci nemoteno kupovali že prvi delovni dan novega leta. V Ljutomeru sta obe trgovski podjetji, Vesna Ljutomer in Klas Maribor, letne inventure opravila že v začetku decembra. Le banke so včeraj odprli šele po 9. uri Anita Zmahar in dopisniki Republike Srečo je mogoče deliti Jelko Kacin V zadnji torkovi kolumni leta 1993 sem kategorično zapisal, da v letošnji zimi državljanske vojne še ne bo. Se več, obdobje državljanske ne-vojne sem podaljšal vse do začetka pomladi in še dlje v april. In po prvih treh dneh leta 1994 sem še bolj prepričan, da sem imel in da bom imel še naprej prav. Novo leto se je začelo tako, kot se spodobi: ob polnoči, v lepem vremenu, ki je bilo naklonjeno tudi tistim, ki so vse do jutra tavali v zanosu novoletne sreče. Vlilo se je šele čez dan in najbolj vztrajni veseljaki za dež skoraj niso vedeli, saj je prenehalo deževati prej, kot so oni uspeli ponovno napolniti svoje akumulatorje. Istočasno je v višjih legah snežilo in snega je nasulo toliko, da je bila idila popolna, smuka pa naslednji dan idealna. Tudi sonca je bilo na drugi dan leta 1994 dovolj. In potem je bil večer in na TV Slovenija so državljani Slovenije in drugi kupci srečk novoletne loterije 3x3 čakali na izide žrebanja, ki bi tudi njim dokazali, da so že sestavni del Evrope. Najprej je bilo za en milijon srečk in prodali so prav vse, po čemer lahko sklepamo, da Evropa tudi statistično gledano ni dosegljiva prav vsem. Ne vem natančno, koliko je volilnih upravičencev, toda če na pamet ocenim število mladoletnih Slovenk in Slovencev in jih odštejem od dveh milijonov, bi lahko ugotovil, da so srečke na voljo samo 2/3 volilnega telesa, oziroma samo za vladajočo . koalicijo. V izogib takim domnevam Loteriji Slovenije priporočam, naj poveča število srečk, saj si Slovenci sreče želimo neizmerno in smo zanjo pripravljeni pokupiti tudi več srečk, kot pa jih je bilo na voljo tokrat. Ce je bilo 15 nemških avtomobilov z nekoliko arhaičnim ženskim imenom »Mercedes« zadosti privlačno upanje, da je srečk tako hitro zmanjkalo, bi bilo že prav, da bi imeli, teoretično gledano, možnost sodelovanja vsi polnoletni državljani, sreče pa tako ali tako ni mogoče zagotoviti vsem. Vendar pa, vsaj to, da imajo priložnost, si zaslužijo, pa čeprav bosta kupna moč in zakon trga srečke razdelila drugače. Ker pa ni šlo samo za mercedese, marveč tudi za dve denarni premiji, se mi je ob gledanju žrebanja, na katerem jaz in moja družina nismo aktivno sodelovali, utrnila še ena misel. Naša vlada ima 16 članov, zato je bilo nagrad dovolj, da bi osrečili tudi vse ministre, prvemu ministru pa tako ali tako pripada večja nagrada - v našem primeru npr. 10 milijonov tolarjev. Naš predsednik vlade se je tudi pritožil nad višino svoje plače, rekoč, da se direktorjem slovenskih firm ne spodobi zaslužiti pretirano več kot predsedniku vlade. Finančni minister je kasneje sicer izjavil, da česa takega ni nikjer v Evropi in da bo v trenutku, ko bo po lastni oceni zaslužil premalo, začel iskati drugo službo. Pa s tem ne želim pretirano udrihati po predsedniku naše vlade, nasprotno, tudi njemu privoščim več sreče in več denarja. In potem je prišla še glavna nagrada - za 40 milijonov tolarjev sreče. V tistem trenutku sem se vprašal, komu bi po logiki stvari morala pripasti: predsedniku državnega zbora ali predsedniku države? Oba si v tem letu zagotovo želita več sreče in uspehov v obrambi lastne osebne integritete in obema jo tudi sam privoščim. In ko so izžrebali še zadnjo trojno kombinacijo, se je pokazalo, da sta srečneža dva. Pa naj Se kdo reče, da Loterija Slovenije ni dobrohotna in usmiljena ustanova. Kot da bi vedeli, kaj se mi je motalo po glavi v tistem trenutku, so nehote razrešili še mojo dilemo. Srečo je mogoče deliti. In tako sem zapisal, da srečo privoščim vsem državljanom Slovenije, vladajoči koaliciji, celotni vladi, predsedniku državnega zbora in Se predsedniku republike. Ker pa sem podpredsednik stranke v opoziciji, bi se spodobilo, da kaj lepega zaželim še moji stranki in strankam, ki so nam blizu. Privoščim nam torej, da bi v tem mesecu uspeli povezati in združiti stranke male koalicije in sebi in drugim dokazati, da nismo skupina individual-cev in intelektualcev na kvadrat, ampak stranka zrelih politikov, ki jih je življenje toliko izučilo, da so sprejeli tisti znani rek slovenskega pesnika: Nekoga moraš imeti rad. Povezovanje programsko sorodnih strank sredine bi lahko bil dokaz, da se bomo v prihodnje v slovenski politiki pogosteje pogovarjali z močjo argumentov in znali uporabljati tudi argumente moči. In tudi za to podjetje niso dovolj samo volja, znanje in čas, potrebno je tudi NAŠA (NE) ZNANA BOGASTVA UMETNOSTNA GAL MARIBOR (11) Kosova deklica ____LIKOVNA UMETNOST / POGOVOR S SLIKARJEM JP2ETOM CIUHO_ Človek brez pokritega hrbta Eno najboljših del slovenske nove stvarnosti Nagrada za grafiko De Forni - Pregledna razstava v pariškem Le monde de kart - Lastna fondacija Umetnostno galerijo Mariborso odprli leta 1954. Oddelki: sodobna umetnost, muzealni oddelek, dokumentacija z arhivom in knjižnico, pedagoški oddelek. Umetnosta galerija hrani v svoji stalni zbirki dela slovenskih likovnih umetnikov od konca 19. stoletja do danes (vec kot 2000 eksponatov). Kot galerija - muzej skrbi za likovno dediščino severovzhodne Slovenije, po drugi strani pa želi postati tudi vrednostni katalizator za sodobno likovno ustvarjanje svoje regije. Dislocirani enoti: Salon Rotovž (Trg Borisa Kraigherja 3), Stari salon Rotovž (Rotovški trg 1). Med največje dragocenosti Umetnostne galerije sodi Deklica z oranžo, nam je sporočila v. d. ravnatelja galerije Meta Gabršek Prosenc. Mariborski slikar in grafik Ivan Kos (1895 - 1981) se je v zgodovino slovenskega slikarstva zapisal predvsem z odličnimi portreti, nastalimi sredi dvajsetih let, ter ciklusom risb s socialno-kritiCno tematiko, ki jih je ustvaril v desetletju pred drugo svetovno vojno. Ce bi želeli izbrati "remek delo" njegovega opusa, je to nedvomno Deklica z oranžo. Umetnik je naslikal dve podobi istega dekleta, ki pa se ločita predvsem po naCinu (ne) komuniciranja z gledalcem. Dekle na sliki, ki je last Umetnostne galerije Maribor, upira široko odprt pogled v gledalca, čeprav ga v svoji izoliranosti ne doseže, njena "dvojnica" pa je povesila veke in se zazrla sama vase. Iz obeh portretov, polnih skritih misli in Čustev, veje skrajni solipsizem, značilen za umetnost nove stvarnosti. Slika predstavlja temnooko dekle, pokrito z rdečim pokrivalom, ki v desnici drži pomarančo. Izrazito Čuten izraz dekletovega obraza z nekoliko poševnimi očmi in velikim orlovskim nosom, poudarjajo polne, rahlo razprte rdeče ustnice. Ob osvetljenem obrazu, ki se lušči iz temnega, povsem praznega ozadja, sta poudarjeni le še roki: ena mirno počiva v naročju, druga pa ponuja žareč sadež. Oranža z moCnim barvnim poudarkom razbija harmonijo temnih tonov dekletovih oblačil in hkrati namiguje na dekletovo senzualnost. "Zanimivo je, da se slikar ni odločil za jabolko, saj je očitno, da je pred nami slovenska Eva, ki pod temnim oblačilom in skromno, nekoliko "cankarjansko" držo, skriva svojo Čutnost", je ob predstavitvi slike zapisala Meta Gabršek Prosenc. Umetnostna galerija Maribor je to umetnino Ivana Kosa odkupila leta 1955 na slikarjevi retrospektivi. Deklico z oranžo so uvrstili tudi v obsežen pregled ekspresionizma in nove stvarnosti, ki ga je leta 1986 pripravila Modema galerija in ob Pilonovih ženskih portretih predstavlja eno najboljših del slovenske nove stvarnosti. Naslov: Umetnostna galerija, Strossmayerjeva 6, 62000 Maribor, tel. 062/211-771. Odprto: od 9. do 13. in od 15. do 18. me, v nedeljo od 9. do 13. me, ob ponedeljkih zaprto; Salon Rotovž: od 10. do 13. in od 15. do 19. me, v soboto od 10. do 13. me, v nedeljo zaprto. Pripravlja: Tanja Fajon Ivan Kos: Deklica z oranžo, 1927 Jože Ciuha v delavnici MGLC v Tivolskem gradu (Foto: Jože Suhadolnik) Ciuha Pristavi Slikar Jože Ciuha želi reprezentativni izbor svojega celotnega opusa podariti javni zbirki. Njegova želja je, da bi zbirka dobila svoje mesto v Sloveniji in bi bodoče generacije bogatila tako v kulturnem, turističnem in pedagoškem pogledu. Fundacija, ki naj bi svoje mesto našla na Bledu v sedanji Modni hiši Pristava, bo nosilec širše zasnovanih kulturnih dejavnosti, katerih programske vsebine bodo usmerje- * ne v mednarodno sodelovanje na področju razstavne dejavnosti, založništva, koncertne dejavnosti in likovno izobraževalnih programov. Ti bi zrasli okrog mednarodne poletne akademije za svobodno slikarstvo, kakršno je Jože Ciuha vodil v Salzburgu in bi jo pomagal ustanoviti tudi v Sloveniji. Program bi predstavljal vzorčen tip muzeja ter zametek kultmnega centra kot nadgradnje atraktivno zasnovane muzejske zbirke, ki ji je avtor namenil preko 500 del iz vseh obdobij in področij svojega ustvarjanja. Fundacija Jože Ciuha zbira sredstva za preureditev blejske Pristave in oblikovanje svojih skladov s podporo gospodarstva in slovenske javnosti. Tina Lucu Slikar ali natančneje rečeno likovni umetnik Jože Ciuha, ki živi in ustvarja v glavnem v tujini, tam tudi veliko raz-stavlja.Lani je bilo v pariški galeriji Art et Com-munication razstavljenih 30 njegovih akvarelov, platen, grafik in slik na steklu, zelo odmevna je bila razstava 25 grafik in akvarelov v galeriji nizozemskega mesta Lelystad. Dvakrat je lani razstavljal v galeriji Weihergut v Salzburgu, dva meseca in pol so bile v treh beneških galerijah na ogled njegove slike v različnih tehnikah, pred kratkim so razstavo odprli tudi v Nemčiji. V hotelu Toplice na Bledu, kjer so ob avtorjevi navzočnosti odprli Se eno njegovo razstavo, pa sta bili javno predstavljeni Fundacija Jože Ciuha in zamisel o javni zbirki. O vsem tem smo se s slikarjem pogovarjali. Na lanskih razstavah v tujini ste v glavnem predstavili slike, ki ste jih ustvarili v letih 1990, ’91, ’92. Bi lahko rekli, da so bila to še posebej plodna leta? Slike in razstave niso same po sebi merilo za plodnost. V enaki meri so tudi refleks Časa, njegovih energetskih nabojev, deformacij in patologije. Zato lahko brez okoliše-nja rečem, da mi je slikanje postalo način življenja in samoobrambe. Sicer pa so pogosti nastopi tista nuja, ki jo v velikih centrih poznajo likovniki, ki prihajajo iz manjših okolij in predvsem iz gospodarsko manj razvitih sredin, kjer je ob logiki preživetja več posluha za socialno podporo kot za smiselno in zahtevno promocijo na mednarodni sceni. Zato so odveč vprašanja, Cernu se v naj- boljših galerijah pojavljajo predvsem Angleži, Američani, Nemci in Francozi. Izjeme pri tem zgolj potrjujejo pravilo. In vendar vztrajate v Parizu!? Uporabili ste pravo besedo. Vztrajanje in trma sta tisto, kar Človeku, ki nima pokritega hrbta, da se izrazim s primero, še preostane. V Parizu sem bil že v letih 1956/57. Ze tedaj sem sklenil, da se bom v to mesto vrnil. In vrnil sem se potem, ko mi je sodelovanje z nekaterimi galerijami v Evropi razrešilo temeljne eksistenčne probleme. Ne glede na dejstvo, da sem si našel tudi dokaj prizadevno galerijo, je bilo za moj sedanji položaj na pariški likovni sceni odločilno naključno srečanje Alaina Bosqueta z mojim delom. Gospod Bosquet je namreč eden tistih, ki odločilno vplivajo na likovno življenje Pariza. Ne da bi me poznal, je v dnevniku Le Quotidien objavil navdušujoč članek. Potem so se pojavili galeristi. In kaj vas je v teh zadnjih letih, o katerih se pogovarjava, najbolj spodbujalo? Rekel sem že, da mi je delo postalo naCin življenja. Medtem ko se likovniku v mladih in srednjih letih svet ponuja kot bogata izložba, ga z zrelostjo vse bolj obvladujejo in zasvojijo lastni labirinti. Vse bolj razvidna postaja meja, kjer kritična in urejajoča misel odpove in se delo sprevrže v stanje nekakšne upehane zamaknjenosti. In ker govorim z jezikom lastne izkušnje, menim, da gre pri tem za prestop iz racionalne in materialne sfere v duhovno. Poslej se slika dogaja v lastni, samozadostni Čarovniji. Tu zmore biti spo- dbujanje, po katerem me sprašujete, zgolj tehnična oznaka. Priprave na razstave so prav gotovo naporne, ne glede na to, da je njihov glavni organizator vaša žena, Radmila Novak Ciuha. Tudi potovanja, povezana s posameznimi razstavami, jemljejo Cas, Je to ovira ali spodbuda za vase delo? Najprej bi rekel, da me naslikane slike ne vznemirjajo vec. Res pa je, da so postavitve razstav velik izziv. Gre za nekakšno orkestracijo dela in to zmore biti zanimivo in vznemirljivo hkrati. Kar zadeva potovanja, mi že dolgo niso vec tisto, kot so bila v Času, ko sem še odkrival svet. Cas na njih si krajšam z branjem in pisanjem pisem, ki jih sicer ne utegnem pisati. Delo in Radmilina prizadevanja pa so srečna okoliščina, ki mi odvzamejo velik del bremen, ki so z vso dejavnostjo nastopanja in promocijo povezana, saj vse to in še precej več postori dosti bolje, kot bi to zmogel jaz sam. Nedavno ste v Benetkah prejeli nagrado, ki jo to mesto vsako leto podeljuje po eno domačemu in eno tujemu umetniku. Bi lahko povedali, za kakšno nagrado gre? Deloma ste že sami povedali, da gre za dve enakovredni nagradi. Nagrada se imenuje Do Forni, se pravi po sponzorju, ki prispeva njen denarni delež. Sicer pa se zanjo odločijo kritiki, potem ko presodijo, katera razstava je bila v tekočem letu najbolj odmevna. Nasploh pa so nagrade del določene kulturne politike. In tako je bilo po moje tudi v tem primeru. Gre za spopad med tistimi, ki so odpisali likovno prakso, vezano na rabo klasičnih materialov in zagovarjajo zgolj dela, ki jih poznamo kot artefakte, instalacije, assemblage in tistimi, ki ne pristajajo na apriorno vrednotenje takih in podobnih inovativnih postopkov in zmorejo še vedno občudovati sliko, ki je dobro naslikana. Ti slednji utemeljujejo svoja stališča s primerom letošnjega bienala, beneškega seveda, za katerega trdijo, da je verna podoba jalove bere dolgoletnega kritiškega nasilja, ki je favoriziralo že omenjene modele. Po njihovem prepričanju prav ti in taki kot so, nudijo večje možnosti piscem tekstov kot ustvarjalnosti sami. Obratno pa letijo očitki na račun že preseženih nostalgij. Seveda gre za povsem naravna trenja, za fasado katerih so prikriti interesi denarja in moči. Leto 1993 je bilo za vas nedvomno bogato. Letos boste slavili svoj okrogli jubilej. Ga boste proslavili tudi delovno? In Ce, kje boste razstavljati? 2e v januarju 1994 bom imel manjšo razstavo na Nizozemskem. Tej bosta sledili v februarju razstava slik v Cankarjevem domu in razstava del na papirju v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. V aprilu bom imel v galeriji Le monde de Part v Parizu pregledno razstavo slik, ki so nastale v zadnjih letih. Gre za taCas največjo pariško galerijo, saj ima na voljo okoli 2000 kvadratnih metrov razstavnega prostora, v maju se bom prav tako v Parizu predstavil z izborom akvarelov v galeriji La galerie. Nekje med jesenjo in zimo - datum še ni povsem doloCen - pa bom razstavljal v Neue Galerie v Linzu. To je eden izmed najbolj uglednih muzejev za sodobno umetnost v Avstriji. Imate pa še en velik načrt. Reprezentančni izbor iz svojega celotnega opusa ste pripravljeni nameniti javni zbirki. Kje naj bi taka zbirka bila? In kako daleč ste že na poti do uresničitve tega naCrta? Najprej naj povem, da pravzaprav ne gre za moj naCrt, moja je predvsem ponudba. Vsa stvar pa ima tudi predzgodovino. Nekaj let bo tega, ko so mi tedanji predstavniki gospodarstva in občine Krško povedali, da se je prav ta posavska občina povzpela med najbolj razvite slovenske občine. Sam sem namreč preživel večji del otroštva in mladosti na Vidmu, ki je danes del Krškega. Ta kraj, na katerega me veže premnogo Čudovitih spominov, mi je še vedno gnezdo, na katerega sem čustveno navezan. Bil sem torej vesel in poCašCen, ko so mi že omenjeni občinski predstavniki ponudili kapelo, ki sameva na nekdanjem mestnem pokopališču, ki se je že pred leti »odselilo« na rob mesta in je poslej služilo za skladišče. V tej kapeli naj bi razstavil izbor svojih del kot stalno zbirko in kot domačin pridal svoj delež h kulturnemu utripu mesta. V ta namen so bili tudi že izdelani naCrti za namembnost kapele. Prišla je osamosvojitev in marsikaj se je spremenilo. Ker v glavnem živim v tujini, nisem bil kaj prida seznanjen z dogodki v Krškem. Ob molku iz Krškega pa mi je postalo jasno, da je zamisel za zbirko, kot se temu reCe - zamrznila. Ob moji razstavi v galeriji Bevisa v Kranju pred poldrugim letom se je v pogovoru mimogrede znašla tudi »krška tema«. Gospa Saša Bedene, ki vodi to galerijo s sinom Bojanom, je povprašala, Ce bi bil pripravljen podobno zamisel realizirati tudi kje drugje. Ideja o Bledu se je porodila na Bledu samem, ko je ista galerija razstavljala moja dela v hotelu Toplice. KULTURA Torek, 4. januarja 1994 Jože Ciuha: Nemi boter rožnatih sanj -1989 Ta misel o donaciji zajetnega dela mojega opusa je naletela na navdušence, trezne zagovornike pa tudi na bolj ali manj prikrite odpore. Osrednji problem je lokacija. Kot možna rešitev se zaenkrat omenja Pristava na Bledu. Ce bo ta problem resen, bi poleg že omenjene donacije skuSal uresničiti vrsto zamisli. Pri tem mislim na multikulturnost celotnega projekta, ki naj bi razrahljala nase v cehovstvo utesnjeno kulturniš-tvo, na povezavo kulture z gospodarstvom, posebno Se s turizmom, kot možno presežno vrednost že utečene turistične ponudbe, ki je bila doslej zožena predvsem na naravne lepote. Nekje sem prebrala, da vam v Parizu ponujajo, da bi vam zgradili galerijo. Kako je s tem? Po vsem, kar sem vam do zdaj povedal, se mi zdi pravljičarstvo te vrste povsem odveC. Ob koncu bi vas vprašala, odkod vsa ta zagnanost in ob tem, da ste že rekli, da vam je delo postalo način življenja, kaj to zares pomeni? Na taka in podobna vprašanja sem že odgovarjal, čeprav odgovori niso vselej enaki. Starih misli ne bi rad ponavljal. Z delom se branim peze let, ki potuhnjeno vse bolj pritiska s svojo neizbežnostjo, branim se pred polaščevalno-stjo in odtujenostjo časa, pred njegovimi rituali in travmami, vse skupaj ob spoznanju, ki me že dolgo usmerja, da zmore človek zgolj v sebi najti vsebino in obliko lastne svobodnosti. In ko mimo dela govorim o času, moram reči, da ta postaja vse bolj srhljiv, posebno še, ker spominja na grozljivost tridesetih let. Analogij je nič koliko. Igra moči je vse bolj enosmerna in v mnogočem pogojena z odstonostjo spomina. Nemara tudi namerno, kajti, kako naj sicer razumemo ob neverjetnih in vsestranskih pustolovščinah človekovega duha in ustvarjalnosti v stoletju, ki se izteka, tolikšno odsotnost idej, ki naj bi razrešile vsesplošno civilizacijsko krizo. Kje je omagala strast spoznanja, ki jo ima Husserl za bistvo evropske duhovnosti, ki naj bi ščitila človeka pred zamračenostjo lastne biti. V tem trenutku je pri nas vsaj nekoliko razveseljivo dejstvo, da so na lestvicah popularnosti politike presegli športniki in medijske zvezde. Tudi v Franciji opažam, da postajajo politični prvaki, ki vztrajajo pri idealih in programih včerajšnjega dne, vse bolj smešni. De-sno-levi »ping-pong« se umirja na sredini, ker se postopoma kot osrednji politični in seveda ne samo politični problem zastavlja preživetje planeta. Ekologija torej. Moram pa priznati, da se tesnobno počutim v državi, kjer netolerantni politiki postavljajo pred interes države interes stranke, kjer se potuhnjeno razpečavajo anonimna pisma »civilne iniciative«, kjer dušni pastirji na najvišjem nivoju razpravljajo o povsem posvetnih apetitih, in kjer so »Butalci« sklestili proračun za kulturo na raven vladne, parlamentarne in nacionalne sramote, medtem ko se redi proračun za vojsko. Stanka Ritonja Dopolnilo k intervjuju z Zorico Kurent, ki smo ga na kulturnih straneh objavili v sredo, 29. decembra: Zorica Kurent je o problemih slovenske kinoteke spregovorila kot upravnica Dvorane kinoteke v Ljubljani in ne kot upravnica kinotečne ustanove, kot bi bilo morda mogoče sklepati iz zapisa. T.V. Nagrada Do Fomi Slikar Jože Ciuha pri prefektu Scioleftu Med ljubitelji umetnosti, zbiralci in galeristi je znano dejstvo, da so v Benetkah najlepše kolekcije del moderne umetnosti v lasti znamenitih restavracij in slavnih krojaških salonov. To zlasti velja za beneške restavracije Colomba, AlTAngelo in Do Forni. Slednja že od leta 1986 vsako leto v decembru sponzorira nagrado likovnih kritikov za grafiko domačemu in tujemu avtorju. Prva nagrajenca v nizu sta bila Giuseppe Zigai-na in španski slikar in grafik Miguel Rodriguez Acosta. Letos je ta čast pripadla slovenskemu slikarju Jožetu Ciuhi kot odmev na izredno uspešne predstavitve, ki jih je v letošnjem letu priredil v Benetkah kar na treh lokacijah: v galeriji Cavalli-no, v cerkvi Ateneo San Basso ter v galeriji L’Occhio. Ob našem v svetu vedno bolj cenjenem slikarju in grafiku (aprila naslednje leto bo razstavljal v pariški galerji Le Monde de l’Art, predstavil pa ga bo ugledni kritik Alain Bosquet, pred tem pa bo ob sloven- skem kulturnem dnevu odprl pregledno razstavo pod naslovom Iz pariškega ateljeja v Cankarjevem domu) je nagrado Do Forni prejel Aligi Sassu, 83-letni italijanski slikar, še vedno zelo živo prisoten na likovni sceni, saj so v oktobru letos slavnostno promovirali njegovo stensko sliko iz keramike I miti del Mediterra-neo v površini 150 kvadratnih metrov v sedežu Evropskega parlamenta v Bruslju. Aligi Sassu se iz družinskih razlogov podelitve ni udeležil, našemu slikarju pa je v prisotnosti številnega mednarodnega jet-seta nagrado izročil beneški prefekt Sci-voletto. Osmo nagrado Do Forni pod pokroviteljstvom beneške občine in kulturnega ministrstva organizira Centro Internazionale della grafica, žirijo pa so sestavljali Enzo di Martino, likovni kritik in umetniški direktor bienala, Piero Fortuna in Eligio Paties. Slavnostno večerjo s 150 povabljenimi gosti je sponzorirala šampanjska hiša Bellussi. Maruša Stupica Locutio, 3/93, izdala Literarna delavnica pri Zvezi kulturnih organizacij Maribor in Mariborska literarna družba, 36 strani, Maribor, 1993, 300 tolarjev. Tretjo številko so uredili Andrej Adam, Bojan Schvventner, Breda Slavinec, Tomaž Brenk, Stanka Devjak in Marjan Pungartnik. Ambicija izdajateljev Locutia je, da bi revija v doglednem času pričela konkurirati Dialogom. Uvodni sestavek je namenjen pogovoru Katarine Klančnik z Vilijem Ravnjakom, »ki ga poznamo kot dramaturga in dramatika, z zadnjo knjigo antropoloških esejev Spoznanje višjega jaza pa je stopil na drugačno pot, pot ezoterike«. Sicer pa prevladujejo v reviji pesniki: Kristina Trobec, Majda Senica, Justin Jauk, Nataša Jenuš, Vera Brelih, Dušica Kalin-ger, Lidija Pak, Damjana Piščanec, Srtanka Devjak, Klarisa, Tomač Brenk, Andrej Steničnik, Orlando Uršič in Jasmina Bedrač. S proznimi besedili se predstavljajo: Božidar Stanišič, Gašper Malej, Jože Kos, Tatjana Srebrnič, Jože Slaček, Oto Rimele in Bojan Schvventner. Zadnje tri strani so namenjene novicam iz mariborskega literarnega življenja in drugih dogodkih. (J. S.) Primorska srečanja, Društvo sociologov in politologov severnoprimorskih občin, december, 1993, št. 152/93, strani 73, cena 600 tolarjev. V uvodu Milan Gregorič predstavlja izbrano gradivo z okrogle mize o eksodusih ’93 maja v Kopru. V Bankrotu preteklosti politično obarvana zapisa predstavljata Marija Pirjevec in Avgust Lešnik. O koprskem skladatelju Antoniu Tarsiji so razmišljanja napisali Marija Gombač, Ennio Stipčevič, Ivano Cavallini in Antonio Trampuš. V Klepetu se Tatjana Gregorič pogovarja s Hubertom Bergantom. V Gospostvu duha sta krila svojim mislim nadela Vlado Sav in Aleš Debeljak. V Leposlovju pesmi in kratko prozo objavljajo Tanja Plevnik, Ines Ceigol-Bavčar, Sonja Stergaršek, Dušan Jelinčič, Mladen Pa-hovič, Jurij Hudolin in Ljubo Divjak. V Leposlovnem balzamu Vida Mokrin-Pau-er vabi bralce k popisovanju srečanj z literati, Marija Taučar pa opisuje svoje srečanje s Finžgarjem. Okno v svet nam predstavljajo pesmi italijanske književnice Anne Santoliquido v prevodu Jolke Milič. V Zapiskih je objavljenih več prispevkov. (A. Z.) GLASBENE NOVICE Don Carlos v Bilbau V ponedeljek 10. januarja bo v teatru Coliseo Alba v španskem mestu Bilbao premiera Verdijeve opere Don Carlos kot četrte opere v sezoni 1993/94. Naslovne vloge bodo peli Roberto Scandiuzzi (Filip H), Lando Bartolini (Don Carlos), Paolo Coni (Markiz de Posa), Jaakko Ryha-nen (Veliki inkvizitor), Margaret Priče (Elizabeta) in Luciana Dlntino (Eboli). Dirigent bo A. Allimendi, režiser pa G. P. Zennaro. Do konca sezone bosta na sporedu se dve operi: Puccinijeva Tosca (Giovanna Casolla, Neil Shicoff, Alain Fondary) ter Verdijev Otello (Corneliu Murgu, Kallen Esperian, Paolo Giavanelli). Dva dirigenta prestopata Anglež Michael Tilson Thomas bo septembra leta 1995 prevzel vodstvo Simfoničnega orkestra v San Franciscu, ZDA. Dotiej bo še deloval na čelu London Symphony Orchestra. Spancu Miguelu Angelu Martinezu pa se je iztekla pogodba v mannheimski operni hiši. Novo delovno mesto je dobil v novi operni hiši v Helsinkih na Finskem, kjer v otvoritveni sezoni predstavljajo opere Traviata, Carmen, Evgenij Onjegin, Otello, L’Elisir d’Amore, Lohengrin, Kullervo (finskega komponista Sallinena) ter Nicolajevo Vesele VVindsorske vdove. Spomin na velike umetnike Lani je umrlo nekaj zelo pomembnih glasbenikov, ki se jih bodo vsi, ki ljubijo to zvrst, z občudovanjem spominjali. Med drugimi so preminuli temnopolta mezzosopranistka Marian Anderson (91), sopranistki Lucia Popp (54) in Arleen Augier (54), mezzosopranistka Tatjana Troyanos (55), baritonist Gino Bechi (79), basist Boris Christoff (79), dirigent Erich Leinsdorf (81), brazilski komponist Camargo Guarnieri (85), violinista Alexander Schneider (84) in Nathan Milstein (89), harfist Nicanor Zabaleta (86) ter tenorist Jess Thomas (66). Odkrili Haydnov klavir in sonate Strokovnjak dražbene hiše Sofhebey’s Stephen Roe je v Londonu pred dnevi na dražbi uvidel, da je stari klavir, ki so ga tam prodajali, imel slavnega lastnika Johanna Christiana Bacha, sina Johanna Sebastiana. Johann Christian je dvajset let živel v angleški prestolnici, vse do svoje smrti leta 1782. Osemdesetletna gospa je v nemški VVestfaliji našla rokopis šestih še neobjavljenih sonat Josepha Haydna. Sama sploh ni opazila Haydnovega podpisa, temveč je to uspelo flavtistu VVinifridu Michelu, ki jih je takoj izročil avstrijskemu pianistu Paulu Badura-Skodi. Sonate je Haydn komponiral med letoma 1766 in 1796. Pripravil: Mi. K. ZNANJE Torek, 4. januarja 1994 ZNANOST - ■■ ".ai Zabava zatira japonsko radovednost Peter Hadfield Enostavnost rokovanja s sodobno zabavno elektroniko utegne pri mladih potlačiti zanimanje za znanost in tehnologijo, lahko preberemo v letošnji Beli knjigi japonske Agencije za znanost in tehnologijo (v angleščini na kratko STA). Dokument, ki je prišel v javnost v začetku decembra, skuša pojasniti, zakaj med mladimi Japonci upada vnema za znanost in tehnologijo. Taka gibanja bi po mnenju STA znala v bodočnosti povzročiti pomanjkanje znanstvenikov in inženirjev. Če je verjeti podatkom Agencije, se število japonskih dvajsetletnikov, ki jih zanima znanost, v zadnjih letih zmanjšuje, prav tako pa že od konca osemdesetih upada tudi delež srednješolcev, ki nadaljujejo šolanje na naravoslovnih in tehničnih fakultetah. Po Beli knjigi gre dobršen del krivde za tako stanje pripisati takoimenova-nemu »sindromu črne škatle«. »Zunanji izgled zabavne elektronike že dolgo ne pove prav ničesar o tem, kako je naprava zgrajena in kako deluje.« Časi, ko so mladi dobili nekaj občutka za znanost z brskanjem po notranjosti ur in radijskih sprejemnikov, so - tako kaže - minili. Povsod navzoča plastična ohišja zanesljivo odvračajo radovedne. Paradoksalno je, da so prav najstniki in dvajsetletniki najbolj navdušeni nad tovrstnimi izdelki. Vendar pa je taka zagretost znak za pasivno in ne tvorno zanimanje za znanost in tehnologijo, piše v^Beli knjigi. Čeprav upadanje vneme za znanost ni omejeno le na Japonsko, je pojav najlaže popisati z izrazi, zančilnimi za japonsko družbo. V Beli knjigi lahko preberemo, da se japonski učni program pri naravoslovnih predmetih opira na »golo pomnjenje ogromne množine dejstev,« posebej prirejenih za opravljanje izpitov, in le redko vključuje spoznavanje znanosti skozi raziskovanje in eksperimentiranje. Japonski otroci se v prostem času največkrat predajajo »izgotovljenim oblikam zabave, kakršni so recimo stripi in videoigre,« navaja Bela knjiga. Drag razlog, da se mladi redkeje odločajo za znanost, je nemara anonimnost znanstvenikov in raziskovalnih inštitutov. Težko bi našli slavnega izumitelja ali »heroja« med znanstveniki. Skoraj vselej Zato so s svojim delom bolj zadovoljni. Uradnik STA je poudaril, da priljubljenost znanosti upada v večini razvitih dežel. »Vendar pa se v Veliki Britaniji in Združenih državah razprava o tem vselej skrči le na plače znanstvenikov in inženirjev.« V japonski Agenciji za znanost in tehnologijo priznavajo, da ima Japonska podobne težave kot Velika Britanija, ko gre za kakovost študentov, ki se odločajo za študij naravoslovja in tehnike. Precej se govori o tem, da se najboljši študentje odvračajo od znanosti, čeprav uradnih podatkov še ni. »Od univerzite- Igralni avtomati mladine ne spodbujajo k radovednosti gresta ugled in priznanje za izum iznajditeljevemu delodajalcu. »Navadno je pozornosti deležno podjetje... znanstveniki in inženirji... pa so le redko predmet pogovora,« pravi Bela knjiga. Makoto Ueda iz družbe Toshiba-meni, da težav ne bo mogoče rešiti le s priznanjem zaslug posameznikov. Inženirje v podjetjih zelo cenijo, pa tudi njihovo delo je primemo plačano, še dodaja. Sonyjev predstavnik za stike z javnostjo je pred časom omenil, da pušča njegova družba zaposlenim precej proste roke, da preskušajo svoje zamisli. tnih profesorjev je vse pogosteje slišati, da se študentje v povprečju slabšajo,« je povedal omenjeni uradnik STA. »Le malo študentov, ki izstopajo na sprejemnih izpitih, se odloča za naravoslovne in tehnične fakultete.« V družbah Sony in Toshiba se zaenkrat ne morejo pritoževati, da so pri zaposlovanju znanstvenikov in inženirjev naleteli na kakršnekoli težave. Pri Toshibi pa dodajajo, da bi nas upadanje zanimanja za znanost in tehnologijo lahko neprijetno presenetilo ob koncu recesije. IG. V.) »Babica - dedek sem« Kaj je pravzaprav to? Kakšne so usluge tega servisa? Delovni čas se prilagodi uporabniku, tudi 24 ur na dan, če je potrebno. Na razpolago se vam vsak delavnik, pa tudi konec tedna in med prazniki. Sprejemajo vsa mogoča naročila. Najpogosteje sprejmejo varstvo otrok vseh starosti in vse, kar je s tem v zvezi: previjanje, hranjenje, igranje, učenje, pomoč pri nalogah in tako naprej. Seveda, če želite, vam pomagajo pri pospravljanju, kuhanju, pranju, likanju, pleskanju in Se kaj bi se našlo. Za svoje delo so dobro Solani, saj je vsak od njih vse to počel že mnogo let. Zaposleni v tem servisu po pravilu ne pričakujejo plačila, morda kakšno drobno pozornost, včasih pa še sami kaj zraven dajo. Kje je ta servis, kako priti do teh ljudi? Na žalost res niso vsem dosegljivi. To so tisti naši dedki in babice, naši starši, ki nam pridejo v pomoč, kadar jih potrebujemo. Vsi, ki jih nimajo, bi presneto radi imeli njihovo bližino, oporo. Tisti, ki jih imajo, so tega lahko zelo veseli. Vsake toliko časa pa se najde tudi kdo, ki misli, da je samo po sebi umevno, da se babice in dedki ukvarjajo z njegovimi otroci in vodijo poleg svojega Se njegovo gospodinjstvo. Včasih pa kdo razume vsako besedo in dejanje svojih staršev kot grobo vmešavanje v njegovo družino. Različna so pričakovanja enih in drugih. Nujen je odkrit pogovor, kaj si kdo želi in kaj je realno izvedljivo. Poiskati je treba rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani. Nekateri stari starši resnično lahko naredijo vse, kar je bilo opisano v prvem odstavku . Vendar to ni modro. Ob prevzemanju vseh opravil v družini svojega sina ah hčere, delajo vsaj dve napaki. Zanemarjajo svoja lastna življenja in preprečujejo mladim, da bi odraslo prevzeli skrb za svoje družine. Zato je pri dogovarjanju o pomoči razumno prevzeti le tiste dolžnosti, ki jih mladi res ne zmorejo izpolnjevati. Ponavadi so to dopoldanska varstva otrok, ki lahko vsem prinesejo mnogo lepega. Prijetno je opazovati otročička, ki po previtju zadovoljno »pase kravice«. Kako lepo je, ko se vnuček stisne k babici in ji reče, da jo ima rad, ali pa ko racajoča vnukinja zapleše s svojim dedkom ali vsi skupaj zapojejo kakšno otroško pesmico. Morda je res neprijetno zgodaj zjutraj na mrazu stati na cesti in čakati, da pripelje avto, iz katerega se bo skobacal malček. Ampak lepo je, ko se to malo bitjece privije k svojemu dedku in mu v naročju mirno zaspi. To so drobne, majhne sreče v odnosu med babicami in dedki ter njihovimi vnukinjami in vnuki, ki vsem lepšajo in izpolnjujejo življenje. Zato je delo v babica-dedek servisu kljub naporom nekaj zelo lepega. Meta Pentek SKRIVNOSTI NARAVE (9) / S1NERGET1KA ALI NAUK O SOUCINKOVANJU Preživeti in hkrati ne biti najboljši Načini specializacije in prilagoditve Hermann Haken Ce pobliže pogledamo, pomeni trditev, da le najboljši preživi, pravzaprav probleme. Namreč, zakaj potem obstaja na svetu toliko različnih živalskih in rastlinskih vrst, so mar vsi najboljši? Vprašanje preživetja moramo torej Se poglobiti. Pravzaprav je narava razvila nešteto trikov zoper trditev, da le najboljši preživijo. Do konkurečne-ga boja lahko pride le tam, kjer živijo različne, med seboj tekmujoče vrste skupaj na istem življenjskem prostoru. Seveda ni nobene konkurence med kopenskimi živalmi, ki so med seboj ločene z morjem. Toda tudi če živijo vrste bliže druga drugi, jim pogosto uspeva najti nove življenjske prostore. Pomislimo na primer na ptiče, ki so se jim skozi različne oblike kljunov odprle nove prehranjevalne možnosti. S prilagoditvijo oziroma z ustvarjenjem svoje ekološke niše se je ptičem uspelo rešiti pred medsebojno konkurenco. V tem oziru lahko rečemo, da so postali ptiči z določeno obliko kljuna na svojem specializiranem področju (prehranjevanja) najboljši, oziroma da so edina vrsta, ki ima takšno sposobnost. Ekološka niša je pravzaprav rezervat, v katerem lahko določena vrsta živi povsem neovirano. Naš primer kaže, da ekološke niše dejansko ne pomenijo prostorsko ločenih življenjskih prostorov, čeprav delujejo v bistvu ravno na tak način. Koeksistenca skozi specializacijo nikakor ni omejena zgolj na živo naravo. Tudi pri laserju poznamo primer, ko lahko istočasno nastopijo različni svetlobni valovi, ki med sabo ne konkurirajo, če črpajo energijo pri različnih atomih. Na zanimiv način nam narava ne nudi primerov za preživetje le skozi specializacijo temveč tudi skozi generalizacijo, pri čemer lahko določena vrsta živali sprejema kar najširši prehranjevalni program, kot je to primer pri divji svinji. Se posebej zanimiv primer preživetja v trdih življenjskih okoliščinah nam daje simbioza, kjer si med seboj vzajemno pomagajo najrazličnejše vrste in s tem sploh omogočajo svoj obstoj. Narava nam tukaj ponuja celo paleto zgledov. Čebele, ki se hranijo s cvetnim nektarjem in pri tem skrbijo za oprašitev in razmnoževanje »svoje prehrane«; ptiči, ki priletijo v odprt krokodilji gobec, kjer jim očistijo zobe; mravlje, ki držijo listne uši kot »mlečne krave«... Pri teh posameznih primerih pa ne smemo pozabiti celotne slike. V konkurenci ali v simbiozi ne živijo le dve ali tri vrste, pac pa so življenjska dogajanja med seboj neskon- čno prepletena. V tem smislu je narava zelo kompliciran sinergetični sistem. Zopet si zastavimo temeljno vprašanje, če posamezna med seboj prepletena dogajanja lahko vodijo do ravnotežja. Danes zelo radi govorimo o ekološkem ravnotežju, ki je po človekovih posegih v naravo vse bolj načet. Toda novejše raziskave kažejo, da ekološko ali biološko ravnotežje tudi brez človekovih posegov ni tako perfektno, kot se nam je dolgo časa zdelo. Pod ravnotežjem razumemo v splošnem statično ravnotežje, pri katerem se število osebkov dane vrste s časom praktično ne spreminja. To se seveda v naravi ne dogaja vedno. Takšne spremembe lahko ponazorimo s pomočjo naravnih katastrof, kot so naprimer hude zime, prevroča in presuha poletja... Sami si navadno mislimo, da se po določeni katastrofi precej hitro vspo-stavi prejšnje ravnotežno stanje. Vprašanje pa je, če je narava zares tako stabilna. Na začetku 20. stoletja so ugotovili ribiči v Ja- dranskem morju, da se količina ulova periodično spreminja s časom. Seveda je bil takšen ulov povezan s periodičnim spreminjanjem ribje populacije. Dva pomembna matematika, A.J. Lotka in V. Vol-tera sta tedaj neodvisno drug od drugega podala matematično razlago tega pojava. Do tega pojava prihaja zaradi součinko-vanja med dvema vrstama rib, roparskimi ribami in njihovim plenom. Mehanizem periodičnega nihanja deluje na sledeč način. Recimo, da je na začetku le malo roparskih rib. V tem času se lahko ribe-plen neovirano razmnožujejo, s čimer pa dajejo povod, da naletijo roparske ribe enostavno na svoj plen in se zaradi tega lahko bolje razmnožujejo. Slednjič bo število roparskih rib tako veliko, da bodo svoj plen dobesedno zdesetkale, zaradi česar se bo nadalje zmanjšalo število roparskih rib in spet pridemo na začetek... Na tem in podobnih primerih vidimo, da v naravi ne more enostavno priti do statičnih ravnovesij, če pa se slučajno vzpostavijo, so skrajno občutljiva. S tem pridemo spet nazaj k osnovnemu principu si-nergetike. Kot smo videli pri vrsti primerov iz fizike in kemije v prejšnjih prispevkih, povzroči v kritični točki že majhna sprememba zunanjih pogojev dramatične spremembe na makroskopski ravni. Pri teh primerih smo obravnavali tiste spremembe zunanjih pogojev, pri katerih je bila dosežena višja stopnja reda v sistemu. Seveda lahko opazujemo celotno dogajanje v obratni smeri, kar pomeni da lahko majhna sprememba razdre obstoječi red. Mnogo pojavov v zvezi z živalskimi populacijami lahko opišemo matematično, pri čemer lahko zaradi podobnih form ugotavljamo podobnosti med živo in neživo naravo. Rezultate je mogoče podati z nekaj besedami. Tudi v živi naravi povzročijo že majhne spremembe zunanjih pogojev povsem nove situacije oziroma nove porazdelitve različnih vrst. Lep primer je porazdelitev rastlin v gorskem svetu. Tu je mogoče razpoznati višinske mejne črte med različnimi rastlinskimi pasovi, Ce se srednja letna povprečna temperatura le malo spremeni, potem v danih pasovih očitno prebije določena rastlinska vrsta. Povsem isto se dogaja, če z umetnimi posegi spreminjamo okolje. Ce speljemo odplake v reko in pri tem povečamo onesnaženje za 10 odstotkov, je naivno pričakovati, da se bo število rib v njej zmanjšalo le za 100 odstotkov. Dejansko se lahko v kritični točki zgodi, da že čisto majhna sprememba onesnaženja povzroči celoten pomor rib. Tako lahko tudi sprememba klime vodi v selekcijski proces pri čemer vpliva na »pospeševanje« razvoja. »Pospeševanje razvoja« tu ne pomeni, da so nove vrste v objektivnem smislu boljše od starih (izpodrinjenih), temveč le, da se bolje prilagajajo novim življenjskim pogojem. Pri tem gre lahko celo za spremembe, ki bi jih mogli označiti kot nazadovanje. Komplicirane sisteme zamenjajo enostavni... šeprav gre pri živi naravi za povsem drugačne stvari, kot pri dogajanjih v laserju, tekočinah ali kemijskih reakcijah, vendarle nastopajo pri vseh isti osnovni principi. Kot redar deluje sedaj določena vrsta. Redarji lahko stopijo med seboj v konkurenco, lahko kooperirajo ali koeksistirajo. Na tem mestu se zopet pojavlja igra med naključjem in nujnostjo. Skozi spreminjanje okolice so ustvarjeni pogoji, v katerih prevlada novo stanje oziroma pripadajoči redar. Toda najprej mora preko naključja, v biologiji preko mutacije, nova vrsta sploh nastati. Ali pa se neka majhna, že obstoječa vrsta le skokovito pomnoži. Pri vseh teh primerih obstaja značilna zveza med redarjem in posameznikom. Redarju je mogoče pripisati neko matematično količino. Časovno spreminjanje te količine je mogoče meriti ali izračunati. Za temi številkami se skriva neskončno posameznih usod, ki so od redarja odvisne le pavšalno, toda določene z neizprosno strogostjo. Vzemimo primer kakšne zaostale afriške države, kjer je ob določenem času razpoložljiva manjša količina hrane kot pa jo ljudje potrebujejo. Število ljudi-re-dajev se mora nujno zmanjšati, to, koga bo ta grozna usoda doletela, pa ostane pri tem odprto. V splošnem je torej mogoče napovedovati le lastnosti redarja, ne pa tudi posameznih usod. (F. M.) Sibirski salamander lahko preživi tudi -50°C (E. Potopov) GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA DRAMA SNG, tel.: 061/221-511 Danes, 4. januarja, ob 19.30 H. Ibsen: RO-SMERSHOLM, za abonma Študentski tretji in izven. Predstava bo Se v sredo, 5. januarja, ob 19.30, za abonma dijaški 5 večerni in izven. V četrtek, 6. januarja, ob 18.30 D. Jovanovič: ANTIGONA, za abonma študentski prvi (parter); ob 21. uri, za abonma Študentski prvi (loče. cercle, balkon) in izven. V soboto, 8. januarja, ob 19.30 M. Krleža: GOSPODA GLEM-BAJEVI, za izven. Gostovanje HNK iz Zagreba. MALA DRAMA SNG, tel.: 061/221-511 V petek, 7. januarja, ob 20. uri premiera I. Torkar: BALADA O TASCICI, za izven in konto. V soboto, 8. januarja, ob 20. mi W. Al-len: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven. OPERA SNG, tel.: 061/ 331-950 Danes, 4. januarja, ob 19. uri Verdi: TRAVIA-TA, za izven. V soboto, 8. januarja, ob 19. mi NETOPIR, za izven in konto. Šentjakobsko gledališče, tel.: 061/312-860 V petek, 7. januarja, ob 19.30 J. B. Moliere: GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG, za abonma red A in izven. MGL, tel.: 061/ 210-852 Danes, 4. januarja, ob 19.30 mi M. Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO, za abonma red O. Predstava bo Se v sredo, 5. januarja, ob 19.30, za abonma mladinski 4. LGL, tel.: 061/314-962 V soboto, 8. januarja, ob 11. in 17. mi Jana Synkova: MALA ČAROVNICA, za izven. KRANJ PGLK, tel.: 064/22-681 V četrtek, 6. januarja, ob 19.30 komedija Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE, za izven in konto. Predstava bo Se v petek, 7. januarja, ob isti mi, za izven in konto. CELJE SLGC, tel.: 063/ 25-332 V petek, 7. januarja, ob 19.30 SLUGA DVEH GOSPODOV. Pred vami je takorekoč najznamenitejsi tekst slovitega komediografa, ki je tudi slovenski publiki dobro znan, predvsem po svojih že kar antologijskih prizorih. Sluga dveh gospodov je vrhunska situacijska komedija, polna nepričakovanih obratov in zapletov, je igra neprestane mimikrije in transformacij, vratolomnih norčij in potegavščin znamenitega Truffaldina, je igra izjemne odrske dinamike, igralske impulzivnosti in bravuroznosti, ki ji bo dodatno dimenzijo s poudarkom na izvorih commedie delVarte in duhovitem, povsem na novo napisanem dialogu, podelilo Se igrivo pero Andreja Rozmana-Roze, guruja nove slovenske komedije. MARIBOR DRAMA SNG, tel.: 062/221-206 V soboto, 8. decembra, ob 19.30 mi v Minoritih premiera A. Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI, za red premierski in izven. OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 Danes, 4. januarja, ob 19.30 N. A. Rimski Korzakov: CARJEVA NEVESTA, za abonente in izven. Predstava bo Se v sredo, 5. januarja, ob 19.30, za red Študentski in izven. V četrtek, 6. januarja, ob 15. mi balet VITA SOMNIUM BREVE, za izven. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V soboto, 8. januarja 1994, ob 20.30 (izven abonmaja) in v ponedeljek, 10. t.m., ob 16. uri (Red H) ponovitev komedije R. Harvvoo-da »Garderober«. Režija V. Moderndorfer. V torek, 11. januarja, ob 20.30 (Red I) in v sredo, 12. januarj, ob 16. uri (Red G) ponovitev monodrame H. Peschine »Bos že videla«. Igra M. Sardoč, režija J. Babic. Verdi - Dvorana Tripcovich Operna sezona Od torka, 11. januarja 1994 bodo stekle rezervacije in predprodaja vstopnic za We-berjevo opero »Der Freischutz«. Blagajna Dvorane Tripcovich je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. me. Zaradi praznikov bo dvorana zaprta do 4. januarja 94. Gledališče Rossetti Od 14. do 16. januarja bo na sporedu »Victor Victoria« s Sandram Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Nadaljuje se vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Gledališče Cristallo-La Contrada Danes ob 16.30 ponovitev A. Russinovega dela NINA v izvedbi skupine La Plexus T iz Rima. Igrajo Nancy Brilli, Massimo Dappor-to, Giovanni Crippa. Režija Filippo Crivelli. Jutri ob 20.30 ponovitev. V nedeljo, 9. januarja 1994, ob 11. uri bo za najmlajSe na sporedu »Povem ti pravljico«. Argia Laurini , ki igra pri skupini La Piccio-naia iz Vicenze, bo pripovedovala pravljico »Sneguljčica«. 16. januarja 1994 bo na sporedu ponovitev predstave »Za Božic na predvečer«. Povesti Dostojevskega, ki jih je za oder priredil F. Macedonio. Režija L. Crismani. 23. januarja pa bo na sporedu »RdeCa kapica«, ki jo bo predstavila skupina Sezione Aurea iz Bergama. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče Danes, 4.t.m, ob 19.30 »Der Mann von La Man-cha. Jutri, 5. januaija, ob 19.30: Bedrich Smetana »Die verkaufte Braut« (Prodana nevesta). Ponovitev v nedeljo, 9. januarja 1994. DOBRLA VAS Kulturni dom: V nedeljo, 9. t.m., ob 9.30 -Lutkovna igra »Radovedni slonček« (Kipling-Varl). Režija Tine Varl, nastopa lutkovna skupina RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA PIONIRSKA KNJIŽNICA, Komenskega 9 Vsak ponedeljek ob 17. mi pogovor o knjigi, vsak torek ob 17. mi ure pravljic in vsak četrtek igralne ure. SEŽANA KC SREČKO KOSOVEL Danes, 4., in v sredo, 5. januarja, ob 20. uri ameriški film VROCICA (Sliver). Režija Phillip Noyce, igrajo Sharon Stone, VVilliam Baldvvin, Tom Berenger. V četrtek, 6., in v petek, 7. januarja, ob 20. uri ameriški film PRVAKI (Champions). Režija Stephen Herek, igrajo Emillio Este-vez. V torek, 11. januarja, ob 20. uri angleški film GOLI (Naked). Režija Mike Leigh, igrajo David Thevvlis, Katrin Carlige, Lesly Sharp. V sredo, 12. januarja, ob 20. uri ameriški film BEGUNEC (FUGITIVE). Režija Andrevv Davis, igrajo Harrison Ford, Tommy Lee Jo- nes, Sela Ward in drugi. V muzeju Novejše zgodovine je do 10. januarja na ogled razstava del JONA GALA PEREGRIN PLANINCA iililHMIBIBMMI SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava slik, grafike, skulpture SHU TAKAHASHI je na ogled do 30. januarja (Galerija CD). MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava del JANEŽA ŽORKA je na ogled do 9. januarja. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava slik JONA GALA PLANINCA: SLIKE ‘93 je na ogled do 10. januarja. MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Razstava fotografij JANEZA MARENCICA je na ogled do 16. januarja. Razstava ODMIK IN BLIŽINA je na ogled do 9. januarja. Razstava avstrijskega umetnika ARNULFA RAINERJA je na ogled do 30. januarja. V Mali galeriji je do 23. januarja na ogled razstava skulptur BOŽA KEMPERLETA. NARODNA GALERIJA, Cankarjeva 20 Razstava FRANA KLEMENČIČA (1880-1961), sopotnika slovenskih impresionistov, je na ogled do 10. januarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava STANETA KREGARJA je na ogled do 28. januarja. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava TURN AROUND VVOMAN je na ogled do 20. januarja. GALERIJA FILIPOV DVOREC, Cankarjevo nabrežje 1 Razstava del slikarja ZDENKA HUZJANA je na ogled do 14. januarja. GALERIJA PIC LEK, Verovškova 57 Razstava slik KATARINE BELA VIC in ESTER LAMPIČ je na ogled do 14. januarja. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava BRANISLAVA PETRIČA je na ogled do 7. januarja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik TOMAŽA ŽELEZNIKA je na ogled do 11. januarja. GALERIJA TIVOLI, Pod turnom 3 Razstava slikarskih del BINETA ROGLJA je na ogled do 30. januarja. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov tig 1 Razstava SREČNA AFRIKA - otroške igrače iz Gane in Burkine Faso je na ogled do 15. februarja. KULTI JRNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava CPKE IZ BABIČINE SKRINJE je na ogled do 6. januarja. KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava slikarjev naivcev je na ogled do 12. januarja. MARIBOR FOTOGALERIJA STOLP, Zidovska ulica Razstava fotografij VINKA SKALETA je na ogled do 20. januarja. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava slik in risb MIRKA RAJNARJA je na ogled do 17. januarja. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska ulica 7 Tretja medregionalna likovna razstava je na ogled do 7. januarja. GALERIJA KRKA, Cesta herojev 45 Razstava DIMITRIJA POPOVIČA ciklus Marilyn Monroe je na ogled do 10. januarja. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2, Tartinijev trg 3 Prodajna razstava miniatur in novoletnih originalnih vosdlnic je na ogled do 6. januarja. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM, Vilharjeva 4 Razstava ŠTEFANIJE POŽAR je na ogled do 10. januarja. PTUJ PTUJSKI POKRAJINSKI MUZEJ, Muzejski trg 1 Arheologija Poetovionensis - stara in nova arheološka spoznanja ob stoti obletnici ustanove in razstava slikarja SANDIJA CERNKA sta na ogled do 15. januarja. ŠEMPETER PRI NOVI GORICI GALERIJA BAZ ATO, Goriške fronte 2 Razstava slik akademskega slikarja BORISA ZA-PLATILA je na ogled do 10. januarja. VELENJE KC IVAN NAPOTNIK, Titov trg 5 Razstava ALOJZA ZORMANA - FOJZA je na ogled do 2. februarja. FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Galerija Tommaseo (Ul. Monte 2/1) Do 12. januarja 1994 so na ogled dela slikarja Mamizia Bonore. ČEDAD Tržaška kreditna banka Do 15. januarja 1994 razstavlja svoja dela Rado Jagodic. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija Do 30. januarja 1994 razstavlja svoja dela Valentin Oman. BELJAK Galerija M. Kopp V galeriji razstavlja prof. Josef Tichy. NAJAVE PRIREDITEV Zahvaljujemo se vam za obvestila o prireditvah, ki jih organizirate. Prosimo vas, da nas obveščate tudi v prihodnje. Objave so za pošiljatelja informacij brezplačne. V novem letu vam želimo veliko uspeha in ustvarjalnega zadovoljstva. Srečno novo leto 1994! GLASBA FJK TRST Kulturni dom V petek, 7. januarja 1994, ob 20.30 novoletni koncert, ki ga prirejajo slovenski bančni zavodi. Nastopil bo Slovenski oktet. Umetniški vodja Anton Nanut. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 10. januarja 1994, ob 20.30 bo nastopil Maurizio Zanini. MILJE Gledališče Verdi Jazz koncerti-sezona 1993-94 V soboto, 29. januarja 1994, bo nastopila skupina The Fringe. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 14. januarja 1994 bo na sporedu koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenije. Nastopajo Serghej Krylov -violina, Luisa Castellani - sopran, dirigent Anton Nanut. GORICA Avditorij Savio Ul. XX. septembra 89 V petek, 14. januarja, ob 20.30 koncert simfoničnega orkestra Moldava. Solist Massimo Gon. VIDEM Katoliški dom Artesegno Do 18. januarja 1994 razstavlja svoja dela Lojze Spacal.Urnik: petek, sobota, ponedeljek in torek od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. V soboto, 8. januarja ob 20.30 ponovitev novoletnega koncerta ki ga prirejajo slovenski bančni zavodi. Nastopil bo Slovenski oktet. Vodi Anton Nanut. SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 Pamet je boljša kot žamet Snežna kraljica, gledališka igra Univerzitetni razgledi H. lichtenfeld: Marx in Coca Cola, pon. 2., zadnjega dela nemške drame Poročila Sobotna noC, ponovitev Mostovi TV dnevnik 1 LonCek, kuhaj! Pšenična solata Poletje s Selikom, 3., zadnji del norveške nadaljevanke Raca mlakarica Regionalni studio Koper Abc-itd, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport ZarišCe Pričevanja o zvestobi: Slovenci v Argentini, 1/9 del slovenske dokumentarne serije Domovina - Narod - Bog Svet v letu 1993 TV dnevnik 3, VPS 2220 Sova Dober dan, razred, 1/6 del angleške nanizanke Igrajo: Nigel Planer, Poliv Adams, Timothy Bateson, Rebeca Callard, Victoria Carling in drugi; režija John Henderson. Tekmeci Sherlocka Holmesa, 3/26 del angleške nanizanke Kolo in guma, d. o. o. Video strani SLOVENIJA 2 Video strani Innsbruck: Novoletna skakalna turneja, prenos Sedma steza Zgodbe iz školjke Sova, ponovitev Ljubezen na prvi pogled, 10., zadnja epizoda koprodukcijske nanizanke Odkupnina Tekmeci Sherlocka Holmesa, 2/26 del angleške nanizanke Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo: Med nujo in izbiro Poslovna borza Dnevnik 2 Šport Hans Fallada: Železni Gustav, 4/7 del nemške nadaljevanke Pro et Contra Znanost, 33. del Videošpon Video strani A KANALA Koala, ameriška risana serija Luc svetlobe, ponovitev 71. dela ameriške nadaljevanke A-Shop Matlock, am. nanizanka Avtorica A-Shop Se vedno me kličejo Bruce, ponovitev ameriške komedije LuC svetlobe, 72. del ameriške nadaljevanke Jazzbina, ponovitev 47. oddaje Koala, ameriška risana serija A-Shop CMT SreCni Luka, risana serija Uživanje strasti, angleška komedija, 1988 Igrajo: Vanessa Redgrave, Jonathan Pryce, Tyler But-terworth, Sammi Davis, Freddie Jones, Prunella Scales in drugi; režija Giles Poster. Matlock, ameriška nanizanka Avtorica Jazzbina, 48. oddaja CMT Video strani Obvestilo za gledalce Kanala A! Gledalke in gledalce obveščamo, da se konec leta selimo na Tivolsko 50. Zaradi selitve 3. in 4. januarja ne bo poročil in dopoldanskega programa. Opravičujemo se tudi zaradi nastajajočih motenj pri oddajanju programa in časovnih zamikih, ki nastajajo pri selitvi opreme. S! E KOPER D Studio 2 pogovor ESMP KOROŠKA 19.00 Zvezna dežela danes 6 RAI 1 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Nan.: Očetov pes Film: Darby 0’Gill e il re dei folletti (fant., ’59), vmes (11.00) dnevnik Nan.: Nancy, Sonny & C. Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo - Delitto in fa diesis (i. A. Lansbury) Dnevnik in Tri minute Mladinski variete: Uno per tutti, vmes risanke, aktualnosti, zanimivosti Mladi Indiana Jones Kateri jezik govoriš? Big News Mikrofon je Big! Dnevnik 1 Glasbena nagrada Giova-nissima ’93 - Premio Col-lodi (1. del) Nan.: Don Fumino Vreme in dnevnik Nogomet: Foggia-Parma (za pokal Italije) Dnevnik Film: Un tocco di velluto (kom., ZDA ’86, i. M. Keaton, M.C. Alonso) Dnevnik in vreme Dok.: Potovanje po reki Prove tecniche di tra-smissione Spoznavajmo biblijo V kraljestvu narave Male in velike zgodbe Nan.: Lassie Jutranji dnevnik Risanke ter komični filmi Laurela in Hardyja Kronike v živo Dnevnik Variete; I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara Kronike v živo: Detto tra noi (vodi P. Castelli) Dnevnik in Iz Parlamenta Pogum življenja Šport Nan.: Hunter Vreme, devnik in šport Variete: Ventieventi Nan.: Amico mio -11 pic-colo Cesare (i. Massimo Dapporto, Katharina Bohm) Aktualno: Dosje Dnevnik in vreme Variete: Indietro tutta! (vodi renzo Arbore) Pregled tiska, kino Film: L’australiano (dram., ZDA ’78) A RAI 3 Pregled tiska Jutranja odd. Laltrarete Odprta šola Kulturni dnevnik Tortu-ga, 8.30 Tortuga DOC Poti po Toskani, 10.00 dok. Turčija Idealna knjižnica Dnevnik 3 iz Milana Aktualne oddaje Znastveni dnevnik Deželne vesti,dnevnik Glasba: Operne arije Dok.: Alfabeto TV Šport: odbojka, nogomet, A. Tomba, 17.20 Derby Nam: Vita da strega Dok.: Geo Šport, Insieme, vreme Dnevnik, Deželne vesti BlobCartoon, 20.05 Blob Chi Pha visto? Dnevnik in vreme Film: II dittatore di Para-dor in arte Jack (kom., ZDA ’88, i. R. Dreyfuss) Dnevnik in vreme Fuori orario RETE 4 B Koper DrO Hrvaška 1 Nanizanke Nad.: Piccola Cenerento-| la, 9.00 Anima persa Dnevnik TG 4 Variete: Buona giornata Nad.: Soledad, 10.45 Febbre d’amore, 11.30 Quando arriva 1’amore, 12.30 Celeste, 13.00 Sen-tieri, vmes (11.55) TG 4 Dnevnik TG 4 Nad.: Sentieri, 14.30 Pri-mo amore, 15.00 La si-gnora in rosa, 15.30 Cuo-re selvaggio Kviz: La verita dell’anno nuovo, 17.30 dnevnik Funari News, vmes (19.00) dnevnik Nan.: II ritorno di Colom-bo - Autoritratto per un assassino (i. P. Falk) Film: Cambio marito (kom., ZDA '87, i. K. Turner), 0.30 dnevnik ITALIA 1 # TELE 4 19.30, 23.10 Dogodki in odmevi Caffe dello šport Film MONTECARLO 19.30, 22.30 Dnevnik Variete: Donne e dintorni Film: II sergente e la si-gnora (kom., ZDA ’45) Variete: Tappeto volante Film: Invaders (fant. ’86) Film: Le sorelle Bronte TV novice Tretja evropska noC jazza, 3. del Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Slovenski program: Studio 2, pogovor Primorska kronika TV dnevnik Čarobna svetilka, otroški program Renato Chicco Jazz Quar-tet V ospredju, avtor Bruno Agrimi TV dnevnik Slovenski program: Sportel, oddaja o zamejskem športu in športnikih @ CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show m Aktualno: Forum B Dnevnik TG 5 m Sgarbi quotidiani Kviz: Sara vero? Agenzia matrimoniale Otroški variete Dnevnik Kviz: OK il prezzo e giu-sto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Giocattolo a ore (kom., ZDA ’82, i. Richard Pryor, J. Gleason, Ned Beatty) Aktualna odd.: Diritto e rovescio (vodi Enrico Mentana) Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani MMP Avstrija 1 Dobro jutro Poročila Zimski šolski spored Rojstvo Evrope, 1/7 del serije TV leksikon: Film Tečaj nemškega jezika, 2/9 del Charlotte, Fleo in Benjamin, risanka Knjige, knjige... Vpis v " knjižnico Narnijske kronike, 2/18 del angl. nanizanke Poročila LuC svetlobe, 124. del Kralj in ptica, francoski risani film Risanka Monofon Poslovne informacije Učimo se o Hrvaški: Zgodovina hrvaškega jezika, 2/10 del Poročila Glavni odmor, otroški program Morje Hrvaška danes Poročila Kolo sreče Santa Barbara, 601. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 Šport Koruzna pot, dokumentarni film TV parlament Poročila Nocoj z vami: Vladimir KoCiš-Zec, zabavnoglasbena oddaja Slika na sliko Poročila v nemščini Pregled tiska Nanizanke Aktualno: Tu, Italija Odprti studio Otroški variete Variete: Non a la RAI Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.05 Agli ordini papa! Aktualno: Luogo comune Šport studio Nan.: SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 II principe di Bel Air Odprti studio Radio Londra Variete: Karaoke (vodi Fiorello) Nan.: Melrose Plače -Jake contro Jake, Natale a Melrose Plače Šport: Torkov priziv Luogo comune Sgarbi quotidiani Studio šport Cas v sliki Sanje brez meja Pri Huxtablovih Divje živali v štirih le- tnih Časih, 2. del: Poletje Veliki rop pri Brinku, pon. ameriškega filma M Hrvaška 2 Cas v sliki Kapitan Nemo, angleški film, 1969 TV-koledar Otroški program Innsbruck: Novoletna Morjeplovec Sindbad skakalna turneja, prenos Gez galaksijo in potem na Narnijske kronike, pon. levo 2/18 dela angl. nanizanke Otifanti Skrivnosti, serija Cas v sliki L B J, pon. 1/4 dela am. Baywatch-Kopališki moj- nadaljevanke stri iz Malibuja Japonska, pon. 5/8 dela Znanost dokumentarne serije Cas v sliki Risanka Univerzum: Dnevnik Jež Priddy, dokumenta- Šport rec Johna in Simona Kin- Popolna tujca, 17/22 del ga amer. humoristične nani- Pogledi od strani zanke Na lastno nevarnost L B J, 2/4 del am. nada- Tutankamonovo preklet- ljevanke stvo, ameriški film, 1979 Habsburžani, 1/4 del av- Cas v sliki strijske dokum. serije Nevidni človek, nemška Dokazi, 3/16 del ameri- komedija, 1987 ške nanizanke Nismo angelčki, pon. ameriške komedije Pepsi DJ Mag F™] Madžarska Avstrija 2 Dobro jutro TisoC mojstrovin Cez dan Športna arena, pon. Riviera, serija Innsbruck: Novoletna Primer za dva, nemška skakalna turneja, prenos kriminalka Črno na belem, nemška Igra komedija Opoldanski zvon Cirkus Florilegio: Dru- Deutschland Spiegel, žinska saga po italijansko nemški magazin Orientacija UK Today, angleščina Pri Huxtablovih: Dnevnik Gostja Cez noč Risanka Da ali ne Tele video '93 Zvezna dežela danes Oblast in strast, serija Kultura Zenski magazin Zato igramo glasbo, 2. Za boljši jezik del posnetka koncerta Spored za otroke Habsburžani, 10. del: Katoliška kronika Franc Jožef-Med državo Pravljica in narodom Dnevnik VeCerni studio Moja zgodba, koprodukcijska serija Divje palme, 4., zadnji del am. nadaljevanke Gospodarski magazin Ure obupa, ameriška kri- Superbola, zunanja poli- minalka, 1955 tika Poročila Car športa TisoC mojstrovin Dnevnik TV SLOVENIJA 1 10.30 SNEŽNA KRALJICA, pravljica H.Ch. Andersena Po motivih H.Ch. Andersena je pisatelj in dramatik Feri Lairršček napisat svojo Snežno kraljico. Zgodba je poetično in nežno oblikovana in pripoveduje o prijateljstvu med dečkom Kajem in deklico Gajo, ki ga prihod Snežne kraljice uniči. Dečku namreč v roko in srce zapiči košček stekla, tako da fant "oslepi" za vse lepo in dobro ter postane brezčuten. Kajeva "izgubljena" prijateljica Gaja gre za njim in ga tudi najde... V HTV 1 13.00 KRALJ IN PTICA, francoski risani film Lep, a osovražen kralj v svojem kraljestvu ubije vskao-gar, ki se mu zameri. Zaljubi pa se v lepo pastirico in z njo se hoče poročiti. Vendar pa je dekle zaljubljeno v dimnikarja. Kralj ju hoče uloviti, a zaljubljenca s pomočjo ptice, ki tudi sovraži kralja, pobegneta. k KANALA 21.45 MATLOCK, ameriška nanizanka, 12. del Mary Ann Newton je avtorica škandalozne knjige, v kateri so opisane navade in skrivnosti prebivalcev malega podeželskega mesta. Ko knjiga izide in ko pridejo škandali na dan, skuša nekdo ubiti avtorico, toda namesto nje krogla zadene duhovnika. Matlock brani obtoženca, mestnega zdravnika, Phillipa Eagena. RADIO SLOVENIJA 3 20.00 LITERARNI VEČER, Slovenski obračun Na programu ARS se bo začel niz literarnih večerov z naslovom Slovenski obračun s samim seboj. V njih bo Janez Povše s pomočjo dramskih besedil od Ivana Cankarja do Draga Jančarja skušal poiskati posebnosti narodovega značaja. Prva oddaja je uglašena na temo hlapčevstvo. TV SLOVENIJA 2 22.15 ZNANOST, izobraževalna oddaja Seksualna reprodukcija ne obstaja od nekdaj. "Izumili" so jo primitivni organizmi pred več milijoni let. Oddaja razčlenjuje razvoj tega fenomena, ki je ključnega pomena za razvoj vrste. Dandanes pa prednosti te oblike reprodukcije niso vedno jasne. Znanstveniki še vedno iščejo nove metode kontracepcije, ki bi bile zanesljivejše in manj škodljive. TV SLOVENIJA 2 18.40 DA NE BI BOLELO: Med nujo in izbiro Časi, ko so spustili s povodca lovce na s hudičevimi znamenji zaznamovane nesrečnike, so že davno za nami. Grmade, ki so v Evropi gorele skoraj 300 let in ugonobile več stotisoč nedolžnih žrtev, največ seveda žensk, so tudi ugasnile. Kaj pa danes? Najnovejše teorije trdijo, da so tudi danes hudičevo nevarna - znamenja namreč - le da zaradi njih nihče ne konča na grmadi. Teorija o pigmentnih znamenjih, katere naj pustimo povsem pri miru, ne drži več. Nasprotno, treba jih je čimprej odstraniti. Iz nekaterih se namreč prej ali slej razvije kožni rak ti. maligni melanom, ki je ozdravljiv le v primeru, da sumljivo telesno znamenje iz katerega se razvije enostavno kirurško odstranimo. V nocojšnji oddaji smo razodeli vse skrivnosti o pigmentnih znamenjih-tako prirojenih kot tudi pridobljenih- in odgovorili na bistvena vprašanja: katera so ta znamenja in kako in kdaj je bolje, da se jih znebimo ter tako preprečimo nastanek izjemno nevarnega rakavega obolenja. Oddajo so pripravili: Silvo Piavec-kamera, režija Hanka Kastelicova, idejna zasnova in scenarij Gaga Stojan. Ba TV SLOVENIJA 1 22.55 DOBER DAN, RAZRED angl. humoristična nanizanka ,Z/'Z> Na ugledno šolo pride mlad in zagnan profesor francoščine Laurence Didcott, čigar diploma se še ni posušila. Didcott začne širili naravnost prekucniške ideje; tako hoče med uro francoščine govoriti v francoščini. In kar je še huje - Didcoff navdušeno pojasnjuje, da je profesorsko delo bolj pomembno kot profesorske plače. Skratka, novopečeni profesor prinese v zafohlo šolo voljo in zagnanost. Igrajo: Nigel Planer (na sliki), Polly Adams, Timothy ___________ Etcrteson in drugi; režija John Henderson. * JO TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ BO 20.35- PRIČEVANJA 0 ZVESTOBI SLOVENCI V ARGENTINI, dokumentarna serija Kataklizma druge svetovne vojne je slovenski narod usodno razklala: na eni strani okupacija, razkosanje dežele in grožnja nacionalne pogibeli ter na drugi strani oborožen odpor, državljanska vojna in revolucija so narodno občestvo in vsakega posameznika tragično zaznamovali s prekletstvom Zgodovine. Posledice: nezaceljena travma povojnih roških in teharskih pobojev v narodovem kolektivnem spominu in eksodus dobršnega dela Slovencev v molk in pozabo političnega zdomstva. Z nadaljevanko PRIČEVANJA O ZVESTOBI TV Slovenija skuša vrniti v javno zavest doslej zamolčevano ali enostransko interpretirano tragedijo narodne skupnosti in posameznika, vpotegnjenih v spopad ideološko pojmovanih Resnic, približati se skuša tisti enkratni in za vsakega posameznika posebni resnici, ki mu jo narekuje njegova individualna, neponovljiva in zanj edino zavezujoča eksistencialna človeška izkušnja. PRIČEVANJA O ZVESTOBI so saga o delčku slovenske usode v viharju državljanske vojne, o begu za ohranitev življenja in njegovih vrednostnih temeljev, o iskanju novega doma v tujem svetu ob Srebrni reki, o samopotrjevanju v jeziku in kulturi ter o najdeva-nju smisla za vztrajanje v triadi Domovina -Narod -Bog, o neusahljivi življenjski moči slovenskega človeka pri njegovem upornem prilagajanju tujega okolja lastnemu civilizacijskemu izročilu, o dilemah in razpotjih med vztrajanjem v zaprtosti domačijskega kultu-nega kroga in odprtostjo za asimilacijske izzive modernega sveta v novi domovini. PRIČEVANJA O ZVESTOBI so dokumentarna nadaljevanka o tistem segmentu sodobne slovenske zgodovine in. usode, ki se je v zavesti matice že izoblikoval v sintagmo Slovenski Čudež v Argentini. r/' f'k CANALE 5 20.40 GIOCATTOLO A ORE ameriški film, 1983 Malo pred prazniki pospremi milijarder sina v trgovino igrač, da si izbere darilo. Deček pa zahteva črnskega pisatelja, ki je prodajalec v trgovini. Po začetnem ponižanju si pisatelj izbori zmago... Film je remake francoskega celovečerca Le jouet, ki ga je režiral Francis Veber leta 1976. Ni to prvič, da Američani "posvojijo" kak evropski film, a tokrat se družbena satira prelevi v golo komedijo, ki je predvsem pretveza za Pryorjeve gage. Film je zato zabaven predvsem za mlajšo publiko. Igrajo: Richard Pryor, Jackie Gleason, Ned Beatty in drugi. Režiser pa je Richard Donner. 10' 00> PRO 7___________________23.05 OPEN SEASON, ameriško-španski film, 1974 Trije mladi zločinci, Ken, Greg in Artie, se odločijo, da bodo lovili ljudi, a ena izmed žrtev prevzame vlogo preganjalca in se kruto maščuje. Open season je kruta in nasilna melodrama, ki hoče kar najbolj šokirati gledalce. Igrajo: Peter Fonda (na sliki), Cornelia Sharpe, John Philip Lav/ in drugi. Peter Collinson je režiser tega filma, ki ga je posnel leta 1974. amm m mmmm MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the Wild Side; 10.00 Video; 13.00 Greatest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.00 Soul Of MTV; 18.30 Musič Non Stop; 20.00 New Order: Past, Presen & Future; 20.30 New Order Live From Montreux; 22.00 Greatest Hrts; 23.00 Ponovitve; 00.00 Hit List UK SKY ONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 Paradise Beach; 14.00 Barnaby Jones; 15,00 The Rhineman Exchange, 2. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.30 Paradise Beach; 20.00 Rescue; 20.30 Growing Pains; 21.00 Vse razen ljubezni; 21.30 Designing VVomen; 22.00 Melrose Race; 23.00 Star Trek; 00.00 Nedotakljivi PRO 7 05.15 Serije, ponovitve; 10.40 Tisoč milj prahu; 11.40 Roseanne; 12.10 Pri Huxtablovih; 12.40 Mož brez strahu, am. vestem; 14.30 Hardcastle & McCormick; 16.35 Risanke; 17.55 Ferris Bueller; 18.25 Vse čisto normalno; 18.55 Roseanne; 19.25 Pri Huxtablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Lov na zlato, am. pustol. film; 22.05 Poročevalci; 22.55 Poročila; 23,05 Open Season-Sezona lova, am.-špan. pustol. film; 01,45 Poročila PREMIERE 07.00 Romeo; 09.30 Cold Heaven, am. film; 11.00 Popolni umor, am. film; 14.30 Hrestač, kanadska risanka; 15.40 Usluga, ura in zelo velika riba, angl.-franc. komedija; 17.30 Avatar-Pono-vno rojstvo zla, am. fantaz, srhljivka; 19.30 Kino '94; 20.15 V senci golanske planote, francoski film; 21.40 Blues Brothers, am. glasb, komedija; 00.40 American Football NFL SATI 09.05 Ponovitve serij: 13.00 Doktor Trapper John; 14.00 Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat Pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Zlata parada popevk; 21.10 Z - Govorimo o zločinu; 21.55 Ugovaijarri; 23.00 Novice in zgodbe; 23.35 Pozor, skrita kamera; 00.05 Toda Johnnyi, nemška komedija; 01,45 Ponovitve EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Športna gimnastika; 11.00 Jadranje; 12.00 Eurogol, magazin; 13.00 Innsbruck: Novoletna skakalna turneja; 15.00 Rally Pariz-Dakar, vrhunci; 16.30 Eurofun, magazin; 17.00 Ameriški nogomet; 18.30 Eurogol, magazin; 19.30 Športna poročila; 20.00 Smučarski skoki; 22.00 Boks, dvoboji profesionalcev; 00.00 Snooker, evropska liga RTL 09.10 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Čas hrepenenja; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Družinske vezi; 18.00 Paradise Beach; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Columbo: Black Lady, am. tv kriminalka; 22.10 Quincy; 23.05 Umor je napisala; 00.00 Nighttine; 00.30 Nočni program RTL 2 17.00 Zenska, vredna 7 milijonov dolarjev; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Angel se vrača; 20.00 Poročila; 20.15 Sreča je opoteča, am. drama; 22.25 Senzacionalistična novinarka, am. tv film; 23.15 Poročila; 00.25 Twin Peaks, nadaljevanka SKY MOVIES PLUS 15.00 Joumey To Špirit Island; 17.00 X-15; 19.00 Infidelitv; 21.00 Sibling Rivalry; 23.20 Silence Of The Lambs MOVIE CHANNEL 15.00 You, Me & Uncle Bob; 16.45 Hamlet; 19.00 Snowwhite In Happily Ever After; 21.00 Grand Canyon; 23.15 Jungle Fever; 01.25 High Heels SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnji Show; 19.00 Poročila: 19.30 Eco Record; 20.00 Prva oseba; 21.00 Showcase; 22.00 Poročila; 22.30 Gospodarstvo; 22.45 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Show CNN 05.00-22.00 Wortd News; 06.30 MoneyLine; 10.30 VVortd Report; 11.30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King Li-ve; 16.30 Cnn & Co; 19.00 World Business To-day; 20.00 International Hour; 22.00 VVorid Business Today Update; 22.30 Showbiz Today Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov, zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Igra; 21.46 Intermezzo; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Skakalna turneja; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Šport; 19.30Štos - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Izbrali smo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Naj narodi pojo; 18.00 Koncerti; 19.33 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.37 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni pr. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8- 100,3- 100,6- 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.15 Utrinki, zanimivosti; 9.45 iz odvetnikove pisarne; 11.00 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoidnev-nik;. 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Kaj je novega?; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.35-lz kulturnega sveta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta, 2. del; 19.00 Dnevnik; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.45 Ulica velikih vrtov; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.40 Igrajte z nami; 8.50 Dobro ju- tro otroci; 9.05 Razgovor s psihologom; 9.45 Po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 11.00 Randevous 12,00 Souve-nir d'ltaly; 13.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Kramljanje; 16.00 Ob 4.; 18.00 Souve-nir d'ltaly; 18.45 Sledimo ritmu; 20.00 Nočni pr. R. Glas Ljubljane 5.15, 7,15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.30 Loto; 8.15 Napoved; 9.25 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Anketa, 18.15 Tema tedna; 20.00 Labirint znanja; 21.30 Ta nori torek; 1.00 Sat. progr. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 17.50 Koristne informacije; 18.50 Radio jutri. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7,00 Kronika; 9.05 štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12H0 Mali ogldsi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 20.00 Študij in glasba; 21.00 Kulturno umetniški program. Radio Študent 11.00 Vžig; 12.00 Kondicija dvojiškega sistema; 14.00 OF; 17.00 Joculator; 17.30 Technica elaboratom; 19.00 Tolpa bumov: 2227--Stripcore; 20.00 Un-derground International; 21.00 Hard'n Heavy; 24.00 Radio.satelit. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Skozi tančico molka; 8,30 Soft mušic; 9.00 Iz studia z vami, 9.15 Odprta knjiga: Spomini na Rainerja M. Rilkeja (prip. Mira Sardoč); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Božične pesmi; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val: Gastronomikviz; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Božanska komedija: Pekel (prevod in priredba A. Capuder, r. S. Vere, 14. del); 18.40 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 17.45 Paf boam; 18.30 Cest la vie; 20.30 Smeh in glasba, Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. SVET Torek, 4. januarja 1994 ZDA / POPUŠČANJE RUSIJI . Nato se (še) ne bo širil proti vzhodu Razočarani Čehi, Madžari in Poljaki WASmNGTON - Vzhodnoevropske države, ki upajo na članstvo v vojaški zvezi Nato, bodo na januarskem vrhu severnoatlantske vojaške organizacije razočarane. V ameriški administraciji je namreč očitno prevladalo mnenje, da ne bodo z ničemer poslabšali položaja ruskega predsednika Jelcina. Se najmanj z zahodnim vojaškim dežnikom za nekdanje Članice Varšavskega pakta, ki bi ga lahko Jelcinovi nasprotniki razumeli kot zeleno luC za napad na »šibkega« predsednika, ki popušča zahodnim interesom. Za članstvo v zvezi Nato si prizadevajo predvsem Poljska, Češka in Ma-džarska.OdloCitev, da Clintonova administracija v Bruslju ne bo podprla njihovih varnostnih zahtev, pa je prvi rezultat pomembnejše vloge Strobea Tal-botta, nekdanjega Clintonovega posebnega svetovalca za Rusijo in sedanjega drugega človeka zvezne vlade, v oblikovanju ameriške zunanje politike. Kot zatrjujejo dobro obveščeni viri, ki so blizu Clintonovi administraciji - je zunanji minister VVarren Christopher omahoval pred zavrnitvijo Varšave, Prage in Budimpešte ter celo razmišljal o hitri vojaški zaščiti držav, ki se po nedavnem volilnem zmagoslavju ruskih nacionalistov spet bojijo vzhodnega imperializma. Vse do Talbottove oktobrske intervencije je ameriško zunanje ministrstvo za januarski vrh v Bruslju pripravljalo načrt, po katerem Poljske, Madžarske in Češke še ne bi sprejeli v zahodno vojaško zvezo, zato pa bi nadaljevali s skupnimi pripravami in pustili odprta vrata za članstvo v prihodnosti. S trobe Talbott pa je oktobra še kot predsednikov posebni svetovalec za Rusijo zunanjemu ministru Christopherju poslal posebno pismo, v katerem je opozoril na hudo nevarnost, Ce bodo Evropejci in Američani izključili Rusijo in Ukrajino iz naCrta evropske varnosti. S trobe Talbott ne soglaša s trditvami številnih ameriških stro--kovnjakov za mednarodne odnose, da bi prav širitev zveze Nato proti vzhodu izučila preveč ambiciozne ruske politike in generale. Kot osebni prijatelj predsednika Clintona in edini elan zunanjepolitičnega moštva, ki je v letu 1993 spretno in bez sramotnih preobratov usmerjal ameri- Strobe Talbott (Telefoto: AP) ško politiko na »svojem« področju, je Strobe Talbott veliko prepričljivejši celo od samega zunanjega ministra, ki se ne more pohvaliti s podobnimi uspehi. Poljski, Madžarski in Češki bodo zato v Bruslju ponudili nekakšno »partnerstvo za mir« in jih prosili, naj s preveč glasnimi zahtevami za varnostno zaščito ne jezijo Moskve. Vsem tistim, ki jih odločitev spominja na novo Jalto, pa bodo odgovorili, da takšno rešitev zahteva vseevropska in svetovna var- nost po razpadu Sovjetske zveze in po nevarnem zmanjšanju nadzora nad jedrskim orožjem nekdanjega komunističnega imperija. Združene države Amerike se bodo z novim evropskim varnostnim pristopom pridružile Veliki Britaniji, ki že vec let glasno nasprotuje širjenju zahodne vojaške zveze. Nemško obrambno ministrstvo opozarja na nevarnosti, s katerimi se bo morala Evropa spopasti po zavrnitvi novih vzhodnih demokracij. Barbara Kramžar NOVICE Umrl je nekdanji turški zunanji minister ANKARA - V 85. letu starosti je v ponedeljek v bolnišnici v Ankari za posledicami srene kapi umrl ugledni turški politik Ihsan Sadri Ca-glayangil, ki je od leta 1960 do 1970 opravljal funkcijo turškega zunanjega ministra. Leta 1980 pa je bil medtem, ko je parlament volil novega predsednika začasni predsednik države. Po državnem udaru istega leta so Caglayangila izgnali v neko zahodno turško mesto. (STA, AP) Demilitarizacija Ulstra DUBLIN - Predsednik irske vlade Albert Rey-nolds je v ponedeljek za BBC izjavil, da je prišel Cas za začetek procesa demilitarizacije Severne Irske. Reynolds meni, da bi morale prve prenehati z napadi protestantske paravojaške skupine in Ira, šele potem naj bi se irska vojska umaknila v vojašnice. London in Dublin bi morala sprti strani na Severnem Irskem tudi prepričati, da je sprejetje mirovnega sporazuma nujno in odločilno za prihodnost otoka. (STA, AFP) Castrova hči poziva k enotnosti MIAMI - Hci Fidela Castra Alina Fernandez Re-vuelta, ki je 19. decembra lani pobegnila v Združene države Amerike, je Kubance v izgnanstvu in na Kubi pozvala, naj bodo enotni, da bodo lahko zrušili režim njenjega oCeta. V intervjuju za Miami Herald je Alina tudi izjavila, da namerava začeti kampanjo za novo ustavo »narodne zveze« vseh Kubancev. (STA, AFP) Pomorska linija med ZDA in Vietnamom HANOI - Vietnamski ministrstvi za promet in za pomorstvo sta v ponedeljek ratificirali načrt za prvo trgovsko pomorsko linijo med Vietnamom in Združenimi državami Amerike, je sporočil tiskovni predstavnik obeh ministrstev. Sporazum o pomorski liniji med državama, ki se bo imenovala Vitranschart Line, bo vietnamskim ladjam prvič po letu 1975, ko so Združene države za Vietnam uvedle gospodarski embargo, omogočil vstop v ameriška pristanišča. (STA, AFP) SOMALIJA / POGAJANJA Aidid je opoziciji predlagal sestavo prehodne vlade MOGADIS - Somalski uporniški general Mohamed Farah Aidid se je v ponedeljek v Keniji na tajnih pogovorih sestal s predstavniki vseh nasprotnih frakcij oziroma Skupino 12, opozicijsko koalicijo, ki jo vodi Ali Mahdi Mohamed. Mirovna pogajanja, ki jih je v svoji rezidenci v mestu Nakuru pripravil kenijski predsednik Daniel Arap Moi, naj bi bila po besedah Issa Mohameda Saida, sekretarja za zunanje zadeve Somalske nacionalne zveze (SNA), Ai-didove stranke, prvi pravi korak k miru v državi. Said je tudi povedal, da je SNA vse frakcije povabila, da še janua- rja sestavijo prehodno somal-sko vladno administracijo. Vesti o tajnih pogovorih med SNA in opozicijsko koalicijo je potrdila tudi posredniška, kenijska stran, medtem ko je Ali Mahdi na dan tajnih pogajanj v Mogadišu zanikal, da hi se Skupina 12 sestala z Ai-didovo stranko, pozdravil pa je morebiten začetek sprave s SNA. Vest o tajnem sestanku je presenetila ZN, ki so decembra lani neuspešno poskušali posaditi sprte strani za pogajalsko mizo v etiopski prestolnici Adis Abebi. Osovraženim mirovnikom v Somaliji so v ponedeljek spet grozili. Pred poveljstvom ZN v Mogadišu se je namreč Ali Mahdi (Telefoto: AP) zbrala množica Somalcev, ki je protestirala proti ZN in njihovi delodajalski politiki, ki naj bi temeljila na klanski pripadnosti. Turški vojaki so proti razjarjeni množici uporabili solzivec, po prihodu oklepnih vozil ZN pa so se demonstranti razbežali. Žrtev ni bilo. (Reuter) IRAK / SADAMOVA STRAHOVLADA Iračani kritizirajo le šepetaje Kljub obilni tuji podpori tudi opozicija v izgnanstvu nima moči BAGDAD - V Iraku ni priporočljivo govoriti naglas, zato si ljudje Šepetaje pripovedujejo, kako se je Sadamu Huseinu z železno roko uspelo obdržati na oblasti, čeprav mu nasprotuje ves svet. »Po vsej verjetnosti ima nadnaravno moč,« je izjavil eden od Iračanov v prepričanju, da ni mogoče najti tuzemskega pojasnila, zakaj se je Sadam obdržal na oblasti Se skoraj tri leta po strahotnem porazu v zalivski vojni. Drugi menijo, da je to predvsem posledica strahovlade, ki jim služi kot dokaz, da si Zahod, ki je sataniziral Sadama, pravzaprav želi, da bi ta ostal na oblasti. Ukrepi ZN, za katere je bil VVashing-ton prepričan, da bodo ukre-sali iskro upora, v katerem bi Iračani vrgli z oblasti voditelja, so navadne ljudi pahnili v še večjo bedo. Zahodni opazovalci v Bagdadu menijo, da bi udar lahko izvedla le vojska s podporo iraške tajne policije. Kljub naporom, da bi premožna iraška opozicija vtihotapila svoje ljudi v pov- sod navzočo tajno policijo, se ne more pohvaliti z uspehi, ugotavljajo v diplomatskih krogih. Iraški in tuji opazovalci tako bolj ali manj zagovarjajo misel, da zunanjim opozicijskim skupinam, vključno z Iraškim nacionalnim kongresom (INC), ki ga je s tridesetimi milijoni dolarjev ustanovil VVashington, ni uspelo vzpostaviti resnejšega zaledja v Iraku. Tudi precej radodarna podpora Savdske Arabije iraškim izgnancem in sosednji Jordaniji, kjer naj bi spodbudili iraško opozicijo, še ni prinesla vidnejših rezultatov. Tuji opazovalci menijo, da niti razdeljevanje lepakov s proitisadamovsko vsebino v Bagdadu, s katerim se precej širokousti INC, ni imelo učinka. Tudi najmanjši uspeh kampanje s propagandnimi lepaki bi namreč že pomenil obetavno znamenje, da so totalitarne spone v Iraku začele popuščati. »Zaenkrat je režim v Iraku zelo močan, tako da bi lahko spremembe pričakovali le, Ce bi prišlo do zunanjega oboroženega posega,« je prepričan eden od evropskih diplomatov. Ko so se Šiiti na jugu Iraka in Kurdi na sevem uprli Sadamu, so upali, da bo prišlo prav do posredovanja. Ameriške in zavezniške Čete pa so mimo opazovale, kako so vojaki, zvesti Sadamu, krvavo zatrli upor. Sadamu bi se gotovo prej uprli prebivalci na sevem in jugu kot pa Suniti v osrednjem delu države, vendar po vsej verjetnosti ne bodo poskušali znova, ugotavljajo v diplomatskih krogih. Kljub nekaterim novim kontrolnim točkam, ki so jih zgradili v predmestju Bagdada konec novembra, diplomati ugotavljajo, da režim po vsej verjetnosti ne namerava Se naprej pritiskati na prebivalstvo, potem ko je usmrtil nekdanje politične predstavnike. Rajla Altikriti-ja, ki je na zaslišanje v Irak prišel iz Jordanije, so umorih nekaj dni po tem, ko je zasebno kritiziral Sadamov režim. Sorodnike nekdanjega veleposlanika v Kanadi Hiša- ŠVEDSKA / ZASTARELI REAKTORJI Sosedi bi najraje z vojsko preprečili pogon JE STOCKHOLM - Ob jasnem dnevu je švedskega dvojčka jedrskega reaktorja, ki je od Kopenhagna oddaljen le borih dvajset kilometrov, mogoče celo videti. Danci, ki so besni, da imajo zastareli reaktor tik pred svojim pragom, so oktobra, ko so Švedi zaradi težav pri izolaciji uparjalnika zaprli prvi reaktor v Barsebacku, doživeli olajšanje. Silovita in žgoča razprava pa se je znova razvnela, ko je Stockholm prejšnji mesec spet pognal reaktor. Dragi reaktor v Barsebacku je bil namreč vse od septembra zaprt zaradi rednih letnih vzdrževalnih del, med katerimi so inšpektorji odkrili korozijo. Po vsej verjetnosti pred februarjem ne bo začel delati. Danska, ki se je leta 1970 izrekla zoper jedrsko industrijo, je skrajno zaskrbljena zaradi reaktorja v Barsebacku. Skoraj pred letom dni je Švedska odločitev, da bodo pognali drugi reaktor v Barsebacku, medtem ko bo prvi zaprt, pripeljala do nagle zaostritve odnosov med sicer miroljubnima sosedama. Takrat se je namreč danski notranji minister Thor Pedersen, nekdanji minister za nordijsko sodelovanje, pošalil, da bi najraje poslal vojsko, ki naj bi Švedom preprečila, da bi pognali svoj reaktor. Švedski premier Carl Bildt se je nenavadno ostro odzval na to izjavo ter obtožil Pedersena, da siri dezinformacije. Položaj je umiril Sele njegov obrambni minister Anders Bjorg, Id je Dancem zagrozil, da bodo njihovo državo preplavili s »surstrommingom«, smrdljivo Švedsko ribjo jedjo. V industrijskih virih zatrjujejo, da se Švedska po vsej verjetnosti ne bo odzvala na zahtevo danskega premiera Poula Nvrapa Rasmussena, M se zavzema za čimprejšnje dokončno zaprtje jedrske elektrarne v Barsebacku. Švedski politiki se namreč dobro zavedajo pomena jedrske energije, saj s svojimi dvanajstimi jedrskimi reaktorji uspe zagotoviti približno pol potreb po električni energiji. Leta 1980 so Švedi z referendumom podprli predlog o zaprtju jedrskih reaktorjev do leta 2010. A čimbolj se približuje ta skrajni rok, tem manj je verjeten. Že leta 1988 je parlament podprl poseben rokovnik, po katerem naj bi Švedi zaprli oba reaktorja leta 1995 oziroma 1996, preostale pa postopoma izključili do leta 2010. Parlament je od vlade tudi zahteval, da o tem sprejme podroben zakon. Ta načrt naj bi zaceli izvajati leta 1995 in Danci so močno upali, da bodo najprej zaprli prav reaktor v Barsebacku. A že dve leti pozneje so ta rok prestavili za dve leti, z njim pa tudi zaprtje reaktorjev, saj bi morali najprej razviti drage vire energije po konkurenčnih cenah. Sredinska stranka, ki je ena od štirih desnosredinskih koalicijskih strank, je že opozorila javnost, da se vedno ni pripravljen zakon o zaprtju jedrskih reaktorjev z natančno določenim datumom. Vodja stranke Olof Johansson, ki je tudi minister za okolje, je že zagotovil, da bo stranka Se pred splošnimi volitvami septembra predlagala zakon, ki bo kot skrajni rok za zaprtje določil leto 2010. Politični analitiki menijo, da je to zagotovilo sestavni del predvolilne kampanje, s katero naj bi pridobili večje Število glasov, Čeprav predlog po vsej verjetnosti ne bo dobil pretirane politične podpore. Švedska industrija namreč temu cilju ne pripisuje posebne teže. Leif Josefsson, namestnik direktorja v jedrski elektrarni Sydkraft, je že izjavil, da bo njihov najmlajši reaktor deloval vseh načrtovanih štirideset let, do leta 2025, saj ni nobenega zakona, po katerem bi ga morali zapreti že prej. Med prepiri pa švedske jedrske reaktorje načenja zob Časa; velikokrat so v remontu in vse prevečkrat morajo ustaviti svoje obratovanje. Nekaj dni v oktobra tako ni delovalo kar sedem od dvanajstih švedskih jedrskih reaktorjev. Menda politiki upajo, da bodo jedrsko vprašanje pometli pod preprogo in da se bodo Švedi izčrpati v jalovih razpravah ter zanje izgubiti interes. »Jedrsko vprašanje je problem tako za vlado kot za (opozicijske) socialne demokrate,« je izjavil profesor za politične vede Soren Holmberg s stockholmske univerze. Vibeke Laroi/Reuter V Iraku lahko demonstrirajo samo proti ZDA ma el Savija pa so zaprti takoj za tem, ko je v Londonu prosil za politično zatočišče. Številni IranCani skrivaj ogorčeno obtožujejo Sadama zaradi politične represije in pomanjkanja, ki je milijone prebivalcev pahnilo v revščino in obup. »Oblast bolj skrbi organizirana opozicija, saj bi le ta lahko zvabila ljudi na ceste.« Dokler bo Sadam razdeljeval tri leta stare zaloge hrane in tako preprečeval lakoto milijonov Iračanov - Irak namreč zaradi ukrepov ne more prodajati nafte - bodo ulice zaradi strahovlade pra- zne in do nemirov ne bo prišlo, so prepričani diplomati-Se bolj neverjetna pa je grožnja z atentatom na Sadama Huseina. Iraški voditelj namreč redkokdaj dvakrat spi na enem kraju, poleg tega pa skoraj nikomur ne zaupa. Rutinske preiskave vseh, ki se z njim sestajajo, so vsakdanje. Celo otroci morajo biti pred sestankom z njim nekaj dni v karanteni, skrbno pa jim razkužijo tudi roke, da ne bi morda na prstih prinesti strupa, zagotavljajo Iračani v izgnanstvu. Jane Arraf / Reuter L udi letos bo prednaročnina na Primorski dnevnik ostala nespremenjena - 300.000 lir , kljub podražitvi časopisov. S prednaročnino boste torej prihranili 150.000 lir in imeli možnost, da objavljate še naprej svoje čestitke in male oglase brezplačno. Naročnike čaka letos še dodatno presenečenje: lepa slovenska knjiga. Za vse novoporočence v letu '94 bo naročnina brezplačna. Cena naročnine 300.000 bo veljala, le če se naročite do 31. januarja 1994. Naročnino lahko vplačate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri vseh raznašalcih ter v vseh slovenskih bančnih zavodih. Primorski dnevnik Moj dnevnik. ČNIKOM VSEIKNjeN'pAB! ŠPORT Torek, 4. januarja 1994 NOGOMET / TA TEDEN SE DVE TEŽKI TEKMI ŠZ BOR / BOŽIČNA AKADEMIJA NAMIZNI TENIS Udinese vse bolj prikovan k dnu Toda morala v ekipi je še visoka TDEM - Leto 1994 se :a Udinese začelo na ^slabši možen način, entus z »zlato žogo« lertom Baggiom na Geje namreč Fedelejevo o Se bolj trdno zasidral predzadnjem mestu v gometni A ligi. Vi-nčani imajo sicer tek-manj, toda to je kaj iba tolažba, če vemo, da že v četrtek v Vidmu toval Milan, ki si je v - leljo že tretjič zapored .otovil naslov zimske-prvaka. Tako je mož-■st, da prvi del Udinese lča le z desetimi točka-povsem konkretna, iložaj pa je Se nekoliko iabši, če vemo, da že v deljo čaka Udinese go-iovanje v Parmi, kjer tu-precej močnejše ekipe, t so trenutno Videmča-ne morejo računati na osvajanje točk. Gre torej še za dve izredno težki tekmi, ki lahko moralo igralcev videmskega prvoligaša Se bolj potisneta k tlom. Toda ob tej kruti realnosti, prihajajo iz videmskega tabora tudi vsaj kolikor toliko razveseljive novice. Te zadevajo mladega libera Petruzzija, ki je v nedeljo prvič nastopil in povsem zadovoljil, čeprav se vidi, da mu manjkajo izkušnje. Tudi sama igra se izboljšuje in Branca ima povsem prav, ko trdi, da bo treba rešilne točke iskati na drugih srečanjih in ne proti Ju-ventusu, Milanu ali Parmi. »Če bomo uspeli obdržati trenutno formo, glede obstanka v ligi še ni vse izgubljeno,« optimistično trdi Branca. Mora- la v ekipi je torej Se vedno visoka. Igralci, manj pa navijači, so prepričani, da obstanek ni nedosegljiv. Razvoj dogodkov bo pokazal, če imajo prav. Za zdaj jim rezultati na drugih igriščih ne grejo preveč na roko, saj sta tako Atalanta kot Genoa osvojili dragocene točke, ki znajo biti v končnem seštevku še kako važne. Se posebej odmevna je bila zmaga Atalante v Milanu proti Interju, kjer so krivdo za poraz zvalili predvsem na Bergkampa in trenerja Bagnolija, ki pa zavrača vse obtožbe, predvsem pa »dobronamerne« nasvete nekaterih, da naj bi zaradi precejšnjega zaostanka za vodilnim Milanom, enostavno dal ostavko. Itadtionalno slovo od starega leta Kot že zahteva tradicija, je gimnastični odsek SZ Bor tudi letos pripravil svojo običajno božično akademijo, s katero se mlade gimnastičarke poslovijo od starega leta, obenem pa pokažejo to, kar so se naučile v začetnem obdobju svoje vadbe. Glede na to, da je bila letos vadba, iz raznih vzrokov, precej otežena je bil nastop pač nekoliko prirejen temu dejstvu, v celoti pa lahko rečemo, da je občinstvo, ki se je zbralo v lepem številu, v glavnem zadovoljil, V nastopih, kjer sodelujejo vsi, od začetnika pa do preizkušenega tekmovalca, seveda ni mogoče pričakovati povsem homogenega programa, svoj glavni namen, privajanje otrok na javno nastopanje, pa je akademija izpolnila v celoti. Vodstvo odseka je pripravilo gledalcem 18 točk. Največ je bilo nastopov z obročem, ki je letos osnovna vadbena prvina za mlade gimnastičarke. Zastopana pa so bila tudi vsa ostala ritmična orodja, kot tudi vaja brez orodja, katero je z najmlajšimi pripravila nova vaditeljica Maja Mezgec. Posebnega priznanja sta bili deležni obe skupinski vaji, zlasti pa nastop mladih gostij iz gimnastičnega kluba Šiška iz Ljubljane, ki so se v obeh točkah odlikovale predvsem s koreografijo in disciplino prikazanega programa. Po akademiji, so se mlade gimnastičarke, skupno z vaditelji, gosti in starši zbrale na prisrčni družabnosti v društvenem baru. -boj- Zanimivi boji na tekmovanju šolske mladine Organiziral gaje ŠZ Bor V preteklih dneh je namiznoteniški odsek SZ Bor priredil v svojih prostorih zelo uspel pokrajinski turnir za osnovnošolce in nižješolce, ki je potekal pod pokroviteljstvom FITeT. Udeležba je bila več kot zadovoljiva, saj se je za zelenimi mizami zbralo skoraj 50 tekmovalcev in tekmovalk iz številnih tržaških italijanskih in slovenskih šol. Kot je že običaj na šolskih tekmovanjih so se tudi na tem turnirju najbolje odrezali tisti igralci, ki sicer trenirajo tudi pri raznih športnih društvih. Med osnovnošolci sta se najbolj izkazala Jurij Verč (Zupančič) med fanti in Nataša Gombač (Milčinski) med dekleti, katerih končna zmaga ni bila nikoli v dvomu. Med nižješolkami so opravili predtekmovanje v treh kvalifikacijskih skupinah, iz katerih se je uvrstila v finale šesterica najboljših. V končnem obračunu za prvo mesto sta se pomerili Elisa Colum-mi in Neda Sanzin, uspešnejša pa je bila prva. Najbolj množična je bila udeležba med neregistriranimi nižješolci, kjer so morali organizatorji oblikovati kar osem kvalifikacijskih skupin. Tudi tukaj je bilo videti vec zelo zanimivih in napetih dvobojev, zlasti v finalnem delu tekmovanja. Končni uspeh si je priboril Augusto Folla (Stuparich) pred Agronom Temo (sv. Ciril in Metod) po dveh nizih igre. V skupini registriranih igralcev, ki so, seveda, pokazali največ tehničnega znanja, sta oba finalista zastopala šolo Fonda Savio, zmagal pa je Di Cosimo pred Sommarivo. Pred slovenskimi predstavniki pa je bil najuspešnejši Igor Spetič iz Doline, ki je osvojil 5. mesto. Naj dodamo, da je turnir zabeležil ne le lep tekmovalni, ampak tudi organizacijski uspeh. -boj- DELOVANJE DRUŠTEV Pri ŠD Breg največjo slab posvečajo najmlajšim Pri športnem društvu eg so letos posvetili , sebno pozornost najm-ijsim članom, to je rokom pod 14. letom in j prav pri vseh panogah, -rez dvoma so imeli naj-eč dela pri nogometni ukciji. Avgusta meseca namreč peščica odbor-ikov začela obnovitev lalega nogometnega Igrišča, ki se je prav v zadnjih tednih delno ključila, saj manjka še -svetljava. Društvo ima itos po lanskem dogovo-i z ZSSDI združeno ekipo cicibanov, ki jo vodi Fabio Lovrečič. Mladih nogometašev, med katerimi je tudi ena deklica, je petnajst. Društvo je vpisalo tudi eno ekipo v prvenstvo CSI, tako da nekateri otroci igrajo v obeh prvenstvih, mlajši pa samo v enem. Pri smučarski sekciji so novembra organizirali osemurni tečaj za začetnike na plastični stezi v Nabrežini. Tečaja se je udeležilo 10 otrok od 6. do 11. leta starosti, ki so vadili pod vodstvom domačih vaditeljev. Smučarska sekcija je nato nameravala organizirati enotedensko zimo vanj e v Cerknem, a je zaradi preskromnega zanimanja zi-movanje odpadlo. Odborniki pa upajo, da bodo januarja uspeli organizirati štiri nedeljske smučarske izlete, kar pa je odvisno od zanimanja in od snežnih razmer. Obvestilo SK DEVIN organizira 9. januarja smučarski avtobusni izlet v Podklošter ali Trbiž. Za informacije in vpisovanje se obrnite do Skerka, tel. St. 200236, ali PuriCa, tel. St. 327196. Ostale panoge pri društvu pa imajo svojo dejavnost v dolinski občinski telovadnici, kar povzroča velike težave v organizaciji urnikov. Telovadnica je namreč zasedena skoraj vsak dan od 15. ure do poznega večera. V popoldanskih urah se tako vrste otroci, ki sodelujejo pri otroški telovadbi, mini odbojki, mini košarki in odbojki under 14. Tudi v tem slučaju so vaditelji ali trenerji domači: Bonja Koren, Karin Glavina, Ksenija Slavec, Oskar Pregare in Branko Sain. Glede mini odbojke in mini košarke se bodo otroci udeležili raznih srečanj in turnirjev, ki jih bo organiziralo ZSSDI, medtem ko bo prvenstvo under 14 v odbojki potekalo v organizaciji FI-PAV. Seveda pri vseh teh dejavnostih poleg trenerjev pomagajo tudi odborniki in starši, brez katerih bi bilo zares nemogoče tako obširno delovanje. Pri društvu upajo, da bodo uspeli pritegniti še večje število otrok, čeprav bi to povzročilo Se dodatne težave, vendar je to edini način, da društvo obstaja in se razvija. Zal je zaradi organizacijskih težav letos odpadlo skupno zaključno srečanje, ki pa so ga v ožjem krogu priredile posamezne sekcije. E.B. Danes Športe! po TV KC Oddaja o zamejskem športu po TV Koper-Capodistria bo odslej na sporedu ob torkib ob 22.30. Prva oddaja bo tako že danes, v njej pa bo govora o politikih in njihovi povezavi s športom. Zoran Jerončič (f. Ferra-ri/KROMA) prihaja iz Nove Gorice, vendar že več let trenira pri nas v zamejstvu. Najprej pri 01ympii potem pri Sokolu, letos pa se je vrnil v Gorico, kjer vodi združeno goriško ekipo Kmečke banke. Ekipa je na začetku imela nekaj težav, v zadnjih kolih pa je zaigrala bolje in s tremi zaporednimi zmagami izboljšala položaj na lestvici. Lahko na kratko komentirate letošnje prvenstvo? To je najbolj izenačeno prvenstvo zadnjih let. V prejšnjih letih si točno vedel, katere tri ekipe so zelo dobre in katere tri, štiri so zelo slabe. Ekipa iz sredine lestvice je točno vedela, kjer bo dobila točke in kje jih bo izgubila. Letos pa to ne velja. Zdi se mi zato, da bodo tako o napredovanju kot o izpadu odločali seti. Za svojo ekipo bi rekel, da smo v deficitu za štiri točke, in sicer z Martignaccom in Codroipom. To pa bo treba nadomestiti v prihodnje. Vsekakor pa sem zadovoljen, saj smo se v zadnjih tekmah ujeli kot ekipa. Kaj pa ostale slovenske ekipe? Lahko katera misli na napredovanje? Mislim, da za napredovanje ni nobena, mi bi lahko bili v boju za vrh, če bi bila ekipa sestavljena tako, kot smo jo načrtovati septembra, z Zavadlavovo, Zbogarjevo, na katero smo še računati, in Krašče-kovo. Brez teh igralk pa je nekoliko težko. Mislim, da bi tu moral dati celo več Sokol prav zaradi tega, ker je uigran. Zame je presenečenje tega dela Breg. Vidi se delo De VValdesteina. Prej ste omeniti izenačenost Je to po vašem mnenju znak nižje ati višje kvalitete prvenstva v primerjavi s prejšnjim? Mislim, da že dejstvo, da sta lani v našem prvenstvu nastopala Tarcento in Gemona, ki danes krojita usodo v C-l ligi, kaže, da je bilo lano prvenstvo močnejše. Letos teh ekip ni in zato je kakovost nižja. Bo pa izenačeno do konca in ekipa, ki bo prva, bo verjetno imela težave naslednje leto. Kaj pa mislite o procesu združe-vaja v goriški odbojki, ki poteka INTERVJU - ZORAN JERONČIČ Letošnje prvenstvo je manj kvalitetno, izenačenost pa je precej večja kot lani __ Andrej Maver nekako pod vašim nadzorstvom? Cilj te združitve je bil ta, da nobena ekipa ne bi nazadovala zaradi tega, ampak da bi prišlo do skupne rasti. To smo verjetno dosegli. 01ympia bi morala igrati vidno vlogo v prvi diviziji, pri Domu so v prvenstvu deklic zelo močni, čeprav so sami letniki 79, torej leto mlajši. Morda je letos še najmanj pridobila prva ekipa, ki pa bo lahko v naslednjih letih prav iz tega dela črpala kader. Jaz torej vidim napredek predvsem v naslednjem letu in še naprej. Mislim pa, da si Goriška tudi zasluži enega C-1 ligaša. Trenutno v teh štirih društvih, ki so se združila trenira blizu sto deklet. Vsa zadeva je predvsem dolgoročna. Problema pa sta dva. Na eni strani je konkurenca, ki je pri ženski odbojki v Italiji ogromna, drugi pa je v tem, da Zenske v poprečju igrajo samo pet let, medtem ko imaš moškega na razpolago 15 let. To pomeni, da moraš z ženskami delati trikrat več kot z moškimi, da lahko dosežeš določen rezultat. Kako pa ste vi sploh začeti svojo trenersko pot? Bil sem igralec, vendar nisem mogel igrati v članski ekipi Salonita. Ostalo pa mi je veliko navdušenje in zato sem moral nekje začeti. Tako sem začel kot sodnik pred približno 12 leti in sem že sodil v republiški ligi. Opazil pa sem, da nisem mogel ustvarjati, ampak sem samo krojil usodo. Zato sem se odločil za trener-stvo, ko je prišel v Gorico Marko Za-dražnik s fakultete za šport na nek seminar. Potem sem začel trenirati na dveh osnovnih šolah v Gorici, potem pri dragi ekipi Nove Gorice. Takrat je prišla ponudba 01ympie, da bi treniral ekipo 1. divizije in Under 16. Te stike je navezal Vojko Jakopič in začela se je moja zamejska kariera. Kako pa ste se v zamejstvu vživeli? Ko sem prišel v zamejstvo, nisem mogel dojeti stvari, ki" so mi danes jasne. Vsak trener, ki pride sem, mora spoznati življenje zamejcev in njihov boj, trud in delo. Spoznal sem, da morajo punce pri 01ympii biti v pevskem zbora, v igralski skupini itd. V Novi Gorici sem bil navajen, da se je punca odločila in je pač garala v odbojki. Tudi v Gorici sem hotel to vnesti. Začeti smo preusmerjati, da se da biti v pevskem zbora in poleg tega tudi več trenirati. Vsekakor pa je treba dojeti razgibanost življenja zamejskih Slovencev.Moraš biti na tekočem in moraš živeti z utripom ljudi, če hočeš tukaj delati. Meni se zdi, da sem v teh letih, od leta 89 naprej, to precej spoznal, tudi s pomočjo drugih ljudi, tudi s Tržaškega. Boste torej še dolgo ostali tu? Tudi na naši strani so me povabiti. Pri nas se stvari spreminjajo, prihajajo sponzorji in nastajajo neke profesionalne reči. Rad bi nekaj naredil v Novi Gorici, saj sem tu začel. Toda sedaj se tu v zamejstvu tako dobro počutim in zastavili smo si tudi cilj, dvigniti goriško odbojko, zato raje ostajam tukaj. Vi ste tudi selektor slovenske kadetske razprezentance. Kakšno je stanje v slovenski odbojki? V slovenski odbojki smo biti navajeni delati kot provinca, zato so z osamosvojitvijo vsi na zvezi dobili ogromno več dela in zadolžitev. Toda to je razumljivo. Na zvezi sta namreč zaposlena le dva, veliko pa je dela, administracije, zdaj tudi z evropskimi pokali itd. Pozna se, da v Sloveniji ni bilo veliko strokovnega kadra, ni bilo tudi literature in ni bilo strokovnjakov, ki bi ustvarjali nove. Mislim, da je moška odbojka nekaj pred žensko, vendar spadamo še vedno v spodnji evropski razred. Vrh slovenske odbojke nekako predstavlja Paloma Branik, ki pa bi v Italiji zdaj lahko nastopala v prvenstvu B-l in Se to z veliko truda. Zadnje čase pa se stvari spreminjanje. Sele v zadnjih letih je odbojka prišla na televizijo, pa tudi zanimanje se veča. Stvari pa se seveda ne morejo spremeniti kar čez noč. Glede kadetske reprezentance pa mislim, da je sedanja generacija letnikov 78 in 79 precej dobra in tudi perspektivna. Prvič smo tako premagati reprezentanco Furlanije Julijske krajine na igrah treh dežel. Sedaj pa imamo kot glavni cilj turnir Alpe Jadran, ki bo leta 1994 na Bavarskem. Boste ostati zvesti ženski odbojki? Mislim ostati pri ženskah, ker je velika razlika med žensko in moško odbojko, tako psihološka kot fizična. Zato ločim to dvoje in mislim, da ni dobro preskakovati, ampak se je bolje specializirati. Hvala za pogovor. Hvala tebi, rad pa bi izkoristil to priložnost, da voščim vsem športnikom, odbornikom in trenerjem obilo uspeha v letu 1994. SMUČARSKI SKOKI / NA KVALIFIKACIJAH PRED DANAŠNJO 3. TEKMO 42. TURNEJE INTERSPORT Matjaž Kladnik med najdaljšimi V finale sta se uvrstila tudi Petek in Zupan INNSBRUCK - Na današnji tretji tekmi 42. novoletne skakalne turneje Intersport bodo trije slovenski tekmovalci. V včerajšnjih kvalifikacijah je najdlje skočil lanski zmagovalec tekme na Berg Islu nad Innsbruckom Avstrijec Andreas Goldber-ger, ki je dosegel 111 metrov, kar je za dva metra več od kritične točke olimpijske naprave. Poldrugi meter je zaostal Nemec Jens Weissflog, takoj za njim pa sta se zvrstila Matjaž Kladnik in svetovni prvak na veliki skakalnici Espen Bredesen s po 109 metri. Ob mladem Kamničanu sta se od slovenskih tekmovalcev med petdeseterico uvrstila Se Franci Petek in Matjaž Zupan, medtem ko je bila naloga za Sama Gostišo, Roberta Megliča in Jureta Žagarja prezahtevna. Za uvrstitev na današnjo tekmo je bilo treba skočiti vsaj 94 metrov. 2e med treningom so se slovenski skakalci pritoževali, da je skakalnica, na kateri ni nič kaj lahko skočiti, slabo pripravljena. Sneg v izteku je bil premalo steptan, tako da je v drugem poskusu Jure Žagar celo padel in si lažje poškodoval gleženj in rame. Skakalnico vedno znova preurejajo. Tako je zaletišče za škarjasti slog skakanja že nekoliko predolgo, tekmovalci pa se težko navadijo na kratko odskočno mizo, tako da je naprava že kakih deset let v zaostanku za razvojem skakanja. Samo Gostiša si ne zna razložiti, zakaj mu enk- rat gre dobro, nato pa ne zmore vsaj solidnega skoka. Matjaž Zupan se je še enkrat uvstil v glavno tekmovanje, danes pa bo imel lepo priložnost, da na osmi tekmi za svetovni pokal pride tudi do prvih točk. Robert Meglič je na treningu obakrat zamudil pri odskoku, v kvalifikacijah je bil prezgoden, 86 metrov pa je bilo daleč pod normo. Franci Petek je opravil svoje prve poskuse na turneji Intersport. Skočil je 95 metrov, čeprav je pri doskoku imel občutek, da bo njegova daljava okoli sto metrov. Najmlajši v slovenski reprezentanci Matjaž Kladnik si je želel, da bi končno skočil tako kot ob sedmem mestu v Courchevelu in tokrat mu je to tudi uspelo. 109 metrov je bilo za 18-letnega mladeniča preveč in sploh ni znal opisati svojega skoka. »Slo je zelo hitro,« je bilo vse, kar je lahko izjavil v prvem trenutku. Toda trening je trening, tekma pa spet nekaj drugega, rad večkrat poudari tehnični trener Luka Koprivšek, zato bo bolje počakati do konca današnje tekme. Rezultati kvalifikacij: 1. Goldberger (Av.) 111, 2. Weissflog (Nem.) 109.5, 3. Kladnik (Slo.) in Bredesen (Nor.) po 109, 5. Šakala (Ceš.) 105, 6. Duff-ner (Nem.), Homgacher (Av.) in Soininen (Fin.) po 104, 9. Parma (Ceš) 103.5,10. Freiholz (Svi.) in Nišikata (Jap.) po 103,.. 42. Petek 95, 46. Zupan 94, 54. Gostiša 92.5, 74. Žagar 86.5, 75. Meglič (vsi Slo.) 86. ' JASNA MILINKOVIC Kratke vesti s skakalnic Velika nagrada na plastičnih skakalnicah V Mednarodni smučarski zvezi FIS so se odločili, da bodo že poleti 1994 izvedb Veliko nagrado na plastičnih skakalnicah. V nedeljo so na posebnem sestanku predstavnikov FIS in nacionalnih smučarskih zvez spregovoriti o tem, kako bodo izpeljali poletne skoke. Predivedeti so šest krajev, tekmovanje pa seveda ne bo pridmženo svetovnemu pokalu, čeprav bo imelo enak status, Za letos so na seznamu Stams, Predazzo, ttinterzarten, Fa-lun in Trondheim, medtem ko Finci se niso sporočiti svojega kraja. Na koncu bodo razglasiti skupnega zmagovalca, nagradni sklad pa bo na ravni svetovnega pokala Dieter Thoma in strah Od tekraovalvca do kralja letalnic in nataj. Takšna stom na prvih dveh tekmah turneje Intersport zmagoslavno vrnil na skakalnice, vendar mu za prav dolge skoke manjka še zadnje piljenje forme. Prvega januarja je rdečelasec še nekoliko klecnil zaradi poškodovanega kolena Oktobra se je na smučanju vanj zaletel nek snovvboarder in rana še ni povsem zaceljena. Prav zato je nekdanjega svetovnega prvaka v poletih nenehno strah nove poškodbe. Na olimpijskih igrah žeti Thoma doseči največ: »Pot v svetovni vrh je še dolga, vendar bom skušal najti bližnjico.« Pn vrnitvi sta Thomi naj A< in zvezni trener Reinhard Hess. Predskakatiti Eva in Karla Na Ganster sanjata o tem, da bi nekoč res nastopiti tudi na pravi tekmi za svetovni pokal. Petnajstletna Eva iz Innsbrucka je med skakalce prišla pred štirimi leti iz vrst alpink, njena 18-letna prijateljica Karla iz ZDA pa skače že 13 let. J. M. MNOGOMET / ANGLEŠKO PRVENSTVO Manchester United za večino že prvak LONDON - Športni komentatorji so si tako kot tisti, ki poskušajo svojo srečo na športnih stavah, v glavnem enotni, da si je Manchester United že zagotovil prvo mesto v angleški nogometni ligi. Toda v naslednjih štirih mesecih Čaka Manchester United še 18 tekem in sobotno srečanje z Leeds United, ki se je končalo z 0:0, je mnoge navijače rahlo razočaralo. Dejstvo pa je, da Manchester United se vedno vodi za 12 točk pred trenutno drugouvrščenim Blackburnom, in čeprav, kot je zapisal Keith Pike, komentator dnevnika The Times, zgodovina morda opominja, da je tudi Manchester United do konca prvenstva mogoče še ujeti, pa zdrava pamet pravi, da ne. Manchester United se je lani pod vodstvom menedžerja Alexa Fer-gusona izkazal z izrednimi dosežki, ki postavljajo nove standarde in napovedujejo nove rekorde v analih angleškega nogometa. Tako je Manchester United lani v 43 tekmah nabral 102 točki in dosegel 86 golov, kar je 26 točk in 15 golov več kot katerikoli tekmec iz prvenstvene lige. V leto 1994 pa je Manchester »vstopil« s 14 točkami prednosti pred Blackburnom. Po sobotni tekmi se je ta razlika sicer zmanjšala na 13 točk in nekateri komentatorji so se zato začeli spominjati sezone 1985/86, ko je Manchester United začel novo leto (1986) prav tako kot favorit, toda ob zaključku prvenstva je pristal na četrtem me-• stu, za Liverpoolom. Res je, da je takrat ob novem letu vodil za štiri točke, toda v 19 tekmah preostalega prvenstva je zmagal le devetkrat in zbral komaj 47 odstotkov točk, M so bile na razpolago. Za ta preobrat pa niso bile krive poškodbe med igralci Manchester Uni-teda, temveč preprosto dejstvo, da je moštvo takratnega menedžerja Rona Atkinsona enostavno odpovedalo. To, pravijo strokovnjaki, pa se pod vodstvom Alexa Fergusona najbrž ne bo zgodilo. Ferguson je namreč trenutno najboljši angleški nogometni menedžer. Tako ga je ocenil celo njegov tekmec Hovvard Wilkinson, trener Leeds Uniteda, ki je dejal, da bo treba Alexa Fergusona kmalu primerjati z najboljšimi, kot so Matt Busby, Bill Nicholson in Bill Shan-sky. Wilkinson je napovedal, da se bo Ferguson kmalu uvrstil med najboljše trenerje po drugi svetovni vojni, in dodal: »V zadnjih treh letih si je Manchester United priboril pokal FA, pokal evropskih zmagovalcev, pokal prve lige, prav tako prvenstvene lige in tudi drugo mesto v tej ligi. To pa je dobra osnova na poti do novih uspehov.« Ob tem pa je Ferguson zadovoljen z rezultatom in igro, ki so jo njegovi .varovanci pokazali v sobotni tekmi proti Leedsu. Ferguson trdi, da je rezultat posledica preobremenjenosti zaradi razporeda tekmovanj med prazniki, vzrok pa je bilo tudi razmočeno igrišče, kar naj bi vzelo polet njegovim igralcem. ALJA KOŠAK__________ TENIS / HOFMANOV POKAL Avstralija in Avstrija naprej Neuspel preizkus novega »elektronskega sodnika« PERTH - V prvi četrtfinalni tekmi Hopmanovega pokala v avstralskem Perthu je domača reprezentanca (peta nosilka) premagala Francijo (četrta nosilka) in se bo v polfinalu pomerila z zmagovalko srečanja Švica - Češka. V prvem nastopu je Nicole Provis premagala Francozinjo Nathalie Tau-ziat s 4:6, 7:6 (7:4), 6:2, nato pa je Wally Masur premagal finalista zadnjega odprtega prvenstva ZDA Cedrica Piolina s 7:5 in 6:4. Masur in Provisova sta nato v igri mešanih dvojic v enem nizu (dvoboj je bil odločen že po igri posameznikov) premagala Tauziatovo in Piolina z 8:4. Med dvobojem so preizkusili tudi nov sistem »elektronskega teniškega sodnika«, ki naj bi nadomestil osem linijskih sodnikov, vendar se ni najbolje obnesel. Med dvobojem je na- prava kar nekajkrat oddala zvočni signal, ko je bila žogica še v zraku. Masur, ki je kljub zmagi zahteval, naj napravo izključijo, je po dvoboju dejal: »Naprava je še daleč od tega, da bi bila izpopolnjena; še več, naravnost smešna je.« Po dvoboju so testi pokazali, da je napravo »begal« Piolinejev lopar, ko se je le-ta pri čakanju na servis dotikal okolice servisne črte. V drugem četrtfinalu je Avstrija premagala Španijo z 2:1. Judith Wie-sner je s 6:2 in 6:4 premagala Conchi-to Martinez, Aleksander Antonitsch je s 3:6, 6:4 in 6:3 odpravil Eminila Sancheza, v igri mešanih dvojic pa sta VViesnerjeva in Antonitsch v enem nizu z 8:1 izgubila s špansko dvojico Martinez/Sanchez. Avstrija bo tako v polfinalu igrala z zmagovalcem dvoboja med Nemčijo in ZDA. NOVICE L‘Equipe je izbral Morcelija PARIZ - Francoski športni dnevnik L‘Equipe je laskavo lovoriko športnika leta 1993, imenovano tudi šampion šampionov, podelil alžirskemu atletu Noureddinu Morceliju. Na drugo mesto se je uvrstil britanski šprinter Linford Christie, na tretje pa ameriški košarkar Michael Jordan. Morceli je septembra z izidom 3:44.39 postavil nov svetovni rekord v teku na eno miljo, na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu je ubranil naslov prvaka v teku na 1500 metrov, z izidom 3:29.20 pa je postavil drugo najboljšo znamko na svetu na isti razdalji. Morceli je z izidom 3:28.86 tudi svetovni rekorder na 1500 metrov. Novinarji dnevnika L‘Equipe so za najboljšo predstavnico nežnejšega spola izbrali madžarsko plavalko Kristino Egerszegi, ki se je uvrstila na 10. mesto. Še eno priznanje za R. Baggia PARIZ - Priznanj za nogometaša Juventusa Roberta Baggia še ni konec. V anketi francoskega nogometnega mesečnika »Onze d’or« je bil nagrajen kot najboljši nogometaš v letu 1993. Baggio je med več kot 20 tisoč bralci, ki so oddali glasovnice, dobil 24, 29 odstotka glasov, drugi je bil Hrvat Alen Bokšič z 12, 29%, tretji pa Brazilec Romario, ki je dobil 10, 02 % glasov. Idelana enajsterica, ki so jo izbrali bralci francoskega mesečnika pa je naslednja: Lama (Fra - PSG), Tassotti (Ita - Milan), Boli (Fra - Marseille), R. Koe-man (Niz - Barcelona), Maldini (Ita - Milan), De-schamps (Fra - Marseille), Valdo (Bra - PSG), R. Baggio (Ita - Juventus), Scifo (Bel - Monaco), Bokšič (Hrv - Lazio), Romario (Bra - Barcelona). Četrtfinale italijanskega nogometnega pokala: danes Foggia - Parma FOGGIA - Z današnjo tekmo Foggia - Parma (20.30, neposredni prenos RAJ 1) se bodo začela četrtfinalna srečanja zan italijanski nogometni pokal. Jutri bo na sporedu tekma med Venezio in Ancono, v četrtek pa se bodo pomerili še Piacenza in Torino ter Sampdoria in Inter. Povratne tekme bodo 25., 26. in 27. januarja. Presenečenje v Hartfordu NEW YORK - Najbolj presenetljiv izid nedeljskih srečanj v NHL je visok poraz Pittsburgha v Hartfordu s 7:2. Odkar je postalo jasno, da Mario Lemieux zaradi težav s hrbtenico ne bo igral vsaj do marca, »Pingvini« nikakor ne morejo zmagati, njihovo prvo mesto na lestvici pa že ogrožajo Boston Bruins, ki so tokrat visoko, z 8:2, premagali Washington. Anaheimski »Racmani« pa so se za sobotni poraz na turneji po Floridi, ko so izgubili proti istoimenskemu moštvu s 4:2, maščevali v Tampa Bayu, kjer so zmagali s 4:1. Uspeh pa so dosegli tudi hokejisti Buffala, ki so s 3:3 remizirali v Torontu. Rezultati: Boston Bruins - VVashington Capitals 8:2, Edmonton Oilers - San Jose Sharks 4:4, Hartford VVhalers - Pittsburgh Penguins 7:2, Vancouver Canucks - Montreal Canadiens 2:3, Tampa Bay Lightning - Anaheim Mighty Ducks 1:4, Buffa-lo Sabres - Toronto Maple Leafs 3:3, Dallas Starš -Quebec Nordiques 4:6, St. Louis Blues - Calgary Flames 4:3, Chicago Blackhawks - VVinnipeg Jets 5:1. (M. J.) SMUČANJE / ZASLU2KI NAJBOLJŠIH Največji zaslužkar Tomba Med tistimi, ki so z nagradami doslej dobili največ tudi Jure Košir med moškimi in Katja Koren pri dekletih - Že jutri nadaljevanje tekem za SP ZURICH - Tudi za smučarje so kratke novoletne počitnice končane, saj najboljše čaka najprej smuk v Saalbachu v Avstriji, že v soboto in nedeljo pa sta na sporedu slalom in veleslalom za svetovni pokal v Kranjski gori. Pred tem pa je Mednarodna smučarska zveza FIS objavila tudi podatke o zaslužkih smučarjev in smučark na dosedanjih tekmah za svetovni pokal. Pri moških je doslej največ zaslužil Alberto Tomba, ki je svoj bančni račun »odebelil« za približno 115.000 mark. Po zaslužku je trenutno vodilni v svetovnem pokalu Avstrijec Gunther Ma-der spravil v žep nekaj manj kot 90 tisoč mark, za njima pa so Švicar Steve Locher (65 tisoč mark), Avstrijec Thomas Stangassinger (53 tisoč) Jure Košir med najboljšimi tudi po zaslužku (AP) in Slovenec Jure Košir, ki je z nagradami na tekmah dobil nekaj nad 52 tisoč nemških mark. Na tej lestvici je eden glavnih favoritov za osvojitev kristalnega globusa v skupni uvrstitvi, Norvežan Kjetil Andre Aamodt, z zasluženimi 47 tisočimi markami šele na sedmem mestu, Marc Gi-rardelli pa je s 17 tisoč markami zaslužka na 14. mestu. Finančno najbolj zanimiva tekma na začetku novega leta bo 15. in 16. januarja v Kitz-buehlu, kjer bosta na sporedu smuk in slalom, ki pa bosta veljala tudi za kombinbacijo. Organizatorji so zagotovili nagradni sklad v višini nad 350 tisoč nemških mark, ki jih bodo enakovredno razdelili med najboljše v smuku, slalomu in kombinaciji. V svetovnem pokalu v skupni uvrstitvi med moškimi trenutno vodi Gunther Mader s 485 točkami, pred Aamodtom (479), Tombo (454) in Girardellijem (351), ki se po slabem začetku sezone počasi približuje vrhu. Pri ženskah je na vrhu Avstrijka Anita Wa-chter s 544 točkami, pred Svedinjo VVibergovo (530) in Švicarko Schnei-derjevo, ki je zbrala 482 točk. Toda VVachterjeva ni najuspešnejša le po točkah temveč tudi po zaslužku, saj je z nagradami v prvem delu sezone zaslužila že več kot 80 tisoč mark. Precej za njo je Švicarka Vreni Schnei-der (nekaj manj kot 40 tisoč mark), na tretjem mestu pa je Slovenka Katja Koren, ki je predvsem z nedavno presenetljivo zmago v superveleslalomu zasluzila nekaj nad 37 tisoč mark. Priložnost za nove točke in zaslužek pa bodo dekleta imela že jutri na veleslalomu v Morzinu v Franciji, kjer bo v četrtek na sporedu še slalom. Rally: v 7. etapi slavje Oriolija NOUADHIBOU -Italijan Edi Orioli na cagivi je včeraj med motoristi dobil 7. etapo (Dakhla - Nouadhi-bou, 686 km) rallyja Pariz - Dakar - Pariz. Prehitel je Spance Masa, Povarova in Ar-caronsa in se v skupni uvrstitvi povzpel na 3. mesto z zaostankom 51 sekund za vodilnim Masom in 24 sekund za Arca-ronsom. Med avtomobilisti pa je Laurtige s citroenom, kljub drugemu mestu, utrdil vodstvo na skupni lestvici pred VVeberjem (mit-subishi), ki zaostaja 19:22, in Shinozukom (mistubishi), ki je tretji z zaostankom 22 minut. Včeraj pa je zmagal Auriol (citroen), ki je z zaostankom 1.19:36 v skupni uvrstitvi četrti. Torek, 4. januarja 1994 gospodarstvo in finance SDGZ / TRGOVINA NA DROBNO Za izhod iz krize je neobhodna tudi pomladitev Pozornost za konzorcij Congafi Pred kratkim se je sestal odbor sekcije za trgovino na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu. Predstavniki raznih kategorij so skupaj pregledali opravljeno delo na področju, ki med vsemi pri Združenju najbolj občuti posledice krize. Kot sta poročala predsednik sekcije Egon Meden in tajnik Ervin Mezgec, je bilo SDGZ vseskozi aktivno, skupaj z ostalimi mestnimi združenji, pri konkretnih akcijah, kot npr. pri spomladanskem protestu proti minimum tax, pri organiziranju reklamne akcije Trgovinske zbornice »Kupuj v Trstu«, ki je namenjena kupcem z Vzhoda, pri službi vračanja davka IVA »tax free« odjemalcem iz držav nečlanic EU, pri urejanju problemov parkiranja za avtobuse kupcev iz Madžarske j Hrvaške, Poljske itd. Posebej je bila izpostavljena akcija za obnovo statuta konzorcija za jamstvo posojil trgovskih podjetij CONGAFI. Slovenske trgovce zastopa v tem telesu Egon Meden, včlanjenih pa je še vedno premalo slovenskih podjetij. Prav bi bilo, ko bi se tega kreditnega instrumenta posluževali v večji meri, zato bodo v novi sezoni priredili posebno pobudo za pospešitev rabe storitev konzorcija CONGAFI in ostalih oblik ugodnih posojil in finansiranj. Ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič je obravnaval novosti in povišanja, ki se napovedujejo na področju krajevnih davščin. Ob tem je podal splošni razmislek o položaju in ne prav rožnatih perspektivah, zlasti za manjše trgovine, ki najtežje prenašajo konkurenco velike distribucije, pretirano obdavčenje in druge negativne težave. Seveda samo tarnanje ne pomaga. Tudi v tem sektorju je nujno potrebna pomladitev in generacijska zamenjava. Če do teh ne bo prišlo, bomo dvakrat prikrajšani, tako z narodnega kot socialnega vidika, saj odigravajo trgovine na podeželju nepogrešljivo vlogo zlasti za starejše osebe. Mladi obrazi, ki so osvežili nov odbor, kažejo, da je Združenje najbrž na pravi poti. Paket stimulacijskih posegov slovenskih bank je pomemben signal v tej smeri za razvoj podjetništva in podjetniške miselnosti, zlasti pri mladih, ki so jih doslej vse preveč »pitali« z mitom stalne, najboljše javne službe. SDGZ si bo še naprej prizadevalo za posredovanje pri občinskih upravah, da bi bil pritisk krajevnih pristojbin čim manjši. Nasploh pa bo z okrepitvijo servisnih služb v mestu in v podružnicah ter sindikalnega dela skušalo biti čim bliže članstvu. Srečanje tržaških trgovcev se je zaključilo z razpravo o nameravani deželni reformi, ki naj bi privedla do nadaljnjega daljšanja urnikov obratovanja trgovin. Prevladujoče stališče je bilo, da pretirana liberalizacija in zmešnjava z urniki vodi kliente v zmedo, trgovinam pa ne prinaša dodatnih koristi. Davorin Devetak Predstavniki SDGZ v komisiji za REC Tržaška Trgovinska zbornica je imenovala izpitno komisijo, ki bo sprejemala nove kandidate za vpis v trgovinski register v triletju 1993-95. Poleg institucionalnih predstavnikov Zbornice, glavnega tajnika in podtajnikov Chahiniana, Vascotta, Rote, pristojne funkcionarke Colini-Godina in raznih strokovnjakov KZE in drugih ustanov, sestavljajo komisijo tudi izvedenci iz vrst trgovcev, predstavniki raznih dejavnosti ki so jih predlagala krajevna stanovska združenja. Prvič se je zgodilo, da so bili v to komisijo imenovani tudi predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja: za živila Ervin Mezgec, za konfekcijo Andrej Udovič, za zlatarne Danimir Mikolj, za pohištvo Anton Koršič, za knjigarne pa Ilde Košuta. Ti so sicer nadomestni člani komisije, vendar velja pozdraviti dejstvo, da so bili ob predstavnikih vsedržavnih trgovskih združenj končno priznani tudi kandidati slovenske stanovske organizacije. Po priznanju naše prisotnosti na drugih področjih (komisije za arbitražo, za trgovine, javne obrate, obrt in za seznam avtopopravljalcev; CONGAFI za obrt in za trgovino; enakovrednost z ostalimi gospodarskimi organizacijami pri avdicijah deželnega sveta) in zlasti v okoliških občinah, kjer je vloga SDGZ nesporna, je to važen korak naprej v uveljavljanju slovenske gospodarske organizacije na vseh ravneh, kjer se odloča o gospodarstvu. (D.D.) KMEČKA ZVEZA / KAJ MENITA EDI BUKAVEC IN MARIO GREGORIČ Kmetijsko leto 1993 veliko bolj negativno kot pozitivno Za i994 želja po priznanju dostojanstva, ki kmetijstvu pripada Pogovor zapisal Jože Koren Kakšno je bilo kmetijsko leto 1993? In kakšno je bilo za stanovsko organizacijo kmetov na Tržaškem - Kmečko zvezo? Dobro, slabo, nekje vmes? O tem smo se pogovorili z operativnima- predstavnikoma Zveze, tajnikom Edijem Bukav-cem in vodjem strokovne službe dr. Mariom Gregoričem (na posnetkih), in sicer potem, ko smo že povzeli misli, ki jih je na tradicionalnem novoletnem srečanju Glavnega sveta organizacije izrekel njen predsednik, Alojz Debeliš. Najbrž ne bi bilo spodbudno, ko bi začeli ravno s tožbami, da je bilo leto, od katerega smo se poslovili, povsem negativno, zato najprej o nekaterih pozitivnih vidikih, ki jih najbrž ni manjkalo... Leto 1993 si, kar zadeva kmetijstvo na splošno in naše posebej, zasluži prej negativno kot pozitivno oceno, vendar pa le beležimo tudi nekaj pozitivnih rezultatov, ki jih ne gre podcenjevati. Utrdili smo veljavnost in ugled naše organizacije in vlogo kmetijstva v okviru naše in celotne skupnosti. To nam je omogočilo, da smo kljub težavam ohranili pozitiven odnos z javnimi upravami, zlasti s Skladom za Trst oziroma z vladnim komisariatom, ki ga upravlja in ki je kljub restrikcijam zagotovil kmetijstvu dostojno finančno pozornost. Kraški gorski skupnosti je uspelo razvoju kmetijstva nameniti 900 milijonov lir. Tudi Trgovinska zbornica in pokrajinska uprava sta po svojih močeh prispevali k valorizaciji sektorja. Prav pred koncem leta smo skupaj z drugimi stanovskimi organizacijami in dejavniki uspeli pripeljati do izpolnitve programskega sporazuma med Deželo, Kraško gorsko skupnostjo, Pokrajino in Občino, ki predvideva 15 milijard lir naložb za družbeno-gospodarski razvoj Krasa kot delno ublažitev škode, ki jo je Krasu, naši skupnosti in kmetijstvu po našem še vedno veljavnem mnenju, povzročila neupravičena izbira lokacije za sinhrotron. Med uspehe lahko končno štejemo tudi ponovno enoten nastop strokovnih organizacij na volitvah za upravljanje pokrajinskega seznama kmetijskih podjetnikov. In negativna stran? Te pozitivne dosežke so v letu 1993 zasenčile predvsem gospodarske težave, ki so zaradi znižanja kmetijskih cen in istočasnega zvišanja stroškov, zmanjšale kmečki dohodek za več kot 4 odstotke, od katerih 2,8 odstotka zaradi znižanja cen in 1,5 odstotka zaradi zvišanja stroškov. Beležiti moramo stalno naraščanje davčnih in socialnih bremen, katerim seveda tudi kmetijstvo ni ušlo. Podobno velja za rastoče birokratske obveznosti, ki so posebno v zadnjem času prizadele vse sektorje kmetijstva, tako da je danes, absurdno, lažje imeti doma orožje kot pa vino v kleti, živino v hlevu ali pa uporabljati protizajedalska sredstva. Nenazadnje pa je treba še dodati, da je lani kmetijsko proizvodnjo in s tem dohodek pestila huda suša, kakršne ljudje ne pomnijo že več kot 30 let. Vse to na krajevni ravni, lahko pa bi na dolgo govorili še o svetovni gospodarski recesiji, ki je prizadela svetovno kmetijstvo, italijansko pa še toliko bolj. Iz povedanega sledi, da je tudi strokovna organizacija, kakršna je Kmečka zveza imela kar precej problemov in težav. Kako jim je ali jim je vsaj skušala kljubovati? Predvsem z večjo profesionalnostjo, organiziranostjo in požrtvovalnostjo osebja, uradov in organov, tako vodstvenih kot tehničnih in administrativnih. Ker se vse opravljeno delo - razen v vidnih dosežkih, o katerih smo že govorili - težko kvantificira in se izgublja v morju papirja in formularjev, ki jih je treba dnevno izpolnjevati, naj navedemo le okvirno številko: skozi urade Kmečke zveze je šlo na razna pristojna mesta približno štiri tisoč uradnih vlog, katerim je treba dodati še kakih petnajst tisoč raznih posegov Patronata Kmečke zveze na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, da ne govorimo o vsakodnevnih stikih tako uradov KZ kot Patronata z ljudmi še za vrsto drobnih zadev. Kljub ogromnemu opravljenemu delu, ki se kopiči iz leta v leto, pa se število uslužbencev Kmečke zveze ni povečalo, čeprav bi bilo to zelo potrebno. Spregovoriti bi bilo treba še o delovanju strokovne službe, ki je nedvomno ena od osnovnih komponent Kmečke zveze. Kakšno je bilo v tem oziru minulo leto? Strokovna služba je imela dela na pretek, še zlasti, ker so ga narekovale vremenske okoliščine v vseh panogah kmetijstva, ki jih je, kot smo že rekli, pestila najprej suša in potem še preobilne padavine. Z največjo pozornostjo smo sledili predvsem vinogradništvu, za kar se je pokazala največja potreba v poletnih mesecih pri delu v vinogradih in jeseni v kleti pri vinarskih opravilih. Veliko pozornost smo posvečali bolezenskim pojavom na trtah, nato določanju najbolj ugodnega trenutka za trgatev na podlagi optimalne zrelosti grozdja in poteku opravil v kleti od mošta do vina. Tudi pri cvetličarstvu in vrtnarstvu so se pojavljali problemi, predvsem na področju bolezni in škodljivcev rastlin, ki jih je služba reševala tudi s pomočjo strokovnjakov iz Slovenije, kar velja seveda tudi za vinogradništvo in kletarsvo. V sodelovanju s strokovno službo pri Trgovinski zbornici smo spremljali tudi oljkarstvo, ki je prav lani utrpelo veliko škodo zaradi neugodnih vremenskih razmer od cvetenja naprej. Prav tako je strokovna služba Kmečke zveze priredila vrsto strokovnih srečanj in posvetov, svoje storitve je posredovala strokovnjakom iz Slovenije pri organizaciji njihovih strokovnih obiskov v Italiji, organizirala je sodelovanje na sejmih, tako v Ljubljani kot na prireditvi Vinitalia v Veroni in skupaj s Kmetijsko zadrugo na kmetijskem velesejmu v Veroni. Opravljeno delo je dokaz, kako je ta strokovna služba potrebna in pri naših kmetovalcih zaželjena. Vprašanje pa je, kako to službo vzdrževati, čeprav jo zagotavljata dejansko le dva strokovno usposobljena nameščenca. Prav zato je treba izreči priznanje in zahvalo našima denarnima zavodoma, Tržaški kreditni banki in Hranilnici in posojilnici na Opčinah za njuno dragoceno pomoč. Vinogradništvo z vinarstvom je nedvomno ena najpomembnejših kmetijskih panog na Tržaškem. O strokovni skrbi zanj smo že slišali, toda to najbrž ni vse... Seveda ni vse, zato pa moramo predvsem poudariti, da smo po dolgotrajnih pripravah končno, skupaj z drugima dvema strokovnima organizacijama, Zvezo neposrednih obdelovalcev in Zvezo kmetov, ustanovili Konzorcij za zaščito porekla vina Kras (DOC). Potreba po ustanovitvi konzorcija je bila zelo občutena, ker postaja vse bolj nujno usmerjanje na kvaliteto, funkcija konzorcija pa je med drugim prav v tem, da nudi strokovno pomoč v tem smislu in nadzoruje kakovost vina. Po našem mnenju bo prva naloga konzorcija prilagoditi obstoječi pravilnik za vino DOC dejanskim potrebam in možnostim na tem našem območju. Mislimo predvsem na vključitev novih sort, kot so refošk, char-donnay, beli pinot in vitovska, ki je bila šele lani vpisana v ampelografski seznam italijanskih sort. Pogovarjali smo se o današnjem položaju kmetijstva pri nas in o njegovih današnjih težavah. Kaj pa perspektive? Perspektiva tržaškega kmetijstva je, kot je bilo že večkrat rečeno, v njegovi specializaciji, v pridelovanju tipičnih in zdravih proizvodov, ki jih je treba nato valorizirati z neposredno prodajo na kmetijah, kar bi imelo še dodaten pomen v razvoju agroturistične dejavnosti in za varstvo okolja. Kmetijstvo bo uspelo tudi v tem oziru odigrati dragoceno in nenadomestljivo vlogo, če mu bo zagotovljeno enakopravno mesto v gospodarstvu in družbi. Odpraviti pa je treba negativne urbanistične norme, ki danes močno omejujejo kmetijsko dejavnost. Poenostaviti je treba absurdne birokratske postopke, ki ustvarjajo samo zmedo. V zvezi s tem naj napovemo, da bodo morale biti kmetije v letu 1994 obvezno vpisane v register podjetij pri Trgovinski zbornici, kar bo seveda povezano z dodatnimi stroški, da bo treba obvezno voditi register za uporabo fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu (tako imenovani »-' quaderno di campagna«) in še druge novosti, ki si jih bo še izmislila italijanska birokracija. Kljub tem neprijetnim novostim ali pa prav zaradi njih, voščilo za leto 1994 res ne bo odveč... Lahko se samo pridružimo voščilu, ki ga je že naš predsednik Alojz Debeliš izrekel na novoletnem srečanju v Zagradcu: zadnji dogodki v našem mestu naj bi nam vlili upanje, da prehajamo od nacionalistične zaprtosti končno in previdno v čase odpiranja, soočanja in spoštovanja in da bi v novih časih tudi našemu kmetijstvu bilo priznano dostojanstvo, ki mu gre kot dejavniku splošne družbene rasti in kot enemu od temeljev za razvoj naše narodne skupnosti in za utrjevanje zavesti. MENJALNIŠKI TEČAJI 4. januar 1994 Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) menjalnica nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 76,70 77,10 10,83 10,96 7,68 7,79 A banka Nova Gorica 76,60 76,95 10,80 10,95 7,68 7,79 Avtohiša Ljubljana* 76,80 77,00 10,80 10,90 7,70 7,80 AMTK Ljubljana 76,85 77,10 10,95 11,00 7,96 7,83 AZur Grosuplje 76,85 77,15 10,85 1096 7,67 7,86 Banka Vipa Nova Gorica 76,61 76,93 10,82 10,93 7,69 7,78 BTC Sežana 76,50 77,10 10,80 10,92 7,62 7,78 Bund Ljubljana 76,60 77,20 10,50 10,90 7,60 7,75 Bela vrtnica Ljubljana 76,60 77,20 10,84 10,98 7,60 7,90 Come 2 us* 76,81 77,15 10,86 10,93 7,64 7,80 Creditanstalt Nova banka U 76,60 77,20 10,85 11,00 7,65 7,90 Dom caffe Domžale* 76,90 77,30 10,90 10,98 7,65 7,90 Eros Ljubljana* 76,90 77,20 10,80 10,90 7,65 7,82 Eros Kranj* 76,90 77,20 10,80 10,90 7,65 7,82 Hida 76,98 77,05 10,88 10,92 7,74 7,78 Hipotekarna banka Brežice* Hram Rožice Mengeš 76,50 76,80 77,25 77,10 10,82 10,89 10,95 11,00 7,68 7,75 7,85 7,85 Hirika Slovenj Gradec 76,80 77,04 10,84 10,89 7,65 7,79 llirika Postojna 76,50 77,10 10,70 10,90 7,68 7,77 Hirika Sežana 76,80 76,95 10,83 10,92 7,71 7,78 llirika Jesenice 76,76 77,09 10,85 10,93 7,67 7,77 Idila Sečovlje 76,57 76,87 10,70 10,87 7,69 7,86 Inves Škofja Loka 76,50 77,50 10,82 1095 7,65 7,85 Kompas Hertz Celje* 76,70 77,05 10,85 10,90 7,63 7,78 Kompas Hertz Velenje* 76,70 77,00 10,85 10,90 7,63 7,78 Kompas Hertz Idrija* 76,70 77,00 10,85 10,90 7,63 7,78 Kompas Hertz Tolmin* 76,70 77,00 10,85 10,90 7,63 7,78 Kompas Hertz Bled* 76,70 77,00 10,85 10,90 7,63 7,78 Kompas Hertz Nova Gorica* 76,70 77,00 10,85 10,90 7,63 7,78 Kompas Hertz Maribor* 76,70 77,00 10,85 10,90 7,63 7,78 Kompas Holidays 76,95 77,20 10,85 10,95 7,65 7,80 Kreditna banka MB d.d.* 76,02 76,95 10,81 10,94 7,69 7,85 LB splošna banka Celje 76,25 77,15 10,89 10,97 7,75 7,80 LB splošna banka Koper* 75,70 77,21 10,70 10,91 7,59 7,75 LB komercialna banka NG 75,55 77,10 10,74 11,26 7,50 7,78 LB Dolenjska banka NM 76,40 77,20 10,86 10,98 7,71 7,81 LB banka Zasavje, Trbovlje 76,10 77,10 10,82 10,97 7,70 7,80 Ljudska banka d.d. U 76,80 77,20 10,86 10,98 7,65 7,80 Llbertas Koper* 76,60 76,98 10,78 10,91 7,62 7,75 Ma Vir Madai Nova Gorica, Šempeter 76,80 r 76,60 77,20 76,95 10,80 10,83 10,95 10,93 7,65 7,69 7,90 7,77 Media* 76,95 77,10 10,88 10,93 7,75 7,80 Moneta Ljubljana 77,00 77,06 10,90 10,93 7,74 7,77 Niprom Ljubljana 76,95 77,10 10,88 10,93 7,74 7,79 Petrol Ljubljana* 76,95 77,15 10,87 10,91 7,70 7,80 Pigal Solkan* 76,50 76,90 10,80 10,93 7,70 7,82 Pigal Ilirska Bistrica* 76,20 76,75 10,75 10,93 7,65 7,80 Pigal Kobarid* 76,20 76,75 10,75 10,93 7,65 7,80 Poštna banka Slovenije* 75,50 76,89 10,54 10,91 6,52 7,77 Primario Ljubljana 76,95 77,10 10,87 10,93 7,70 7,78 Probanka Maribor 76,50 77,05 10,83 10,96 7,68 7,82 Publikum Ljubljana 77,02 77,09 10,90 10,93 7,76 7,79 Publikum Celje 76,65 77,05 10,84 10,89 7,70 7,80 Publikum Krško 76,60 77,10 10,80 10,98 7,60 7,80 Publikum Maribor 76,50 76,85 10,83 10,87 7,65 7,82 Publikum Metlika 76,60 77,10 10,75 10,85 7,70 7,85 Publikum Mozirje 76,60 76,98 10,81 10,90 7,70 7,83 Publikum Novo mesto 76,60 77,10 10,75 10,85 7,70 7,85 Publikum Tolmin 76,62 76,95 10,84 10,92 7,62 7,77 Publikum Sevnica 76,60 77,05 10,83 10,89 7,68 7,78 Publikum Šentilj 75,50 76,89 10,65 10,94 7,65 7,85 Publikum Trebnje 76,76 77,13 10,87 10,93 7,71 7,79 Publikum Žalec 76,60 77,05 10,83 10,89 7,70 7,80 SKB d.d. ** 76,18 76,40 10,83 10,86 7,73 7,75 Slovenska investicijska banka 76,40 76,95 10,70 10,90 7,45 7,85 Slovenijaturist Zel. pos. Ljubljane * 76,85 77,10 10,80 10,90 7,60 7,75 Slovenijaturist Jesenice 76,72 77,10 10,84 10,94 7,65 7,77 Slovenijaturist Maribor* 76,60 76,79 10,84 10,88 7,30 7,70 Shalaby Koper 76,60 76,90 10,75 10,90 7,62 7,75 SZKB d.d. Ljubljana 76,77 77,10 10,83 10,93 7,66 7,82 Tentours Domžale 75,90 77,20 10,85 10,99 7,50 7,80 Tartarus Postojna 76,25 76,95 10,73 10,89 7,61 7,77 Tori Ljubljana 76,80 77,20 10,84 10,96 7,65 7,90 UBK Ljubljana 76,00 77,40 10,80 11,00 7,55 7,80 Upimo Ljubljana 76,97 77,05 10,89 10,92 7,73 7,77 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * ' MENJALNICA HIDA 061/ i-m-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 002 z dne 3.01.1994 — Tečaji veljajo od 4.01.1994 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 89,7557 90,0258 90,2959 Avstrija 040 šiling 100 1085,0471 1088,3120 1091,5769 Belgija 056 frank 100 365,8267 366,9275 368,0283 Kanada 124 dolar 1 99,9388 100,2395 100,5402 Danska 208 krona 100 1952,7033 1958,5790 1964,4547 Finska 246 marka 100 2281,4591 2288,3241 2295,1891 Francija 250 frank 100 2242,3288 2249,0760 2255,8232 Nemčija 280 marka 100 7627,7471 7650,6992 7673,6513 Grčija 300 drahma 100 — 53,2336 53,3933 Irska 372 funt 1 — 187,3866 187,9508 Italija 380 lira 100 7,7399 7,7632 7,7865 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 2,0000 — Japonska 392 jen 100 118,0622 118,4175 118,7728 Nizozemska 528 gulden 100 6817,2227 6837,7359 6858,2491 Norveška 578 krona 100 1760,4841 1765,7814 1771,0787 Portugalska 620 escudo 100 74,9045 75,1299 75,3553 Švedska 752 krona 100 1583,2914 1588,0556 1592,8198 Švica 756 frank 100 8945,4044 8972,3575 8999,2746 Velika Britanija 826 funt šterling 1 196,1094 196,6995 197,2896 ZDA 840 dolar 1 132,3948 132,7932 133,1916 Evropska Skupnost 955 ECU 1 147,7609 148,2055 148,6501 Španija 995 peseta 100 92,6771 92,9560 93,2349 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 4. JANUARJA 1994 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIV I 5. OKTOBRA 1993: 1,300,000 742,241 763,235 1,505,476 114,1909% 117,4208% 115,8058% 130,000 74,224 76,324 150,548 3. JANUAR 1994 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 9,00 10,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 9,00 9,60 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,20 9,70 Avstrija Posojilnica Ločilo 9,00 9,70 Italija Kmečka banka Gorica 12,40 12,90 Italija Tržaška kreditna banka 12,40 12,40 3. JANUAR 1994 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1680,00 1700,00 nemška marka 976,00 982,00 francoski frank 285,50 287,00 holandski gulden 867,00 872,00 belgijski frank 46,50 46,75 funt šterling 2495,00 2505,00 irski šterling 2375,00 2375,00 danska krona 248,50 248,50 grška drahma 6,40 6,40 kanadski dolar 1270,00 1270,00 japonski jen 15,80 15,00 švicarski frank 1138,00 1145,00 avstrijski šiling 138,00 139,00 norveška krona 224,00 224,00 švedska krona 201,50 202,00 portugalski escudo 9,20 9,20 španska pezeta 11,50 11,60 avstralski dolar 1140,00 1140,00 madžarski florint 12,00 12,00 slovenski tolar 12,40 12,40 hrvaški dinar 0,15 0,15 3. JANUAR 1994 vLI ?AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1680,00 975.00 285.00 868.00 46,60 2500.00 2380.00 249.00 6,70 1270.00 1146.00 138,10 12,40 1730.00 995.00 295.00 888.00 48,40 2555.00 2435.00 256,00 7,20 1300.00 1166.00 142,10 12,90 30. DECEMBER 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.726 - francoski frank - 29.425 - nizozemski gulden - 89.360 - belgijski frank - 4.813 - španska peseta - 1.215 danska krona - 25.635 - kanadski dolar - 1.291 - japonski jen - 1.547 švicarski frank - 117.640 - avstrijski šiling - 14.224 - italijanska lira - 1.011 švedska krona - 20.775 - MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 3. januar 1994 od CO.OO ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: TeCaji so o trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar . if J % 8 '/V it-* 7 J « X ' / 'St; '^.1 Jfir I’ W W % r £». 75- EChlZC £2 : I S /' 'T% S ; S Wy: />* * V . §... { jf ' y ' = '« g • f , 1 ® ■Hm kJEl kM ; Na božičnih znamkah srednjeameriške države Belize so motivi religioznih praznovanj Danes goduje Angela se je rodila leta 1249 v Folignu pri As-sisiju, ko je bil Sv. Frančišek Asiški že vec kot dve desetletji mrtev, njegovo prizadevanje pa je šlo v klasje. Angela, po rojstnem kraju jo imenujejo Fo-linjska, je živela je v razkošju in veseljačenju, kakor je bila navada v bogati družbi. Njeni starši so bili imoviti, sama pa je bila povrhu Se izredno lepa. Se mlada se je poročila z bogatim posestnikom in mu rodila vec otrok. Ob vsem tem je imela dovolj energije, da je nadaljevala s hrupnim in veselim življenjem. Počasi, za okolico povsem nerazumljivo, pa se je zaCela spreminjati. Vse bolj jo je težilo brezskrbno in brezciljno zapravljanje Časa. V svoji knjigi je nekoliko pojasnila, kakšne muke je pretrpela, ko se je trgala od plehke vsakdanjosti in se vedno bolj odrekala posvetnosti. Zgledovala se je po svojem rojaku, Frančišku Asiškemu. Angela Folinjska Ko ji je umrl mož, kmalu potem pa Se vsi otroci, se je povsem posvetila mistiki in živela spokorno, v uboštvu. Postala je pomembna katoliška mistična osebnosti, njeni spisi so cenjeno berilo bogoslovcev. Umrla je 4. januarja 1309 med svojimi prijatelji tretjeredniki in frančiškani. Pokopana je v njihovi cerkvi v Folignu. Častiti so jo pričeli že v 14. stoletju, papež Klemen XI. pa jo je razglasil za blaženo. Indijski diagram iz 18. stoletja, ki simbolizira število devet, je služil tudi kot pripomoček za meditacijo. Mistična devetka Tisti, ki dojame skrivnost velike devetke, je spoznal vsa svoja minula in prihodnja rojstva na poti večnega prihoda in odhoda. Kajti velika devetka je mistični ključ za vse skrivnosti zemlje in neba, je neskončnost, neskončna ljubezen in skrivnost nad skrivnostmi v nas. Simbol vsakega sveta je trikotnik oziroma trojstvo: nebo, zemlja, pekel. Število devet je celota, ki sestoji iz teh treh svetov. Je eno od števil nebesnih sfer in število njim simetričnih krogov pekla. Kot zadnje v vrsti števil število devet hkrati napoveduje konec in začetek, je prehod na novo raven. Označuje konec cikla in kot zadnje število pojavnega sveta odpira fazo transmutacij. Število 9 je narejeno od vsemočnega 3x3 in predstavlja trojno triado oziroma Veliko triado (-Bog, Univerzum, Človek). Predstavlja dognanost, izpolnitev, dosežek, celoto in je tako nebeško in angelsko število. Imenuje se tudi »ne-kvarljivo« število. Je število krožnega obsega, od koder izhaja tudi razdelitev na 90°, celote pa na 360°. Število 9 se šteje za sveto, pa tudi za najveCje število, saj vsebuje vse lastnosti preostalih števil. Zatorej predstavlja vrhunsko skrivnost razsvetljenosti, zaradi zbira prvih treh svetlih števil 1, 3 in 5. Predstavlja tudi ciklus reinkarnacije in je ključ ezoterike in inicia-cije. Simboli števila devet so eneagram in eneagon, deveterokraka zvezda in poligon z devetimi glavami ter trije prepleteni trikotniki, ki so tudi simbol numerologije. V krščanski simbolil-ki se število devet ne pojavlja pogosto; devet je angelskih zborov, sfer in prstanov okoli pekla, devetkrat se je Jezus oglasil po smrti. V krščanski arhitekturi je svetišče Paray-le-Monial osvetljeno z devetimi okni. Pri Grkih in Rimljanih predstavlja število devet devet bogov in muz. Devet dni in noči so mere Časa, ki deli nebo od zemlje in zemljo od pekla. V Homerjevih delih ima število devet ritualno vrednost, po Dionizu pa so angeli razporejeni v devet zborov ali v tri triade. Za pitagorejce je število devet meja števil, ker vsa druga ostajajo in se izmenjujejo v njegovem okviru. Pri pesniku Danteju je Število devet Število nebes, v islamski ezoteriki pa pomeni priti po deve-* tih stopnicah in pri tem ne pasti - obvladati devet Čutov. Devet je tudi Število odprtin na človekovem telesu, število poti, s katerimi občuje s svetom. Pri Aztekih je devet posebno simbolično število zemeljskega in nočnega: pekel ima devet ravnic, azteški panteon pa devet nočnih božanstev, ki jim vlada bog pekla, peti po vrsti med bogovi, torej v njihovi sredini. Tako število devet vliva strah pri Aztekih, ker je povezan z božanstvi noCi, pekla in smrti. Pri Majih in v večini indijanskih kozmogonij je devet podzemnih svetov, število samo pa velja za ugodno število in posebno pomembno v magiji in vraCarstvu. Božanstvo devetega dne je kaCa, ki upravlja tudi s trinajstim dnem. V skandinavsko-tev-tonski simboliki je devet sveto število, ker je bog Odin devet dni in noči visel na drevesu Ygg-drasilu, da bi za človeški rod osvojil skrivnost modrosti. Budistična tradicija šteje število devet za božansko število, vrhovno duhovno moč. V mazdai-sticnem kultu so mnogi obredi prečiščenja sestavljeni od trikrat ponovljene trojnosti. Za hindujce je število devet število ognja. V mitologiji in v šamanskih obredih turško-mongolskih narodov je nebo razdeljeno na devet plasti, devet je zvezd, skupin bogov, žrtveni obredi imajo devet izvajalcev, devet žrtev in devet kozarcev. Pri Kitajcih predstavlja število devet nebeško moC, ker je 3x3 najbolj ugodno število. Označuje tudi osem sme- ri s središčem kot deveto točko (Dvorana svetlobe). Devet je velikih družbenih zakonov in razredov uslužbencev. Število devet izraža tudi enotnost bratovščine, zato ni naključje, da ima I Ching 81 poglavij (9x9). Masoni so iz števila devet ustvarili večno Število nesmrtnosti, ki napeljuje na materialno. Devet je simbolično število rojstva in smrti in ga Častijo templjarji. Po Allendyju se število devet pojavlja kot celovito število popolne analize. Je simbol mnogostranskosti, ki se vraCa k enotnosti ter je simbol kozmične vzajemnosti. Število 9 predstavlja Luno, simbol spremenljivosti, občutljivosti, inte-lekta, instinkta, filozofi- Cnosti, nesebičnosti, vendar tudi nezadovoljstva, iluzij in apatije. V tarotu predstavlja karto »PušCavnik«, ki označuje resnico, znanje, modrost, razsodnost, poudarjeno individualnost, samoanalizo, samoizbra-no samoto, odgovornost, praktičnost, opozarja pa na nujnost kritičnosti, predvidnosti in izogibanja trmoglavosti. Ta karta se nanaša na posvečene in preroke. Števila 90, 99 in 999 Označuje izjemno delo brez primere, po pitagorejcih pa je moško število in predstavlja erekcijo (90 %). Število 99 označuje iniciacijo in velike misterije, medtem ko število 999 označuje belo magijo. Zlati majevski oklep prikazuje boga smrti. PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO Torek, 4. januarja 1994 _ KRONIKA SLOVENSKIH MEST / KOČEVJE Ime izvira izvode Tako je ugotavljal Valvasor Evropska mesta se vse do konca srednjega veka delijo na pravilno in nepravilno zidana mesta. Med naravnimi pogoji, ki so narekovala gradnjo mest, so najpomembnejši reke, jezera, morje in hribi. Po njih se mesta dele v obrežna ali obalna, mesta v okljuki rek ali v sotočju dveh rek Mesta v okljuki ah sotočju dveh rek so izrabila izredno ugodno lego ter napolnila prostor v okljuki. Kočevje ima položaj v okljuki Rinže. V tridesetih letih 14. stoletja je grof Oton Ortenbur-ski, kolonizator Kočevske, na Kočevskem polju naselil že toliko kolonistov, da si je dal v Mahovniku sezidati gosposki dvorec in postaviti na pristavi kapelo sv. Jerneja. Ker se v naslednji listini o Kočevski leta 1363 ne omenja več kapela sv. Jerne- ja v Mahovniku, temveč le cerkev sv. Jerneja v Kočevju, ki so jo medtem povečali, vidimo, da se je pod imenom Mahovnik - Moosvvald sprva krilo KoCevje, novo rastoče naselje pri Ortenburski pristavi, ki takrat uradno Se ni imela imena. V listini, ki jo je 1. maja 1363 izdal oglejski patriarh Ludvik del-la Torre, prvič zasledimo ime Gotsche, s katerim v listini poimenujejo novo naselbino. Razlag, kako je nastalo ime KoCevje, je veliko. Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske posveča precejšnjo pozornost izvoru imena KoCevje: »Da izvira ime iz nemščine, rad dopuSCam. Ce pa bi slo za razlago, bi rajši dejal, da je to ime priteklo iz vode. Ce namreč malce dežuje, se voda tod moCno razširi in stoji kakor jezero; ko Katastrska mapa KsoCevja iz leta 1887 pa spet upade, zapusti veliko rib in rakov, ki jih je tok prignal iz zemlje. Zato se ta voda po pravici sme imenovati Gut See. Besedo gut pa izgovarja KoCevec kakor got po načinu dolenjih Nemcev, ki tudi govore got za gut. Ker pravijo tudi jezeru Schee, je prav verjetno, da ime Gottschee od tod izvira in bi moglo pomeniti toliko kot Gut-See. Kljub temu pa mislim, da kaže in spominja to ime na njih poreklo, namreč na stare Gote; brez dvoma je Se ostanek teh Gotov...« V ilustrirani tedenski reviji Življenje in svet iz leta 1930 prav tako beremo zanimivo razlago kočevskega znanstvenika Obergfola o izvoru imena KoCevje. V imenu Gaz, omenjenem v darilni listini iz 13. stoletja, je Obergfol slutil vas GaCe (GatschenJ v južnem delu planote Rog. Dr. Jože Rus pa je dodal še svojo trditev: »Samoglasnik a starega imena Gaz se je, kakor vidimo, preobrazil v o. Ime Gotsche pa je tudi po pravilih nemškega naglasovanja imelo še naglas na prvem zlogu (npr. Vipavske Gače). Že leta 1386 in pozneje na mestnem peCatu iz leta 1471 najdemo pri inačicah pisave tega imena Gotsew oziroma Kotschevv priponko, ki kaže, da se je naglas preselil na drug zlog. Ti obliki je treba obravnavati kot prehod od Gotsche do Gottschee. S stopnjevanjem svojega imena v Gočevje, HoCevje oziroma v KoCevje pa se je ime GoCe naenkrat dvignilo nad ostale sosede in jih s svojim razširjenim imenom prekrilo skoro popolnoma. Slovenski starinci so s tem na najlepši način poimenovali novo, neprimerno večjo zagato antropogeografskega značaja, ki obsega prek 800 km2 in ki se je v njej mogel pred šesto leti naseliti in ohraniti do danes narodic nemških Kočevarjev.« Toliko o izvoru imena KoCevje v letu 1930. Metja Stritmar NAGRADNA AKCIJA V našem Časniku lahko ob sredah in petkih spremljate nagradno akcijo BMW in v njej tudi sodelujete. Z akcijo se pridružujemo kvizu »Labirint znanja«, ki je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo vsak dan na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja... Ime in priimek^ Telefonska številka; Naslov:___________ Glasbena želja; Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA M---------------| Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20. 4.: Pritegnili boste nekoga, ki vam bo pritrjeval v vsem, kar vam Se para živce. Skupaj bosta zarobantila čez svojeglavost in muhavost nasprotnega spola. BIK 21.4.-20. 5.: Današnji dan bo razgiban in poln novih, nepredvidenih srečanj. Ne boste kazali nikakršnega navdušenja nad družabnimi igricami, a se jih boste vseeno udeležili. DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Pripravljeni se boste upreti despotizmu svojega razuma ter se odpreti v vseh svojih globinah. Odstrlo se vam bo Simo obzorje novih življenjskih možnosti. RAK 22.6.-22. 7.: Pripravili boste vse potrebno za poslovno srečanje in se prepričani o uspehu podali na dogovorjeno mesto. Tik pred snidenjem boste zaznali, da nekaj manjka. LEV 23. 7. - 23.8.: Navdušeni boste nad videzom starega znanca, saj bo videti veliko zrelejši in lepši, kot se ga spominjate. Zbali se boste ponovitve starih problemov. DEVICA 24.8. - 22.9.: Približali se boste znanemu neznancu in ga z bližine prikrito opazovali. Ugotovili boste, da pravzaprav ni znanec, ampak da vas na nekoga zgolj spominja. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Prižgali boste zeleno luc želji po skoku čez plot. A tik pred odhodom vas bo najbližji presenetil z zeljo po novem začetku. Ostali boste in se mu odzvali. ŠKORPIJON 23.10. -22.11.: Zavedli se boste svoje strupenosti in skušah popraviti napako. Opravičevati se boste, vendar ne bo zaleglo. Odmakniti se boste v tišino in razmisliti. STRELEC 23. 11.-21. 12.: V igri, ki ste jo predlagali, si boste vsi enaki. Nihče ne bo tekmoval, nihče zmagal, nihče izgubil. Pravila igra boste prenesti vsak v svoje življenje. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: V vsesplošnem direndaju in pozornosti, ki jo boste namenjali predstavnikom nasprotnega spola, boste sprva povsem prezrti pravi namen srečanja. VODNAR 21. 1. -19. 2.:Radostni boste in radoživi kot že dolgo ne. Sanjariti boste o Čudovitih priložnostih, ki čakajo na vas in samo na vas. A brez potrpljenja bo uspeh poraz. »■M n*t> RIBI 20. 2. - 20. 3.: Dojeli boste, da se nekdo boji vase bližine. Razumeti ga boste, zato ne boste silili vanj. Dobra poteza; ko se bosta znova srečala, se vam bo ves posvetil. KRIŽANKA Vodoravno: 1. zvok, šum, 5. davica v grlu, 9. grška črka (ena od pisav), 10. rimski hišni bogovi, 11. razmik med dvema besedama ali Črkama, 13. moški potomec, 14. elektroda, iz katere prihajajo pozitivni naboji, 15. grafična dejavnost, 17. kratica za neznanca, 18. krilo poslopja, 20. žar, 21. nekdanji glavni urednik Slovenca (Andrej), 22. nemški rezbar in slikar (Bernt) (iz Crk okten), 24. začetnici slovenskega književnika Tavčarja, 25. krajša oblika imena Valentin, 26. ime nekdanjega irskega predsednika De Valere, 28. eden od čutov, 31. babica (dve besedi), 33. ime slovenskega slikarja Kralja, 34. ime armenskega skladatelja Hačaturjana, 35. ime slovenskega kiparja Lovka, 36. reka na Poljskem. Navpično: 1. mavec, 2. pisani čopasti papagaj, 3. napad na politika, 4. star German, 5. glas pri klenkanju, 6. ime slovenskega ministra Bohinca, 7. redaktor, 8. zbadanje, 12. imetje, 16. začetnici predsednika slovenskega državnega sveta Kristana, 18. italijansko ime za Trst, 19. mišica obračalka, 20. strežnik na letalu, 23. osebni zaimek, 25. dan v tednu, 27. duše umrlih pri starih Rimljanih, 29. ime ameriškega filmskega igralca Sharifa, 30. mesto v dolini reke orontes v Siriji, tudi Hamah, 32. ime kitajskega revolucionarja Ze Donga. ŠAH a b c d e f g h 1) Kvileckij - Roslinskij / Poljska 1954 V materialno izenačeni poziciji ima beli zasedeno e linijo. Prav ta element je odločilnega pomena, saj beli, ki je na potezi, izpelje nekaj potezno kombinacijo in Cmi se znajde v položaju brez uspešne obrambe. Analizirajte pozicijo in vaš napor se bo ob lepi rešitvi zagotovo obrestoval! Rešitev naloge Ze prvi šah z damo l.De5+ je razumljiva poteza v nastali poziciji. Črni kralj se umakne l...Kf8 Seveda ne 1.. .Kg8 2.Te8+ z izgubo dame; na l...Kh6 2.D/4+!. Sedaj sledi presenečenje belega v vidu poteze 2.Df6H Na 2.. .Te7:3.Dh8 mat.Crni se je vdal! 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 • 22 23 24 • 25 26 27 • 28 29 30 31 32 33 34 35 36 •nipo ‘qyjg ‘ure j v ‘auox ‘Binetu mejs ‘qoA ‘uourng ‘auij, ‘jj ‘oq}ON ‘t°H ‘bs ‘ppi) ‘uu ‘qsp ‘up -oire ‘uis ‘gopajsoid ‘prej ‘b)oi ‘dnjq ‘sb]8 :ouABiopoy\ A3IIS3H 8 7 6 5 4 3 2 t 2) Goldstein - Tomilin / Taškent 1965 Osamljena bela dama na kraljevem krilu ne more obračunati s cmim kraljem, zato kliče na pomoC svoje figure. Kako belemu, ki je na potezi, uspe v igro vključiti ostalo vojsko, ne da bi črnemu uspelo zavarovati izpostavljenega kralja. Podoben motiv smo že večkrat srečali pri našem reševanju. Pa mnogo uspeha! Rešitev naloge Za uspešno blokado črnih figur in napad na kralja, beli žrtvuje skakača l.Sf6+H Slabše je l.Ld3 f5, ali l.Sbd2 Lf5. Cmi sprejme žrtev l...Lf6: 2.Ld3 Sedaj je lovec na diagonali bi - h7 in črnemu ni več pomoči. Na 2...Te8 3.Lh7:+ Kh8 4.Lg6+ Kg8 5.Dh7+ Kf8 6.D/7 mat. Črni se je zato upravičeno vdal! Silvo Kovač a b c d e f g h Pisalo se je leto 1942 Kako je bilo tebi, Marija, pri srcu takrat? Po poklicu učitelj, pa tudi po duši blizu otroškim svetovom, je Karel Širok v literarni zgodovini zapisan kot pesnik preprostih in doživetih stihov ter prikupnih živalskih zgodb. Izdal je tri pesniške zbirke (Jutro, Polžja hišica in Kapelica) ter zbirko črtic Slepi slavčki. Leta 1951 je izšla njegova pravljica Trije bratje in trije razbojniki, ki jo je priredil njegov brat Albert. V pesniški zbirki Kapelica, ki obsega verske pesmi, je tudi presunljiva pesem »Kako je bilo tebi, Marija, pri srcu takrat«. Pesem govori o materi brezoviskih junakov, ki so jih ustrelili italijanski fašisti. Karel Širok, rojen oktobra 1889 v Brdih, se je mnogo ukvarjal tudi s časnikarstvom, glasbo in igralsko umetnostjo. Kot zavednega narodnjaka so ga fašisti nenehno preganjali, med okupacijo pa so ga Nemci po zverinskem mučenju 5. januarja 1942 usmrtili v Dragi pri Begunjah. PREBLISK Mnoge stvari potrebujemo, toda ena najpomembnejših je, da bi ceneje ustvarjali zgodovino. Luis Bromfield Torek, 4. januaija 1994 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / OBLAKI, OBLAKI ALPE JADRAN / OD JUGA JE SE ZAČELA IoičTx5~™ 1 A 1000 4 1010 1020 Vremenska slika: Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Sredozemljem je nastalo območje nizkega zračnega pritiska. Po prehodu tople fronte se nam bliža še hladna. Pred njo doteka z jugozahodnikom toplejši in vlažen zrak. hladna S C A središče središče ciklona anticikloni okluzija OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 1111 <1, \1, ll/ \1/ » •••• ; nad 10 m/s DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.46 in zašlo ob 16.34. Dan bo dolg 8 ur in 48 minut. Luna bo vzšla ob 24.00 in zašla ob 10.58. RAZMERE NA CESTAH Ceste po vsej državi so vlažne in spolzke. Promet povsod poteka tekoče. Za mejne prehode priporočajo zimsko opremo.Na izpostavljenih legah je možna poledica. SNEŽNE RAZMERE FURLANIJA-JK Piancavallo 70/130 cm Fomi di Sopra 60/100 cm Zoncolan 70/100 cm Trbiž 70/150 cm Nevejsko sedlo 100/200 cm Sauris 48/55 cm VENETO Sappada 50/75 cm SNEŽNE RAZMERE SLOVENIJA Soriška planina do 130 cm Stari vrh od 15 do 35 cm Kranjska gora do 120 cm Golte do 80 cm Pokljuka do/cm Kanin do 200 cm KaliC do 25 cm Velika Planina do 60 cm Vogel do 170 cm Krvavec do 115 cm Rogla od 100 do 160 cm M. Pohorje do 100 cm Kohla do 150 cm PLIMOVANJE Danes: Danes: ob 1.57 najvišje 39 cm, ob 8.41 najnižje -16 cm, ob 13.45 najvišje 5 cm, ob 19.39 najnižje -27 cm. lutri: ob 2.59 najvisje 37 cm, ob 10.23 najnižje -21 cm, ob 15.52 najvisje 0 cm, ob 20.51 najnižje -16 cm. Slovenija: Oblačno bo, pada- Sosednje pokrajine: vine iznad zahoda se bodo Oblačno bo, padavine se bo- razširile nad vso Slovenijo, do razširile tudi nad vzho- Meja sneženja bo okoli dne kraje. Pihal bo jugoza- 1200m, pihal bo jugozaho- hodnik. dnik, najvišje temp. od 3 do 8 °C, na primorskem do 10°C V Sloveniji: Obeti: V večjem delu Slovenije bo V četrtek bo spremenljivo do razmeroma sončno, le v pretežno oblačno. V zahodni in hribovitem delu zahodne ponekod v osrednji Sloveniji Slovenije bo pretežno bodo občasno padavine,v niži- oblačno nah dež. Pihal bo, jugozahodnik TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA..... -4/4 TRST........ 5/8 CELOVEC....... -13/- BRNIK....... -4/5 MARIBOR....... -2/5 CELJE....... -0/6 NOVO MESTO.... -2/5 NOVA GORICA.. -2/9 MUR. SOBOTA.. -3/1 PORTOROŽ..... 0/10 POSTOJNA..... -4/7 ILIRSKA BISTRICA. -3/7 KOČEVJE...... -6/3 CRNOMEU......- -3/5 SLOV. GRADEC.. -10/-2 BOVEC........ -/- RATEČE....... -9/-1 VOGEL........- -1/- KREDARICA.... -7/-6 VIDEM...... 0/8 GRADEC....... -61- MONOSTER..... -3/7 ZAGREB....... -1/6 REKA....... -/- TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI..... -21-2 STOCKHOLM.... -5/-3 MOSKVA....... 0/1 BERLIN........... 0/1 VARŠAVA...... -1/2 LONDON....... 4/10 AMSTERDAM.... 3/8 BRUSELJ...... 6/9 PARIZ........... 6/11 DUNAJ............. 2/4 ZuRICH....... 4/7 ŽENEVA....... 4/5 RIM.............. 8/12 MILAN............ -3/5 BEOGRAD...... -1/4 BARCELONA.... 10/16 ISTAMBUL..... 7/10 MADRID....... 9/12 LIZBONA...... 13/15 ATENE............ 7/15 TUNIS..'........ 11/17 MALTA........... 12/15 KAIRO.......... 11/21 JADRANSKI KOLEDAR 1994 s knjižno zbirko JADRANSKI KOLEDAR ZBORNIK 1994 Kdo smo? Kam gremo Slovenchv Italiji? Odgovore poiščite v zborniku, ki že skoraj pčl stoletja nepretrgoma spremlja življenje, probleme in uspehe slovenskih ljudi ob Jadranu, raziskuje njihovo preteklost in spodbuja njihovo ustvarjalnost. Str. 192 Stanko FR Lidija Rupel Ivan S/Vel PESEM NJENIH ZVONOV v Jerica je pridno, lepo in zaljubljeno kmečko dekle, ki ga oče Vrban po dol-gemlblebanju le obljubi v zakon izvoljenemu Boštjanu. Mladi par je tik pred tem, da bi kronal s poroko ljubezenske sanje, toda... Berljiva in tekoča slovenska kmečka povest. Izdaja Založbe Mihelač. Str. 146 ; s , : 5 - ; NAMIZNI JADRANSKI KOLEDAR 1994 Elegantno oblikovan in praktičen vsebuje: italijanske in slovenske državne ter verske praznike, imena svetnikov, lunine mene, dolžine sončnih dni, beležke, setveni koledar, vremenske reke ter koristne naslove in telefonske številke slovenskih ustanov v Italiji. Nepogrešljiv na vaši mizi! Str. 68 Vitjan Sancin SADJE IZ NAŠEGA VRTA Vedno aktualen in koristen priročnik o sajenju, gojenju in negi sadnega drevja obravnava 22 sadnih vrst, ki najbolje uspevajo v naših krajih. 140 barvnih fotografij, skice o obrezovanju, škropilni koledarji. Str. 376 PRAZGODOVINSKA GRADIŠČA TRŽAŠKE POKRAJINE Po 90 letih od zadnje tovrstne italijanske knjige prvi sistematični strokovni opis utrjenih prazgodovinskih naselbin v Trstu in okolici. Lega, zgodovina, značilnost, arheološke posebnosti kraških in tržaških gradišč. Bogato slikovno in kartografsko gradivo. Barvna priloga z zračnimi posnetki. Priložen zemljevid. Tudi italijanska izdaja. Str. 240 — v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635969 v GORICI — na uredništvu Primorskega dnevnika, UL 24. majal, tel. 53382 — v Katoliški knjigami, Trg Vittoria 25, tel. 531407 v ČEDADU— na uredništvu Novega Matajurja, Ui. Ristori 28, tel. 731190 v SPETRU — v knjigami Cernetig Francesca, Condominio at Centra ali po telefonu na št, 727536 po telefonu od 12. do 14. ure in od 18. do 20. ure tel. 040/7796401 preko raznašalcev Primorskega dnevnika ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA