i
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto • • ■	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
List_ slovenskih.delavcev v Ameriki.
iT"""......"'
3 The largest Slovenian Daily in |	the United States.
I bsued every day except Sundays |	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter-September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 19. — STEV. 19.
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 23, 1935. — SREDA, 23. JANUARJA 1935
VOLUME XLIII. — LETNIK XLIH.
PERKINSOVA IN WAGNER 0 ROOSEVELTOVEM NAČRTU
ZA STAROSTNE POKOJNINE BO DALA ZVEZNA VLADA PRVO LETO 50 MILJ. DOLARJEV
Strašne posledice rovske katastrofe
Predsednik Roosevelt je postavil temelj, na katerem je mogoče daje graditi. — Delavska tajnica pravi, da socijalna zakonodaja ne bo odpravila vsega zla, toda začetek je storjen. — Leta 1929 je bilo šest milijonov družin, čijih dohodki so znašali manj kot tisoč dolarjev.
WASHINGTON, D. C., 22. januarja. — De lavska tajnica Miss Perkins in newyorski senatoi Wagner sta danes pred finančnima odsekoma obeh zbornic tolmačila piedsednikov program za soci-jalno zakonodajo.
Miss Perkins, ki je nastopila pred zborničnim cclsekom, je rekla, da je predloga začetek jamščin proti življenjskim neprilikam. Na temelju predloge je mogoče dalje graditi in sicer s pomočjo izkušenj, ki jih bo prinesel čas.
—	Predvsem se moramo zavedati, — je rekla Miss Perkins, — da ni predloga stoodstotno zdravilno sredstvo. Vsekakor se pa nam zdi, da je dosli bolj priporočljivo napraviti obširen začetek kot pa velik korak.
Prej je bil neki vladni izvedenec sporočil odseku, da bo v skladu za zavarovanje proti nezaposlenosti nabralo dva tisoč milijonov dolarjev ter da bo zamogel državni zakladničar porabiti ta sklad za stabilizacijo trgovskega kredita.
Polagoma bo prišlo na vrsto tudi zavarovanje proti bolezni. Tozadevni načrti pa še niso dovršeni, in Miss Perkins bo šele po preteku enega meseca zamogla poročati o njih.
—	Določili smo, — je rekla delavska tajnica,— naj začne dobivati moški starostno pokojnino, ko bo dosegel starost 65 let. Moškemu v tej starosti je silno težko dobiti zaposlenje, pa naj bo še tako sposoben.
Po zatrdilu senatorja Wagnerja bi se depresija nikdar tako ne razvila, če bi bilo zavarovanje proti nezposlenosti uveljavljeno že pred nekaj leti. Davek na place bo znašal od začetka tri odstotke, leta I 940 pa kvečjemu dva odstotka, kajti dotlej se bo gospodarski položaj znatno izboljšal.
Senator Wagner je nato navedel zelo zanimiva statistiko. Leta i 920 je bilo v deželi šest milijonov družin, čijih letni dohodek je znašal manj kot tisoč dolarjev. Do letošnjega leta se je seveda to število strahovito povečalo.
—	V deželi je sedem milijonov Amerikancev, ki so stari nad 65 let. Med njimi jih je tri in pol milijona, ki so izpostavljeni najhujši revščini. Zaenkrat ni mogoče dognati, koliko bi veljalo, da bi tem ljudem omogočili kolikor toliko ugodno živ ljenje. Ako plačamo vsakemu po štirideset dolarjev na mesec, bi potrebovali na leto poldrugo milijardo dolarjev. In ta vsota bi z vsakim letom naraščala. Stroške bi trpela zvezna vlada in posamezne države. Zvezna vlada bi plačala vsakemu največ po petnajst dolarjev na mesec. Tozadevni stroški zvezne vlade bi znašali prvo leto 50, drugo leto pa ze 125 milijonov dolarjev.
Miss Perkins je povedala odseku, da bi osebe, ki so sedaj v srednji starosti, dobile razen penzije tudi obresti od vplačanega denarja, ko bi dosegle 65. leto.
Glede zavarovanja proti nezaposlenosti je rekla, da bi nezaposleni, ko bi jim podpora potekla, dobili zaslužek pri zasilnih delih. Vsledtega je treba s temi deli takoj začeti.
Opozicija proti vladni predlogi, ki se je bila predvčerajšnjim pojavila med demokrati v obeti zbornicah, je ponehala. Glasovanje se bo najbrž že jutri vršilo, in predloga bo z malimi izpremem-bami sprejeta.
SILNI DOBIČKI MUNICIJSKIH TOVARN
Vojne dobičke je lahko dognati. — Ladjedelnica je vladi zaračunala cigare, vino in žganje.
Washington, D C., 22. jan. Takoj pri prvi seji, katero je po onomesečnem o<!moru imel senatni munieijski odbor, jo bil podan dokaz, da vojnih dobičkov na podlagi davkov ni težko dognati. Tako je na pr. New York Shipbuilding Company za ras od I'M 7 do 1921 navedla dobička v znesku $8,444.000, vlada pa odi or no trdi, da je družba v resnici napravila $24.000,000 dobieka. L. 1!)2S je prišlo v tem ožim do kompromisa, da je družba plačala davek na podlagi dobieka $1.*],000,000.
Pa tudi drugače so prišle na včerajšnji seji lepe stvari na dan. Leta 192.'J je gori imenovana družba od vlade prevzela ladjedelnico, ki je bila tekom vojne zgrajena z izdatki $14,000.000, za samo pol milijona dolarjev. Po d voli letih pa so bile naprave cenjene nad dva milijona dolarjev.
Xa podlagi vojnih kontrak-tov je družba zaračunala vladi $17,000 za cigaro, vino in žganje. Xato je tudi družba pri vladi dosegla, da ji je bil njen davek anu i ža n za $300,000, družba pa jo nato svojemu ravnatelju plačo podvojila.
VZROKI RAKA PRI DELAVCIH
Milijonar Dupont bo v svojih iiapravah otvo-ril laboratorij za preiskavo raka. — Barve povzročajo raka pri delavcih.
Wilmington, Del, 22. jan.— Dupont Company je naznanila izid raziskave nove vrste raka, ki se pojavlja pri delavcih, ki imajo opraviti z industrijalni-nii barvami.
To raziskovanje barvnega raka so jo vršilo že od 1. 1930 in je postala glavna zaslomba za preiskavanje te bolezni.
Glavni namen Dupontovega laboratorija je dognali upliv kemičnih proizvodov na delavce in na splošno javnost. Drugič pa je namen tega laborija najti uspešno sredstvo proti tej za vrat ni bolezni ter najti novo kemične sestavine, ki bodo kake važnosti za zdravniško znanost.
Ta laboratorij bo deloval za Dupontove naprave, kakor tudi za splošno javnost, in je pod vodstvom fizika in komika dr. AY. F. von Oettingena.
Novi barvni rak je bil pred kratkim popisan v zdravniškem listu American Journal of Cancer. Ta rak so razvije v notranjosti človeškega telesa ter se na zunaj pokaže šele potem, ko je bil že kdo več let bolan. Vsi od tega bo ta laboratorij skušal pred vsem dognati vzrok te vrste raka.
PROCES PROTI HAUPTMANNU
Hauptmann ni delal 2. aprila 1932.—Trosil je Lindberghov denar predno ga je prejel od Fischa.
POŠTAR UMORIL DEČKA
Moskva, Rusija, 22. jan. — V neki vasi blizu Smolenska je poštar Andrej Kulakov ubil 14 let starega Ni kito Senina, ki je bil član mladeniške komunistično organizacijo 4 4 Mladi pi-j oni rji".
Senin jo bil zelo delaven v organizaciji, je učil svoje tovariše, jo pomagal na kolektivnih kmetijah in je poleg tega šo dopisoval v razno listo. V nekem članku je obdolžil Ku-lakova, da je pijanec in da pretepa mlado pijonirje.
Kulakov je tedaj naročil Se-ninu, da polje s sankami pošto v sosednjo vas. Na sanke je sedel tudi Kulakov, rekoč, da da bo spremil nekaj pota. Med potom pa je Kulakov Senina u-strelil in ga zvrnil v obcestni jarek.
Kmetje so prišli Ivulakovu povedat, da so opazili kri na snegu in Kulakov je bil takoj pripravljen preiskovati. Niki-to je našel še živega ob cesti, kamor ga jo vrgel. In Kulakov je nato dečka pretepal do smrti.
Za Nik i to vo krsto je v četrtek korakalo več sto kolektivnih kmetov z zastavami.
ČUDNO NAKLJUČJE
V Kast Newarku, N. J., jo v soboto cerkev sv. Antona do tal pogorela, dočini jo taber-nakelj ostal nepoškodovan. — Povzročena škoda znaša 75,000 dolarjev. Nekateri verniki so mnenja, da so jo zgodil čudež, ker se ogenj ni lotil taber-naklja.
POROKA V KRALJEVI HIŠI
Rim, Italija, 21. januarja. — Uradno jo bila naznanjena zaroka drugega sina bivšega španskega kralja Alfonza, Dona Jaime* ki je gluhonem, z grofico Emanuelo de Danvpier-re. Poroka so bo vršila 4. marca.
Zaradi nedavne smrti ženi-novega brata Dona Gonzalo, ki je bil v avgustu ubit pri nesreči z avtomobilom, katerega je vozila njegova sestra, se bo poroka vršila popolnoma tiho.
Advertise in 'Glas Naroda*
LIGA NE POMAGA BEGUNCEM
Ženeva, Švica, 22. januarja. Svet Lige narodov je pred od-goditvijo svojega zasedanja sklenil, "da za sedaj Liga ne more pomagati beguncem iz Saara.
Francoska vlada je zaprosila Ligo narodov za potoioč ne-francoskim beguncem, ker bi bilo za Francijo preveliko bre-
Flemington, N. J., 22. jan. Pri včerajšnjem zaslišanju je Edward F. Morton, oskrbnik stanovanjske hiše Majestic v New Yorku. kjer je bil Haupt-maim zaposlen, izpovedal, da jo mogočo iz njegovega zapisnika o dnevnem dolu razvidno, da je Bruno Kick. Hauptmann delal 1. aprila 11).'>2, da pa ni delal 2. aprila, ko je ponori istega dne na St. Raymond pokopališču dr. Condon izročil "Johnu" $50,000 Lind-berghove odkpnine. Delal pa je zopet v ponedeljek, 4. aprila. tedaj pa je delo pustil in se ni več zglasil na dolu.
Za Mortouom jo bila poklicana kot priča 42 let stara Mrs. Cecilia Barr, ki jo bla-gajničarka Sheridan Square Theatre v New Yorku, ter jo izpovedala, da je 2<i. novembra 1933 prišel k njeni blagajni Hauptmann tor jo kupil vstopnico z bankovcem za $5, ki jo bil, kakor je pozneje bilo dognano na banki, del IAnd-borghove odkupnine. Mrs C. Barr jo rekla, da je postala na Hauptinaima pozorna in si ga je natančno oglodala, ker ji je skozi okence vrgel dvakrat zganjen bankovec, kot mečejo šolarji zganjoii papir eden na drugega.
Vsled pričevanja Mrs. Banje sedaj ovržena Hauptmanno-va trditev, da j«' prejel Lindberghov denar od Izidorja Fischa nekaj dni pred njegovim odhodom v Nemčijo. Fisch je odpotoval iz Now Yorka proti koncu decembra 1933, torej mesec pozneje, ko je Hauptmann že izdal Lindberghov denar
Flemington, N. J., 22. jan. Državni pravilnik je pripravljen ovreči vsako trditev zago-vomištva, da jo Izidor Fisch od vedel Lindbergh ovega otroka in sprejel odkupnino. Generalni pravdnik "VVilentz pravi, da bo newyorski odvetnik A. B. Kifrtz, ki je v raznili trgovskih zadevali zastopal Fisclia, pričal, da Fiseli 1. marca 1932, ko je bil odveden Liiulbergliov otrok, ni bil iz New Yorka. Kurtz namreč vodi dnevnik, v katerega vodno zapiše, kdaj je bila pri njem kaka stranka. In iz njegovega dnevnika je razvidno, da je bil Fisch 1. marca 1932 pri lijem popoldne in zvečer.
11MAJNERJEV JE BILO UBITIH,
71 SO JIH PA OMAMILI PLINI
SHENANDOAH, Pa., 22. januarja. — V premogovniku, ki je last Philadelphia and Reading Coal and Iron Company, je v ponedeljek zjutraj nastala silna eksplozija, katero je bilo slišati na razdaljo 7 milj in pri kateri je bilo ubitih 1 1 maj-nerjev. 7 I majnerjev je omamil dim, ki je sledil eksploziji. To je tekom enega tedna že druga eksplozija v tem rudniku. Pri prvi eksploziji je bil u-bit en majner.
me, ako bi morala skrbeti za vse begunce.
Pariz, Francija, 22. jan. — V Forbachu, ki je na francoski moji, se je zbralo do 2500 beguncev, ki čakajo na prevoz v razne kraje Francije.
Naval beguncev iz Saara je tako veliko, da francoske oblasti ne morejo zadostno skrbeti niti za svoje rojake.
KRALJ Z0G BI SE RAD OŽENIL
Dobiti hoče bogato Amerikanko, ki ima en mil jon letnih doh o d-kov. — Zeni se tudi pri egiptovski princesi.
Dunaj, Avstrija, 22. jan. — Albanski kralj Zog, ki je star 39 let, in je lepe zunanjosti, se je pričel ozirati po primerni novosti. Kaki Ainerikanki bi dal prednost, ne da bi pri tem ' hotel pokazati posebno ljubezen do Amerikank, temveč ker misli, da bi v Ameriki našel nevesto, ki odgovarja njegovemu okusu.
Mod pogoje za njegov okus spadajo naslednji: 1. mora biti napredna; 2. duševno nadarjena in 3. lopa. Pred vsem drugim pa mora imeti letno dohodke v znesku $1,000,000.
Trg seveda ni ravno preplavljen z dekleti, ki imajo vse te lastnosti. Marsikatera, ki ima druge lastnosti, katere zahteva kralj Zog, pa navadno nima denarja, kar pa Zog krvavo potrebuje.
Kralj Zog je ameriškega poslanika v Tirani Charlesa C. Ha rt a naprosil, da zanj pogleda v Ameriki za nevesto. Hart mu je imenoval nekaj deklet, med njimi tudi ličer bogatega lastnika rudnikov Hamnionda, Miss Xatalie Hays Hammond, toda njeni dohodki ne znašajo $1,000,000 na leto.
Mnogokrat so že spravljali kralja Zoga v zvezo s hčerami egiptovskega kralja in ni izključeno, da si bo katero izmed njili izbral. Vendar pa kralj Zog zatrjuje, da bi najrajši kako Amerikanko dvignil na albanski prestol. Svojo lopo Dimajčanko, s katero je Zog imel dolgotrajno prijateljstvo, je že pozabil.
Do sedaj je dobivala Albanija veliko denarno podporo od Italije, toda Italijanom ti izdatki že presedajo, ker je cilj za katerega je bil izdan ta denar. še zelo oddaljcm. Letni dohodki albanskesra kralja znašajo samo $250,000, zato pa si želi svoje fii^nčno stanje izboljšati z bogato ženitvijo.
f/aročitf se na " (/LAS NAROD.4 " največji slovenski dnevnik * Združenih državah
Premogovna družba pravi, da je v rudniku ob času eksplozije delalo 650 majnerjev in da izmed vseh samo enega pogrešajo. Zdravniki pravijo, da bo med ranjenimi najbrž eden umrl.
Xavzlic svarilu družbe, da naj rudarji ne govore, so rešeni liiajnerji povedali, da je di-namit vžgal plin v šesti etaži 1100 čevljev pod zemljo. Največ ranjenih jo bilo v tem delu rova, toda mnogo maj iter je v je dim omamil na četrti etaži. 8(i majnerjev, ki so delali v peti etaži, pa ni trpelo ni kake Škode.
Mnogi mlajši majnorji, ki nimajo izkušnjo pri takih nesrečah, so tekli ]>o svojo jedilno posode. Drugi so so drenja-li na dvigalo, nekateri pa so tekli v napačni smeri. Majner-je, ki so prihiteli svojim tovarišem, na pomoč jo dim pognal nazaj in proti plinom, niso niti maske mnogo izdalo.
Mulo, ki vlačijo vozove po rovih, so poginile na tirih, ko je prišel dim do njih.
Zadnje truplo ponesečenega rudarja je bilo prineseno na površje šele tri ure po eksploziji. Mod tem časom je bilo 26 majnerjev prepeljanih v bolnišnico v Locust Mountain in Ashland, 5 in 8 milj od majne. Za druge pa jo skrbelo dvajset zdra vrni kov pri rovu.
Več sto žena, otrok in drugih sorodnikov se je zbralo pred glavnim vhodom v rov, ko so prinašali mrliče.
Richard Evans, ki je bil poškodovan, je vodil skupino re-šilcev v nek rov, kjer je bilo 10 njegovih tovarišev, ki si niso mogli pomagati. Ko je pripeljal rešilee, se je zgrudil in u-mrl.
Proti večeru družba še ni skušala prodreti do kraja, kjer je nastala eksplozija Majnorji v Draper Colliery majni, ki je oddaljena kako miljo, so zbežali iz rova, ko jim je družba nananila, da prihajajo v rov strupeni plini.
Največ rudarjev se je zadušilo; pet majnerjev pa je bilo obžganih ali drugače ranjenih. V nekom oddelku je bilo zasa-čenih 22 rudarjev, ko so se ob sksploziii železna vrata njihovega oddelka avtomatično zaprla. Svojo nesrečo so po telefonu naznanili v urad družbe in so bili kmalu vsi rešen:.
Družba pa do sedaj še ni mogla dognati, ali je eksplodiral dinamit ali pa plini.

"GLAS NARODA'
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 23, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.

"Glas Naroda"
nuk
Owned and Published by 4MTINIC PUBLISHING COMPANY
(▲ Corporation)
L. Benedlk. Treme.
Piece of boelnoee of tbe corporation end eddreaeee of above officers: 11th Street, Borough of NenhatUn. New York City. N. Y.
GLAS NARODA" (Voire of the People)
leaned Brery Day Except Sundays and Holidays
pi celo leto TeUa sa Ameriko in
Kanado ...................#6.00
la pol leta....................$3.00
Ca Četrt leta	AO
Za New York sa celo leto......$7.00
Za pol leta ................... #3.00
Za inozemstvo ta celo leto...... $7.00
Za pol leta ....................$3.00
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" lshaje vsaki dan lsvsemgl nedelj lo praznikov.
Dopisi brex (»odpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli ciljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi prej&nje blvsllflge naznani, da bltreje najdemo naslovnika.
DLLS NARODA". 21$ W. 18th Street. New York. N. 1. Telephone: CBelsen 3—3878
POMEMBNA REORGANIZACIJA
Strabane, Pa.
Tukaj vam pošljem rek za obnovi tov naročili i h*. Težko je sedaj par dolarjev utrgati od vsakdanjo potrebe, ali težko mL jo tudi hiti brez (»las Naroda. Hvala vam, ker mi niste lista takoj ustavili.
Z delom jo tukaj kakor drugod. Kdor ga ima, so ga drži, čeprav težko dola. Sovo, če ga pusti, drugega ne dobi.
Že pot lot bodi tota prospe-litota, pa j«* še od nikodor ni. Nekateri pravijo, da bo zdaj kmalu tukaj. Prav bi bilo, da pride že enkrat.
Tukaj jo dosti iiiladeničev, ki vsak dan čakajo po vogalih, ali no vodo izza katerega bo prišla.
< Ioveka kar srce boli, ko jih vidi takole postopati. Med njimi so tudi moji. Sein mislila. ko bodo zrasli, bo bolje, ker mi bodo pomagali, pa je Še slabše. Cim večji so, tem več ■)Mi»ta*obujejo. Lahko bi delali Štirje, pa še eden dola slabo.
V družini John Zigmana so dobili 2. decembra novorojenca. Mati in si n rek sta se nekaj časa dobro počutila v gorki postelji, ali tiste dni je bilo tukaj prav mrzlo in se jo Mrs. Zigman prehladila, vsled česar je morala 22. decembra nazaj v posteljo in še danes loži. Gre ji na bolje, in tudi vsi želimo, da bi kmalu ozdravela. Žo sem se bala, da bodo žalostni božični prazniki zame, ker sem njena mati.
23. decembra smo dobili ob-
Iz Slovenije.
Izza iiiavguracijo predsednika Roosevelt a — in š< prej, pod Hoovorovo administracijo — je bilo opažati tako v republikanski kakor tudi v demokratski stranki nekakšno gibanje, čigar svrha je bila zrahljati vezi. s katerimi veže stranka svoje pristaše.
Najprej so se pojavili v republikanski stranki tako. zvani progresivni, ki so zavračali stara strankina načela ter začeli zagovarjati ideje, ki se bolj prilegajo duhu sedanjega časa.
V	svoj tabor so tfbmli ljudi, ki so prežeti z liberal i.iiui nazori, vsled česar je ostala tako imenovana "stara gani a" skoro brez vsakega vpliva in nima v bodočnosti najmanjše priliko za zmago, če ne bo osvojila novih načel in če ne bo začela vj»oštevati nujnih zahtev današnjo dobe.
Ko jo pred zadnjimi predsedniškimi volitvam razvil tedanji "demokratski 'kandidat Franklin D. Roosevelt svoj program, je bilo opazti, da se je v marsičem odtujil od načelno izjave svoje stranke, ki je bila podana na demokrat- jsjT Garrettsville. O. Prišli ski konvenciji kot kažipot za bodoče delovanje.	so nas obiskat Mr. in Mrs. An-
Komii je prišlo pred Rooseveltovo administracijo iu ton Saj 11 in njun sin Albin, in
11	i 1 -i 1 , , . iii	tako smo v veseli družbi pre-
1111. da bo novi predsednik zahteval za izvedbo svojih na- .... V -	-1 1™.,;
1	.	_	• • 1 1 kili božične praznike skupaj.
ejtov milijanlc in milijarde dolarjev in kdo si jo drznil }fva]a vain jepa? tTpani, da se misliti, da bo kongres skoro brez vsakega ugovora odobril te ogromne izdatke.'
Deinokratskifi stranka je že odnekdaj veljala za pre-cej liberalno, toda predsolnik Roosevelt ni samo liberalen, pač pa v mnogih ozirih celo radikalen ter 11111 je doslej še vselej uspelo, da je prodrl s svojimi predlogi.
Res je, da imajo demokrat je v obeli zbornicah večino, toda pomisliti je treba, da je moid demokrati še vedno precej starokopitnežev, ki nikakor ne morejo pojmi t i zalite\, katero nalaga sedanja doba.
Vsledtega obstoji siimnja, da se bo začela elinost med demokrati krhati in da ne bo nič čudnega. če bo prišlo v drugem razdobju Rooseveltovega "New Deala" med njimi do resnega razkola-
Toda predsedniku se ni t rel*a bati osami jen ja.
Za njegove dalekoviilne in dalekosežne predloge, bo ljroz dvoma glasovalo dosti republikancev, ki so se v in-teresn Lsplošnosti sprostili vezi republikanske stranke te:' jim je dobrobit naroda in dežele nad strankarski m i interesi.
Ne trdimo preveč, ako pravimo, da bodo v bližnji bodočnosti zastopniki ameriškega naroda — senatorji in poslanci — razdeljeni v dva tabora, ne oziraje se na ko, kateri stranki pripadajo.
V	prvem taboru 'bodo podporniki Rooseveltovih i> 1 o i in načrtov, v drugem taboru pa tisti, ki jim nasprotujejo.
bomo še kaj videli, kakor sto obljubili da 111 da 110 bo minilo 22 let, kakor sedaj.
Pozdravim vso čitatoljiee, vam pa želim, da bi dobili mnogo naročnikov.
Anna Sterle.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skuinje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se taupno obrnite na nas ta vsa pojasnim*.
Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ta najmanjše stroške.
Nedriavljani naj ne odlašajo do tadnjega trenutka, ker predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, ttE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ta bretpla&na navodila in taaotavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potoval.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 16th Street New York. N.Y.
—
Barberton, 0.
Nakratko hočem opisati glede slovenskega radio programa iz Now Yorka, katerega smo slišali zadnjo soboto zvečer potoni radio post. WLWL.
Na programu jo pel moški zbor pod vodstvom pevovodje g. J. Koprivška-. Z moškim zbo rom so tudi sodelovalo cerkvene pevko iz slovensko cerkve v Now York u.
Naj omenim, da je bilo v resnici nekaj krasnega.
Ros čudno je, ko smo iz daljnega Now Yorka slišali mile doneče slovenske pesmico, ki so segale globoko v srce vsakega, kateri je čul program.
Peli so sledeče pesmi: "Lepa si, Marija", "Glej zvezdice božje", "Kukavica", "Po-lončica", in "Sijaj, sijaj soln-čice".
Solisti so deležni posebnega priznanja za solospeve kakor tudi ostali pevci in pevke.
Vse priznanje gre prof. Milanu Troštu za prav izvrstno spremijevanje 11a klavir in seveda g. J. Koprivšeku, pevo-vodji.
/Torej še enkrat vsem najlepša livala za tako plemenit radio program. Upamo, da še kaj takega slišimo od vas v bližnji bodočnosti.
H koncu naj omenim, da je bilo več našim Slovencem v Barbertonu žal, da niso čuli programa zaradi ure. Naj rečem, da je isti čas, namreč, (Eastern Standard Time) v zimskih mesecih ka~kor pri nas v Ohio. Torej vzemite to na znanje za prihodnjič.
Poročevalec.
Montreal, Canada.
Oprostite, cenjeni urednik Glas Naroda, da se tudi jaz predrznem vas nadlegovati s tem skromnim dopisom. Kot
večletna naročnica toga lista, upam, da boste priobčili, da bodo tudi drugi rojaki vedeli, da se tudi tukaj zanimamo za slovenske radio programe. Ta jo bil prvi, ki sem ga jaz imela priliko slišati, od kar sem dospela semkaj prod več loti.
Program jo bil izvrsten. Vsa čast pevkam, pevcem in tudi g. Trošta ne smem pozabiti, ki jih je tako izvrstno spremljal na glasoviru. Le tako naprej! Upam, da jih bom imela priliko slišati Še večkrat.
Le nekaj bi svetovala, čc bi bilo mogočo drugi pot prirediti program na kaki večji in bolj močni postaji kot jo n. pr. WJZ ali WAIU' in bolj pozno, ker skoraj vsak večer se boljše sliši na radio od devete ure naprej.
In Še nekaj bi prosila cenjeno uredništvo Glas Naroda^ če bi bilo mogoče, da bi vsaj tri ali štiri dni poprej priobčili v listu, ker včasih list dospe prepozno, tako so jo že pripetilo, da je bil koncert oglasen za soboto, ali jaz sem brala v listu šele v ponedeljek.
AVLWL postaja ni preveč močna in pa še Montreal postaja ima iste Kilocycles, tako da žal i bog nisem mogla slišati vseh pesmi, le "Sijaj solnčice" in pa "Kukavico" sem slišala izvrstno.
Zato bi pa jaz priporočila, da bi drugič večji močnejši postaji priredili program, da bi ga imeli priliko slišati po celi Ameriki iu Canadi, 110 samo v New Yorku, ker tam jih imate priliko osebno poslušati na koncertih, veselicah, piknikih itd. Vem, da so stroški po radio prirojenih programov precej visoki, zato svetujem društvom, katera nameravajo prirediti take programe in če nimajo preveč močne blagajno, da bi apelirali na rojake v listu Glas Naroda za malo podporo. F voljen sem. da bi vsi, ki dobro delajo, z veseljem priskočili na pomoč, česar tudi jaz ne bom prezrla.
Tukaj sta dve veliki joklar-ni. Prva obratuje Štiri dni, druga pa samo tri dni v tednu, tako da imamo dosti časa za citati Glas Naroda in pa Slovenski Amorikanski Koledar. ki sem ga pred kratkim sprejela.
Brezposelnih pa tudi tukaj ne manjka.
Pozdravljam vse Slovenke in Slovence po vseh Združenih državah in Canadi, tebi Glas Naroda, pa želim veliko novih naročnikov.
Večletna naročnica M. S.
Velika škoda.
V mariborski okolici še neprestano razsaja svinjska kuga, ki je pomorila že 11a tisoče živali. Cele vasi so ostalo brez svinj, zlasti v radvanjski in razvanjski občini. Okoličanom je kuga povzročila letos izredno škodo.
zadel (» cm dolgo, zevajočo rano 11a zatilniku in pretres možganov s krvavitvijo v notranjosti lobanje, vsled česar j«* (.'vetko Franc umrl.
V obrazložitvi pravi obtožnica, da jo bil v pomleljek, dne 2<>. oktobra 1!»:>4 najden Cvetko vič Franc mrtev na kolovozni poti Tržišče-Sp. Seeovo v razdalji kakih ISO korakov od hiše Oherski Antonije, kamor je česlo zahajal kot zna-j liec. Ležal jo na trebuhu z o-• brazoiu k tlom. Poleg sta ležala I njegov klobuk in sprehajalna palica. Y žepih so se našli sle-
NE SEJEJO IN NE NJEJO...
ŽA-
Sleherni ve teh časih.
k;iko j«* težko v
Po neprevidnosti obstrelil svojega svaka.
Viničar Borko Bolfenk je pregledoval svoj samokres in ga hotel očistiti. Pri tem je tako neprevidno ravnal z o rož- 1 jem. da jo obstrelil svojega	.
svaka in ga smrtno ranil. Svak M«'1 V™*™«*; *"darsko „„.,-,_
Ficko in Ivan jo viničar v Brc- 1o- kl 'ur; " HO/	Nn
brovniku pri Ormožu in je bil Uh»v» »nI krvav. Ob h^vi strata dan na obisku pri Burk«, if" !!,rl7,ll.n J" l"1" 5t<'_ Ranjenca so takoj prepeljali V Jl v,h»Hnna > strnjeno k.v-
• i 1 i -. • i.* : 10, okrogle nI)hkc, kakor o<lt!-v ormoško bolnišnico, kjer je;-' ...
po petih urah ranam podlegel, j'""''J n< T	.
i3 1 i li.i, • i , ; 1:1 1 'okoini Cvetko I« rane <e bil ISorko zelo obžaluje, »la ]e i»il	*'	.
tako nofireviden, kajti s sva-i?k"h ,SH	In v,,ov,M' 1 "Vi
lno dobro razn-' 7iuhi]iX tn ,"1a st;»»<,val l'n i
kom sta si mola.
Veti
<Vlo tisti, ki delajo, si morajo precej stisniti pasov«* in človek je lahko srečen. <V ima za sproti. Le malo jih je, da bi še zrlaj uživali sadovi-, ki so -i jih v pro>pcritoti nagrmadili, toila vendar, vendar..
Nešteto jih poznam, ki ne se jejo in ne žanjejo, pn navzlic temu sijajno žive. Nikomur ne zavidam, kajti zavisti ni Še nikdar poznalo moje <roe.
Radoveden sem pa, -ilno radoveden, kako je moiroče brez kapitala, brez zaslužka iu brez dela udobno ži vt i.
Poznam družine: oče. mati, sin rn In-i. Oče p?i petinštiride-o-eniint rid«*-
•tili leiili; mati
Pri Šenčurju najdeni okostnjaki.
Posestnik .lože Sodnik, doma v Hoteinažah pri Šenčurju na Gorenjskem, je decembra lani kopal na svojem vrtu korenine. Ko jo tako izkopaval večje korenine, je kakih Lin eni globoko naletel na človeški' kosti. Kazkopal je *e glo-bočje in 11a široko ter odkril dva človeška okostnjaka, ki sta bila zakopana pol metra nara-
zon tako, da so bilo nogo obr- >>ai>j<"» » »-rki.vi.Ml njene proti jugu. ostalo truplo proti severu. Kosti so bile ž«* močno preperele. Posestnik J. Sodnik je o najdbi obvestil o-rožnike v Šenčurju, ki so najprej odredili, da so k«>sti pobrali v zaboj in jih pozneje pokopali na pokopališču. <>n»ž-niki so uvodli poizvedbe, a tudi najstarejši ljudje se nikakor ne morejo spominjati, kako naj bi bila prišla okostnjaka na Sodnikov vrt. O okostji' orožni ška postaja
poročala tudi državnemu tožilstvu v Ljubljani.
Morilec očeta pred sodiščem.
o. januarja jo sedel na zatožni klopi prod petčlanskim senatom okrožnega sodišča 4.">. letnrtesar Cvetko Mihael, proti kateremu je državno tožilstvo v Celju dvignilo obtožbo, da jo dno 20. oktobra 1!KU zjutraj v Spodnjem Sečovein v rogaškem okraju po zrelem preudarku usmrtil svojega o-četa Cvetka Franca s tem, da ga jo z nekim topim, trdim in robatim predmetom močno 11-daril po zatilniku ter 11111 pri-
."jK-letni vdovi (Vet ko Mariji, k.*t let >tnra: posestniei V Spod. Sei'ovejil. Vstajal je navadno rano in odhajal od doma pogostoma navsezgodaj. Zahajal je tudi k že omenjeni vdovi Oherski Anto niji. Bil pa jo toliko zdrav in čil, da je pred meseci pred svojo smrtjo prosil Perkoviča Antona, posetnika v Tekače-čem, da bi mu našo! n« ve>to in , jo pri tem povedal, da se namerava oženiti in hoče oditi iz Sp. Sečovoga. ker s«* zelo boji i na — obdolženca.
jo še pristavil. da "Irugega strahu nima, kakor pred obdolžencem in da se celo boji z njim sestati se tudi pri bolem dnevu. Sovraštvo med očotoni in sinom je trajalo dalje časa. Med <><■•*-toni in sinom j«* bila že zaradi tega tožba pri okrajnem >odi-šču v Hogatcti in je bil sin že večkrat obsojen. Pred dvema letoma je ob neki priliki -el <in nad oe«>ta s sekiro, vendar je takrat Cvetko Marija preprečila spopad. Obtožnica navaja nato še več dokazov, iz katerih je razvidno, da je sin stlegel očetu po življenju.
Obdolženec jo v preiskavi in pri sedanji razpravi zanikal krivdo in navajal v svoj zagovor, da je usodno noč spal doma in da se oil nedeljo ZVečel" od 1!> do pol <1 v ponedeljek zjutraj ni nikamor odstranil. Izjavlja, da jo prišel z očetom v nasprotje, ker mu jo oče branil. da bi se bil po roe d s svojo takratno izvoljenko.
Pri razpravi jo bil Cvetko Mihael spoznan krivim in obsojen mi dosmrtno ječo in trajno izgubo častnih pravic.
•in dvajset, hči osemnajst. Mogoe * -em -»• |»ri vsakem zmotil za |>ar let. ni«** zato. (>eeta poznani že petnajst let. Ltotako mater. Nikdar nista delala, iu kolikor mi je znano, tudi podedovala nista ničesar. Sin p<»topa: hči je tipk ari ca in komaj za nogavic*' zasluži.
Vsi >11 elegantno oblečeni; vsako leto »n o v avtomobil: vsa k teden enkrat v gledališču. v kinu pa vsak drug večer. V irski loteriji 11 i-o zadeli. kradejo pa najbrž tudi ne. ker. či* bi. bi jim seasoma vendarle prišli na sled.
I)i*sot. dvajset, t rides.,.t takih družin poznam. Navidez veselili in zadovoljnih družin, ki žive i»l velike skrivnosti.
Kakšna j«- tistn >kiivnost? Nihče ne ve. Najbrž ni v nasprotju niti s posvetnimi niti s cerkvenimi po>tavaiui, ker so
j pri posvetnih in cerkvenih »»-blast iii v veliki časti.
DENARNE P0Š1LJATVF.
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
$2.80 .......... Din.	iN
$ 5.S5 .......... Din.	206
9 73« .......... Din.	3M
$12.— ............... Din	500
$24.— ......... Din. 1000
$47.50 ......... Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 9.35 ....................Lir 100
$1&25 ------------------------------------Lir 200
(44.60 ....................Lir 500
$88.20 ....................Lir 1000
$170.— ....................Ur 2000
$263.— ............................Lir 3000
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CEN9 PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Z* IsplaOlo vetjih sneoko? kot sgoraj navedeno, bodlU ▼ dinarjih bU urah dovoljujemo Se bolje pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
& ImpUCD« $ 5.— BMrate poslati..........$ 5.75
fit.— " " ..........$1®»
$15.— " " ...... ... $1«.—
$20.— » - ..... ,— $21.—
$4$.— " ** ..,.#•«•,.. $41.25 $50.— " - ..........$5130
* Prejemnik dobi ▼ starem krajo izplačilo ▼ dolarjih.
pa Cable Letter sa pristojbine $1.—.
Nnjst
SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY 44 Glas Naroda"
«1« WEST I8th glEM.1!1	NEW YORK, N.
Slomškov pranečak umrl.
Iz Ormoža je prispela ve>t, <la jo v tamoišnji bolnišnici u-mrl po dolgem bob-hanju ]>o-sestnik Anton Slomšek. Pokojnik je bil pranečak velikega slovenskega vmliteljn in bmli-telja škofa Antona Martina Slomška. Bil jo zadnji posestnik na Slomškovem rojstnem (lomu na Slonui, ki ira jo prodal leta 1902. Potem so jo naselil v Mariboru, kjer jo imel v Maistrovi ulici svojo hišo. Nazadnje se jo preselil v Rakriž-jo pri Ijjutomeru, kjer je imel umetni mlin. Radi bolezni jo moral to svoje posestvo prodati, na novega lota dan so jo zatekel v bolnišnico v Ormožu, kjer mu pa niso mo^li več pomagati.
jr. PAIN-EXPELLEE
Zoper revmatične bolečine
zahtevajte svetovnoslavni
ANCHOR PAIN -EXPELLER
Pain-Expeller vedno prežene bolečine
K! 1L S P A IN-
/A
Poznam posameznike — deset, petnajst, dvajset let. Xe veni. če -o bili v vsem telil času kdaj s pridom par mesecev za pore« loma zaposleni.
Med prohibicijo se niso ba-vili z butlogarijo. In niso taki lepotci, da bi jih žensko živelo.
Imajo zveze, vsakovrstne zveze s politiki in visokimi u-radniki. Toda |><> mojem mnenju take zvezo precej stanejo; politiki in visoki uradniki običajno ne segajo pregloboko v žep, pač pa morji precej globoko tisti poseči, ki ima /.vezo ž njimi.
Kes jim je vejisi kakšen ček zavrnjen, ker ni na banki po-trebnega kritja, toda zmota je hitro popravljena, in bančno vodstvo se njim opraviči, namesto da bi se oni banki.
Potovati v (4alitornijo ali v K v lopo. jim je toliko kakor
meni iti v Downtown. Toda jaz moram imeti že vsaj štiri peii-nvjo v žepu. da mi ni treba zdaj v zimskem času Mudsona preplavati, dočim nimajo nekateri evropski izletniki v žepu niti centa, ki so ga prislužili z delom svojih rok.
Kako jo torej to mogoče?
Nekoč so mi jo zdelo, da bom razmotal čudno zagonetko, pa sem jo razmotal le napol.
"Kavalir", ki sem ga v intimnem pogovoru drzno vprašal o izvoru njegovega blagostanja. mi jo smeje odvrnil:
— Vsak osel zna dobro in 11-dobno živeti, če ima denar. Toda dobro in udobno brez denarja živeti — to jo umetnost.
Več mi pa ni razodel.
Najbrž jo imel tehtne vzroke, da me ni hotel uvesti v veliko skrivnost.
Dopisi.
Peter Zgaga

---„
i,
GLAS NARODA1
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 23, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in XT. S. A.
KRATKA l DNEVNA ZGODBA
tiyw,	>-''.•
VSICVOLOD IX'AKO 1%
DVA BRATA, DVA KONJA
Strmo so gledali z l»rega niz padajoči kozaški zvoniki v ne nasitilo vodovje .laika. Ni obrežjih so p reža I i orli, kdaj se bo zagnala iz vode kaka riba. Ko -o »e odprli zjutraj, kakor rože, njihovi krvavi kljuni, j" priplavala pred parnik vodna podlasica. Kako me je zamikala puška, ko sem jo zapazil in njen nevarni gobček. Vohala je proli ladji, - šapie previdno o-tre-la vodno kapljice iti -mu khila v visoko t ravo.
Kakor kako čudo, tak je parnik. Bilo je prvikrat, da je v svojem ž i-v I jen ju obelil il veličastnost .laika, ki mogočen poganja kolesa na lopate. (>d (In reva ob KaspiŠkem morju pi <lo Hreiilmrgn je preko tisoč mlinov, a do tega poletja ni- > pustili Kozaki nobenega par nika -vojo reko. Zato, ker to vznemirja rib«*, so dejali. Ko sem vozil, -eiit opazoval, ki -ko -o Ijtldje po vseli vaseli sr-' di I !eia Vse pustili ill tekli ll.l breg.
Na krov so prinesli neko g;»-> po, ki so jo opirali pod pazduho. Morala je v Iralsk k zdrav uiku. Starka -e je hudo jezila na parnik ter se vsakikrat. ka-dar je zapi<kala ladijska' sirena. v net o prekrižala in -e z zaupanjem obračala v zvonike.
I lolno časa ni hotela z menoj ničesar spregovoriti. Sele. ko sem ji začel pripovedovati, kakšno priprave za ribe imamo v Sibiriii na lrlišu, nic je uči-l,i, kako sp pravilno lovi in kako mora ležati glavna mreža. Zelo je v nič devala sibirske kozake ill proti večeru, ko so se skrili breg- m zvoniki za di-" čim, višnjevo pobarvanim p«' liiiom in timijanoin. mi je Agra lena IVtrovna med jokom plavila zgodbo svojih ljudi.
"Kajne, <ia pozna- naše ~e-lo.k Naše -elo. -elo ŽoleZtUU o j» slovelo ob Vsem .laiku. Z i ča-a Štefana Ra-ina, ki je bil velik čarovnik, je bil naš pra-dod .levgraf Železno v redil konje, katere so imenovali agram-ke. To so li I>i 1 i konji: prav iz Tiirkestana so prihajali k nam ljudje in na ti-oče rabljev so nam zanje odšteli. Imeli smo jih v čredah na stotine glav in Še več, sama ne vem, koliko.
Moja mati, Bog ji daj dobro, je nosila okrog vratu sarafan z všitimi indijskimi biseri in naša hiša, ki je bila dvonadstropna, je bila pokrita s pločevinasto streho.
In otroci.' Otrok sem imela preeej ; deklice, katerih je bilo več in dva dečka: dekorja in Mitjo. .legor je bil puhloglav, pravi ruski mladec, kakor na -oneu beljena slama, Mitja pa pravi hudiček, kakor da bi bi! njegov oče Kirgiz. Dve leti sta bila narazen, vendar sta hodila v šolo skupaj. Ker sta morala zdaj že na polje, je oče podaril vsakemu enega žrebička z najbol jšo opremo. ()n, Bog mu daj nebesa, se je na opremo bolj spoznal, kakor kak pr« -frigan cigan, .legor je klical svojega Seiko, Mitja pa I greti ko.
Konja -ta čudovito uspevala. K»> je veliki junak Radko Dimitrijev na čelu neke parade opazil naše agramako. j" vprašal .legor ja: "Xo. sinko. -kakšnim ov-om pa hranite tele krasne konje."* — "Z našim," je odgovoril, 4'z jaiškim " Tedaj je ukazal general svojemu adjutantu zapisati ta nvcs in dal z njim krmiti svojega konja.
Več kakor enkrat sta rešila oba konja življenje mladima Kozakoma in samo na takem konju se je moglo posrečiti Mitji. da je .-.pet prinesel nazaj polkovo blagajno iz rok Nem cev. Dva georgijska križca je zato dobil. Jeseni -ta se sprla. Kako je prišlo do tega, ne vem. Sla >la po dvorišču, eden 1"» levi, drugi po »lesni strani. Ko sta se pogodila, se je Mitja po trkal po prsih, da so križci za-žvenketali in zavpil: "Do konca se bom bojeval za carja m nikoli ne bom pustil, da bi .;e kdo dotaknil moje -vete vere. Nikdar ne dopustim, da bi se iz cerkve naredil hlev in nikoli ne bom delil mojega sela s Kir-gizi in drugimi psi!" Kričala rla eden proti drugemu, kakor da nista brata, marveč bogve kaj. Ves dan sem jokala in j»ri-Žgala Materi Božji svečo ter molila: "Blažena, naj že pride mir v naša srca!"
Razumel sem jo zmerom
manj. "Kaj sta imela med sabo? Nekoč sem rekla Mitji: — "Razdeli že enkrat!" Ta pa: "Ne, ne pustim, da bi razbili moje solo!" Jegor pa pristavi: ' Vse pripada ljudstvu!" Zakaj sta se prav za prav r-i-vala. Kozaki niso razumeli.
Nato je prišla še druga lie-sreča. Jegor je imel neko mlado žensko. Bila je lepa, velika, v obraz je bila bela kakor ml »-ko. Na konje se je spoznala bolje kakor katerikoli moški. Tej sta bila napoti Mitjina rižea, ali kaj — začela je naskrivaj šušljati. Ko sem jo nekoč nagnala s kuhinjsko metlo, se mi je zarezala in siknila kakor ka ča:*'Ti hudičeva babica, glej rajši na svojega sina J ego rja! \ se Kozake je zavedel v medsebojen prepir; postal je bolj ševik!" <> tem, kaj so prav z a prav boljševiki. ni takrat še pri nas nihče pravega vedel. Ljudje -o jih zamenjavali z ineuo-niti. Oni imajo vendar njihovo krivo vero, ki so jo (Jermani -enikaj zanesli.
Prišli so novi dopustniki. Jahali so < n i vasi < I o vasi in vpili: "Prišel j«- čas, ko se morajo razdeliti vsa oficirska sela, zakaj prišla j«, svoboda!'' Nekega dne pride k nam naš ataman in reče Mitji: "Pojdi z mano na županstvo, mladi vojak. Vojaki v mestu so se u pili. Nekaj glavnih moramo zapreti."
Jegor je bil prav tedaj v mestu. Mitja -i je pripel svoje križce in šel.
Kaj se j«' zgodilo ne vem ! — Mitja se je vrnil in se obut ia >. ostrogami vrgel na pograd. Malo za tem je prišel moj dru gi sin. Že na pragu je zakli eal: "Mitja Železilov, dol s po grada! Zaprem te zavoljo upora proti ljud-ki volji!''
Mitja je molče vstal. Pri naje ležala vedno poleg ognjišča skladovnica drv.Zgrabil je poleno, naglo udaril brata, Bog pomagaj, svojega lastnega brata po glavi in stekel. .Jegor je za«-1 oka I in -e zgrudil. Ze po eni minuti se }«» dvignil in rokei : "Nikdar ne bo- ubežal kazni! Konjski hlev sem vendar za
Naš konjski hlev s<> je zapi-
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1935
Cena 25c
8 poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N.
DVE SIROTI
Spisal A, D. ENKERY
:2<io
Toda Indijanec je potegnil poročniku izza pasa drugi revolver in pomeril na Marjano.
To je 1»i 1 začetek boja, boja na življenje in smrt. Nekaj časa sta ostala ol»a revolverja na merjena drug proti drugemu.
Kar je Marjana zadrhtela. Kaj, če bi podlegla .' Kaj bo z njenim nesrečnim možem! S tem bi bila pokopana zadnja mula na njegovo osvobojenje.
Ne, to se ne sine zgoditi! In Marjana je počasi povesila roko, ki je v nji držala revolver
Indijanec je storil i-to, obenem je pa zaklicai:
— Pa pav noče smrti!... Veliki duh ne zahteva krvi. Hoče samo žrtev zlata in srebra... Papav bo ubogal Velikega duha!...
In ta čas, ko je govoril, je zdrsnil Indijanec s spretnostjo opice po deblu na tla.
In izrabil je ugoden trenutek, da je planil na Marjano in jo zgrabil z železnimi rokami, še pred n o je sploh mogla pomisliti na to, da bi s«* branila.
V hipu ji je iztrgal revolver iz roke.
Tako je postal Indijanec go-podar položaja. Izpustil je Marjano in dvignil oba revolverja nad glavo.
Potem je pa pobral poročnikovu torbo in si
ral z železnim zapahom. Prijela. sem sina za roko, a on me je porinil vstran in rekel prijazno: "Kodi mirna, mama, jaz {•ostanem ljudski junak in socialni rešitelj."
Šla sem za njim. Na dvori šču je zakričal: "Kdo se je drznil odpreti hlev.' Dva ključa imamo; enega imam jaz, drugega moja žena!"
Opazil je svojo mlado ženo in si pogladil brke: "Ti si kriva. da oil še I morilce, izdajalec! Zdrav-t vnj !"' Mislila -ej j i -i pač. da ga je najbolj zabolelo, ker je dala njegovega žrebea Serkota Mitji. Zakaj agramaški žrobei -o bili najboljši od najboljših. Nikoli se j,, zavihtel na ramo. ni mogla z njim meriti Igren- ;
ka, Čeprav je Mitja na njej za- j t|;i	zaklad na varno, se je pogna-
-Inžil svoja dva križca. Zdaj , |a AIarj.ll)a 7„ n jiin in I|jVm.	so kl^.vi-
je pripeljal Jegor na dvorisei kobilo I grenko, jo potrepljal , r ...
,	' ■	ni- i - n ' linlijanec (••
ip<» vratu, jo osedlal ju odjezdil.
Njegova žena ga ni nikoli vec !	Vi>u'm I,n
videla. To noč -e je zgodil >»n j	seboi...
1 !<as jirevrat. Z Jegorjevo po močjo -o zmagali. Kozaki, k so pomagali generalom, so -c i spomnila, da ima pri sebi bodalo. Toda kako iz
l utirajoči j<- napel zadnje sile in se priplazil do nje. iztegnil je roke, da bi jo zgrabd, stiMiil k sebi in zmečkal v obupni želji po maščevanju še pred smrtjo.
\ >a iz sebe nesrečna žena ni več imela moči, da bi -«• mogla umaknili groznim rokam umirajočega divjaka.
Obstala je nepremično, izbuljenih oči in mrtvaško bledega obraza.
Krčevito razprostrte Indijančeve roke -o se ji še bolj približale. Še trenutek, -e zadnji napor in umirajoči divjak bi bil zgrabil svojo ži tev \ zadnjem trenutku pred svojo smrtjo.
Toda ta čas je Indijance naglo poskočil, kot da so se utu moči nenadoma vrnile, zasukal -•■ i je večkrat, potem je pa padel vznak.
Krvave pene so mu pokrile u>ta. < >či -o ostale izbuljene, iz grla se je pa zneulo zamolklo liro-]»enje, oznanjajoče -mrl.
Slednjič je hro]»eiije utihnilo, lndijančevo t" jo se je streslo in nepremično obležalo. Strup, ki .je bilo z njim namazano bodalo, je bil opravil svoje delo.
Toda v trenutku, ko je že hotel skočiti v go
to oklenile njegovega vratu.
SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI
ZA LETO 1935
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA .
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.
i morali umakniti nazaj ko. 1 >a bi jib zasledovali, je odrinila Večja četa j m h | .ie^ol je vini vodstvom. Bilo j<- mc.-ec.i novembra : hud n raz. -ne^- jr ležal, sledovi so poznali. Na loki jih je J go: dohitel: " \ d: I e si . d. i i, \ a - v - • ■ po inetemo s -tro jnicanii!" Kozaki - > nap-!"!ai. < svojimi svetli mi sabljami. Je^orja -o začele zapuščati moči; «»či mu* je luJetaval siieg, ničesar več n": \ idel. Kozaki so pa mahali in nabadali. llt»t< l je ž<* dati pove 1 je za umik. zakaj zaman je vsak upor proti sovražniku.
Tedaj jo kobila Igreuka pol njim zarezgetala. Na oni strain ji je odgovorilo. Konja sta s i med seboj spoznala: Seiko in Igreuka. .legor je dvignil u'avo in zakričal: * Mitja, si ti ".laz sent."
Mitja je zdirjal nad brata skozi vrste Kozakov.
4'Zdravstvuj, Mitja!" je pozdravil Jegor in udaril brata s sabljo po glavi.
Tako strašno se maščujejo Kozaki med seboj. Tedaj je Jegor potegnil samokres in šel k žrebcu Serkotu. 4M'e si men > nosil — če si tudi brata nosil! Zdravstvu j!"
.tV so ga še tako pregovarjali, če so mu še tako tekle solze ob sebi po lieu: ubil je žreb-ea...
Pelin jo prerasel od takrat moje s roe. Ves čas ne morem najti besede, da bi imenovala bok
\ ideč pred seboj mrtvega Indi janca si je Marjana hitro opomogla od groze. Skočila jo k drevesu, kjer jo bil privezan njen ubogi mož.
Nesrečni poročnik -e niti ganiti ni mogel;
molče je moral gledati, kako -e bori Marjana z
Indijancem, kajti vrat je imel zadrgujeu tako,
j da ni mogel kričati.
, .	, •, m	i Indijanec in Marjana -ta -e borila vpričo
pustil torbo m pahnil Marjano! . '	•■	1
njega. Nepopisne muko -o mu trgale >rce do kon-»ca strašne borbe. Videl jo vso borbo, vso ne ! varnost, pretečo njegovi pogumni ženi, čutil jo dih grozne -mrli. plavajoče nad njeno glavo.
Ko je pa napravila nenadna Indijančeva -mrt I V-eMlll k«#!ee. ji- hotel od Ve-e|ja na V-o moč
■ kočil k nji, jo zgrabil in,
Marjana je takoj -poznala, kaj to pomeni. Krik groze ji jo zamrl v grlu. V obupu -e j;
eoz re- trgati iz Indijančevih klešč roko.'
K -reči -e jj j<* v zadnjem hipu vrnila v-a.
klikniti. Toda kljub v-einu prizadevanju
razsodnost in hladnokrvnost. Ne da bi -e upira |»a< ia svojemu ugrabitelju je dejala - slabotnim gla-<nn :
Milost!... T-milite naju!... Vzemi*--to torbo m v s e, kar je v nji. toda prizau- -it ■ nama !
hn.ijaii -e je tronnt"k okleval. I*rvotiu> je bi! či-to drugačnega mnenja o pogumu in hladno ki*vnosti mlade žene.
'I^i nepričakovana vdanost v voljo u-ode y;> je prvi lii|> osupnila. Motel -e je prepričati o njeni iskrenosti iu pogledati v oči ženi, ki -e i--bila tako nepričakovano izpremeiiila.
Sicer je t»il pa prepričan, da bo svojo žrtev znova zgrabil, čim l»o hotel, kajti upal je. da )•> je popolnoma razorožil: iu zato jo je izpustil.
Marjana ji' pa bliskovito odskočila tako. da n ni mogel več doseči.
In naglo je segal za pas.
— Ah, izdajalec! — je vzkliknila in zamahnila z bodalom. — Zdaj mi vrneš svobodo!
Indijancu jo presenečenje za hip zaprlo sapo. potem" se je pa hitro obrnil h grmovju, kamor je bil vrgel revolver v hipu, ko jo hotel odvle< Marjano.
Toda Marjana je opazila njegovo kretnjo, hi že je planila mod izdajalskega vodnika in gi movje.
A Indijanec so je bil že pognal naprej iu kor se ni mogel ustaviti, je priletel na bodalo, ki ga je držala Marjana v iztegnjeni roki.
Indijanec jo odskočil kot ranjena zver in že se je pripravil k novemu napadu.
Bodalo mu j«' bilo prodrlo sicer dokaj globoko pod kožo, ni mu pa prizadejalo težje rane.
Divje se je zarezal in zaklicai: — Papaveva koža je trda... Treba je prod re-
pa ta ea- /.< • ložaja.
L pogum, pi
■ •• .-lijii
priprav I aia i e-t»i
e znala na dr * koneno po-
ve/an njen rvi /. i »oda-
nuno, ki jo trpim zaradi globoko, da pride orožje belega obraza do
njega, ves cas ne morem osušiti ;solz.. .
GLAS NARODA"
zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje« to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo«
srca... Tvoje bodalo bo v mojih rokah prej, prodno se mi še enkrat zapiei v kožo...
In hotel je znova planiti na Marjano. Nesrečna žena je že priporočala svojo dušo bogu. Čutila je, da je izgubljena.
Naenkrat so je pa lndijančevo telo krčevito streslo in sesodlo. Začulo se je bolestno ječanje, podobno smrtnemu rjovenju ranjene zveri.
Marjana je zadrhtela ob tem nepričakovanem, groznem prizora.
Papav se je zvijal v groznih krčih. Obraz se mu je spačil v smrtnem boju in oči so se mu napele, kakor bi hotele skočiti iz očesnih duplin.
Zvijajoče se telo je pričalo o najstrašnejšim smrtnem boju. Prestrašena Marjana je hotela pobegniti.
. boh--i 11 o zastoka
Marjana -e
g;i iz lllUČtleu
Pogum : kiieala in n; ;> vo. i 'o dolgi i
sr»'«• i 1 o <lo.-et-i . ■• ... kjer je . ,
mož. In nenadoma .p- za■•••la rezati lom. ki j-' bilo mali. poprej prin«--io grozilo -mrt izdajalskemu lndijan<-;i.
Ko je pa pri-el na vr-to la--o. ovit okrog po-ročnik«»vega vratu, je Marjana odložila nevarno bodalo. In ker ni imela nobeimga drugega -red-.i1' J«* 1 s i z zobmi grizti la--o.
1 >olgo je trajalo to naporno delo. Končno j-* bilo opravljeno tudi to.
—	Marjana! — je vzkliknil poročnik, čim je
pri-el do -ape. - Že Zopet se moram zahvaliti
tebi, da sem ušel grozni -mrli!...
Toda Marjano j,- že mučila -trašna slutnja, da >ta ušla eni nevarnosti, da bi morda z»išla v drugo še strašnejšo. Ni pa hotela povedali možu, kaj jo teži. T odo poročnik -e j«, -am dotaknil tega vprašanja.
—	Iu zdaj, — je nadaljeval, — ko bi so ti rad zahvalil, ko bi te rad objel in ti pripravil miren, udoben kotiček, ti moram povedati, da -i s svojim pogumom morda samo odgodila strašno usodo, ki naju čaka.
—	Veni... Razumom! — je odgovorila Marjana.
—	Veš, da sva zdaj, ko nimava več vodnika, v tem prokletem pragozdu izgubljena?
—	Bog bo nama vodnik.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik m v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
i
U
Knjigarna Glas Naroda"
OLA 8 NARODA"
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 23, 1935
TH«S LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
SAMOSTANSKI IOVFT
k/(ROMAN IZ 14. STOLETJA). JjvF f iJ\J
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H.
POTNIŠKI PARNIK "HAVANA"
Ilajmo najprej vzdiline, nato se zasmeje in gre dalje. Še pol ure, in ho v samostanski vasi. Ob obeh bregovih potoka se vrsti hiša za hišo in z višine miga vitki samostanski stolp ter mogočna, zelo obsežna stavba samostana s sto blestečemi okni. Hajmo gre po lesenem mostu čez potok ter pride do velikanskega lesenega poslopja. To je bila samostanska solarna, ki je kovala zlatnike v taki množini, da je komaj v dvesto letih postala ubožna cerkvica sv. Martina v Bevchtesgadenu daleč okrog najbogatejši samostan. Vsi knezi so se prepirali za lastninske pravice nad bogato proštijo in solnograški škofje so imeli zavistne oči.
V	dolgi vrsti so stali tovorni vozovi in konji gospodarjev vseli dežel pred velikim poslopjem in frater v podpasani halji je zapisoval na tablico vsoko vrečo, katero so prinesli hlapci. Po napeti vrvi čez potok so z velikim ropotom prihajale kepe kamene soli. Tam na oni strani je bil slani hrib Tu-val, iz čijih rudnikov so samostanski rudarji pošiljali kameno sol. Te kepe so prišle v mlin, nato v kotle, v katerih so skuhali čisto sol. Celo veliki teden ogenj ni smel ugasniti. Kako pridno so delali v čistilnici, je bilo razvidno iz bele pare, ki je v gostih oblakih prihajala skozi vse špranje v strehi, skozi vsaka vrata in skozi vsako okno.
V	kipeči vročini pač ni bilo prijetno delati. To je Ilajmo opazil tudi lia šolarju, ki je prišel skozi vrata. Na sebi je imel modre platnene hlače, gorenji del telesa in roke so bile gole in vsled vročine rdeče kot rak, ki pride iz kipeče vode na mizo. Težka postava, mišice in roke kot vlite iz bakra, bikov vrat, okrogla glava s kratko ostriženimi, rdečerjavimi lasmi; zanemarjena brada je prerastla obraz skoro do oči; vsled tega je imel obraz temen izraz, katerega je še poostril nejevoljen pogled sivih oči.
— Wolf rat! — zakliče zapovedovalni glas v' solarni in solar izgine v vratih.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 11« WEST ltth STREET NEW IOBK, H. 1.
piAitb nam za cene voznih listov, rezervacijo KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE
SHIPPING NEWS
25.	Januarja:
Kur-pa v Bremen K*r«-ng-:iriii v Cherbourg
26.	januarja: l^afayecs v Havre
30. januarja:
Manhattan v Havre 2. februarja-
Cliiunplain v Havre
I »»-X v On'a
6. februarja:
Olympic v Chrl>ourj? 9. februarja:
lireitien v bremen
lie de France v Havre
13.	februarja:
Conte <1 i .Savula v 'Jenet
14.	februarja:
Washington v Havre
15.	februarja:
I!fr<>iig., ria v Cherbourg
21.	februarja:
Saturnia v Trst
22.	februarja:
• Kuro;>a v Hrcrnen I Olympic v Cherbourg
23.	februarja:
Champlain v Havre
[ 27. februarja:
Manhattan v Havre
; Kex v Ct-nna
last Ward parobrodne črte, je tekom silnega viharja mis.Mlel 77) milj severovzhodno od Florid«1 Vse potnike in mornarje, 1«7 po Številu, so rešili parniki, ki so prihiteli na pomoč.
NEWYORSKI PABERKI
Pisati nočem o dogodku, ki Največji in najlepši dobiček za je naše rojake sirom Amerike društvo so pa nove članice, ki zelo razveselil. V mislili imam ! so bile v cerkvi med lepim o-petje našega slovenskega ra-jbredom sprejete v društvo, dio-zbora po WLWL postaji j Mladinski zbor jih je poča-<lne 12. januarja. Ker sem vam j stil s petjem v cerkvi in dvo-pred tednom dni predstavil rani. Žalibog, pogrešali smo naše pevce in pevke, vam ho- j korajžnega Franka V«»jeta in čem danes omeniti par pisem, I Mirni Šuster. Frank Voje je z Wolf rat— To naj bi bil Gitlin brat? Hajmo zmaje so -iih Pisali različni poslu- J zlomljeno nogo v bolnišnici,
/. glavo; v duhu postavi oba vštric. Oba sta brat in sestra, kilSalci-sta si bila podobna kot hrast in sipek, kot medved in srna, ali1	J°hu Panvan iz Toron-
}>a — kot pravi ljudska govorica: kot ]>est na oko!	Kanada, piše, da so vse raz-
Mimi Šuster se je pa nalahno
svojo prireditev na Osmi cesti to nedeljo, dne '27. januarja; začetek ob pol šestih zvečer.
Kazun šaloigre ''Križarska vojska" bo vsakega zanimal film. predstavljajoč Domžal«*. Film je sedaj prvič na programu.
Jerry W. Koprivšek, Jr.
Iz Jugoslavije.
Zagoneten umor starke.
\ Osijeku jr- bila umorjena Hs letna trgovčeva mati Katarina Miokovič. Našli so jo v sobi v mlaki krvi. Hila je š«. živa, toda kmalu je izdihnila. Morilec jo j«, udaril dvakrat tako močno po glavi, da ji j<» počila lobanja. Miokovičeva je , bila sicer ugledna, toda ne po-j sebn«» bogata iu zato je njen u-: mor zagoneten. Morilcu oči-vidno ni šlo za denar.
4.
Ko stopi Hajmo skozi vrata samostanskega vrta, prihaja s trga pred cerkvijo glasen šum in rojx»t. To so bile lesene 1 aglja^e ki so vabile k maši; v Velikem tednu ni bilo dovoljene) zvoniti z zvonovi; njihove zvoneče <luše, tako govore lju-«lje, gredo v Rim, «la jih sv. oče blagoslovi in se zopet vrnejo na Veliko soboto v svojih kovinskih telesih, da oznanjajo s svojim zvonenjem vstajenje Odresenika.
Po kamenitih stopnicah in vijugastih potih stopa Hajmo vkreber proti griču, na čegar vrhu jc stal samostan; ves hrib, ki je bil nekdaj posejan s skalami in zaraščen z grmovjem, je bil izpremenjen v vrt z mnogimi cvetličnimi gredami, sa«lov-iijakom in skrbno oskrbovanimi poti. Ob tem zgodnjem letnem času je bil vrt sicer še reven na zelenju in cvetju. Toda kaka krasota in kako veselje mora biti poleti! Vrtnar frater Se verin je razumel svojo umetnost; to je morala priznati celo nevoščljivost.
Po gibljivi brvi je Hajmo prehodil globoki jelenov jarek, v katerem se je mirno pasla čreda jelenov. Živali so izgledale mršave in zanemarjene; en jelen, na čegar glavi je pričelo že izganjati novo rogovje, je prišel do roba jarka ter je pritiskal svojo glavo na leseno ograjo; skozi vrzeli med palicami je gledal v daljavi svobodne, modre gozdove; Hajmo se ginjeu vsled usmiljenja obrne vstran; zdi se mu velika krivica, da kdo drži tak«» plemenito žival v ujetništvu, v žalostni kletki, samo za pašo dolgočasnih oči.
Ko lovec na samostanskih vratih premakne kladivo, pravi vratar Hajmotu, da se naj po maši zglasi v pisarni samostanskega oskrbnika; naj pa se poleg službe in dolžnosti zmi-
ločno slišali, posebno pa "Kukavico". Internaoijonalni 4ku-ku' so razumeli tudi drugi Amerikanci in se je splošno vsem najbolj dopadla kot spri-čujejo slovenska in angleška pisma.
Mr. Anton in Jakob Nabcc, J rs. iz Barbertona Ohio, sporočata, da sta vse tako natančno slišala in razumela, kakor da sta v studio zraven nas sedela. Pismo je bilo pa tako lepo, da me je uradnik postaje vprašal, če sta t<» moja strica.
Mr. in Mrs. J. Jerin iz Vand-ling. Pa., sporočata, da se je vse prav razločno slišalo, kadar niso druge postaje mešale. |
Tako zanimanje za sloven-1 sko pesem, ki sta'ga pokazali ob našem prvem nastopu, nam j daje priložnost, da lahko na-j stopimo, kadarkoli hočemo; i celo t«i so nam rekli na postaji.! da lahko pridemo za stalno na program radio-postaje WIAVL ki oddaja vsak večer od (» do j 8. Postaja se sliši z dobrimi vzprejemnimi aparati po celi Severni Ameriki. Mi bi se ve-
Nesreča v trgovini igrač v Beogradu.
ob 7. zvečer so trgovini otro-
te
•). januarja
V Zagrebu je bilo leta 1934 17,168 aretacij.
Statistika policije v Zagrebu «> delovanju v letu 1934 pri-, . . ea, da so imeli nameščenci po-pravm-asno x *ati »a lieij,. „,,lm. „,!<, ,|,.|a. Xaj',,-
' : x s"h If'1'. s''. lM,last':: je bilo pri st.>|iko\- oziromaW
lina panika in je bilo radi	♦ i ♦ • -
, - ., - . j'liiov pioti tuji lastnim. kar pohoicnih ve«* oseb. O	. ■ , . n .
'	r o«I \>«*h dellktov. Polici-
Ijudi. Zaradi mogli
-iiili vrat niso zbežati
ra
prehladila
Miss Frances Ovca, hči pred-j sednice Materinega društva, j
se je ponesrečila, ko j.- hotela!	"" «• />v«-lui .
postreči svoji so«lelavki z vr- j »'ksplodirale v trgovini otro- j te >v
č«ini vode in je z njim po nesre- škili igrač Nikolaja Mamila v J eksploziji in nastalem požaru či padla in si prerezala dlan na Ulici carja Xikole II. bombi-1 so takoj obvestili policijo in
desni roki.	ce, kakršne rabijo otroci za' gasilno postajo, ki pa je mogla	« , , -■
r>t\	■	- , • , 1 -	it- -i-i , •	,	. 11,1 oan. >»t«'\ iio aretaei i so t>o-
•><>. januarja je rojstni dan	svoje pistole. Ker je bilo v tej rešiti samo prvo nadstropje te j	<i<t..m-lti«*ne • • •
(53 let) pretlsetlnika Združe-	trgovini, ki je majhna, nena-f trgovine. Vse, kar je bilo v tr- ' > > • «i« ne lacij««. iz-
nih držav. Franklvn I). Ruosc-	vadno mnogo tega materijala, govini, je po]>oh^nma zgor«ilo.
velta. Xa ta večer ima jo	je bila eksplozija silna. <'im so Zgoreli so tudi trije ljudje,
'Knights of Trinity' "basket-	bombice eksplodirale, je zajel štirje pa so bili hudo ranjeni,
bal game and dance" v II«>lly	plamen vso trgovino, v kateri Koliko je lahko ranjenih, se ne
Trinity Hali na Montrose Ave.	so se ljudje zaradi pravoslav- j more ugotoviti, ker so l judje
v Brooklynu.	nib božičnih praznikov kar j vsi zbegani bežali na svoj«' «lo-
. Xa letni seji <lruštva "Slo-	gnetli. Plamen jti zajel tudi te i move.
ja je aretirala preteklo leto 17.WS oseb, to s«• ]»ravi jjo 40 na dan. Število aretacij so po-
fli tu«li svojega zemeljskega telesa in naj se ne ustraši ovin-|llke »^(>,lnostl hitro posluždi, ka do kuhinje. — Veseli se, mladenič, danes je velik praznik! .-ko bl lo inu'h <lovoli slovenskih — mu pravi tiho vratar in namrdne svoje ustnice.	(skladb, bodisi narodnih ali u-
pravi lino vraiar in namrane svoje Hajmo izroči tulen in palico ter stopa ]x> obsežnem samostanskem dvorišču proti cerkvi, kjer je skozi odprta vrata «lulitelo kadilo in so blestele goreče sveče. Stoje, držeč kapo v prekrižanih rokah, je pri maši. V spovednici je bil dobre četrt ure; premišlja in premišlja in ne spomni se nobenega greha, ki bi ga bil stori. Skozi celo leto sam v gorovju in v gozdu, ničesar drugega v srcu kot tiho veselje nad lepim božjim svetom, ničesar drugega v mislih kot lovske skrbi, katere je zbudilo jutro in so bile v spanju zopet pozabljene, kako naj bi pri tem prišel do greha? Nobena molitev, nobena vera ne napravi človeka bolj pobožnega kot samota šumečega gozda, kot svobodna bližina neba na vrhu gora. To«la grešiti mora človek! Zakaj bi bila sicer spoved? Hajmo premišlja in premišlja Pater v spovednici že postaja nestrpen. [ 13 januarja, ko so bile Main Hajmo, kateremu je že znoj strahu oblival čelo, jeclja: i goslovljene nove orgle v naši — Častiti oče, prosim vas, imejte samo malo potrplje- \ cerkvi, sem za slovo še enkrat, nja, mogoče se bom vendar-le spomnil kakega greha.	t in sicer zadnjikrat, igral na
In res — vroča jeza, ki mu je ušla skozi ustnice, kadar-1 stare orgle; par dni na to so
motnih pesmi, cerkvenih ali svetnih. Ako želite slišati svoje priljubljene pesmi, nam naznanite po pošti ali pa kar pesmi pošljite (besedilo in imt«*). Ko bo urejena tudi finančna stran našega radio-zbora, da mo rento zmagovati stroške, ki so z zborom zvezani, nam bo <la-na možnost pomagati Slovencem v marsičem. Moj naslov je: 62 St. Mark's Place. New-York Citv.
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati ' Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri * Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju": kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! !
(i
koli je gori v gorah v svojem revirju našel človeške sledove — to je bil vendar greh! In želja, da bi imel peruti, da bi mogel pobegle divje lovce zasledovati in prijeti? Zopet greh! Kajti ta želja je bila kot skrit dvom nad božjo modrostjo, da je človeka ustvaril brez peruti Hajmo se olajšan oddahne; pričetek je bil storjen in tedaj je šlo lepo dalje, tako da je slednjič zbral celo kopico grehov. Pater se smeje, ko temu z grehi obloženemu spovedanen /podeli odvezo; Hajmo pa je bil popolnoma skesan in je smatral majhno pokoro, ki jo je pričel moliti, za nezasluženo usmiljenost. V globoki pobožno-sti prejme telo Gospodovo in gre iz cerkve.
(Dalje prihodnjič.)
bile prodane v katoliško cerkev sv. Hugona v Huntington, Long Island Sem vesel, da so šle v tisto cerkev, kjer jih bo poslušala slovenska družina Mr. Anton Hren-ova, ki tam biva.	|
Zadnjo nedeljo je imelo Ma-' terino društvo svoj "družabni večer" v cerkveni dvorani, kjer so se prav domače zaba- j vali. Zabava v dvorani je društvu prinesla nekaj dobička.'
KK1ŽKM PO .11 TROVEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
Vsebina :
J t'Zero smrti: M«»j roman oi» Nilu: Kako sem v Mckko 'romal: Pri Šamarih; Me«! .Težitii
Cena ........................1.50
PO DIVJEM Kl RIHSTANl
4 knjige, 594 strani, s slikami
Vsebina :
Amatllja: iz j«MV: Krona sveta: M»'»l ilvema ognjema	Cena ........................IJJO
IZ BAGDADA V STAMBI L
4 knjige, s slikami, 637 strani
Vsebina :
Smrt Mohamed Eni in m ; Karavana smrti: Na begu v G«>ropa; Družba En Nasr
Cena ........................1.50
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Šimen: Zaroka z zaprekami; V golob-lijaku; Mohamedanski svetnik
Cena ........................1.50
PO DEŽELI SKIPETARJEY
4 knjige, s slikami, 577 strani
Vsebina:
Brata Alatlžija; Koea v soteski; Mirhlit: Ob Vardarju	Cena ........................1.50
I TI
1 knjige.
s s'ikami. 597 strani
Vsebina:
Hoj /. medvedom : Jama draguljev : K<«n-
r-iio	: Kili. iu -njejjovn |Mlsle«liija i">t
Ona ........................1.
WINETOV 13 knjig.
s slikami, 1753 strani
Vsebina .
Prvikrat na divjem zapadli: Za življenje: Nšo-t-i. W»pa liulijanka: 1'roklestvo zlata: Za <]etcktiva : Med Koma uri in Apaei: Na nevarnih jKitili: Wiiinetovm* roman: Sans Ear: Pri Koma licih: Winnetova smrt; AVin-netova o|M>roka
Cena ........................
SATAN IN IŠKARIOT
13 knjig, s slikami, 1704 strani
Vsehina :
Izseljenei: Yuma Setar; Na sledu: Nevarnosti nasproti: Almaden : V treh delih sveta ; Izdajalec: Na lovu; Sjiet na divjem za padu: Heš«>ni milijoni; I>ediei
Cena ................
v«mJ«*!!«* piv<lvs«Mii na periferiji mesta, pa tu«li j»o vs«-h dragih f 2« -1 i 11 mesta. To >o bile racije na neprijavljene podnajemnike, na sumljive osebe, tuj«1 be-rače in pot«']»uhe.
Svojega sina je usmrtil 82-lst-ni starec.
vi V lnaIi vasi Stančiču blizu ! Bjelovara s«- j,« odigrala krvava rodbinska tragedija na domu kmeta Xikole Stanči«"a. Gospodar tega posestvii je bil s<- vedli«. Sj-letni Xikola, ki je i med ž«* i na v mike. Starec se je že nekaj let prepiral s svojim sinom Milošem, ki je bil \vlik zapravi ji vce in pijanec. Xi dolgo «>d t«-ga. ko sta se oče in sin spopadla in je sin med borbo o« Igri zel svojemu očetu uho. Do prepirov in spopadov je prihajalo v«'čin«.ma zaradi tega, ker je mladi Stančič pi-jančeval t«»r pretepal svojo ženo in otroke. Pret««"kle dni zve-("er se je Miloš s|>et napil in razgrajal po hiši. Njegov oče j«* ž«k spal, ko je sin i»r«>te]>al ženo in jo podil od doma. Sta-rec j«» rotil sina, naj miruje, ]totem pa se je zaprl v svoji sol>i, ko je ]>rej vzel s seboj iz kuhinje velik oster nož. Ko j«» žena zbežala, je Miloš še dalje divjal po hiši ter naposled vlomil v sobo svojega očeta. Starec se je branil z nožem in sina večkrat ranil. Ko s«> na poziv Miloševe žene prihiteli sos«»dje, je bil Miloš že mrtev.
3.50
Naročite jih lahko pri:
KNJlGARNIfGlas Naroda"
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško-slovenskc Berilo
KNGLISH SLOVENE READER STANE SAMO
216 West 18th Street
$2
New York, N. Y.
Naročite ga pri —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 WEST 18th 8TRFR»"*
ALI STE 2E NAROČILI SLOVENSK0-AM ERIKANSKI KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES
van" v nedeljo, <|ne "J'), jan.' j«* bil izv«»lj«'n ]»onovno v«-s ]*r«'jšnji odbor z Mr. M ik«*- Pir-natom kot ]»re«lse«lnikom.
Po daljšem odmoru nas dni i št v o "BUmI'' zopet vabi naj