Torek: Tednikov kopalni dan! Politika _ __r_i . . , v Amerefetednik ! Sv. Andraž Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni _in_se_ne_seštevajo._ LT™S£4JJ | Obtožbe in zapleti ' M t ^ pred prvo sejo _ j^flaJ O Stran 8 Kronika Lenart • Zaradi večletne vlage uničenih 4000 knjig Z> Stran 32 Ptuj, petek, 24. oktobra 2014 letnik LXVII • št. 83 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - Danes priloga Zm v'zi Vedra B^» - melanholicnost I w skupine NoAtr OKNO ?r ••/•¿A. ■ V ,f Ui« l.lwl- gP Premik ure Zadnjo nedeljo v oktobru, 26. 10., preidemo s poletnega na zimski čas. Ura se bo ponoči (s 3. na 2. uro) premaknila za 60 minut nazaj. Štajerski Spodnje Podravje • Negotova prihodnost ptujskega dijaškega doma Da so plačali ogrevanje, so se odpovedali delu plač M T„,-^ f> Ktau Afftaiieqeva 6, 22S0 ?' i H Ravnateljica Danica Starki:»Samo s sredstvi, ki nam jih za delovanje - izvajanje javne službe nameni MIZŠ, in s prispevki iz oskrbnin, ki jih plačajo uporabniki, ni mogoče preživeti. Naši prihodki so tako nizki, da živimo iz meseca v mesec.« O Strani 2 in 3 Spodnje Podravje Ormož • Občina s tožbo nad ministrstvo O Stran 6 Kako si bodo občani povrnili preveč plačane stroške ogrevanja O Strani 8 in 9 AntonjU Mandat] mi jM odvzet! Dva milijona evrov za delavnice in konference Slovenija, Podravje • Te dni se končuje mednarodni projekt See River - celostno upravljanje mednarodnih rečnih koridorjev na območju jugovzhodne Evrope. Projekt vključuje območja več rek (Dravo, Neretvo, Bodrog, Prut, Sočo in Vjošo). Posebno mesto v projektu ima reka Drava. O Strani 2 in 3 2 Štajerski Aktualno petek • 24. oktobra 2014 Slovenija • Kako Evropa drago plačuje srečanja, letalske karte, hotele in kofetkanje Dva milijona evrov za delavnice Te dni se končuje mednarodni projekt See River - celostno upravljanje mednarodnih rečnih koridorjev na območju jugovzhodne Evrope. Soče in Vjoše. Posebno mesto v projektu ima reka Drava. V projektu je sodelovalo 26 partnerjev iz 12 držav južne in jugovzhodne Evrope. Vodilni partner je bil Inštitut za vode RS, preko katerega je teklo tudi celotno financiranje projekta. Program, iz katerega se je financiral projekt, ne omogoča financiranja infrastruk-turnih projektov ali sorodnih investicij. Namenjen je izboljšanju znanja in kompetenc upravljavcev na različnih področjih. Organ upravljanja je sredstva po potrjenih zahtevkih nakazoval Inštitutu, ta pa nato naprej vsem sodelujočim pri projektu. Vrednost celotnega projekta znaša 2,1 milijona evrov. 85 odstotkov vrednosti projekta oz. nekaj manj kot 1,8 milijona evrov se je financiralo z evropskimi nepovratnimi sredstvi. Od tega 1,5 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in dobrih 260.000 evrov iz sklada pro- Uvodnik Financiranje projekta SEE River Partner Evropski vir (€) Nacionalni vir (€) Lastna sredstva (€) Skupaj (€) Inštitut za vode RS 391.000 - 69.000 460.000 Zavod RS za varstvo narave 139.422 - 24.604 164.026 Posoški razvojni center 124.950 - 22.050 147.000 Avstrijsko kmetijsko-okoljsko ministrstvo 136.595 - 24.105 160.700 Avstrijska koroška deželna vlada - oddelek za okolje 188.700 - 33.300 222.000 Madžarski okoljski inštitut 144.500 17.000 8.500 170.000 Madžarski direktorat za vode 79.872 14.095 - 93.967 Italijanski urad za vodni inženiring 121.635 21.465 - 143.100 Slovaški hidrometeorološki inštitut 100.548 - 17.743 118.292 Romunski nacionalni urad za vode 101.377 15.504 2.385 119.268 Hidro inženirski inštitut BiH 80.750 14.250 - 95.000 Inštitut za prostorsko načrtovanje Koprivnica 53.550 - 9.450 63.000 Hrvaški državni inštitut za varovanje narave 40.800 - 7.200 48.000 Združenje za vodni menedžment Hrvatske vode 40.800 - 7.200 48.000 Albanski geološki raziskovalci 46.750 - 8.250 55.000 Vir: See River grama pristopne pomoči IPA. Glavni rezultati in dosežki dvemilijonskega projekta SEE River so izdelani priročnik za spodbujanje medsektorskega Kam z robčkom? Neki Ljubljančan je ta mesec prejel 800 evrov kazni za nepravilno odvrženo kuverto. Za primerjavo, kazen za prekoračitev hitrosti od 30 do 50 km/h v naselju znaša 1.000 evrov, za vožnjo pod vplivom alkohola pa od 600 evrov dalje. Za kuverto pa 800 evrov. Ne, ker bi ogrožala varnost oziroma življenja drugih, tem več ker se je znašla v napačnem smetnjaku. Čista jeba, bi rekli člani skupine Mi2. No, eden izmed blogerjev, ki seje na spletu razpisal o kazni za kuverto, pa je ugotovil, daje to sijajen maščevalni mehanizem. Laščan Zlatorog je namreč napisal zapisek Kako se maščevati sosedu, da plača 800 € kazni? Sosedje Laščana Zlatoroga, pazite se, saj že bojda dela seznam, komu vse bo poslal inšpekcijo. Toda palica ni za vse enako dolga, saj je višina kazni določena v odlokih, kijih sprejmejo občine. Tako da, če ta moj zapisek bere kdo od mojih sosedov, naj premisli o pisanju mojega naslova na kuverte. Namreč na Bistriškem je kazen za fizično osebo, ki nepravilno razvrsti odpadek, 250 evrov, za pravno 1.250 evrov. Vendar je ta ukrep uporabljen takrat, ko beseda ne zaleže in se palica vreže, kot pravi slovenski pregovor. Slo-venskobistriška komunala namreč izvaja svetovalni nadzor, kar pomeni, da se gospodinjstvu po prejemu druge nalepke za nepravilno razvrščanje položnica za odvoz smeti poveča za polovico vrednosti za obdobje treh mesecev, če pa tudi to ne zadosti, potem inšpektor izda kazen. Kakorkoli, ločevanje prispeva k ohranjanju in varovanju okolja, koščka zemlje, na katerem smo, zato bi moralo biti nekaj tako vsakdanjega, kot je jutranja kava. In ne predmet kaznovanja ali zaslužkarstva. Ob tem naj bodo pravila ločevanja jasna in za vse enaka. Namreč na področju ločevanja ni enoznačnega odgovora niti na vprašanje, kam odvreči robček. V Ptuja in okolici roma papirnati robček v zabojnik za biološke odpadke, na Bistriškem pa v smetnjak za mešane odpadke. Mojca Vtič sodelovanja, soglasje o prihodnjem upravljanju koridorja Drave, vzpostavljanje medsek-torske mreže, večje znanje in zaupanje ter izboljšanje spretnosti sodelujočih in načrti o prihodnjem sodelovanju. V okviru projekta se je izvedlo pet mednarodnih delavnic, šest študijskih obiskov, deset seminarjev za prenos znanj, 34 nacionalnih in lokalnih delavnic ter 12 akcijskih načrtov. Poglejmo, kje so potekala sre- čanja, delavnice, konference in seminarji. Leta 2012 so bila v Bolzanu v Italiji in na Dunaju. Leta 2013 so se partnerji po trikrat srečali v Hrvaški, Madžarski in Avstriji, po dvakrat v Sloveniji in Italiji in po enkrat v BiH, Albaniji, Romuniji in Mol-daviji. Oktobra so bili organizirani še štirje dogodki, zaključno srečanje partnerjev projekta pa je potekalo na Ptuju, v Dominikanskem samostanu. Mojca Zemljarič Slovenija, Ptuj • S kakšnimi težavami se soočajo v dijaških domovih Bijejo plat zvona, preživetje komajda Za slovensko srednje šolstvo in dijaške domove niso najbolj rožnati časi. O upadu števila dijakov v slovenskih šolajočih se dijakov je tudi nezasedenost kapacitet v dijaških domovih. Primanjkljaj prihodkov iz opravljanja javne službe poskušajo dijaški domovi z različnimi dejavnostmi ustvariti na trgu. Velik finančni udarec za domove so povzročili ukinitev štipendij za dijake, mlajše od 18 let, subvencioniranje vozovnic za javni prevoz in nov način financiranja dejavnosti od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), tako imenovani MOFAS oz. financiranje po glavi dijaka. Svoje je dodala še splošna ekonomska kriza, saj marsikateri starš plačila bivanja v domu za šolajočega se otroka enostavno ne zmore plačati. Oskrbnine ne zadostujejo niti za stroške elektrike, vode in ogrevanja Ptujski dijaški dom deluje 34 let. Danes zaposluje 16 sodelavcev. V obdobju zadnjih »Med šolskim letom se zgodi, da eden izmed staršev izgubi službo in se družina znajde v finančni stiski. Ni malo primerov, ko se je družina primorana preživljati tudi s pomočjo dijakove štipendije.« petih let se je število uporabnikov - stanovalcev v domu prepolovilo. V šolskem letu 2008/09 je v domu bivalo 92 šolarjev, danes jih je samo 46. Ker prihodki iz opravljanja javne službe stroškov delova- nja ustanove ne pokrivajo, je vodstvo primorano dodatna sredstva iskati na drugih področjih. Primanjkljaj sredstev so v minulih letih dopolnjevali s prijavami na različne razpise, po katerih so pridobivali sredstva za nekatere programe in projekte. V letih 2012 in 2013 je ugasnil tudi ta vir financiranja. Sredstva za poslovanje poskušajo dodatno ustvarjati na področju tržne dejavnosti. »Aprila lani smo odprli mladinski hotel Hostel Poetovio Ptuj. Med počitnicami in ob koncih tednov prodajamo proste namestitvene zmogljivosti, pripravljamo prehrano in prigrizke za pogostitve na različnih prireditvah. V domu ponujamo prostor za praznovanje otroških rojstnih dnevov, vključno s hrano in animacijo. S prihodki, ki jih ustvarimo iz Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 24. oktobra 2014 Aktualno Štajerski 3 in konference Projekt vključuje območja več rek: Drave, Neretve, Bodroga, Pruta, -o 8 NOVOROJENČKOV 317 LLTHOU KAVE Rezultati projekta See River so glede na vložena sredstva precej abstraktni. Dobra dva milijona evrov se je porabilo za vrsto delavnic, študijskih obiskov, seminarjev in za pripravo akcijskih načrtov. Za vsak tovrstni dogodek so se sodelujočim verjetno izplačale dnevnice, pokrili so se stroški bivanja, prehrane in prevoza ... In da bi vsaj ti sestanki, razen spisanih poročil, dali kakšen konkreten rezultat. No, sicer so ga: medsektorsko sodelovanje in načrtovanje ter priprava priročnika. Big deal. Za dva milijona evrov. Nemogoče je razumeti, zakaj Evropa financira projekte, ki se izvajajo zaradi projektov samih. Za udejanjanje rešitev pa denarja kronično primanjkuje. Priročnik, konference, seminarji, promocijsko gradivo, medsektorsko komuniciranje, usklajevanja, razprave . Dejansko se je dva milijona evrov potrošilo za organizacijo, pripravo in izvedbo sestankov. Drži, da infrastrukturni projekti iz tega naslova ne bi mogli biti podprti. Morda pa bi se lahko s tem denarjem izdelala projektna dokumentacija za katerega izmed prepotrebnih projektov. Kot nam je znano, je priprava dokumentacije precej visok in drag strošek pri pripravi projektov. Zakaj ne bi dokumentacije, ki bi dejansko v okolje doprinesla nekaj dobrega in pozitivnega, financirali s tovrstnimi viri. Zares je neumno, kako se porablja davkoplačevalski denar. Realnih težav, ki so v okolju ob rekah, pa se nihče ne dotakne. Območje ob Dravi nizvodno od Markovcev je še zdaj ranjeno od uničujočih poplav, ki so se zgodile pred dvema letoma, strupene in življenjsko nevarne lagune nihče niti ne povoha in niti ne pogleda. Pomembno je, da izdelujemo strategije in da izgubljamo denar za razgovore o tem, kako bi nekaj (če sploh) naredili. Foto: Črtomir Goznik Tudi to je del rezultatov projekta See River ... Za dotrajane dravske mostove, ekološko sanacijo in protipoplavno zaščito območja se denar ne najde. Se pa najde za konference, srečanja, seminarje, delavnice, študijske obiske ... zagotovljeno srednjih šolah smo nedavno že poročali. Posledica upada naštetih dejavnosti, izboljšujemo materialne pogoje za svoje delo. V letu 2013 smo ta denar potrebovali za plačevanje rednih stroškov (ogrevanje, elektrika, voda, telefon ...). Denarja iz oskrbnin, iz katerih bi morali vse navedene stroške pokrivati, je premalo,« zaskrbljeno pove ravnateljica Dijaškega doma Ptuj Danica Starkl. Da so plačali ogrevanje, so se zaposleni odpovedali delu plače Vodstvo doma in zaposleni varčujejo, kjer se le da. Dnevnice za službeno pot se zaposlenim v skladu z dogovorom ne izplačujejo. Za službeno pot se uporablja izključno službeni avtomobil. Septembra lani so ustanovili solidarnostni sklad, Foto: Črtomir Goznik »Samo s sredstvi, ki nam jih za delovanje - izvajanje javne službe nameni MIZŠ, in s prispevki iz oskrbnin, ki jih plačajo uporabniki, ni mogoče preživeti. Naši prihodki so tako nizki, da živimo iz meseca v mesec,« pravi ravnateljica Dijaškega doma Ptuj Danica Starkl. v katerega je vsak zaposleni tri mesece namenil tri odstotke svoje plače. Z zbranimi sredstvi so plačali račun za ogrevanje v skupnem znesku 1.935 evrov. Zaradi pomanjkanja sredstev je MIZŠ poslovanje Dijaškega doma Ptuj v lanskem letu dodatno financiral. Podobno bo najbrž tudi letos. »Žalostno je, da nam manjka denarja za osnovno dejavnost, to je izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov,« poudarja ravnateljica in priznava, da bodo v prihodnje v boju za preživetje iskali priložnosti tudi na področju socialno-varstvenih storitev. »V kratkem imamo to dejavnost namen registrirati. Neposredno ob dijaškem domu se gradi nova osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami in morda bi lahko v prihodnje našli prostor zase tudi na področju dela z osebami, ki potrebujejo dodatno socialno varstvo in oskrbo.« Poslopje ptujskega dijaškega doma je energetsko potratno in bi bilo potrebno obnove. »S projektom energetske sanacije smo se nameravali prijaviti na minule razpise. Žal se nismo, saj nismo zmožni zagotoviti lastnega dela potrebnih finančnih sredstev. Denarja imamo Prihodki 2013: 474.951 € Osnovna dejavnost: oskrbnine uporabnikov Tržna dejavnost: nočitve, prehrana, najemnine ... Proračunska sredstva: šolsko in zdr. ministrstvo, MO Ptuj 65.147 € (13,9 %) 54.356 € (11,4 %) 354.732 € (74,7 %) Odhodki 2013: 473.237 € Stroški materiala Stroški storitev Stroški dela 81.991 € (17%) 15.769 € (5 %) 368.760 € (78 %) Vir: poslovno poročilo Dijaškega doma Ptuj 2013 komajda za redno delovanje,« je dejala Starklova in dodala, da jih poleg visokih stroškov ogrevanja bremenijo tudi visoki stroški za električno energijo. Lani so nameravali posodobiti računalniško opremo, kar naj bi bilo nujno potrebno. Želeli so vgraditi tudi hišno dvigalo. Ne enega in ne drugega niso izvedli. »Oprema v sobah je stara. Trudimo se, da naši uporabniki uporabljajo tisti del opreme, ki je v boljšem stanju (npr. jogiji, popravljeno in prepleskano pohištvo ...). S finančno pomočjo Lekarne Toplek smo lani kupili nove vzglavnike.« Intenzivno razmišljajo o socialno-varstvenih programih Kljub vsem težavam, s katerimi se soočajo, si v Dijaškem domu Ptuj prizadevajo za kakovostno izvajanje vzgojnega dela. Če jim bo uspelo zagotoviti sredstva, se bodo lotili nastanitvenih zmogljivosti (obnova spalnic in nakup nove opreme), objekt bi energetsko sanirali, obnovili električno napeljavo, vgradili hišno dvigalo, namestili toplotno postajo, uvedli elektronsko evidenco za ugotavljanje prisotnosti in izdajo obrokov. Vse našteto bo mogoče realizirati samo z uspešno prijavo na morebitne razpise za pridobitev evrop- Oskrbnine dijakov pokrivajo tudi s prispevki dobrodelnih ustanov Oskrbnina dijakov je že štiri leta enaka in znaša 208 evrov za 22 dni v mesecu. Dijaški domovi izvajajo tri oblike vzgojnega dela. Imajo vzgojno, izobraževalno in skrbniško oziroma socialno vlogo. »Zadnja leta je socialna vloga izjemno poudarjena,« opozarja ravnateljica Danica Starkl in nadaljuje: »Veliko staršev v našem okolju oskrbnin ne zmore plačevati. Pred petimi leti smo ustanovili domski sklad, v katerem zbiramo finančna sredstva in materialne stvari (oblačila in prehranske pakete). Dijaku, ki ne plača oskrbnine, ne zapremo vrat in ga ne postavimo na cesto, temveč skupaj poiščemo rešitve, na kakšen način mu nadalje omogočiti bivanje v domu. Četrtina naših uporabnikov se srečuje s težavami pri plačevanju oskrbnin. Moram reči, da smo pri pridobivanju sredstev za pomoč tem dijakom uspešni. Pomagajo nam Zveza prijateljev mladine Slovenije, humanitarno društvo Aktiva Ljubljana in številni drugi.« skih sredstev. »Do leta 2020 je za Evropski socialni sklad načrtovana nova finančna perspektiva, od katere si velik obetamo. Morda bi vzpostavili kakšno vrsto socialnih programov (npr. srečevanje brezposelnih, prekvalifikacije . ). To so dejavnosti, v katerih kot ravnateljica te ustanove vidim prihodnost. Veliko pozitivnega si obetamo od sodelovanja z OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki bo zaživela v neposredni bližini. V našem objektu smo dali v najem prostore Inštitutu za rehabilitacijo invalidov, pri nas ima prostore tudi društvo za otroke z Downovim sindromom. Najemnine za ta društva niso visoke. Kot ravnateljica pa ne želim, da bi se v hiši izvajale dejavnosti, ki niso kompatibilne z vzgojo in izobraževanjem ali pa z oskrbo oseb s posebnimi potrebami. V prvi etaži objekta imamo sedaj na razpolago 114 kvadratnih metrov prostora, ki bi ga oddali v najem. Inštitut za rehabilitacijo je zainteresiran za najem, ampak je ovira v tem, da objekt nima dvigala. Tudi z Zavodom Dornava so tekli pogovori o morebitnem najemu za potrebe dnevnega centra. Bili so zainteresirani, a je bilo to, da ni dvigala, ponovno ovira. Predračun za vgradnjo dvigala je 14.000 evrov,« je v pogovoru za naš časopis še povedala ravnateljica Danica Starkl. Mojca Zemljarič 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 24. oktobra 2014 Videm • V krempljih komisije za preprečevanje korupcije Koliko nadpovprečni so Medtem ko po občinah odhajajoči župani pospravljajo predale, tisti, ki so bili ponovno izvoljeni, pa že resno delajo, se je novo 13. oktobra 2014 objavljen na spletnih straneh KPK, gre pa za sum korupcije v zvezi z izplačili vračila sredstev, ki so jih občani In kaj je takega ugotovil KPK? V uvodu njegove izjave piše: »Župan občine Videm in štirje člani Komisije za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, med katerimi je bila tudi direktorica občinske uprave, so sebi in svojim družinskim članom nakazovali visoko nadpovprečna sredstva iz naslova vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Pri tem so sredstva družinskim članom nakazovali tudi z zlorabo osebnih podatkov.« Če izjavo opremimo z imeni: »nadpovprečna sredstva« so si nakazovali župan Friderik Bračič in štirje člani komisije za vračanje: predsednik komisije Ivan Pernek (v času gradnje telekomunikacijskega omrežja tajnik KS Videm) ter člani Darinka Ratajc, takratna direktorica, Stanko Simonič, takratni občinski svetnik, in Darinka Jagarinec, računo-vodkinja. Kaj je povprečno, kaj nadpovprečno Občina Videm je bila v poslu vračila, ki je nastalo v skladu z zakonom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, samo posrednik. Sredstva za vračilo občanom v višini 1.550.393,73 evra je dobila od Slovenske odškodninske družbe in jih potem v skladu s svojimi pravili razdelila upravičencem glede na njihov vložek v gradnjo telekomunikacijskega omrežja v davnih 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Večina videm-skih upravičencev - nekaj čez 500, piše v dokumentih KPK - je prejela osnovni znesek, to je 2.038,25 €; če ste prejeli dvakratnik tega zneska, ste bili nadpovprečni; če niste prejeli nič - več sreče prihodnjič, ker ste pač zamudili rok za vlogo. Lahko pa ste prejeli celo 3- in večkratnik. V tem primeru ste bili ali član videmske komisije, ki je odobrila ta sredstva, ali kak njihov družinski član. Kako je KPK-ju sploh prišlo na misel, da bi se ukvarjal z videmskimi telefonskimi vračanji, ni težko uganiti: anonimka. Potem pa je KPK v okviru svojih pristojnosti zahteval in pridobil podatke, dokumentacijo in informacije od Urada RS za javna vplačila (v nadaljevanju: UJP; do teh podatkov poskušamo priti tudi pri našem časopisu, da vidimo zaslužne dva- in večkratnike - avt. op.), pravnih oseb (vključno z bankami) in državnih organov ter opravil pogovore z nekaterimi osebami, ki bi lahko dale informacije v zvezi z omenjenim primerom. In prišel do zanimivih ugotovitev. Dokumentacije ni več Naključje ali ne - zanimivo je dejstvo, da KPK ni mogel dobiti nobene dokumentacije, s katero bi lahko prejemniki vračila dokazovali svojo upravičenost do večkratnikov zneska 2.038,25 €. KPK podatkov o vračilih tako ni dobil na Občini Videm, ker je bila, kot so sporočili z Občine, »po dveh letih hranjenja vsa dokumentacija v zvezi z vlaganji sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje v skladu z internim Pravilnikom o računovodstvu uničena«. Pa čeprav je dejstvo, ki ga je potrdil Direktorat za javno računovodstvo Ministrstva za finance, da »bi morala Občina Videm dokumentacijo, na podlagi katere je izplačevala sredstva in ki je bila osnova za evidentiranje poslovnih dogodkov, hraniti najmanj pet let. Uničenje dokumentacije po dveh letih od izplačil kaže na kršitev zakonsko predpisanih rokov hrambe,« pravi KPK, »in hkrati predstavlja pomemben indic, da so želeli akterji na Občini dokumente, ki so nedoumno izkazali dejansko stanje, zavestno uničiti.« Kot lahko sklepamo iz objavljenih dokumentov, je bil tarča anonimke v prvi vrsti župan; nekdanja direktorica in preostali člani komisije so postali postranske žrtve. Raziskava se je namreč začela pri tem, koliko in katera izplačila je od občine dobil župan v »sumljivih« letih 2007 in 2008; takrat so namreč potekala izplačila telekomunikacijskega denarja. Ob preiskavi denarnih tokov med občino in županom je bilo ugotovljenih 47 nakazil - večina zaradi sejnin, potnih stroškov in poslovnega podjema. Ampak med njimi je bilo 13 tokov, katerih namena KPK sprva ni mogel ugotoviti. In - kakšno naključje! - šlo je Kljub temu da KPK-ju ni nihče predložil dokazil (ker so »uničena«), pa imajo nekateri odličen spomin ali pa skrbno vodijo svoj zasebni arhiv. Tako je v svojem »zagovoru« župan Friderik Bračič pojasnjeval prispevek svoje družine h gradnji telefonije s stroškovnikoma za naselje Videm in Tržec-Jurovci. Stroški njegove družine so v Vidmu obsegali (povzemamo po Bračičevih navedbah KPK): - strojni izkop, polaganje in zasip vodnika za sekundarni in terciarni vod ter izkop materiala za dosutje na trasah primarnih in sekundarnih vodov, priprava trase ipd.: 8.152,00 € - ročni izkop jarka, nabava vodnika, polaganje in zasip ter material: 780,00 € - malica, pijača: 650 €; ostala pomoč: 1.800,00 € - režijsko delo in organizacija: 1.350,00 € Stroški za Tržec-Jurovce: - strojni izkop jarka, nabava, polaganje in zasip vodnika za sekundarni in terciarni vod ter izkopi materiala za dosutje na trasah primarnih in sekundarnih vodov, priprava trase ipd.: 12.228,00 € - ročni izkop jarka, nabava, polaganje in zasip vodnika: 900 €; material: 360 € - ostala pomoč pri delu: 250,00 € - hrana in pijača: 750 € - režijska dela: 1.350,00 €. Če vas to še ni prepričalo o upravičenosti vračila 26.497,25 € družini Bračič, še tale navedba iz Bra-čičevega pojasnila KPK: »Omenil bi, da sva z ženo 80 odstotkov v lastni režiji zgradila etnografski muzej v naselju Velika Varnica. V njem je razstavljenih 350 eksponatov, to so stara orodja in pripomočki naših prednikov. Ta muzej je danes ponos tega kraja. Lastnik muzeja je občina Videm. V muzej je bilo vloženo približno 3.500 ur lastnega prostovoljnega dela. Tako smo gradili tudi športne objekte v občini, ceste, šolo, mrliško vežico, elektrifikacijo in podobne projekte.« Zupanova komisija Člani Komisije za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v občini Videm, ki jo je leta 2007 imenoval župan, so bili: Ivan Pernek (predsednik), Darinka Ratajc, Darinka Jagarinec in Stanko Simonič. Čisto naključno so vsi štirje - poleg župana - dobili vrnjenih največ sredstev za preplačilo gradnje telekomunikacij. Kako so se poravnali pri koritu Župan in člani komisije so dobili »poravnavo« v višini: 1. Friderik Bračič: 26.497,25 € 2. Darinka Ratajc: 14.267,75 € (skupaj z družinskimi člani: 54.809,50 €) 3. Ivan Pernek, Stanko Simonič in Darinka Jagarinec: 6- oz. 7-kratnik osnovnega povračila, to je 12.229,50 oz. 14.267,75 €. za 13-krat 2.038,25 evra! KPK je želel pojasnila o posameznih denarnih tokovih in jih v občinskem dopisu z dne 6. 2. 2014 tudi dobil. Ampak - kakšno ponovno naključje! - tistih 13 tokov po 2.038,25 evra je bilo »slučajno« izpuščenih. Vse drugo je bilo predstavljeno z vsemi potrebnimi papirji, dokumenti, pojasnili ... Po vnovični zahtevi KPK po posredovanju podatkov in dokumentacije o 13 nakazilih so se na občini vendarle spomnili, kaj je s temi 13-krat 2.038,25 evra: šlo je za vračanje, ki »se je opravilo sorazmerno vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje, upoštevala pa so se tudi vsa dela na terenu, nakup telefonskih kablov ipd.«. (Hkrati je bil KPK ob tej priliki obveščen, da na Občini Videm po dveh letih dokumente uničijo in da jim svojih trditev ne morejo fizično dokazati.) V nadaljevanju se je potem KPK v veliki meri ukvarjal predvsem z (bivšo) direktorico videmske občinske uprave in njenimi družinskimi člani. Tako je ugotovil, da so bili med prejemniki sredstev njeni družinski člani, pa čeprav jih ni najti na seznamu »uradnih« prejemnikov sredstev. Podatki, ki jih je KPK pridobila od poslovnih bank, so potem pokazali, da je Občina pri več nakazilih po 2.038,25 evra prikazala drugačna imena prejemnikov sredstev, kot pa je bil račun, na katerega so bila sredstva dejansko nakazana. Medtem ko so bila osebna imena različna, je bil račun vedno isti: račun družinskega člana nekdanje direktorice občinske uprave. Ali imajo družinske člane tudi drugi »nadpovprečno« izplačani, KPK-ja ni zanimalo; žal do podatkov za zdaj še nismo uspeli priti, bomo pa raziskovanje nadaljevali, da si mogoče uspemo dokončno naliti čistega vina. Zakaj so bili »nadpovprečni« Preden je komisija na spletu objavila svoje ugotovitve o konkretnem primeru, je vse, ki jih je osumila korupcije, pozvala, da se izjasnijo glede suma. In tako so hkrati z dokumentom komisije objavljene tudi izjasnitve župana Friderika Bračiča, Darinke Ratajc (ki je to storila preko Odvetniške družbe Čeferin), Ivana Perne-ka, Stanka Simoniča in Darinke Jagarinec. Župan in vsi štirje člani Komisije za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje so pojasnili, »da so v postopku vračanja vlaganj izkazali relevantna dokazila, na podlagi katerih so tudi prejeli nadpovprečna povračila. Vsak zase je z relativno obširnimi pojasnili upravičeval svoj del izplačila in vsak tudi trdil, da je dobil nadpovprečno izplačilo zato, ker je nadpovprečno veliko dela in materiala tudi vložil. Dokazil ni komisiji predložil nihče.« Friderik Bračič: »KPK nas je vnaprej javno obsodil!« Ko smo Friderika Bračiča prosili za dodatni komentar k zapisu KPK, nam je odgovoril: »Z objavljenim mnenjem KPK se ne strinjam, ker ne temelji na preverjenih dejstvih in je že vnaprej javno obsodil vse vpletene, preden je postopek končan, in ni upošteval mojih pojasnil, kljub posredovanim pisnim dokazom in izračunom. Menim, da je določena dejstva možno preveriti tudi z zaslišanjem prič, kar ni bilo opravljeno. KPK me pri pripravi osnutka mnenja ni pozval k posredovanju pisnih ali ustnih pojasnil in dokazov oz. ni zaslišal nobene priče. Javno objavljeno mnenje se zelo malo razlikuje od osnutka, saj KPK ni upošteval mojih pisnih pojasnil in dokazov. KPK v mnenju zgolj ugotavlja, da obstaja sum, za katerega sami navedejo, da ga ne morejo potrditi. Postopek je v teku in ne obstaja nobeno mnenje ali sodba, ki bi bila pravnomočna. Menim, da mi je z objavo grobo kršena človekova pravica in da mi je s tem storjeno kaznivo dejanje žaljive obdolžitve. Zato bom tudi izkoristil vsa pravna sredstva, da se objavljeno mnenje do konca postopka umakne iz javne objave.« Darinka Ratajc: »Sem res črna ovca?« V imenu nekdanje direktorice občinske uprave Darinke Ratajc je odgovor KPK posredovala Odvetniška družba Čeferin, ki jo zastopa. Med drugim so zapisali, da so ugo- petek • 24. oktobra 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 župan in njegovi? štiriletno obdobje s starim županom v videmski občini začelo z afero. Ta je posledica zapisa protikorupcijske komisije, ki je bil vlagali v telekomunikacijsko omrežje. Foto: Črtomir Goznik tovitve oziroma očitki KPK v celoti neutemeljeni in tudi ne ustrezajo dejanskemu stanju. D. Ratajc je ob gradnji telefonije opravljala dela na terenu, v gradbenih odborih, komisijah za izgradnjo telefonskega omrežja, ki so vključevala tako terenske obiske občanov, zbiranje interesentov za priključek, sklepanje pogodb ipd. Za vse opravljene ure dela, potne in druge stroške v vseh letih od 1979 do 1995 ni prejela nobenega plačila. Njena družina je prav tako plačala dvakrat po 4.074,00 DEM za telefonski priključek. Hkrati je veliko dela vložila pri pripravi dokumentacije za vračila sredstev v telekomunikacijo. Pojasnili so tudi, kako sta se na seznamu znašla transak-cijaska računa njenih otrok. Ob vračilu ni bilo nikjer zahtevano, da upravičenec predloži svoj transakcijski račun, in tako se je njen mož odločil denar izročiti otrokom. Zaradi navedenega je možno, da se imena prejemnikov sredstev in lastnikov transakcijskih računov niso ujemala. Ratajčeva tudi ostro zavrača očitke, da naj bi vračilo sredstev dobile osebe, ki naj ne bi bile na seznamu upravičencev. Vsaka poravnava je bila namreč opravljena na podlagi prejete vloge in dokazil, vsako pa je pred izplačilom podpisal župan, saj je bilo izplačilo zneska mogoče šele na podlagi sklenjene poravnave. »Ne vem, zakaj se toliko omenja moja družina. Tudi drugi jo imajo, pa niso nikjer opaženi. Res, da nisem več na Občini Videm, ampak zaradi tega ni treba v meni iskati dežurnega krivca,« nam je povedala Darinka Ratajc. »Menim, da so nam vsem bile kršne temeljne človekove pravice, ker v postopku vsi omenjeni nismo sodelovali, nismo bili zaslišani, nismo bili pozvani k vložitvi dokmentacije oziroma dokazil. Pomemben je tudi podatek, da KPK ni bil enoten v svoji izjavi, saj je bila članica senata in namestnica predsednika KPK Alma Sedlar proti predlagani odločitvi; med drugim je omenila, da je njeno nasprotovanje glas proti objavi osebnih podatkov v objavljenem dokumentu v tem konkretnem primeru, kar nakazuje dvom v verodostojnost odločitve KPK. Prav tako ugotavljam, da vsi člani Komisije za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v občini Videm nismo bili enakopravno obravnavani, kar spet vzbuja dvom v verodostojnost izkazanih podatkov.« Na sodišče bo njen odvetnik iz Odvetniške pisarne Čefe- rin vložil predlog za začasno odredbo za umik omenjenega besedila s spleta in na Upravnem sodišču sprožil upravni spor zaradi kršenja materialnega prava, ki ni bilo upoštevano v postopku. Ivan Pernek: »Razočaran sem in ponižan!« Ivan Pernek je bil glavni pobudnik za gradnjo telefonske centrale in telefonskega omrežja v takratni KS Videm pri Ptuju, kjer je bil tajnik. V svoji izjavi za KPK je pojasnil, kako so potekali pogovori s takratnim podjetjem PTT od leta 1980 naprej pa vse do konca gradnje, pri kateri je aktivno sodeloval ves čas. »V vseh teh letih sem opravil več kot 3000 prostovoljnih delovnih ur. Vse moje navedbe lahko potrdijo starejši občani občine Videm in takrat zaposleni strokovni delavci na PTT-podjetju, sedaj Telekomu Maribor. Menim, da sem za navedena dela z vračilom vlaganja v gradnjo telekomunikacijskega omrežja dobil vsaj delno plačilo, zaradi česar sem bil ob svoji nizki pokojnini zelo srečen. Sedaj sem razočaran, saj so me anonimke v zvezi z mojim poštenim delom in razdajanjem za krajane globoko razočarale in ponižale,« je sklenil Ivan Pernek, predsednik Komisije za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v občini Videm. Darinka Jagarinec: »Priznavam nenamerno storjeno napako pri imenih.« Darinka Jagarinec, računo-vodkinja na Občini Videm, je v svoji izjavi za KPK upravičenost do večjega povračila denarja za telekomunikacije upravičila z dejstvom, da so jo v času gradnje zaposlili na občini s tretjinsko obvezo, da je pomagala takratnemu tajniku KS Videm, ki se je veliko ukvarjal s telefonijo. »Ker denarja za mojo plačo ni bilo, sem takrat prejemala približno tretjino osebnega dohodka, ostalo nisem dobila plačano. Okrog tretjino dela sem opravila za splošna dela, ostali čas pa sem opravljala dela v zvezi z izgradnjo telefonije na področju celotne občine -včasih je bilo dela za telefonijo tudi več kot 2/3.« V svojem dopisu KPK je Jagarinčeva podrobno navedla število ur, ki jih ni dobila plačanih, v nadaljevanju pa pojasnila, zakaj je prišlo do napake oziroma zamenjave imen pri izplačilih, in se za napako opravičila. Zatrjuje, da pri tem ni šlo za nobeno namerno skrivanje, pač pa za čisto tehnično napako, saj so bila izplačila izvedena na pravilne račune kljub napačnim imenom, in ni bilo nobeno izplačilo zavrnjeno. »Navedeno napako smo ugotovili komaj zdaj, v času preiskave KPK, prav tako nimam podatkov, koliko je bilo takšnih nakazil, gotovo pa niso bila vsa.« Sedanjo afero v Vidmu je Darinka Jagarinec komentirala s podobnimi besedami kot župan: »Z objavljenim mnenjem KPK se ne strinjam, ker ne temelji na preverjenih dejstvih in je že vnaprej javno obsodila vse vpletene, preden je postopek končan, in ni upoštevala mojih pojasnil kljub posredovanim pisnim dokazom in izračunom. Menim, da je določena dejstva možno preveriti tudi z zaslišanjem prič, kar ni bilo opravljeno. KPK me pri pripravi osnutka mnenja ni pozval k posredovanju pisnih ali ustnih pojasnil in dokazov oz. ni zaslišal nobene priče. Javno objavljeno mnenje se zelo malo razlikuje od osnutka, saj KPK ni upošteval mojih pisnih pojasnil in dokazov. KPK v mnenju zgolj ugotavlja, da obstaja sum, za katerega sami navedejo, da ga ne morejo potrditi. Postopek je v teku in ne obstaja nobeno mnenje ali sodba, ki bi bila pravnomočna. Menim, da mi je z objavo grobo kršena človekova pravica in da mi je s tem storjeno kaznivo dejanje žaljive obdolžitve. Zato sem se obrnila na varuha človekovih pravic in informacijskega pooblaščenca.« Stanko Simonič: »Vse sem delal brez plačila.« Stanko Simonič, ki je bil v času vračanja denarja (20072008) član občinskega sveta, je prav tako KPK dokazoval, da je upravičen do večjega deleža vračila kot večina občanov. Tako je pojasnil, da je sodeloval pri gradnji telefonije v letih od 1989 do konca 1994. Bil je organizator gradnje na Pobrežju. Njegova naloga so bili dogovori glede dovoljenj za izkope, sodelovanje pri sklepanju pogodb o sofinanciranju telefonske centrale v Vidmu, nadzoroval je izkope in preboje pod cestiščem, organiziral pomoč krajanov pri fizičnih delih v zvezi s telefoni, nadzoroval polaganje kablov, sodeloval pri nabavi materiala in ga sam dostavljal na gradbišče ... V celoti je organiziral podiranje starih telefonskih drogov od Suhe veje do Vidma in jih s svojim prevozom spravil na deponijo. Vsa dela je opravljal brez plačila, je KPK pojasnil Simonič. Tako torej trdijo in mislijo dobitniki najvišjih »poravnav«. Kaj si mislijo občani, pa jih niso vprašali ne pri razdeljevanju sredstev in jih najbrž ne bodo niti sedaj. Jože Šmigoc Račun se čisto ne ujema Ob pripravi sestavka smo se malo poigrali še s številkami, ki se pokažejo v videmskem telefonskem primeru. Občina je prejela od SOD: 1.550.393,73 €. Izvedena izplačila: Osnovna vrednost povračila: 2.038,25 € Št. prejemnikov Skupaj izplačano € Osnovna vrednost 500 1.019.125,00 Dvakratnik osnovne vrednosti 22 89.683,00 6,5-kratnik osnovne vrednosti 4 52.994,50 3-kratnik osnovne vrednosti 3 18.344,25 Izplačilo županu 1 26.497,25 1.206.644,00 Skupaj na voljo za izplačilo 1.550.393,73 Izplačano -1.206.644,00 Razlika 343.749,73 Se vam ne zdi, da nekje manjka 343.749,73 €? Mogoče naša računska napaka, mogoče so se izgubili v proračunu - ali pa čakajo na kakega zamudnika? Ker nas je na vsak način zanimalo, kdo so skrivnostne tri osebe (od petih znanih), ki so prejele tri- in večkratnik osnovnega izplačila, smo povprašali na KPK in dobili odgovor: »S konkretnim seznamom prejemnikov sredstev v zvezi z vračili vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje bi lahko razpolagala občina Videm sama.« Seveda občina ne razpolaga. 6 Štajerski Spodnje Podravje petek • 24. oktobra 2Q14 Od tod in tam Foto: AZ Gorišnica * 16. oktobra, na svetovni dan hrane, je OORK Gorišnica pripravil simbolično prodajo raznih dobrin v Gori-šnici pred trgovskim centrom Jager. Postavili so lično stojnico, kot prodajalci na njej pa so se zvrstili vsi aktivisti in aktivistke OORK Gorišnica. Namreč v Sloveniji ta akcija poteka že štirinajsto leto. Akcija oza-vešča slovensko javnost glede pereče problematike nezadostne ali nepravilne prehrane naših najmlajših. Za OORK Gorišnica je bila to sicer prva Drobtinica, izvedena na tak način. Simbolična prodaja je bila zelo odzivna, saj se je nabralo kar precej finančnih sredstev. Predsednik Franc Ivanuš, ki organizacijo uspešno vodi že kar nekaj let, je med drugim dejal, da bodo zbrana sredstva, ki so se nabrala med akcijo, namenjena izključno socialno ogroženim otrokom. Alojz Župec Foto: Mazda Maribor * Podjetje Avtohiša Ferk, d. o. o., je odprlo v Mariboru, na Ptujski cesti 149, nov prodajno-servisni center za vozila Mazda, ki stranke in ljubitelje znamke pričakuje s celovito prodajno in servisno ponudbo. Dejavnost prodajno-servisnega centra obsega prodajo novih vozil znamke Mazda, prodajo rabljenih vozil vseh znamk, prodajo dodatne opreme in originalnih Mazdinih rezervnih delov ter celovito servisno ponudbo. Strankam je ob nakupu novega ali rabljenega avtomobila na voljo financiranje s produkti Mazda kredit & Leasing. Obiskovalce pričakuje skupaj približno 700 m2 novo urejenih površin, od katerih je za prodajni salon namenjenih 240 m2. Mazda Motor Slovenija se je odločila okrepiti svojo prisotnost na območju Maribora in okolice, ki po obsegu prodaje predstavlja kar petino celotnega slovenskega trga. Sogovornika je Mazda našla v Avtohiši Ferk, ki s svojim profesionalnim pristopom in dosedanjim delom dokazuje, da je pravi partner za znamko Mazda. MMS Foto: DU Podgorci Podgorci * Podgorski vaški pevci, ki delujejo v okviru Društva upokojencev Podgorci, so minulo soboto pripravili 9. srečanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom Prav luštno je pri nas, kjer se sliši ljudske pesmi glas. Poleg domačih pevcev so nastopile še skupine iz Hajdine, Pod-lehnika, Zavrča, Velike Nedelje, Cirkovc, Ptuja, Svetega Tomaža in Obreža. V skupini Podgorski vaški pevci prepevajo Danica Marin, Ema Kolarič, Ivan Lah, Miran Toporiš in Kristina Škrlec. V tej postavi prepevajo zadnje leto dni, sicer pa bo skupina februarja prihodnje leto zabeležila štirinajst let delovanja. Na leto imajo od petnajst do dvajset nastopov, običajno pa skupine, pri katerih gostujejo sami, povabijo tudi na svojo letno prireditev. Po besedah Kristine Škrlec, ki Podgorske vaške pevce vodi, so s prireditvijo zadovoljni, saj so prepevali pred polno kulturno dvorano v Podgorcih. Makole • Se začenja obodbje socialnih podjetij? Na štatenberškem dvorcu Na Slovenskem deluje 56 socialnih podjetij, od letos tudi socialno podjetje Zelena turistična Boštjan Gril iz Makol. Prva dejavnost julija ustanovljenega socialnega podjetja bo priprava S socialnim podjetjem želijo najkasneje v dveh letih od ustanovitve zagotoviti prihodke za zaposlitev vsaj enega rednega delavca in enega sezonskega. »Cilj je, da v dvorcu deluje hostel s 100 posteljami v 30 sobah. Namreč do leta 1975 je bilo na dvorcu 99 postelj in omogočena vožnja s kočijo, jahanje, plavanje in veslanje v Štatenberškem jezeru, lastna pekarna, čudoviti park z eksotičnimi drevesi in ribnikom ...,« je spomnil Boštjan Gril. Lastnik dvorca slovenje-bistriško podjetje Impol, vendar slednji v dvorec ne namerava investirati. Kot je že pred časom povedal član uprave Vlado Leskovar: »Vedno mora biti najprej osebni interes. Interes podjetja Impol je, da se dvorec vzdržuje na nekem nivoju. Pričakujemo, da bodo ljudje nekaj vložili, če želijo doseči svoje interese. Primarna dejavnost Impola je industrija, zato na Štatenbergu ne iščemo ekonomskih efektov.« O sodelovanju s kooperativo pa je povedal, da slednja deluje na področju dvorca pod enakimi pogoji, kot jih imajo druga društva, ki uporabljajo prostore. »Najemnino jim Socialna podjetja na območju Podravja Zastopnik Kraj Agro pomoč, pomoč na kmetijah, d. o. o., socialno podjetje Kukovec Nataša Ormož Center ponovne uporabe, izvajanje postopkov za ponovno uporabo rabljene opreme, d. o. o., so. p. Marinka Vovk, Franc Zver Ormož Zelena turistična kooperativa Štatenberg, z. b. o., so. p. Boštjan Gril Makole Vir: MDDSZ Ormož • Občina s tožbo nad ministrstvo Jih je država prevarala? Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je 15. septembra letos zavrnilo (tudi) vlogo občine Ormož za sofinanciranje projekta gradnje novega vrtca v Veliki Nedelji. Po mnenju ministrstva je bila sicer vloga pravočasna, vendar naj ne bi izpolnjevala pogojev, določenih v javnem razpisu. Kot je dejal ormoški župan Alojz Sok, pa je po njegovem mnenju odločitev ministrstva nepravilna tako iz vsebinskih kot tudi procesnih razlogov. Sok je prepričan, da jih je država pri delitvi regionalnih razvojnih sredstev prevarala, zato so vložili tožbi na upravno sodišče ter na komisijo za preprečevanje korupcije. »Mnenja smo, da smo to vlogo dopolnili v skladu z navodili. Kar pa smo pravzaprav ugotovili, je to, da gre za zavajajoče in tudi nekonsistentno navodilo oz. informacije ministrstva, kar je razvidno v treh dokumentih. En dokument je sama dokumentacija javne- ga poziva, drugi dokument so navodila za izpolnjevanje obrazcev, tretji dokument so vprašanja in odgovori, ki so bili javno objavljeni na portalu ministrstva 29. aprila 2014. Zavajajoč pa je bil tudi sam poziv k pojasnitvi oz. uskladitvi. Pri sami dopolnitvi vloge smo se obrnili na uslužbenko ministrstva, ki nas je napotila na ta portal,« je na novinarski konferenci pojasnila vodja oddelka za gospodarske dejavnosti v ormoški občinski upravi Karmen Štumberger. Sporni naj bi bili tudi stroški, povezani z izdelavo projektne dokumentacije v višini dobrih 20.000 evrov iz leta 2013. Kot je dejala Štumber-gerjeva, bi moralo ministrstvo ta sporna sredstva kvečjemu obravnavati kot neupravičen strošek, ne pa vlogo zavrniti, saj naj bi predstavniki pristoj- nega ministrstva zatrjevali, da so občine upravičene do pripravljalnih stroškov, tudi če so DIIP potrdile že v letu 2013. »Čutimo se razočarane in opeharjene,« je dodala Štumber-gerjeva. Pravočasno, a za komisijo nepravilno V tožbi na upravno sodišče je ormoška občina posebej poudarila, da bi bilo treba v omenjenem primeru upoštevati tudi načelo pravičnosti, saj so bila sredstva za finančno perspektivo EU 2007-2013 dodeljena regijam ter je bilo ormoški občini v okviru Mariborske statistične regije dodeljenih 8,2 milijona evrov za celotno finančno obdobje. Na podlagi narejenih programov Foto: mv Fotografija je simbolična. se je načrtovala poraba sredstev skozi celotno obdobje. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, pa v osmem javnem pozivu RRP regionalna delitev denarja ni bila več upoštevana. S primerom se bo ubadala protikorupcijska komisija V primeru, če sodišče ugotovi, da je sklep ministrstva pravilen, občina Ormož zahteva povrnitev škode v višini 886.854,37 evra z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 9. 2014 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo, saj naj bi ministrstvo s svojim ravnanjem zavajalo Ormož. »Vemo, da najbrž ne bomo nič dosegli, vendar nekdo mora začeti,« je dejal ormoški župan Sok, ki je pristojno ministrstvo zaprosil za imena članov komisije, ki je zavrnila vlogo ormoške občine. »Teh imen nismo dobili, dobili pa smo odločbo, v kateri so naši prošnji za podajo imen zavrnili. Sedaj bomo imena članov komisije poskušali dobiti preko javne pooblaščenke,« dodaja. So pa s primerom že seznanili Komisijo za preprečevanje korupcije. »Naj komisija sproži postopek proti prejšnji predsednici vlade Alenki Bra-tušek kot najodgovornejši, da je prišlo do spremembe v razpisu, proti donedavnemu gospodarskemu ministru Metodu Dragonji, ki smo ga obvestili o tem, in proti vršilcu dolžnosti direktorata za investicije Marku Drofeniku,« je še povedal ormoški župan. Miha Soštarič Gradnja vrtca v Veliki Nedelji se še ne bo začela Ormoški župan Alojz Sok je prejšnji teden želel podpisati izvajalsko pogodbo za gradnjo vrtca v Veliki Nedelji. Izbran izvajalec je podjetje GP Project ING Ptuj, vendar do podpisa pogodbe ni prišlo. Po pojasnilu župana Soka naj bi predvsem novoizvoljeni svetniki imeli več vprašanj v zvezi z gradnjo oziroma spremenjenim financiranjem vrtca, za katerega je zdaj potreben nov sklep občinskega sveta, zato so podpis pogodbe z izbranim izvajalcem preložili. »In zakaj je pomembno, da občinski svet potrdi nov sklep? Zato, ker nam v finančni konstrukciji za leto 2015 manjka tisti del, ki smo ga računali dobiti od Evropske unije. To je 840.000 evrov. Jaz sem prepričan, da občina k temu projektu mora pristopiti. Pridobili smo gradbeno dovoljenje, da se sedanji vrtec poruši in se na istem mestu zgradi novi, energetsko varčen objekt. V vrtcu v Veliki Nedelji so oddelki, teh je pet, polni. Že sedaj pa imamo en oddelek v šoli, ker ni prostora v vrtcu,« je še pojasnil ormoški župan. petek • 24. oktobra 2014 Spodnje Podravje Štajerski 7 naj bi zazivel hostel s 100 posteljami kooperativa Štatenberg. Podjetje je bilo ustanovljeno z namenom ohranitve dvorca in krajinskega parka Štatenberg, je povedal direktor turistične literature, organizacija kulturnih dogodkov, prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti in še kaj. bomo zaračunali le v primeru, če bodo želeli uporabljati v obliki ekskluzivne uporabe neke točno določene prostore. Do sedaj do takega primera še ni prišlo,« je na vprašanje o morebitni najemnini za sobe, v katerih naj bi bil hostel, odgovoril Leskovar. Pri razvoju socialnega podjetja sodeluje kot sofinancer tudi Občina Makole. »Zato bomo aktivno pomagali pri razvojnih projektih tako v občinskem kot tudi v regionalnem merilu. Že zdaj poteka medre-gijski projekt Terra Parzival pod okriljem Fundacije Gandin iz Cirkulan. V prvih dveh letih se bomo kot razvojno socialno podjetje financirali pretežno iz javnih sredstev (iz tega naslova se zagotovijo plače), ostalo (materialni stroški, računovodstvo ...) pa iz naše dejavnosti izdajanje literature, organizacije kulturnih dogodkov, prodaje izdelkov domače obrti,« je povedal Gril. To svojo osnovno dejavnost pa kani socialni podjetnik financirati s sponzorji, donatorji in oglaševalci na terenu. Ideja o ustanovitvi socialnega podjetja pa se je porodila na izobraževanju o socialnem r Foto: Mojca Vtič podjetništvu. »Glede na to, da sva s Francem Kociprom že pomagala pri oživitvi baročnega dvorca Štatenberg v okviru Turističnega društva Štatenberg, je bila ideja tukaj. Še posebej zato, ker Zavod za zaposlovanje sofinancira zagon takih podjetij za dobo dveh let. In tako smo ustanovili socialno podjetje kot kooperativo Štatenberg in ga regi- V Osnovni namen socialnega podjetništva je tržno delovanje ob upoštevanju načel socialnega podjetništva. Socialna podjetja naj bi zagotovila nova delovna mesta za ranljive skupine oseb in opravljala družbeno koristne dejavnosti. Tako kot klasična podjetja tudi socialna podjetja nastopajo na trgu, s to razliko, da dobička praviloma ne delijo, temveč ga vračajo nazaj v podjetje. Socialno podjetništvo je povezovalno, saj spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo ter na ta način krepi solidarnost v družbi. V letu 2013 je v okviru programa Spodbude za zaposlitev subvencijo za zaposlitev prejelo eno socialno podjetje, ki je zaposlilo dve osebi, za kar je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) prispevalo 10.000 evrov. Ob tem je v lanskem letu sedem socialnih podjetij izvajalo 13 programov javnih del, v katere je bilo vključenih 14 brezposelnih oseb, za kar je MDDSZ prispevalo 100.000 evrov. Letos je bilo v okviru javnega povabila za izbor programov javnih del do konca avgusta izbranih 41 programov javnih del, v katere bo vključenih 94 oseb (trenutno vključenih 70 oseb) ter razdeljenih 709.052 evrov oziroma 36 odstotka vseh razpisanih sredstev, ki jih je bilo dva milijona evrov. Javno povabilo za ta sklop je bilo odprto do 7. oktobra. (Vir: MDDSZ) J strirali 25. julija letos. Zaznali smo družbeni problem - kako ohraniti dvorec Štatenberg,« je razloge za ustanovitev navedel Gril. Slednji je nato podjetje prijavil na lanskoletni razpis Zavoda za zaposlovanje in v okviru programa javnih del pridobil denar za dve delovni mesti. »Tukaj je obvezen partner tudi Občina Makole. Tako smo sklenili tripartitno pogodbo za dve delovni mesti do 31. 12. 2014. Konec novembra bo novi razpis za leto 2015, za katerega že imamo pripravljen program za javna dela s področja razvoja socialnega podjetja Kooperativa Štatenberg,« je še povedal Boštjan Gril. Mojca Vtič Slovenska Bistrica • Novega bazena (še) ne bo Odprto kopališče v Slovenski Bistrici je zanesljiva izguba »O letošnji kopalni sezoni se ne splača niti govoriti. Prihodkov je bilo za 2.500 evrov, nekaj primakne občina, vendar je vseeno izguba,« je o izkupičku slovenskobistriškega bazena letošnjega poletja povedal Marjan Štimec, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica Marjan Štimec. Upravitelj bazena - sloven-skobistriški zavod za šport - je v poletnih mesecih zabeležil 21 kopalnih dni. Pogoja, da je bazen odprt, sta, da je temperatura zraka vsaj 24 stopinj Celzija in temperatura vode vsaj 22 stopinj Celzija. »Tega je bilo letos malo, kot tudi obiskovalcev. Stroški so pa standardni okoli 24.000 evrov,« je povedal Štimec. Nepokrit bazen v izmeri 25 x 16 metrov namreč skladno z zakonom potrebuje enega reševalca iz vode. O pokritem bazenu se je v minulih letih že veliko govorilo, Jožef Pipenbaher je pred štirimi leti v času volilne kampanje za župana na družbenem omrežju Facebook celo objavil fotografijo bazenskega kompleksa. Prav tako je izgradnja pokritega bazena uvrščena med projekte, ki so zapisani v razvojnem dokumentu Občine Slovenska Bistrica, in sicer naj bi bila predvidena izgradnja v naslednjih dveh letih. Toda za zdaj je pokriti bazen zgolj še idejni projekt, je priznala Monika Kirbiš Rojs, vodja oddelka za gospodarstvo Občine Slovenska Bistrica. Da je bilo o posodobitvi ali izgradnji novega kopališča že veliko povedanega, je priznal tudi direktor zavoda. »Vendar prevladuje mnenje, da ni smiselno graditi odprtega kopališča, ker je to zanesljiva izguba, za pokrito kopališče je pa tudi vprašljiva ekonomika, saj nas razne terme na to opozarjajo. Moramo pa tudi vedeti, da je v okolici Slovenske Bistrice v razdalji 25 kilometrov pet _.. * t Foto: Mojca Vtic različnih term (Ptuj, Maribor, Zreče, Podčetrtek, Rog. Slatina) in je vprašanje, ali je kakšna možnost za pokrito kopališče v Slovenski Bistrici,« je dodal direktor Štimec. Nasprotnega mnenja so na Osnovni šoli Minke Namestnik Sonje. V analizi o položaju invalidov v občini Slovenska Bistrica je bilo namreč izpostavljeno, da so ravno zaradi oddaljenosti pokritih bazenov in s tem povezanih višjih stroškov za prevoz, otroci obiska bazena deležni manj-krat, kot si želijo in premalo-krat, da bi se lahko pokazali trajnejši učinki. Na osnovni šoli so še mnenja, da bi mesto nujno potrebovalo pokriti bazen, ki bi ga lahko uporabljali ne le učenci njihove šole in drugih šol, ki imajo v svojih učnih načrtih tudi plavanje, ne samo invalidi, ampak tudi drugi prebivalci občine. Mojca Vtič 8 Štajerski Politika petek • 24. oktobra 2014 Sveti Andraž • Spletke na eni ali neizkušenost na drugi strani Obtožbe in zapleti že pred prvo konstitutivno sejo Spletk in igric, ki so v občini Sveti Andraž dosegle vrhunec v predvolilnem času, očitno še kar ni konec. Novoizvoljena županja Darja Vudler je namreč sporočila, da stari župan Franci Krepša še vedno ni sklical konstitutivne seje občinskega sveta, čeprav bi to po njenem prepričanju moral storiti najkasneje do minulega ponedeljka. Na drugi strani pa Krepša pravi, da bo seja sklicana v roku, kot ga predpisuje poslovnik. Sicer pa je Vudlerjevo zmotilo tudi to, da stara občinska uprava sprejema odločitve, vezane na nov mandat. »Stari župan občine Sveti Andraž Franci Krepša še vedno ni poslal vabil za sklic konstitutivne seje. 9. oktobra smo na občino posredovali pobudo po sklicu seje in so nam odgovorili, da konstitutivno sejo skliče župan najpozneje v 20 dneh od volitev. Glede na to, da pade 20. dan po dnevu volitev na vikend, bi moral biti sklic seje najkasneje 27. oktobra. V skladu s poslovnikom pa mora biti poslano vabilo sedem dni prej. Danes je bil tako zadnji dan, ko bi morali prejeti vabila, vendar jih do danes nismo prejeli,« je minuli ponedeljek dejala novoizvoljena županja občine Sveti Andraž v Slov. goricah Darja Vu-dler in še dodala: »V razgovorih s Službo vlade za lokalno samoupravo in lokalno politiko je g. Lavtar dejal, da je 20-dnevni rok sicer okvir, vendar ne vidi razloga, da se seja ne bi sklicala tudi prej.« Vudlerjeva: »To dela iz nevoščljivosti« Vudlerjeva je o tem obvestila tudi ministrstvo za javno upravo: »Na občino bodo poslali uradna navodila in podžupana pozvali, da čim prej skliče sejo in da pošljejo vabila. Sicer pa glede na to, da je bil Krep-ša župan 16 let, verjetno dobro pozna poslovnik in zakonodajo v zvezi s sklicem konstitutivne seje, tako da opravičljivega razloga zagotovo ni. Ministrstvo je tudi na seminarju za javne uslužbence podalo pojasnilo, da če seje ne skliče župan, mora občinska uprava organizirati, da jo skliče bodisi podžupan bodisi direktor občinske uprave,« je prepričana Vudler-jeva, ki je še dodala: »Menim, da ne glede na čestitke in stiske rok še vedno igra svojo igro manipulacij in menim, da bo tako nadaljeval tudi po mojem nastopu na funkcijo. Menim še, da se stolčka ne oklepa, ampak dela to zgolj iz nevoščlji-vosti in želi tako pokazati svojo moč, ker to trenutno še lahko. Sankcije za to, kar počne, pa niso predvidene.« Je razpis za šolskega prevoznika sporen? Novoizvoljena županja nas je še opozorila, da je občinska uprava 9. oktobra razpisala javno naročilo male vrednosti za izbor šolskih prevozov. »Seveda se mi zdi sporno, da se na novo sprejemajo odločitve za zadeve, ki so vezane na nov mandat. Drugače bi bilo, če bi bili postopki že v teku, tako pa gre za nove postopke, za katere je bil v preteklosti sicer štiriletni razpis, ker pa zaradi dolgotrajnejšega postopka le-tega ni mogel izpeljati v tako kratkem času, se je odločil za enoletni razpis.« Po mnenju službe vlade za lokalno samoupravo to sicer ni nezakonito. »Je pa zagotovo etično in moralno sporno, da se v času od izvolitve pa do sklica konstitutivne seje sprejemajo takšne odločitve oz. se razpisujejo novi razpisi, glede na dejstvo, da štiriletna pogodba poteče konec leta,« je še pojasnila Vudlerjeva. Krepša: »Seja bo v roku« Za pojasnila smo se obrnili tudi na prejšnjega župana Francija Krepša, ki je glede sklica konstitutivne seje dejal: »Naš poslovnik je jasen in pravi, da se seja mora sklicati, torej da se razpošljejo vabila v 20 dneh po volitvah. In to bo. Planiramo, da bo seja zadnji delovni dan v mesecu ali v novembru po praznikih. To je vse v okviru rokov našega poslovnika.« Zanimalo nas je tudi, ali je občinska uprava razpisala javno naročilo male vrednosti za izbor šolskih prevozov. Krepša je temu pritrdil in še dodal: »Glejte, njej se sicer marsikaj zdi sporno. Ko bo na tej funkciji, bo videla, da stvari tečejo, kot tečejo. Do nove konstitutivne seje občinskega sveta in župana ima še obstoječa občinska uprava oz. stari župan polna pooblastila, ne da bi bilo tukaj kaj spornega. Sicer bi se občina v tem času morala zapreti ali kako ... Tudi s Službe za lokalno samoupravo je bilo povedano, da so pooblastila v polni meri do takrat, ko funkcijo nastopijo novo izvoljeni.« Monika Levanič Hajdina • Konstitutivna seja občin Anton Cestnik: Prva konstitutivna seja sveta občine Hajdine je bila Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev je bilo brez vložene pritožbe. V komisijo za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana so bili izvoljeni Franc Krajnc, Kari Svenšek in Ivan Ogrinc. Občinski odbor SDS Hajdina, občinski odbor SD Hajdina in občinski odbor SLS Hajdina so na občinski svet podali pritožbo na mandat Antona Cestnika, v kateri so v skladu s 100. členom zakona o lokalni samoupravi zahtevali, da se o mandatu Antona Cestnika glasuje ločeno od preostalih oz. da se ga ne potrdi do ugotovitve odgovornosti zaradi neresničnih in za-/-\ 100. člen zakona o lokalni samoupravi: „Zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditve mandatov, ima vsak kandidat in predstavnik kandidatov oz. liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet, razen v primeru nadomestnih volitev iz 30. člena tega zakona, kjer ima pravico do pritožbe samo predstavnik liste kandidatov. Pritožbo lahko vloži do začetka prve seje občinskega sveta. Pritožbo, ki se nanaša na nadomestne, naknadne ali ponovne volitve, pa lahko vloži najpozneje v 15 dneh od dneva volitev. Občinski svet odloči o pritožbi ob potrditvi mandatov članov občinskega sveta. Če občinski svet pritožbi ne ugodi, lahko pritožnik v 8 dneh od dneva prejema obvestila vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore. Sodišče odloči o pritožbi v 30 dneh od dneva vložitve pritožbe. Foto: Črtomir Goznik Anton Cestnik: „Škandalozno je, da v današnjem času v občini Hajdina ne smeš več niti postavljati vprašanj ..." Kidričevo • Vroče že na pragu kurilne sezone Zaskrbljeni zaradi menjave koncesionarja Hladni dnevi so pred vrati, prebivalci blokovskega naselja v Kidričevem pa še vedno ne vedo, kdo jih bo ogreval in po kakšni ceni. Dosedanjemu konce tembra, novi koncesionar Eltec Petrol pa še vedno čaka na podpis pogodbe za opravljanje te dejavnosti. Na problematiko ogrevanja več kot pol stoletja starega naselja so nas opozorili zaskrbljeni krajani, prejeli pa smo tudi elektronsko pismo, v katerem nas občanka prosi, naj poskušamo izvedeti, kaj se dogaja in zakaj je prišlo do menjave koncesionarja za ogrevanje: »Skrbi nas, ker se morajo tisti prebivalci, ki imajo na KP preplačilo stroškov, sami angažirati in izpolniti ustrezen zahtevek, če želijo, da jim bodo povrnili preplačan denar. Problem je tudi, da nas o zamenjavi ponudnika, po novem je to Eltec Petrol, ni obvestila ne Občina Kidričevo, ne KP, od katerega bi pričakovali več poštenosti, saj bi lahko »preplačnikom« sami poslali kakšno obvestilo. Sama sem sicer z njimi govorila po telefonu in dobila odgovor, da se zavedajo svoje napake, a bodo denar vrnili le tistim, ki jim bodo poslali omenjen »zahtevek«. Sicer pa krivijo tudi obči- no Kidričevo, da bi nas morala o tem obvestiti." Zapletati se je začelo že pred lansko kurilno sezono Na občini Kidričevo se z zapleti okrog koncesije za opravljanje gospodarske javne službe daljinskega ogrevanja naselja po besedah direktorja občinske uprave Damjana Napasta ubadajo že dobro leto dni: »Z ogrevanjem naselja Kidričevo se je resno zapletlo že pred začetkom lanske kurilne sezone. KP namreč ni hotel začeti sezone ogrevanja zaradi, kot so zatrdili, vsakoletnega izkazovanja izgube na tem področju in neurejenega pogodbenega razmerja. Takrat smo sklenili začasno pogodbo o opravljanju dejavnosti še do 30. septembra 2014. Vmes pa je svet občine Kidričevo nik: Lista župana dr. Štefana Čelana Spoštovane občanke in občani iskreno se vam zahvaljujem za vseh dvanajst let vaše podpore, ko ste mi zaupali vodenje našega najstarejšega in najlepšega mesta. Hvala tudi za vso izkazano podporo ob letošnjih volitvah, ko se je večina odločila za spremembo. Upam in verjamem, da bodo pričakovanja in obljube izpolnjene. Osebno bom še naprej po svojih močeh delal v dobrobit naše občine. Lep pozdrav! Štefan Čelan Foto: M. Ozmec Prebivalci več kot pol stoletja starih blokov še vedno ne vedo, kdo jih bo ogreval to zimo in predvsem po kakšni ceni. petek • 24. oktobra 2014 Politika Štajerski 9 skega sveta „Mandat mi je bil brutalno odvzet ...!" 21. oktobra. Sklical jo je dosedanji župan občine Hajdina Stanislav Glažar, ki je bil na volitvah 5. oktobra ponovno izvoljen. vajajočih izjav, ki sta jih po pošti, 3. oktobra, vsem občanom občine Hajdine posredovala DeSus (uradni zastopnik Anton Cestnik) in Nestrankarska lista za razvoj občine Hajdina. V obrazložitvi pritožbe na mandat Cestnika so pritožniki zapisali, da je dozdajšnji občinski svetnik na svoja zastavljena vprašanja (že) 25. septembra prejel odgovore občinske uprave. Kot občin- ski svetnik je potrjeval vse proračune občine Hajdina v zadnjem mandatu ter bil tako seznanjen o vseh proračunskih postavkah. Prav tako pa je o vsem, kar je bilo zapisano v dopisu občanom, dobil še osebne obrazložitve na kolegiju župana in občinskih odborih. Kljub temu pa je bil avtor dopisa, posredovanega občanom, s katerim je zavajal z neresničnimi zapisi in tako v. 10. člen poslovnika občinskega sveta občine Hajdina: „Mandate članov sveta potrdi svet na predlog komisije, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oz. kandidatnih list. Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu odloča posebej. Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oz. kandidatne liste. Foto: Črtomir Goznik Novi mandat je hajdinski svet začel s trinajstimi svetniki, mandata 14. svetniku namreč niso potrdili. V svet občine Hajdina so bili izvoljeni: Ivo Rajh, Janko Malinger, Karl Svenšek in Jožica Lešnik (SLS), Franc Krajnc, Uroš Matjašič in Uroš Krajnc (SDS), Janko Merc in Slavko Burjan (SMC), Viktor Markovič in Ivan Ogrinc (SD), Ivan Lešnik (Nestrankarska lista za razvoj občine Hajdina) in Anton Cestnik (DeSUS). Od prejšnjega sestava sveta občine Hajdina jih je bilo ponovno izvoljenih osem, šest svetnikov pa je novih. posredno vplival na rezultat volitev. Pisali, ker v • ■ • župan naj ne bi odgovarjal Dopis občanom tik pred lokalnimi volitvami je vseboval devet vprašanj, ki se nanašajo na nakazila Nogometni zvezi Slovenije višini 18.384 evrov, Darku Cartlu v višini 105.145,98 evra, OŠ Kidričevo 59.247,89 evra, Atletskemu klubu Ptuj 3.325,19 evra, Šport projektu, d. o. o., 18.351,66 evra, plačilo Ostrogi, d. o. o., za projekte ureditve vaških središč v višini 26.207,50 evra, plačilo ene najdražjih položnic za vodo v Sloveniji in zakaj hajdinski kmetje oz. lastniki zemljišč ne dobijo glede na ekstremno visoko predvideno omrežnino skoraj nič povračil za škodo, ker so omejeni pri obdelavi kmetijskih zemljišč. Avtorji dopisa so še zapisali, da bi o vseh teh nakazilih moral svoje mnenje podati tudi predsednik NO, ki je tudi predsednik OO SDS. Zanimali so jih tudi še računi za razne občinske izlete, organizirane zgolj za izbrance. Zaradi vsega tega naj bi si odgovorni v občini Hajdi-na ne zaslužili več zaupanja za nadaljnje vodenje občine Haj-dina. Župan občine Hajdina na njihova vprašanja ni želel odgovarjati oz. se je izmikal, zato so se v Desusu Hajdina in Nestrankarski listi za razvoj občine Hajdina, žal, morali poslužiti takšnega načina obveščanja občank in občanov občine Hajdina. Za devet svetnikov je Cestnikov mandat sporen Občinski svet Antonu Cestniku zaradi neresničnih in zavajajočih izjav ni potrdil mandata, tako da bo svet občine Hajdina vsaj začasno, dokler se njegov mandat ne potrdi, deloval s trinajstimi svetniki. Anton Cestnik ugotavlja, da so člani OO SLS, OO SDS in OO SD prevzeli odločitev o potrditvi mandatov za občinski svet na svojstven, celo brutalen način, kakršnega v Sloveniji še ni bilo. Razlog naj bi bila postavljena vprašanja, ki jih je vsa štiri leta postavljal v prejšnjem mandatu občinskega sveta, podatki pa so javno dostopni na Supervizorju. „Z delom vprašanj iz naslova plačil občine Hajdina posameznikom se očitno posamezni člani občinskega sveta oz. devet njegovih članov ne strinja do takšne mere, da mi niso potrdili mandata. Seveda bom zadevo predal v obravnavo upravnemu sodišču kot tudi odvetniku. Upam, da se občina Hajdina in podpisani člani občinskega sveta zavedajo svoje odgovornosti, ki so jo s tem prevzeli. Škandalozno je, da v današnjem času v naši občini ne smeš več niti postavljati vprašanj o tem, zakaj je bila posamezna občinska postavka izvedena. Zadevo bom posredoval na državno volilno komisijo in Upravno sodišče, " je še povedal Anton Cestnik. DVK je Cestnikovo vprašanje odstopilo v reševanje ministrstvu za javno upravo. MG za ogrevanje sionarju Komunalnemu podjetju (KP) Ptuj je namreč pogodba potekla 30. sep- sprejel ustrezne odloke in na občinski upravi smo objavili razpis za podelitev koncesije za opravljanje te dejavnosti za 15-letno obdobje. Na ta razpis sta se prijavili podjetji Eltec Petrol, d. o. o., in Javne službe Ptuj, d. o. o. Po temeljiti presoji je bilo za najugodnejšega ponudnika izbrano podjetje Eltec Petrol. Zaradi pritožbe in usklajevanja pogodbe se bo podpis pogodbe verjetno zgodil še ta teden, v vmesnem času pa imamo z novim konce-sionarjem sklenjen dogovor, da bo v primeru hladnejšega vremena morebitno ogrevanje potekalo brez zapletov.« Zakaj občina (še) ni obvestila javnosti Napast je ob tem še pojasnil, da javnosti ne morejo obvestiti o izbiri novega konce-sionarja, dokler z njim ne bo podpisana pogodba: »Sicer pa je bodoči izvajalec Eltes Petrol že 10. oktobra po vhodih v stanovanjske bloke izo- Nova cena ogrevanja še ni znana »Cena ogrevanja bo prvi in verjetno še drugi mesec nove kurilne sezone ostala enaka, saj mora nov izvajalec za novo pridobiti še soglasje resornega ministrstva. Po nam dosegljivih informacijah pa bo nova cena v povprečju ostala enaka, spremenilo se bo samo razmerje med fiksnim in variabilnim delom,« je na vprašanje, ali se bo z novim koncesionarjem morda spremenila tudi cena ogrevanja, povedal direktor občinske uprave Napast. besil obvestila, v katerih jih seznanjajo, da z ogrevalno sezono 2014/2015 prevzemajo v upravljanje sistem daljinskega ogrevanja naselja Kidričevo, pričetek ogrevanja in čas ogrevalne sezone pa je odvisen od zunanjih temperatur v prehodnih obdobjih leta.« Dodal je še, da bodo občane, ki so preplačali ogrevanje, šele ob podpisu pogodbe obvestili, da lahko z zahtevkom zahtevajo vračilo preplačil. Če bodo denar vrnili le tistim, ki bodo poslali zahtevek, pa Napast ni znal odgovoriti, češ da je to stvar poslovne politike KP. Komunala: uporabnike bi morala obvestiti Občina, zahtevek je ustaljena praksa Direktor KP Ptuj Janko Ši-rec pa je zaplet pojasnil tako: »Pogodbene obveznosti med KP Ptuj in Občino Kidričevo so se končale 30. septembra letos. Lastnik infrastrukture, ki je razpisal javni razpis o menjavi koncesionarja in ga tudi izbral, je dolžan o izbiri in spremembi koncesionarja obvestiti tudi končne odjemalce. Glede obveščanja odjemalcev nam je bilo od Občine posebej naročeno, da odjemalcev ne obvešča Komunalno podjetje Ptuj, temveč sama Občina.« Glede načina povračila pre-plačanih stroškov pa je Širec pojasnil: »Višina preplačil za ogrevalno sezono 2013/2014 je bila znana že v juniju letos. Nekateri odjemalci so že takrat izpolnili zahtevek za izplačilo preplačanih sredstev. To je že ustaljena praksa, ki se je izvajala več let in ni novost na tem področju. Vsi tisti, ki zahtevka za izplačilo niso izpolnili, pa so svoja preplačana sredstva namenili poplačilu ostalih morebitnih obveznosti do družbe oziroma za poplačilo fiksnega dela stroškov ogrevanja, ki se je zaračunaval še v juliju, avgustu in v septembru 2014. Sam postopek vračila preplačanih sredstev ni zapleten, izpolniti je treba le obrazec, na katerem uporabniki navedejo svoje ime in priimek ter številko TRR, kamor jim sredstva tudi naka-žemo.« M. Ozmec 10 Štajerski Kultura petek • 24. oktobra 2014 Ptuj • Zveza društev kurentov registrirana Kurentovanje na poti v Unesco Na tiskovni konferenci Zveze društev kurentov Ptuj - Zveza je bila ustanovljena junija letos, 14. oktobra pa tudi vpisana v register - so predstavili 18-letna prizadevanja vodstva Kurentovanja, zainteresiranih društev, ki ohranjajo tradicijo kurenta ter njegovega obredja, in MO Ptuj. Z ustanovitvijo Zveze so namreč postavljeni pogoji za pot v Unescovo zaščito nesnovne kulturne dediščine. Omizje, ki so ga sestavljali Vlado Hvaleč, predsednik Zveze društev kurentov Branko Brumen, vodja Kurentovanja na Ptuju in podpredsednik FECC Branko Brumen, Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe ter Štefan Čelan (ki je tudi dal pobudo za ustanovitev tovrstne Zveze), je predstavilo dosedanja prizadevanja in aktivnosti na tem področju. Vizija ptujskega Kurentovanja je znana - da postane priznano kot osrednji evropski etnološki festival oz. karneval. Eden ključnih strateških ciljev, torej vpis lika kurenta, pustnih šeg in ritualov na Unescov seznam varovanja nesnovne kulturne dediščine, naj bi bil realiziran v letu 2015. Pred tem je mesto, skupaj z ZRS Bistra Ptuj in Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, že uspelo kurentove obhode leta 2012 umestiti v državni register nesnovne/žive kulturne dediščine Slovenije, kar je po besedah Branka Brumna vmesna stopnja na poti do Unesco-ve zaščite. Zanjo imajo podporo v Unesco Slovenija, drugih društvih in v FECC. Zvezo društev kurentov je ustanovilo 12 društev kurentov. Cilj pa je, da bi se vključila vsa društva. Skupaj naj bi jih bilo okrog 35 s 1000 oz. 1200 Foto: Črtomir Goznik Vlado Hvalec, predsednik Zveze društev kurentov, bivši princ ptujskega karnevala člani. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli statut, v pripravi je tudi že kodeks. Iz dokumentov Zveze izhaja, da politični in drugi funkcionarji ne morejo biti člani njenih organov. Osrednji letošnji cilj pa je proglasitev Kurentovih obredov za živo mojstrovino državnega pomena. Odlok o tem, ki bo osnova za pripravo Unescove vloge, je prav tako že v pripravi, potrditi pa ga bo morala še vlada. Kot je poudaril predsednik Zveze društev Vlado Hvalec, so ustanovitelji društva, ki s ponosom ohranjajo to neizmerno kulturno dediščino. Trenutno je v Zvezo včlanjenih 14 društev z okrog 500 člani. Sporočilna vrednost etnografske pustne dediščine je izjemna primerjalna prednost glede na izvirnost in pestrost ter hkrati tudi razvojna priložnost celotne Slovenije, ne samo Ptuja z okolico, je poudaril Štefan Čelan. Priprave na Kurentovanje 2015 so se v Javnih službah Ptuj že začele. Kot organizatorji največje pustne prireditve v Sloveniji in širše so prepričani, da bo vpis kurentovega obredja v Unes-cov seznam zaščite nesnovne kulturne dediščine zagotovo bistveno prispeval k večji mednarodni prepoznavnosti Kurentovanja in s tem privabljanja skupin za sodelovanje na ptujski prireditvi, pravi Alen Hodnik. Ustanovitev Zveze društev kurentov pa je pomembna tudi zato, ker bodo preko nje lažje usklajevali različne poglede tako na samo prireditev kot ohranjanje izročila pustne dediščine. MG Skorba • 30 iet gledališke skupine Na odru več kot 120 navdušencev V Domu krajanov Skorba je bilo v soboto, 18. oktobra, nadvse slovesno in praznično. Domača gledališka skupina je praznovala 30-letnico uspešnega delovanja. Na prehojeno pot so spomnili nekdanji igralci in režiserji, s katerimi se je pogovarjala Tanja Furek, fotografije ter na filmski trak ujeti utrinki s posameznih predstav. Bila je izjemno bogata. Danes se ponašajo z dvema otroškima gledališkima skupinama, mladinsko in odraslo. Otroška skupina letos praznuje 10-letnico delovanja. Skupaj so vse gledališke skupine KD Skorba doslej odigrale 88 predstav. Skorbljanski gledališki oder je zelo trden, trdna pa je tudi njegova družina, saj šteje več kot 120 gledaliških navdušencev. Od začetka pa je tako Dom krajanov Skorba kot tudi delo na njegovem odru povezano z Ivanom Ogrincem, ki je za svoje več-desedetno delo na področju gledališkega ustvarjanja v soboto prejel tudi najvišje Linhartovo priznanje, častno Linhartovo značko. Postavil je temelje gledališki poti v Skorbi in za seboj pustil velik pečat, še danes so veseli vse njegove pomoči. Predal jim je veliko svoje ljubezni in veselja do gledališča ter kulturnega ustvarjanja nasploh, s katero vodijo KD Skorba naprej in se trudijo, da to delajo najbolj- se. je med drugim povedala predsednica KD Skorba Renata Gabrovec. ■■■ c Foto: Črtomir Goznik Renata Gabrovec, predsednica KD Skorba, in Ivan Ogrinc, prejemnik častne Linhartove značke za več kot 30 let gledališkega udejstvovanja. Zaslužni gledališčniki KD Skorba so prejeli Linhartove značke. V imenu OIJSKD Ptuj jih je podelila Silva Fartek, ki je prejemnikom čestitala za predano gledališko ustvarjalnost. Bronaste Linhartove značke so prejeli Barbara Kokol Krajnc, Kaja Abraham, Tilen Abraham, Kaja Amon, Jaka Purg, Patricija Kikl, Neža Mlakar, Špela Horvat in Ana Vogrinec, srebrni Simona Ha-zimali in Mitja Furek, zlati pa Tanja Furek in Janko Turnšek. Posebno priznanje OI JSKD Ptuj pa je prejela tudi gledališka skupina. KD Skorba pa je za sodelovanje v gledališki skupini oz. za podporo pri njenem delovanju podelil skupaj 21 zahval. Prejela jo je tudi občina Hajdina, ki ima posluh za razvoj in za ohranitev kulture, omogoča pa jim tudi uporabo Doma krajanov in njenega odra. MG Tednikova knjigarnica Fino kolo, ooo, kako fino! Deseto knjigo rojaka Davida Bedrača, pesniško zbirko So že smehci k vam prispeli? (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014. Knjižnica Čebelica; 440), ki je bila pred kratkim predstavljena na tem mestu, je ilustrirala Tanja Komadina, ki je odličnim pesmim izbrano, natančno in likovno domišljeno dodala vizualne podobe. Le-te dopolnjujejo in zaokrožujejo lično knjižno izdajo, ki je tako enakovredno žlahtna v literarnem in v likovnem smislu. Kar je posebej razveseljivo, saj za Bedračevo knjigo pesmi za otroke Pesniška hiša (Ilustrirali Anja Čuhalev in Cirila Zorneč. Maribor: Študentska založba Litera, 2008) ne bi mogli trditi enako. Kako pomemben je likovni, ilustrativni, oblikovalski knjižni moment, še posebej v knjigah za najmlajše, ni treba poudarjati. Tanja Komadina je mlada mojstrica ilustriranja, ki suvereno izrisuje lasten likovni izraz ter ga izvrstno komponira v besedila in z njimi, pa naj gre za kratke zgodbe (Cvetka Sokolov: Se bomo zmenili in druge zgodbe, 2012), slikanice (Helena Kraljič: Strahec Vili v otroški domišljiji, 2010), ilustrirane knjige (Polonca Kovač: Kaja in njena družina, 2013; Andreas Steinhöfel; Mulca, 2012, Amadea Kovič: Zakaj pa ne?, 2011; Nataša Konc Lorenzutti: Društvo starejših bratov, 2013). Ilustratorki očitno »ležijo« knjige za najmlajše kot že navedena Bedračeva pesniška zbirka ter iz iste zbirke Čebelica delo letošnjega dobitnika večereni-ca Vinka Möderndorferja Velika žehta ( Mladinska knjiga, 2011). Komadinova celo »rešuje« s svojimi ilustracijami in oblikovanjem slikanico, ki je literarno šibkejša (Strahec Vili ...), svojo likovno-literarno nadarjenost pa je potrdila v stripu Fino kolo, kjer je zgodba s stripom cel roman postala. Fino kolo je sicer ena od šestnajstih kratkih zgodb iz knjige Minke Kremenšek Križman Dvoriščna okna (Ljubljana: Mladinska knjiga: 2009. Zbirka Nova slovenska knjiga), ki pa v stripu Tanje Komadina zaživi v celoti samostojno in kompleksno ter je primer odlične stripovske oblike. Strip Fino kolo je klasičen strip v pasicah, črno bel, videti je, kot da je likovna tehnika lavirana risba. Večino besedila, literarno podlago stripu, če se lahko tako izrazim, je slikarka upovedala s sličicami ter v drobnih, stripovsko običajnih pasicah in intervencijah z umeščanjem medmetov, z razbijanjem pasic in opuščanjem okvirjev v posameznih kadrih stripa (tako je npr. nakazano menjavanje lastništva prvega kolesa glavnega literarnega junaka Mileta na strani 11). Kratki dialogi med Miletom in mamo, med teto in Miletom ter med fantičem in vrstniki so klasično postavljeni v oblačke z velikimi tiskanimi črkami. Črno-bela risba in tonske variacije v toniranih sličicah zelo učinkovito podajajo psihološko vzdušje zgodbe, kjer deček izgoreva v želji za kolesom, ki je v izložbenem oknu na poti v šolo. Mama mu obljubi, da na koncu uspešno končanega razreda dobi kolo. Fantič prešteva noči in število spanj do počitnic in s tem kolesa. Ta del zgodbe je uveden z okroglo razglednico Mostarja in letnico 1991. Drugi del zgodbe je tudi enako uveden, sredi lista je podoba zmaja z mestom Ljubljana v okroglini in letnico 1993. List pred tem je obojestransko temen, šrafiranih temnin, ki se sredobežno temnijo in spominjajo na šarenico, kjer je, kot zvemo na strani poprej, nekaj zamrlo. Tam, na sredi, pa na malo in belo piše: Kako že pravijo? Da takrat, ko ugasne sveča, umre mornar? Mile tako postane vojni begunec in pristane pri daljni sorodnici, gospe Kovačevič. Fant začne hoditi v šolo, dobi prijatelje in prijateljico Lano. Kmalu so ga otroci nehali spraševati, kdaj bo šel domov. Kar nekako slutili so, da bo Mile ostal za vedno. In ... Spoštovani bralci Knjigarnice, strip Fino kolo (Ljubljana: Forum, 2014. Posebna izdaja revije Stripburger. Zbirka Minimundus. 63 strani) vam zelo, zelo priporočam. Velikim in malim. Ker je strip Fino kolo ena boljših izvirnih slovenskih knjig. Liljana Klemenčič Rokomet Napredovali le Ormožani in Ptujčani Stran 12 Odbojka Do zmage na Koroškem po pravi drami Stran 12 Dejan Zavec »Drzen bom in izzival najboljše« Stran 13 Nogomet Nastja Čeh novi vodja nogometne šole Stran 14 I v. 5L • i«» m vlf Namizni tenis Piljak v Puconcih mešal štrene najboljšim Stran 19 Judo Gorišničani še brez zmage v 1. ligi Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoilulajts nai na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Pokal Slovenije, četrtfinale, prve tekme Zavre lahko objokuje zapravljeno Zavre - Celje 2:3 (1:1) Nogomet • Liga prvakov Za odtenek poguma preveč STRELCI: 0:1 Zurej 17., 1:1 Datkovic 43., 1:2 Klemenčič 56., 1:3 Omoregie 75., 2:3 Ma-tjašič 78. ZAVRČ: Ranilovic, Roškar (od 56. Sambolec), Dugolin, Datkovic, Krsitic, Šafaric, Cvek (od 60. Polic), Kelenc, Brdar (od 57. Matjašič), Antolek, Kresinger. Trener: Zeljko Orehovec CELJE: Kotnik, Jakolic, Klemenčič, Krajcer, Gobec, Jugovic (od 55. Vrhovec), Verbič, Lovre-čič, Ahmedi, Zurej (od 55. Or-šic), Djermanovic (od 72. Omoregie). Trener: Simon Rožman Prva tekma četrtfinala pokala med Zavrčem in Celjem je na Mestni stadion ob delovnem dnevu privabila malo ljudi. Po obilnem nočnem deževju je igralce pričakalo precej namočeno igrišče. Gledalci so lahko videli obračun ekip, ki sta v prvenstvu pozitivno presenečenje, Celjani npr. niso izgubili že 15 tekem zapored, nazadnje pa so v Ljudskem vrtu ugnali Maribor. Tudi tokrat smo videli veliko zadetkov, v boljšem položaju pred povratno tekmo pa so igralci iz knežjega mesta. Obe ekipi sta nastopili v nekoliko spremenjenih zasedbah, kot je bil to običaj na zadnjih prvenstvenih tekmah. V 8. minuti se je izjemna priložnost ponudila Kelencu, ki se je sam znašel pred Kotnikom, a je bil slednji uspešnejši. Po udarcu iz kota je odlično streljal še Datkovic, mnogi so žogo že videli v mreži, toda spet se je izkazal Kotnik. Že v 13. minuti so beli spet nevarno poskušali, Dugolin je odlično streljal, toda spet je zablestel celjski vratar. V 17. minuti pa so Celjani po napaki domače obrambe povedli: v drugem poskusu je po po- Pokal Slovenije, četrtfinale, prve tekme: Zavrč - Celje 2:3 (1:1) Gorica - Luka Koper 3:1 (1:0) Domžale - Olimpija 0:1 (0:1) Povratne tekme bodo v sredo, 29. 10. Tekma Krka - Kalcer Radomlje/Maribor bo v poznejšem terminu. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so si v sredo pripravili toliko priložnosti kot na zadnjih petih prvenstvenih tekmah skupaj. daji Jugovica iz bližine zadel Žurej - 0:1. Ranilovic je v 24. minuti odbil nevarni poskus odličnega Ahmedija od daleč. Sledilo je obdobje manj zanimive igre, v 38. minuti pa je Antolek iz dokaj ugodnega položaja zgrešil. Dve minuti pred konec prvega polčasa pa so beli zasluženo izenačili: po podaji Šafarica iz prostega strela je z glavo neubranljivo zadel Datkovic - 1:1. V 49. minuti je iz prostega strela za las zgrešil Šafaric. Gostje so v 55. minuti opravili dvojno menjavo, takoj zatem pa po duhovito izpeljani podaji iz kota prostoru zadeli, strelec je bil Klemenčič -1:2. V 66. minuti je idealno priložnost zapravil Kresin-ger, najboljši igralec tekme Kotnik je spet dobil dvoboj iz oči v oči. Tako je bilo tudi v 74. minuti, ko je poskušal Dugolin. Zavrčani so bili za številne zapravljene priložnosti kaznovani v 75. minuti, ko je napako obrambe belih kaznoval rezervist Omore-gie - 1:3. Da sta bili obrambi slabša dela ekip, je kmalu zatem dokazal Matjašič, ki je po podaji Kelenca iz bližine Ha-ložane vrnil med žive - 2:3. Beli bi lahko izenačili že v 80. minuti, toda še eno v nizu izjemnih priložnosti je z glavo zapravil Kresinger. V 81. minuti bi moral sodnik Mertik pokazati na belo točko, saj je Gobec po predložku Matjaši-ča igral z roko v kazenskem prostoru, vendar je njegova piščalka ostala nema ... Prav v zadnji minuti je zapretil še Antolek, toda iz težkega položaja je bil nenatančen. Tako so si gostje pripravili precej boljše izhodišče pred povratnim obračunom, ki bo prihodnji teden v Celju. tp Želj ko Orehovec, trener Zavrča: »Nogomet je takšen, da enkrat dobiš, enkrat pa izgubiš. Na žalost se nam je danes zgodilo ravno to, čeprav smo odigrali odlično tekmo, v drugem polčasu praktično na en gol. Res škoda, sedaj pa se je treba obrniti naprej proti soboti.« Simon Rožman, trener Celja: »Zavrč je imel v uvodu nekaj izjemnih priložnosti, tako da start ni bil dober. Nato smo vzpostavili ravnotežje in tudi zadeli v pravem trenutku. V nadaljevanju smo nato bili boljši, toda moram biti pošten in priznati, da so si Zavr-čani danes priigrali precej lepih priložnosti. Zasluga našega vratarja je, da nas je do konca držal v igri, da smo lahko naredili pozitiven izid. Na povratni tekmi ne bomo delalo kalkulacij, izid smo že pozabili in na povratni tekmi bomo startali, kot da je 0:0 ter igrali na zmago, ker drugače ne znamo.« 1. SNL, 15. krog: Zavrč - Maribor, sobota, 25. 10., ob 14.00 na Ptuju 2. SNL, 12. krog: F. Veržej - Aluminij, sobota, 25. 10., ob 14.00 v Veržej u Liga prvakov, skupina G: 3. krog: Chelsea - Maribor 6:0 (3:0), Schalke 04 - Sporting Lizbona 4:3 (1:1). 1. CHELSEA 3 110 8:1 7 2. SCHALKE 3 1 2 0 6:5 5 3. MARIBOR 3 0 2 1 2:8 2 4. SPORTING 3 0 1 2 4:6 1 Nogometaši Maribora so to leto odlično odigrali celotne kvalifikacije za Ligo prvakov, svoj niz neporaženosti pa so nadaljevali tudi v prvih dveh tekmah skupinskega dela Lige prvakov - remizirali so s Spor-tingom doma in Schalkejem v gosteh. V 3. krogu so naleteli na (pre) visoko oviro, gostovali so na Stamford Bridgeu pri zmagovalcu Lige prvakov leta 2012, londonskem Chelseu. Ekipa, v kateri mrgoli zvezdnikov, največji pa sedi na trenerski klopi -Jose Mourinho. Ta je cel teden pred dvobojem opozarjal svoje igralce na Mariborčane, na njihov niz neporaženosti, in očitno mu je uspelo tako motivirati igralce, da so ti prikazali zelo angažirano predstavo. Tako je Mariborčanom odvzel faktor presenečenja, s katerim so ti poskušali na levi nogi uloviti slovitega tekmeca. Londončani niso štedili z močmi pred nedeljskim derbijem angleškega prvenstva, v katerem se bodo v gosteh pomerili z Manchester Unitedom. Ko je faktor presenečenja po uvodnih desetih minutah minil, so Angleži izvedli nekaj bliskovitih akcij, v katerih Nogomet • 1. SNL Vrhunec prvoligaške jeseni na Ptuju V soboto, 25. oktobra, bo ob 14. uri na ptujskem stadionu osrednji nogometni dogodek te jeseni. V 15. krogu Prve lige Telekom Slovenije bo namreč v najstarejšem slovenskem mestu gostoval Maribor. To bo srečanje za sladokusce, prav gotovo pa se bo zbralo ogromno gledalcev. 12-kratni slovenski prvaki so namreč pravi magnet za publiko, veliko pa bo seveda tudi privržencev iz štajerske prestolnice. Motiv na taki tekmi ni potreben, beli bodo zagotovo dali vse od sebe, čeprav se zavedajo, kdo je favorit. Za takšne tekme »se živi« in nedvomno se bodo Zavrčani skušali svoji zvesti publiki oddolžiti na najboljši možni način. Tokrat se bodo morali znajti brez kapetana Šafarica, ki je v Kopru prejel četrti rumeni karton. Še vedno manjka tudi poškodovani Težak. Preostali fantje so nared in komaj čakajo na predzadnji so bili vsaj za dve prestavi hitrejši od Mariborčanov. S temi so si hitro priigrali neulovljivo prednost in tekmo so brez vsakršnih težav privedli do konca. »Rezultat je previsok, dobro pa je, da smo prišli do tega spoznanja, kakšna je kakovost, ki je potrebna za osvojitev lige prvakov. Zdaj se moramo spustiti na realna tla in današnja spoznanja prenesti na domače prvenstvo,« je po tekmi v Londonu dejal trener Maribora Ante Šimundža in priznal: »Bili smo naivni, iz protinapadov se nismo dovolj hitro priključevali, nismo niti naredili nobenega prekrška za rumeni karton.« Jasno je, da so se Mariborčani na Stamford Bridgeu od samega začetka tekme postavili v preveč odprto formacijo. A tudi »avtobus« pred svojim golom ne bi bil nobeno zagotovilo za uspeh, saj je kakovost Chelsea pač na mnogo višji ravni. Morda bi bil poraz res nekoliko nižji, to pa je tudi vse. Vprašanje je, kako bo Šimundža določil postavitev na povratni tekmi, ki bo 5. 11. v Mariboru. Visok poraz v Londonu pa zagotovo ni edina težava, s katero se spopadajo Mariborčani. Ti so precej neprepričljivi tudi v državnem prvenstvu, med drugim so doživeli poraz na zadnjem domačem srečanju s Celjem. Tudi iz tega vidika bo zelo zanimivo spremljati sobotno srečanje na Ptuju, kjer se bodo merili z Zavrčem. Jože Mohorič obračun doma letos, spomladi pa bodo tekmece že pričakali v svojem prenovljenem hramu. Željko Orehovec, trener Za-vrča: »Proti Mariboru bomo skušali publiki ponuditi kar se da največ, res pa je, da so vijoličasti favoriti. Sledi sprostitev, v petek priprava za tekmo, nato pa že tekma. Skušali bomo igrati dober nogomet, kakšen pa bo izid, pa bomo videli.« tp Spremenjen režim vstopa V izogib morebitnim nevšečnostim so se v taboru Zavrča odločili za nekoliko spremenjen režim vstopa na ptujski stadion. Tako bodo navijači Zavrča na Mestni stadion lahko vstopili skozi vhod A, VIP in PRESS, obiskovalci bodo morali skozi vhod B, privrženci Maribora pa si bodo tekmo ogledali z vstopom na stadion skozi vhod D. Stadion bo odprt od 12.30 naprej, v taboru Zavrča pa pozivajo obiskovalce k pravočasnemu prihodu na tekmo. 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 24. oktobra 2014 Rokomet • Pokal Slovenije, 1/16 finala Napredovali le Ormožani in Ptujčani ■ V- I Grča Kočevje -Drava Ptuj 28:34 (10:16) DRAVA PTUJ: Šulek, Verde-nik 4, Jensterle, Maroh 8, Požar 1, Bedenik, Sabo, Hrupič 4, Je-renec 3, Lesjak 4, Šalamun 3, Silovšek 7, Žuran. Trener: Uroš Šerbec. Rokometaši Drave so pokalno tekmo proti Grči vzeli kot resnejši trening in so se brez težav uvrstili v nadaljevanje pokalnega tekmovanja. Ptujčani so bili že v osnovi veliko močnejša ekipa od mladih igralec Kočevja, ki so na nekaj časa držali stik z gosti. Ti so nato zaigrali bolj zbrano in so si že do polčasa priigrali šest zadetkov prednosti. To prednost so s solidno igro obdržali do konca tekme. David Breznik Moškanjci-Gorišnica - Dol TKI Hrastnik 23:29 (9:14) RD MOŠKANJCI-GORIŠNI- CA: Petek 2, Zorli 1, Kovač 1, M. Bedrač 4, Valenko 3, Rane-vski 6, Balas, Lukaček, Vese-njak 1, Tement 1, Škorc, T. Bedrač 1, Bezjak 1, Sok 2, Firbas, Žuran. Trener: Sebastjan Oblak. Rokometaši Moška njcev-Go-rišnice so v 1/16 finala pokala gostili Zasavce - to je bila še druga tekma med tema moštvoma v nekaj dneh. Na prvenstvu so bili uspešnejši domačini, tokrat pa Hrastničani, ki so v pokalu zaigrali v nekoliko močnejši zasedbi kot v soboto. Domačini tokrat niso imeli svojega dne, vseskozi so zaostajali, že ob polčasu za pet golov, Rokomet Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Ormoža so se brez večjih težav uvrstili med najboljših 16 v pokalnem tekmovanju. Tudi nadaljevanje ni prineslo preobrata, gostje so dosegali lahke zadetke in tekmo mirno pripeljali do konca ter se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Koper 2013 - Velika Nedelja Carrera Optyl 43:25 (25:13) RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Bombek 4, Ma-vrič 2, Bezjak 2, Hržik 1, Štefi-čar 9, Preac, Klemenčič, Loren-čič 3, Vukan 1, Šerod 2, Hojžar 1, Marin. Trener: Tomi Matjašič. Izmed vseh ekip s področja Spodnjega Podravja so se rokometaši Velike Nedelje pomerili z najtežjim tekmecem, in sicer z ekipo Kopra, ki goji odkrite ambiciji po vrnitvi v 1. ligo. Domačini so prevladovali vso tekmo, gostje so jim dokaj dobro Celjani v kozi Trima, Ribnice, Jeruzalema ... Vzdušje pred tekmo, med njo in po njej je spominjalo na stare čase, ko so se Celjani še enakovredno kosali z evropskim klubskim vrhom. Tekmo v Zlatorogu si je ogledalo 5051 gledalcev. K lepi številki je pripomoglo okrog 1000 navijačev iz Madžarske, ki so Celje preplavili v rdečem. Pogled na ekipo Veszprema je zastrašujoč - Madžari lahko upravičeno merijo na Final 4. Ta ekipa ne bi potrebovala vetra v hrbet od beloruskega sodniškega para. Spomnim se Guskina in Repkina, ko sta leta 2007 v Makedoniji sodila finale mladinskega svetovnega prvenstva in sta si z odličnim sojenjem odpirala vrata v Ligo prvakov. Svojo nalogo sta v Skopju opravila brezhibno, kar pa za srečanje v Zlatorogu ne bi mogli reči. Madžarskemu velikanu sta pomagala vsepovsod, kjer se je le ponudila priložnost. Celjani so zaradi sojenja bentili po tekmi in začutili, da so palček med velikani v Ligi prvakov. Pozabili so, da so oni leta in leta v vlogi velikana v državnem prvenstvu, kjer so za njih palčki klubi, kot so Tri- mo, Ribnica, Jeruzalem, Krka ... Zdaj so sami spoznali, v kakšni koži so ostali slovenski klubi, ki jim stojijo na nasprotni strani. Še vedno so v tem prelepem ekipno borilnem športu z žogo (rokometu) slabo definirana pravila in to je že vrsto let slabost tega športa. Da pa ne bi govorili le o sodnikih, še nekaj besed o Celjanih. Tekmo so izgubili na črti, kjer niso znali zaustaviti igre 2 na 2 oz. blok - de blok. Chema Rodriguez je odlično sodeloval z obema krožnima napadalcema, Nillsonom in Sulicem, ki sta skupaj dosegla šest zadetkov in iztržila obe madžarski sedemmetrovki. Kljub porazu v taboru Celja ne smejo biti razočarani. Nad prikazano igro svoje ekipe niso bili razočarani niti navijači Florijani, saj so se fantje pokazali v lepi, predvsem pa v borbeni luči. Zlato-rog pa si letos še zasluži, da ga navijači iz vse Slovenije napolnijo do vrha. Lep spektakel, ki ga vrača upanje v slovenski rokomet. Pred vrati pa je že svetovno prvenstvo v Katarju. Se ga že veselimo. Uroš Krstič parirali le do 20. minute, ko je bilo 14:10, nato pa je razlika le še naraščala. V štajerski ekipi so zaigrali vsi fantje, ki so bili v kadru, sicer pa so zeleni nastopili precej oslabljeni (manjkali so Zorec, Kaučič, Meško in Ci-merman). tp Cerklje - Jeruzalem 20:32 (10:16) STRELCI ZA JERUZALEM: Čudič 6, Petrovič 5, Rajšp 4, Gregorc 4, Topolovec 3, Kocbek 3, Radujkovic 2, Mesaric 2, Gri-zolt 1, Veselko 1, Kolmančič 1. Trener: Saša Prapotnik. Ormožani so se pričakovano uvrstili med šestnajst najboljših ekip v Pokalu, čeprav v Cerkljah niso blesteli. Priložnost za igro so dobili igralci, ki v prvenstvu igrajo nekoliko manj in so ponujeno minutažo tudi solidno izkoristili. Tekma je Ormo-žanom služila kot priprava na naslednjo pomembno tekmo. V soboto, 25. oktobra, ob 19.00 v prvenstveni tekmi na Hardeku gostuje zasedba zmeraj neugodne Sevnice: »Sevnica letos ne igra na tako visoki ravni kot v minulem prvenstvu, ko je presenečala z rezultati. Vseeno gre za ekipo, ki je po kakovosti sposobna presenetiti precej boljše ekipe, kot je naša. Naša prednost je domači teren in upamo, da bo vzdušje podobno kot na zadnji domači tekmi proti Krki. Imamo nekaj težav s poškodbami in virozami, vendar upamo, da bomo tekmo s pomočjo naših zvestih navijačev pripeljali k srečnemu koncu,« je pred gostovanjem Sevnice na Hardeku razmišljal trener Saša Prapotnik. uk Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Do zmage v pravi drami Mislinja - ŽOK GM mobil Ptuj 2:3 (-21, 20, 22, -24, -14) ZOK GM MOBIL PTUJ: Mohorko, Miličevic T., Miličevic M., Horvat, Cvirn, Reibenschuh, Puklavec, Drevenšek, Emeršič, Bezjak. Trener: Peter Primec. Ženski odbojkarski klub GM mobil Ptuj je z zmago startal v novo tekmovalno sezono 2014/15 v 2. vzhodni ligi, potem ko je v gosteh težje od pričakovanj premagal Mislinjo. Prvi niz je bil zelo izenačen, obe ekipi sta veliko nihali v igri, kar je bilo kasneje značilno tudi za celotno tekmo. Kljub temu so Ptujčanke bolje odigrale samo končnico 1. niza in zmagale 21:25. V nadaljevanju so si priigrale že navidezno neulovljivo prednost 7:14, a je mlada domača vrsta s svojo nepopustljivo-stjo naredila mini serijo 8:2. Ptujčanke so slabo sprejemale in igrale v obrambi, tako da so Mislinjčanke v pozitivnem točkovnem ritmu zaključila niz s 25:20. Sledila sta dva sila izenačena niza, v katerih so odločale malen- kosti. Domačinke so »vzele« tretjega s 25:22, gostje pa četrtega s 24:26. Tu se drama ni končala, ampak se je samo še stopnjevala. Ptujske odboj-karice so povedle 1:4 in 7:8, vendar so mislinjske igralke zmeraj znova prišle blizu in so imele že tudi zaključno žogo - 14:13. To so varovanke Petra Primca ubranile in na koncu po dobrih servisih ter napakah domačink prišle do zmage s 14:16. David Breznik 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 1. KROGA: ŽOK Mislinja - ŽOK GM mobil Ptuj 2:3, Celje - Prevalje 1:3 (-20, -22, 17, -21), Kajuh Šoštanj -Benedikt 1:3 (-24, 15, -18, -15), Nova KBM Branik II - Mozirje 3:0 (15, 18, 21), Swatycomet Zreče - ŽOK Sobota 3:0 (17, 13, 12) 1. SWATYCOMET ZREČE 110 3 2. NOVA KBM BRANIK II 110 3 3. BENEDIKT 110 3 4. PREVALJE 110 3 5. ŽOK GM MOBIL PTUJ 110 2 6. ŽOK MISLINJA 10 11 7. CELJE 1 0 1 0 8. KAJUH ŠOŠTANJ 10 10 9. MOZIRJE 1 0 1 0 10. ŽOK SOBOTA 1 0 1 0 Pokal Slovenije REZULTATI 1/16 FINALA: Grča Kočevje - Drava Ptuj 28:39 Cerklje - Jeruzalem Ormož 20:32 Moškanjci-Gorišnica - Dol TKI Hrastnik 23:29 Koper 2013 - Velika Nedelja Carrera Optyl 43:25 Črnomelj - Herz Šmartno 34:28 Dobova - Slovenje Gradec 2011 30:27 Radeče-Mik Celje - Sviš Ivančna Gorica 24:35 Slovan - Maribor Branik 32:29 (po podaljšku) Krško - Celje Pivovarna Laško 23:41 Loka 2012 - Gorenje Velenje 27:35 Sevnica - Istrabenz Plini Izola 20:27 Mokerc-Ig - Riko Ribnica 25:39 Rudar - Krka 21:35 Pomurje - Trimo Trebnje 21:35 Ajdovščina - Škofljica Pekarna Pečjak 24:29 Mitol Sežana - Brežice 29:30 Rokomet • Mlajše selekcije MLADINCI: Tretja zaporedna zmaga JERUZALEM - GORENJE 29:26 (14:13) Mladinci Jeruzalema so kljub odsotnosti bratov Cvetko in Damirja Mavriča premagali lanskoletnega mladinskega pr-voligaša. Cilj Ormožanov v tej sezoni je napredovanje v elitno mladinsko ligo, saj ima ekipa v prihodnosti potencial za uspešno nastopanje v 1. SRL. V naslednjem krogu pri Jeruzalemu v torek, 28. 10., ob 19.00 gostujejo sovrstniki trboveljskega Rudarja. KADETI: S pol moči do nove zmage JERUZALEM - GORENJE 34:27 (17:12) JERUZALEM: Šutalo, Caf; Ciglar 3 (1), Grabovac 4, M. Hebar 4 (1), Kavčič 2, D. Oz-mec 5, T. Kosi 13 (5), Zidarič 2, Koderman, Žižek Cvetko 1. Trener: Uroš Krstič in Mladen Grabovac. Brez večjega naprezanja so Ormožani premagali sovrstnike Gorenja. Ko so se Velenjčani malo približali Ormožanom, so le-ti stopili na plin in pripeljali tekmo do pričakovane zmage. Zdelo se je, da gostitelji igrajo v drugi od šestih prestav. V sredo, 29. 10., ob 18.30 Jeruzalem gostuje pri sovrstnikih Slovenj Gradca. MLAJŠI DEČKI A: Po zaslugi odličnega 2. polčasa padlo Celje ORMOŽ & V. NEDELJA - CELJE PL 16:11 (7:7) ORMOŽ & V. NEDELJA: Me- sarec, Zemljič; Rubin, Herga Rizman 1, E. Kovačec 2, A. Kosi 1, Borko 3, J. Lukman 3, Fer-gola, G. Cvetko 6 (4), Škrinjar. Trener: Uroš Krstič in Davorin Kovačec. Prva prava letošnja preizkušnja za »Združene« je bilo gostovanje sovrstnikov Celja pri Veliki Nedelji. Bolje so začeli gostje, ki so povedli 0:2. Z vodstvom 3:2 so odgovorili gostitelji, ki so v 1. polčasu naredili nekaj napak v obrambi in zato bili kaznovani z nepotrebnimi prejetimi zadetki. V 2. polčasu so domačini zaigrali čvrsteje v obrambi, ob tem je vratar Aleš Zemljič ubranil vse potrebne strele in tudi takšne, ki jih povprečen vratar ne bi. Odločitev o zmagovalcu je padla v obdobju, ko je Združenim uspel delni izid 4:0 (9:9 na 13:9). Z dobro igro v obrambi so gostitelji obdržali lepo prednost in se veselili zaslužene zmage nad močno zasedbo Celja. V sredo, 29. 10., Združeni gostujejo pri sovrstnikih Slovenj Gradca, ki imajo tudi zelo kakovostno zasedbo in obeta se zanimiva tekma. MLAJŠI DEČKI B: Zmagi z Mariborom in Pomurjem POMURJE - V. NEDELJA & ORMOŽ 0:22 (0:8) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Mesarec, V. Kovačec 1, L. Štumberger 3, Kocbek 3, T. Notersberg 9, Muharemovikj, A. Kosi 6. Trener: Davorin Kovačec MARIBOR - V. NEDELJA & ORMOŽ 10:18 (3:9) V. NEDELJA & ORMOŽ: Mesarec; V. Kovačec, K. Šošter, T. Ozmec 3, T. Kokol, L. Štumberger, M. Kocbek, Notersberg 3, Muharemovikj, Breznik, A. Kosi 7 (1), D. Šošter 5. Trener: Davorin Kovačec. Najmlajša zasedba Združenih je zabeležila dve zmagi v gosteh, in sicer v Mariboru ter v Murski Soboti. STAREJŠE DEKLICE A: Tri zmage mladih Ptujčank BRANIK MARIBOR - ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ 21:25 (6:10) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Zidarič, Krasnič, Trifko-vič, Petrovič, Zorec, Bezjak, Puž 9, Vidovič 4, Malek 4, Topolnik, Hliš, Bedrač 5, Šegula 1, Lu-knjar 2. Trener: Maks Žuran. ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ - ŽRK BREŽICE 29:10 (12:4) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Hliš, Krasnič, Bezjak 1, Topolnik 1, Malek 3, Šegula 2, Zorec 2, Trifkovič 3, Zidarič, Bedrač 3, Puž 10, Luknjar, Petrovič 1, Vidovič 3. Trener: Maks Žuran. ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ - RK ZAGORJE 30:16 (15:9) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Puž 12, Vidovič 5, Zida-rič, Malek 5, Bedrač 5, Hliš, Šegula 2, Bezjak 1, Zorec, Petrovič, Trifkovič, Luknjar. Trener: Maks Žuran. Mlade ptujske rokometašice so v preteklem tednu odigrale 3., 4. in 5. prvenstveni krog ter prav tolikokrat slavile. Trener Maks Žuran je lahko zadovoljen, saj so dekleta po odigranih petih krogih na vrhu lestvice. Na tekmi proti Mariboru so Ptujčanke odlično odigrale končnico tekme, proti Brežicam dvoma o zmagovalcu tako ali tako ni bilo, najboljšo igro pa so pokazale proti favorizirani ekipi Zagorja, ki pa tokrat ni bila dorasel tekmec. uk, tp petek • 24. oktobra 2014 Šport Štajerski 13 Boks • Po dvoboju Dejan Zavec - Ferenc Hafner Dejan Zavec: »Drzen bom in izzival najboljše« Med ljubitelji športa ta teden pogovor pogosto nanese na petkov dvoboj med nekdanjim svetovnim prvakom Dejanom Zavcem in Madžarom Ferencem Hafnerjem. Naš šampion je slavil izjemno prepričljivo zmago, ki mu je prinesla naslov evropskega prvaka po verziji WBO. Po samem dvoboju smo v razgretem ozračju dvorane Tabor ujeli številne zanimive izjave, ki so jih podali Tomi Jagari-nec (Dejanov kondicijski trener), Dirk Dzemski (Dejanov trener), Tomaž Barada (glavni organizator večera in De-janov občasni trener) in sam šampion - Dejan Zavec. Tomi Jagarinec: »Boks ni samo dvobojevanje v mišicah, ampak tudi v glavi« Kakšna bi bila ocena Dejanovega dvoboja? T. Jagarinec: »Vrhunska! Njegova pripravljenost ni bila nikoli sporna, bolj smo se bali nekaterih stvari, ki pri sparingih niso šle najbolje. Ko pa je Dejan stopil v ring in se je dvoboj začel, se je znova pokazalo, da je ob takšnem vzdušju vsaj 20 % boljši. Odlično je delal z levico, s katero je imel težave v sparin-gih. Ko je to steklo, je bilo vse ostalo lažje.« Odlično je izkoristil tudi svoje izkušnje, na koncu pa z udarci v telo odločil dvoboj. T. Jagarinec: »To so leta nastopanja v velikih ringih, kar je Madžar verjetno okusil prvič. Boks ni samo dvobo-jevanje v mišicah, hitrosti, vzdržljivosti in moči, ampak tudi nekoliko višje, v glavah. Velikokrat je možno dvoboj izenačenih tekmecev odločiti na tem nivoju, z večjo inteligenco. Mentalno je dvoboj oddelal res šampionsko.« Dejan je dejansko prejel malo udarcev. T. Jagarinec: »Tukaj je velik del prispeval trener Dirk Dzemski, ki je ob ringu odlično vodil borbo - venomer Foto: Črtomir Goznik Dirk Dzemski, Dejan Zavec, Tomaž Barada in Tomi Jagarinec ob prvem slavju v ringu. je bil v stiku z Dejanom. Ta je v ringu deloval zelo zrelo, na prvem mestu mu je bila lastna varnost, šele nato se je odločal za napade. Težko bi si sploh zamislil boljši potek borbe, z eno besedo - odlično! Zagotovo mu je v pesteh ostalo moči še vsaj za tri runde. To obenem pomeni krajši čas regeneracije, hitrejšo možnost nadgradnje sedanje pripravljenosti ... Imamo še nekaj rezerv, te smo prihranili za naslednje dvoboje in težje tekmece.« Tomaž Barada: »Dejan si zasluži takšno prireditev« »Zelo sem zadovoljen s samim dogodkom in nivojem, na katerem smo ga pripravili. Celoten projekt je bil zahteven, a Dejan si zasluži takšno prireditev. Zame je najpomembnejše spoznanje, da je Dejan nazaj na poti proti vrhu! To mi je največje zadovoljstvo.« Dirk Dzemski: »Dejan je ponovno nazaj« »Minilo je precej časa od zadnje borbe; vmes je bilo treba sanirati poškodbe. Zato verjamem, da je bilo za navijače lepo spremljati takšno borbo, po kateri je jasno, da je Dejan ponovno nazaj, na poti vrnitve. Proti trdemu tekmecu je prikazal zelo trd, a lep dvoboj, s čimer sem seveda maksimalno zadovoljen.« Tokrat si bil prisoten manj časa. D. Dzemski: »V Nemčiji sem imel obveznosti, saj se Robert Stieglitz pripravlja za zelo pomemben dvoboj s Felixom Sturmom. Zardi tega je bilo nekaj težav, a smo jih reševali na najboljšim možni način in tudi rezultat je pozitiven.« Dejan Zavec: »Zanima me Amerika« D. Zavec: »V prvi vrsti se zahvaljujem vam novinarjem, ki mi vedno stojite ob strani, v slabih in lepih trenutkih, kakšne doživljam nocoj. Všeč mi je, da se je Ferenc prišel v Maribor dejansko borit, ne samo branit. Dva meseca smo se intenzivno pripravljali na boksarja, ki zna odlično vrniti udarce. To nam je v popolnosti uspelo. Vesel sem tudi tega, da sem priprave in dvoboj končal brez poškodb. Dvoboj mi je dal tudi odgovor o tem, ali sem še konkurenčen, ali še imam rezerve za močnejše dvoboje.« Kako naprej? D. Zavec: »Takoj sledi iskanje novega dvoboja. S tem je seveda povezana dobra pripravljenost, zato ne bo nobene večje prekinitve treningov. Glede na moja leta si ne bom mogel znova privoščiti leto dni dolgega odmora -optimalno bi bilo v začetku naslednjega leta. O konkretnih imenih za zdaj ne bi mogel reči določenega, saj je najprej treba skenirati situacijo glede napovedanih dvobojev drugih tekmecev. Zanimajo pa me znana in uveljavljena imena, tega ne skrivam. Sedaj imam pas evropskega prvaka organizacije WBO, kar je dobra osnova za naslednje korake. Zanima me Amerika, ob dovolj močnem tekmecu pa se lahko 'Amerika' zgodi tudi v Evropi.« V kateri kategoriji, vel-terski ali lahko srednji? D. Zavec: »Iskali bomo v obeh, saj imamo v dveh več možnosti kot samo v eni. Ta prehod se je izkazal kot pozitiven, saj se je odprla nova paleta možnih tekmecev. Sedaj je treba 'slalomirati' med najboljšimi možnostmi. Zaradi teže mi je sedaj celo ljubša lahka srednja (smeh).« Boš iskanje tekmeca v celoti prepustil Louju DiBelli ali se boš aktivno vključil tudi sam? D. Zavec: »Vse življenje se držim načela, da je treba iskati srečo. Sam bom pri tem zagotovo aktiven, a iskali bodo tudi Lou DiBella, Ulf Steinforth in še kdo -nikogar nisem izključil. Ko bomo našli najboljšo opcijo, jo bomo zagotovo zgrabili z obema rokama.« Na katera imena star-taš? D. Zavec: »Vsi si želijo dvoboja z Mayweatherjem, Pacquiaom, Alvaresom, Cot-tom, Brookom, tudi sam nisem izjema. Drzen bom in jih 'izzival' - morda uspe v prvem poskusu, morda pa bo treba prej še na kakšen dvoboj.« Vzdušje v dvorani Tabor je bilo zelo pozitivno. D. Zavec: »Od navijačev veliko dobim, zato jim tudi sam veliko dajem. Nikogar ne želim razočarati, v ringu vedno dajem svoj maksimum. Je pa takšno vzdušje zelo stimulativno: praktično nemogoče je, da bi v takšnem ozračju boksal mlačno, bledo, brez energije . Tega si preprosto ne znam predstavljati. Energija dvorane ti da krila!« Dvoboj je bil nadgradnja vsega, kar si prikazal doslej. D. Zavec: »Želel sem več fleksibilnosti, več gibanja in prav na tem - gibanju nog -sem veliko delal na treningih. Vesel sem izida in celotnega zorenja - upam na uspešno nadaljevanje zgodbe.« V 6. rundi si za trenutek izgubil ščitnik za zobe. D. Zavec: »To se je zgodilo po nesreči, ob vzdihu. Bolje, da sem ga izpljunil, kot pa da sem ga požrl (smeh).« Uspešna ekipa, v kateri sta bila ob Tomažu Baradi še Tomi Jagarinec in Dirk Dzemski, pa gre vsaka svojo pot: Tomi v Katar, Dirk v Nemčijo. Kako naprej? D. Zavec: »Z obstojem sodobnih komunikacij je to premagljivo. Imamo veliko izkušenj iz preteklosti, tako da bomo ostali v isti sestavi.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Odlična predstava našega šampiona ni puščala trohice dvoma v zmago. Ferencu Hafnerju v Taboru ni bilo lahko . 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 24. oktobra 2014 Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj Nastja Čeh novi vodja nogometne šole V Nogometni šoli Poli Drava Ptuj je prišlo v začetku tedna do nekaterih kadrovskih sprememb. Najpomembnejša se je zgodila na mestu vodja šole, kjer je Bena Repiča zamenjal Nastja Čeh. Slednji je trenutno tudi aktiven igralec ptujske članske ekipe in ima nedvomno veliko izkušenj s področja treniranja na različnih nivojih, kar bo prav gotovo lahko prineslo določeno izboljšanje v trenažnem procesu mladih nogometašev. Čeh bo predvsem delal na tem, da bodo preko strokovno usposobljenega kadra imeli mladi igralci čimbolj kakovostne treninge in da se bodo naučili osnovnega nogometnega reda. Bivši vodja šole se je v zadnjem letu zelo trudil za napredek in je tudi povečal število otrok, ki obiskujejo treninge. Repič ostaja vpet v delo šole, saj bo odslej Foto: Črtomir Goznik Nastja Ceh bo odslej opravljal naloge vodja ptujske nogometne šole. pomagal pri treningih zelo nadarjene generacije igralcev v starostni skupini U-11. Največ pozornosti bodo v nadaljevanju sezone deležni kadeti in mladinci, katerih osnovni cilj bo preboj v prvo slovensko ligo. David Breznik Nogomet • Mlajše kategorije 1. SML REZULTATI 12. KROGA: Aluminij - Olimpija Ljubljana 3:1 (0:1), Interblock - Maribor Branik 0:1 (0:0), Gorica - Ilirija Extra-Lux 4:0 (1:0), Domžale -Krka 3:0 (1:0), VOC Celje - Rudar Velenje 4:0 (1:0), Krško -Koper 1:2 (1:0), Elta Izola - Bravo Publikum 2:1 (1:0), NOGA Triglav - Šampion 1:2 (0:0). ALUMINIJ - OLIMPIJA LJUBLJANA 3:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Kregar (20.), 1:1 Ploj (47.), 2:1 Križan (69.), 3:1 Elšnik (76.) ALUMINIJ: Pungartnik, Pucko, Novak, Ahec, Golob, Knez, Pintarič (od 77. Dobaj), Zorec (od 46. Križan), Elšnik (od 89. Klanjšek), Rogina (od 86. Bro-dnjak), Ploj. Trener: Bojan Špe-honja 4. OLIMPIJA LJ. 12 8 1 3 33:14 25 5. ALUMINIJ 12 8 1 3 27:10 25 6. B. PUBLIKUM 11 8 0 3 15:6 24 7. KRŠKO 12 7 0 5 18:12 21 8. INTERBLOCK 12 6 1 5 14:24 19 9. KOPER 11 5 1 5 14:13 16 10. CELJE 12 4 1 7 16:17 13 11. ILIRIJA EXTRA-L. 12 4 1 7 9:24 13 12. KRKA 12 4 0 8 16:27 12 13. GORICA 12 3 2 7 21:20 11 14. RUDAR VELENJE 12 2 1 9 11:28 7 15. ELTA IZOLA 12 2 0 10 10:39 6 16. ŠAMPION 12 1 1 10 12:39 4 6 31 1 23 0 22 10 22 27:23 22 20:: 1. DOMŽALE 12 8 4 0 39:13 28 2. INTERBLOCK 12 9 0 3 27:9 27 2. SKL 3. KOPER 11 8 2 1 31:12 26 4. VOC CELJE 12 6 4 2 33:21 22 REZULTATI 12. KROGA: Alu- 5. B. PUBLIKUM 11 7 1 3 24:13 22 minij - Olimpija Ljubljana 0:0, 6. GORICA 12 6 2 4 36:17 20 Interblock - Maribor Branik 2:1 7. ALUMINIJ 12 6 1 5 20:23 19 (1:0), Gorica - Ilirija Extra-Lux 8. MARIBOR BRANIK 10 5 3 2 16:16 18 1:1 (0:0), Domžale - Krka 5:0 9. OLIMPIJA LJ. 12 5 2 5 29:24 17 (3:0), Celje - Rudar Velenje 1:2 10. ŠAMPION 12 4 1 7 17:27 13 (0:1), Krško - Koper 3:0 (1:0), 11 ILIRIJA EXTRA-L. 12 3 2 7 17:24 11 Elta Izola - Bravo Publikum 1:0 12. KRŠKO 12 2 4 6 19:32 10 (0:0), NOGA Triglav - Šampion 13. RUDAR VELENJE 12 3 1 8 15:28 10 2:1 (1:1). 14. NOGA TRIGLAV 12 3 0 9 10:24 9 1. NOGA TRIGLAV 12 9 1 2 26:16 28 15. KRKA 12 1 4 7 16:31 7 2. DOMŽALE 12 9 0 3 32:8 27 16. ELTA IZOLA 12 2 1 9 17:52 7 3. MARIBOR BRANIK 10 8 1 1 31:8 25 ALUMINIJ - OLIMPIJA LJUBLJANA 0:0 ALUMINIJ: Hrastnik, Bajrak-taraj, Mesarič, Jager, Pivec, Petrovič, Krivec, Bohak (od 68. Mi-lec), Milič, Ploj, Panikvar (od 73. Bračko). Trener: Tomi Grbavac. LIGA U-15 VZHOD REZULTATI 11. KROGA: Aluminij - Krško 3:0 (2:0), Poli Drava Ptuj - Robert Koren Dravograd 0:0, Maribor Branik - Celje 1:1 (1:1), Šampion -Pobrežje Maribor 2:1 (0:1), Rudar Velenje - Bistrica 1:0 (1:0), Farmtech Veržej - Žalec 4:1 0 19 18 12 17 :13 13 18:32 13 27:32 24:1 13:1 (3:0), Korotan Prevalje - Dravi-nja 3:8 (3:1). 1. MARIBOR BRANIK 11 10 1 0 2. CELJE 11 7 2 2 3. ALUMINIJ 11 7 1 3 4. KRŠKO 11 7 1 3 5. DRAVINJA 11 7 1 3 6. R. K. DRAVOGRAD 11 6 1 4 7. F. VERŽEJ 11 6 0 5 8. RUDAR VELENJE 11 5 2 4 9. BISTRICA 11 3 4 4 10. ŠAMPION 11 4 1 6 11. P. DRAVA PTUJ 11 3 1 7 13:25 10 12. ŽALEC 11 2 3 6 9:27 9 13. POBREŽJE MB 11 1 0 10 8:40 3 14. KOR. PREVALJE 11 0 0 11 7:68 0 ALUMINIJ - KRŠKO 3:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Kovačec (15.), 2:0 Polanec (35.), 3:0 Mesarič (59.) ALUMINIJ: Milic (od 67. Kapel Polegeg), Košič, Očko (od 67. Žunkovič), Kovačec, Karlovčec (od 52. Mesarič), Flajšman (od 62. Svenšek), Jauk, Polanec, Prelec, Ovčar, Štorek (od 65. Kirbiš). Trener: Borut Kolar POLI DRAVA PTUJ - ROBERT KOREN DRAVOGRAD 0:0 POLI DRAVA PTUJ: Lovrec, Vidovič, Cvikl, Magdič, Šegula, Bojnec, Drevenšek (od 60. Rogina), Šalamun, Koren (od 63. Šeliga), Lovenjak, Čeh. Trener: Gregor Beranič 2. SML/SKL 9. KROG, kadeti: Dravinja - NŠ Poli Drava 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Zelenik (19.), 1:1 Pesjak (65.); mladinci: Dravinja - NŠ Poli Drava 3:3 (1:1); strelci: 1:0 Güstin (27.), 1:1 Šalamun (39.), 1:2 Šalamun (50.), 1:3 Bauman (61.), 2:3 Kolar (69.), 3:3 Bašič (77.). SKUPNA LESTVICA: Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so v derbiju kroga ugnali vrstnike iz Ljubljane. 1. FARMT. VERŽEJ 18 14 1 3 48:10 43 2. NŠ MURA 18 14 0 4 39:15 42 3. DRAVINJA 16 11 4 1 47:16 37 4. POLI DRAVA 16 10 2 4 55:23 32 5. MALEČNIK 18 9 4 5 42:33 31 6. ROBERT KOREN 16 8 3 5 34:18 27 7. GUMMI MIRAL 18 8 2 8 33:29 26 8. A. E. BISTRICA 18 7 2 9 29:36 23 9. NAFTA 1903 18 6 1 11 28:51 19 10. POHORJE 18 6 1 11 29:54 19 11. KOVINAR MB 18 4 3 11 19:55 15 12. ŠMARTNO 1928 16 4 2 10 21:34 14 13. ŽELEZNIČAR MB 16 2 5 9 21:39 11 14. MIKLAVŽ/DOBR. 16 1 2 13 24:56 5 JM Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Zavrč - Maribor; SOBOTA ob 16.00: Domžale - Luka Koper, Celje - Radomlje; SOBOTA ob 18.00: Gorica - Olimpija; NEDELJA ob 16.00: Krka - Rudar. 2. SNL PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Ankaran Hrvatini -Šenčur, Farmtech Veržej - Aluminij, Roltek Dob - Krško; NEDELJA ob 14.00: Šmartno 1928 - Dravinja Kostroj, Triglav Kranj - TKK Tolmin. 3. SNL SEVER PARI 10. KROGA - PETEK ob 15.00: Šmarje pri Jelšah - Maribor B, Fužinar - Šampion, Mons Claudius - AHA Emmi Bistrica, AjDAS Lenart - Fosilum Šentjur; SOBOTA ob 16.00: Radlje -Koroška Dravograd; NEDELJA ob 13.00: Podvinci - Malečnik; NEDELJA ob 15.00: Drava - Korotan Prevalje. SUPER LIGA PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Gerečja vas - Cirkulane, Apače - Boč Poljčane, Hajdina - Središče ob Dravi, NEDELJA ob 14.00: Stojnci - Videm, Bukovci - Carrera Optyl Ormož. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Podlehnik - Tržec, Le-skovec - Markovci; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Zgornja Polskava, Skorba - Dornava Vrtnarstvo Kovačec; NEDELJA ob 14.00: Gorišnica - Podvinci. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Majšperk - Hajdoše, Rogoznica - Slovenja vas, Polskava avtoprevozništvo Grobel-nik - Pragersko 75; NEDELJA ob 14.00: Makole - Grajena. VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 PARI 8. KROGA - PETEK ob 16.30: Videm - Apače, Grajena - Skorba, Spodnja Polskava - Dornava. VETERANI 40 ZAHOD PARI 8. KROGA - PETEK ob 16.30: Majšperk - Hajdina, Zgornja Polskava - Pohorje Oplotnica, Lovrenc - Pragersko. Rokomet • 1. SRL (m) 8. KROG: Jeruzalem Ormož - Sevnica (SOBOTA ob 19.00) 1. B DRL 6. KROG: Cerklje - Drava Ptuj (PETEK ob 19.30), DOL TKI Hrastnik - Velika Nedelja Carrera Optyl (SOBOTA ob 19.30); Grosuplje - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 20.00) 1. B DRL (ž) 5. KROG: Litija - Tenzor DP Logik Ptuj (SOBOTA ob 17.00) 50 MLADIH ODHAJA NA MADŽARSKO Štiri različne starostne kategorije rokometašev Jeruzalem Ormoža in Velike Nedelje Carrere Optyl bodo od petka do nedelje, 24. do 26. 10., sodelovale na močnem mednarodnem turnirju na Madžarskem. V Monoštru bodo sodelovale ekipe iz Madžarske, Slovaške, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Ekipa Jeruzalema bo na turnirju sodelovala z ekipama letnikov 1999 in 2002, ekipa Velike Nedelje z ekipama letnikov 2001 in 2003. Za fante in njihove trenerje bo turnir služil za nabiranje novih prepotrebnih izkušenj, ki bodo zagotovo še prav prišle skozi sezono 2014/15 v državnem prvenstvu. S 50 športniki na pot odpotujejo trenerji Mladen Grabovac, Davorin Kovačec, Branko Bogša, Darjan Mesarec in Uroš Krstič. Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 2. KROG: GM mobil Ptuj - Sobota (SOBOTA ob 18.00) Namizni tenis • 1. SNTL (m) 5. KROG: Cirkovce Šternmatik - Krka 1 (SOBOTA ob 17.00) Tajski boks • Na Ptuju noč gladiatorjev Klub Tajskega boksa Muay-Thai gym Ptuj organizira v soboto, 25. oktobra, v športni dvorani Center ob 18. uri tekmovanje v tajskem boksu. Nastopili bodo borci iz Hrvaške, Češke, Bosne in Hercegovine, Srbije, Nemčije, Avstrije in Slovenije. Vrhunec večera za pokal Ptuja bo profesionalni dvoboj med Slovencem Aleksandrom Stankovom in Hrvatom Markom Filetinom. Šport in mladi • Aktivne počitnice Športna zveza Ljutomer bo v dneh jesenskih počitnic, od ponedeljka do četrtka (27.-30. oktober) poskrbela za aktivno preživljanje prostega časa mladih. Obiskovalcem osnovne šole se ponujajo dvourne delavnice, ki bodo zajemale vodene aktivnosti v desetih športno rekreativnih panogah - namiznem tenisu, plesu, lokostrelstvu, košarki, nogometu, elementarnih igrah, judu, badmintonu, streljanju z zračno puško in športnem plezanju. Pod vodstvom izšolanih trenerjev bodo vse dejavnosti potekale v prostorih ljutomerske dvorane ŠIC. David Breznik, UK, NŠ Nasveti za varno zimsko vožnjo Prihajajo meseci, v katerih se vremenske razmere močno poslabšajo. Stalni spremljevalci voznikov postanejo dež, megla in sneg. Prav zaradi tega sta dodatna previdnost in večja pozornost v jesenskih in zimskih razmerah nujni. A za varno vožnjo je to še vedno premalo, kajti tudi vozilo mora biti tehnično brezhibno in opremljeno tako, kot je zapisano v predpisih. Priporočila za vožnjo v zimskih razmerah in pozimi: • hitrost vozila zmanjšajmo in jo prilagodimo razmeram ter stanju vozišča, • povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom pred nami, • zavirajmo narahlo in po potrebi postopno z večkratnim pritiskom na sto-palko, • ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje, • zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdr-savanje pogonskih koles in zanašanje vozila, • vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti, • posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica, • računajmo z daljšim časom potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno, • med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah so še posebej pomembni vozniška kultura, etika in solidarnost. Pravočasno preverite: • pnevmatike • zavore • svetlobne naprave • zimsko opremo Pnevmatike vozilo bo pravilno in dobro opremljeno, če bomo upoštevali naslednja pravila. • 4 kolesa opremimo z zimskimi pnevmatikami ("M+S", "M.S" ali "M&S"). • 4 mesece (najmanj od 15. novembra do 15. marca naslednje leto) imejmo zimske pnevmatike na vozilu. • 3 mm mora biti najmanjša globina profila zimskih pnevmatik. Samo zimske pnevmatike na vseh kolesih omogočajo uspešno speljevanje in pospeševanje, učinkovito zaviranje, nespremenjeno smer pri zaviranju in varno vožnjo skozi ovinke. Zaradi posebne snovi pa bodo zimske pnevmatike tudi pri temperaturi pod 7 stopinj Celzija dovolj mehke, da bodo zagotovile ustrezni oprijem tudi na suhi in nezasneženi cesti. Le zadostna globina profilov bo omogočila dobro odstranjevanje vode in brozge izpod koles ter stabilnost v snegu in ledu. Kadar je na cesti več snega, pa priporočamo uporabo snežnih verig. Pnevmatike so edini stik našega vozila z voziščem, zato skrbimo, da bo vedno dober. Za zimsko opremo štejejo tudi poletne pnevmatike na vseh štirih kolesih in ustrezne snežne verige, ki morajo biti v zimskih razmerah pravilno nameščene na pogonskih kolesih. Pri vozilih s štirikolesnim pogonom morajo biti snežne verige nameščene na kolesih zadnje osi. Zavore in zavorna tekočina za varno vožnjo je nujno brezhibno delovanje zavor, zato redno preverjajmo gladino zavorne tekočine. Če se je rahlo znižala, je morda vzrok obraba zavornih oblog, če se je naglo znižala, vozilo takoj odpeljemo k mehaniku. Zavorno tekočino zamenjamo najmanj vsaki dve leti. Luči tudi podnevi uporaba luči podnevi je v Sloveniji med vožnjo z motornim vozilom obvezna, prav tako kot v mnogih evropskih državah. Večkrat preverimo, ali na avtomobilu res delujejo vse naprave za osvetljevanje ceste, označevanje vozila in dajanje svetlobnih znakov. Druga zimska oprema Priprava motornega vozila na zimo naj zajema tudi pregled drugih naprav in opreme vozila: • akumulator - pregledati, očistiti in namazati je treba kabelske priključke ter preveriti stanje elektrolita v celicah; • sistem za dovod zraka v vozilo - priporočljivo je preveriti, ali so v sistemu tujki (smeti ali posušeno listje); • olje v motorju - gladina olja mora vedno segati med obe oznaki (max -min) na merilni palici; • sistem za močenje vetro-branskega stekla - preveriti je treba količino vode v posodi ter ji dodati zadostno količino sredstva proti zmrzovanju; • metlice brisalcev - preve- riti je treba njihovo izrabljenost in jih po potrebi zamenjati; • klinasti jermen - preveriti je treba stanje in napetost jermena, ki zagotavlja vrtenje alternatorja, črpalke hladilne tekočine in drugih naprav; • sistem za dovod goriva - pri vozilih z dizelskim motorjem je priporočljivo pregledati in po potrebi očistiti filter za gorivo; • tesnila vrat - če jih bomo občasno namazali z glicerinom, v mrzlih dneh kljub mokroti vrata ne bodo pri-mrznila; • ključavnice na vratih in pokrovu prtljažnika - občasen vbrizg WD 40 ali podobnega penetrira-jočega antikorozivnega sredstva bo preprečil pomrznjenje ključavnice. V avtomobil, pripravljen na zimsko vožnjo, spadata metlica in strgalo za čiščenje stekel. V posodi s tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla naj bo dovolj tekočine, ki v mrazu ne bo zmrznila. Pred daljšo vožnjo preverimo, ali imamo v rezervoarju dovolj goriva. Sneg lahko preseneti tudi zimsko službo in zgodi se, da vozilo z nemočnimi potniki obstane na cesti, zato tudi odeja v vozilu ne bo odveč. Pred vožnjo dobro očistite vsa stekla in poskrbite, da se z vozila ne bodo raztresali sneg, led, voda ali druge Kolofon Priloga Zapeljimo v zimo, 24. oktober 2014 Urednik priloge: Jože Mohorič. Sestavki in fotografije: Jože Mohorič, Črtomir Goznik in www.amzs.si. Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič. Tehnično urejanje: Daniel Rižner. I ■ NOV TRGOVEC IN SERVISER V MESTU. AVTOHIŠA FERK Ptujska cesta 149, Maribor prodaja: 02 33 38 107 | servis: 02 33 38 108 | www.mazda-maribor.si 16 zAPEjMäÄi11 Štajerskega tednika t O CM CD .£2 O .2 O CM cd oŠ Z a u . Starost pnevmatik Ali je pri nakupu pnevmatike treba zahtevati »nove« in »sveže« produkte in ali moramo preverjati datum proizvodnje (tako imenovano DOT-oznako) na pnevmatiki? Vsi vozniki morajo biti seznanjeni s tem, kako pomembna je njihova vloga pri vzdrževanju in skrbi za pnevmatike ter z odločitvijo, zakaj jih zamenjati ter kako pnevmatike skladiščiti. Nekateri vozniki ne želijo kupiti pnevmatik, ki so bile proizvedene leto ali dve nazaj. Kot razlog navajajo, da so takšne pnevmatike prestare za uporabo. Toda dejstvo je, da ni znanih znanstvenih oziroma tehničnih podatkov, na podlagi katerih bi ugotavljali oziroma določali specifično maksimalno starostno mejo za nove nerabljene pnevmatike za potniška in lahka tovorna vozila. Pri tem pa je seveda pomemben pogoj, da je bila pnevmatika v času skladiščenja v primernih pogojih. Na izpostavljeno sporno vprašanje glede življenjske dobe avtomobilskih pnevmatik so se odzvale tudi strokovne gumarske revije, nacionalna združenja distributerjev oziroma vulkanizerjev v največjih evropskih državah ter tudi proizvajalci avtomobilskih pnevmatik. Vsi opozarjajo, da avtomobilske pnevmatike niso pokvarljivo blago - skupno njihovim odgovorom je, da prav vsi poudarjajo ključen pomen pogojev, v katerih se avtomobilske pnevmatike hranijo, in načel vzdrževanja pnevmatik. Mnogi potrošniki pa želijo poleg strokovnih priporočil odgovor najti tudi v raznih nacionalnih zakonodajah, uzancah oziroma drugih uradnih dokumentih, kjer »iščejo« priporočila o skrajnem roku od datuma proizvodnje, v katerem mora biti avtomobilska pnevmatika prodana. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj najpogostejših in največkrat uporabljenih priporočil različnih združenj. Mnenje svetovnega strokovnega združenja Svetovno združenje proizvajalcev avtoplaščev in platišč (European Tyre and Rim Technical Organization, ETR-TO) v svoji uradni publikaciji navaja priporočila glede hranjenja pnevmatik, zračnic in ščitnikov. Dokument sicer nima zakonske veljave, v praksi pa njegovim napotkom lahko sledimo brez zadržkov. Priporočila ne opredeljujejo končnega roka, v katerem mora biti pnevmatika prodana, govori pa o njihovi pravilni hrambi, da le-ti obdržijo svoje lastnosti. Pravilno hranjenje med drugim zagotavlja zaščito pred visoko tempe- Tabela hitrostnih razredov za osebna vozila Oznaka km/h 1 Oznaka km/h Oznaka km/h I Oznaka km/h M 130 R 170 H 210 Y 300 P 150 S 180 V 240 ZR nad 240 Q 160 | T 190 W 270 | Tabela hitrostnih razredov za lahka tovorna vozila Oznaka|km/h Oznaka km/h|Oznaka km/h i Oznaka km/h k no in mo r 170 H 210 L 120 P 150 S 180 M 130 i q 160 i T 190 Tabela nosilnosti (v kg) raturo oziroma pred prevelikimi temperaturnimi nihanji, vlažnostjo, ozonom, UV-žar-ki, olji in agresivnimi kemikalijami. Evropske države Časovno opredeljenost skrajnega roka, v katerem se pnevmatike razumejo kot nove (v primeru ustreznega skladiščenja) in se kot taki lahko prodajajo, lahko najdete na primer v uzancah BS AU 50 iz Velike Britanije. Te navajajo, da je pnevmatika lahko stara šest let, njihovo nacionalno združenje distributerjev avtoplaščev NTDA pa govori o petih letih od dneva proizvodnje. Zveza nemške gumarske industrije, Zveza industrije avtoplaščev in Združenje vulkanizerjev Nemčije navajajo, da so pnevmatike nove, če so stare do pet let. Zanimivo je, da dokumenti omenjenih organizacij ne govorijo o tem, da se pnevmatike po preteku omenjenih obdobij ne morejo več prodajati oziroma da so neuporabne, temveč da jih morajo pred prodajo oziroma uporabo pregledati strokovnjaki oziroma se mora pridobiti mnenje proizvajalca. Najpomembnejše je ustrezno hranjenje Ustrezno hranjene pnevmatike torej obdržijo svoje pr- votne lastnosti. Opozoriti pa velja, da se nekatere lastnosti pnevmatike med uporabo le-te seveda spreminjajo zaradi počasne, vendar stalne obrabe oz. manjšanja globine kanalov v dezenu tekalne plasti. Nekatere lastnosti se s časom poslabšajo, medtem ko se druge izboljšajo. Na primer: odpor proti akva-planingu in odpor proti obrabi na mokrem se v splošnem zmanjšata, medtem ko se vo-dljivost na suhem in stopnja obrabe optimizirata. Vozniki bodo po zdravi presoji prilagodili vožnjo glede na obrabo pnevmatik na svojem vozilu. Index Nosilnost Index Nosilnost Index Nosilnost Index Nosilnost 50 190 69 325 88 560 107 975 51 195 70 335 89 580 108 1000 52 200 71 345 90 600 109 1030 53 206 72 355 91 615 110 1060 54 206 73 365 92 630 111 1090 55 218 74 375 93 650 112 1120 56 224 75 387 94 670 113 1150 57 230 76 400 95 690 114 1180 58 236 77 412 96 710 115 115 59 243 78 425 97 730 116 1250 60 250 79 437 98 750 117 1285 61 257 80 450 99 775 118 1320 62 265 81 462 100 800 119 1360 63 272 82 475 101 825 120 1400 64 280 83 487 102 850 121 1450 65 290 84 500 103 875 122 1500 66 290 85 515 104 900 123 1550 67 307 86 530 105 925 124 1600 68 315 87 545 106 950 REMAULT AH TERBUC da® Dornava 116b, SI-2252 DORNAVA TeL: 02 754 OO 80 | www.ahterbuc.si - prodaja novih m rabljenih vozil - pooblaščeni servis - kleparsko -ličar ske storitve - nastavitve geometrije podvozja POPUST V OKTOBRU IN NOVEMBRU! •35 % jermeni, črpalka •20 % metlice brisalcev •20% jeklena platišča • 10 - 30 % zimske pnevmatike • 10 % servisne storitve VULKANIZERSTVO Ivan KOLARIČ s.p. PRODAJA IN MONTAŽA PNEVMATIK za osebna in tovorna vozila, motorna kolesa ter kmetijsko mehanizacijo. Na zalogi imamo zimske pnevmatike: MATADOR • KORMORAN • SAVA • KONTINENTAL • KLEBER • MICHELIN... PRODAJA IN POPRAVILO ALU PLATIŠČ AKCIJA MICHELIN: pri nakupu pnevmatik MICHELIN prejmete BONZA GORIVO! Bukovci 121c, 2281 Markovci pri Ptuju, tel.: 02 / 788 81 70 PE Ptuj, Rajšpova ul. 14, tel.: 02/771 15 65 »gStfsfiESK "v primeru potrebe po vulkanizerskih storitvah le-te lahko opravimo tudi na cesti! 17 ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna^gloga^taj^rsklga^ldnika avtohiša FERK Ptujska cesta "149, 2000 Maribor i Tel: (02) 333 81 05 \\ www.nissan-maribor.com - ■ osna NOVI JUKE NOVI QASHOA! NOVI X-TRAIL NOVÄ GENERACIJA LD OŽI VETJA Odkrijte novo generacijo vozil Nissan s 5-!etnim jamstvom: plačajte 50 % danes in 50 % šele čez eno leto, brez obresti! Kombinirana poraba goriva: 3,8-6,5 t/100 km. Emisije CQ2; 99-153 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PMic in PM^ ter dušikovih oksidov. Komercialni akcqi brezobreslno knancjranje 50/50 in brezplačno podaljšano jamstva veljata za nakup vozifa «z zaloge ir» z Nrssan financiranjem, Slrošek obritve znaša 1% maloprodajne cene «Dzila, 5 let jamstva obsega 3 lela luvarriríktí garancije lar podaljšano jamstva ¿a 4. irt 5. lelo u¿. m 100,000 k«n kaikufc s« ¿yod i piej Akcija volja do 31. 10. 2014. Pooblaščeni uvoznik; Renault Ntssari Sluvewja d. u. o. Dunajska 02, 1001 Ljubljana Sltfui je sirnbulna Izkoristite akcijo med 13- 1 O. i "tor si zagotovite izdelke 3+1 GRATIS JEKLENA PLATIŠČA AMORTIZERJI ZAVORNE PLOŠČICE ZAVORNI DISKI SEKZ0R TLAKA V PNEVMATIKAH 2 + 1 GRATIS £14+1 GRATIS SREDSTVA PROTI ZMRZOVANJU TEKOČINA ^^ ZA STEKLA Zakonska določila Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/2010 z dne 30. 12. 2010 s spremembami in dopolnitvami) v 29. členu določa, da morajo biti motorna in priklopna vozila na slovenskih cestah pozimi (med 15. 11. in 15. 3. naslednjega leta) in v zimskih razmerah (ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledene-lo (ledena ploskev) ali poledenelo (poledica)) opremljena s predpisano zimsko opremo. V skladu z Odredbo o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji je na cestah v Sloveniji, razen na avtocestah in hitrih cestah, na katerih so zimske razmere, prepovedana vožnja za tovorna vozila s priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nevarno blago, in za izredne prevoze. Upravljavec avtocest in hitrih cest lahko na teh cestah zaradi zimskih razmer za prej navedena vozila časovno in prostorsko omeji promet. O omejitvi prometa mora obvestiti javnost in postaviti prometno signalizacijo za izločanje, kjer je to mogoče. Za učinkovito, racionalno in varno omejitev prometa v zimskih razmerah na avtocestah in hitrih cestah upravljavec teh cest uskladi ukrepe s policijo. Zimska oprema motornih vozil V skladu s Pravilnikom o delih in opremi vozil za zimsko opremo motornih vozil štejejo: 1) Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo: • zimske pnevmatike na vseh kolesih ali • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled). 2) Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo: • zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za po- #1 gonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato. 3) Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. 4) Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako "M+S" ali "M.S" ali "M&S". 5) Ne glede na prej navedene pogoje štejejo za zimsko opremo vozil, ki so v prometu v priobalnem področju Slovenije, tudi samo poletne pnevmatike z globino glavnih kanalov de-zena najmanj 3 mm. Priobalno področje je v skladu s Pravilnikom o delih in opremi vozil del ozemlja Republike Slovenije območje, ki ga omejujejo obala Jadransko morje, meja z Italijo in meja s Hrvaško. Zavarovalnica Maribor Best Doctors® Zdravstveno zavarovanje _ j 18 ZApEJMOV ^OfiÖlP priloga Štajerskega tednika Stopnja poškodb narašča sorazmerno s hitrostjo Neprilagojena hitrost je na slovenskih cestah med glavnimi dejavniki prometnih nesreč, še zlasti tistih z najhujšimi posledicami. Pogosto je povezana tudi z nekaterimi drugimi dejavniki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti. Področje hitrosti je zato ključno za zagotavljanje boljše prometne varnosti. Nekateri vozniki hitrosti in načina vožnje žal še vedno ne prilagodijo svojim sposobnostim za vožnjo, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim značilnostim prometa, vremenskim razmeram ter značilnostim vozila in tovora. Pozabljajo, da promet in cesta napak ne oproščata. Ne zavedajo se, da je dovolj zgolj trenutek nepazljivosti, ki jim lahko popolnoma spremeni življenje, in da je lahko usodna že najmanjša prekoračitev hitrosti. Da bi voznike opozorili na to, kako zelo pomembno je upoštevati hitrostne omejitve in druga prometna pravila, policisti v sodelovanju z drugimi državnimi in nevladnimi organizacijami že vrsto let izvajajo akcijo Hitrost - počasneje je varneje. Osnovni namen akcije je zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti, in zmanjšanje njihovih posledic. Aktivnosti so usmerjene predvsem v preventivno delovanje, izvajamo pa tudi poostrene nadzore hitrosti. Policisti so posebej pozorni na prekoračitve hitrosti v naseljih, pa tudi na povratnike in voznike, ki najbolj kršijo hitrostne omejitve. Pri tem uporabljajo tudi razpoložljive stacionarne merilnike hitrosti in sodelujejo z mestnimi redarstvi ter na ta način poskušajo prispevati k večji varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje razmeram na cesti bi lahko obvarovali marsikatero življenje, saj stopnja poškodb narašča sorazmerno s hitrostjo. Vožnja znotraj hitrostnih omejitev lahko na evropskih cestah reši na tisoče življenj. Že če bi povprečno hitrost v naseljih zmanjšali za samo 1 km/h, bi se število prometnih nesreč zmanjšalo za približno 4 %. Znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja pa bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno 2 %. Na to, da je počasneje tudi zares varneje, pa kaže tudi podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h kar 85-od-stotna, pri hitrosti 30 km/h pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot 10 odstotkov. Vozniki, prilagodite hitrost svoje vožnje veljavnim omejitvam, pa tudi svojemu vozniškemu znanju in izkušnjam ter razmeram na cesti! Vožnja v neurju in toči V neurju in toči se vozne razmere na cestišču bistveno poslabšajo, zato je potrebno posebno prilagajanje na spremenjene razmere. Posebej problematična je vožnja na avtocestah, kjer so hitrosti večje. V nobenem primeru pa v takšnih razmerah ne ustavljamo na avtocesti in hitri cesti, v predorih ali pod nadvozi. Žal pa nekateri neodgovorni vozniki ob neurju na avtocesti svoja vozila še vedno ustavljajo v predorih, na odstavnih pasovih, obračajo ali celo izstopajo iz vozil in podobno. S tem ogrožajo tako sebe kot tudi druge udeležence v prometu, saj lahko pride do zastojev ali nevarnih naletov in prometnih nesreč. Nekatera pravila, ki jih morajo vozniki v neurju in toči upoštevati: • voznik lahko svoje vozilo ustavi na parkirnih prostorih počivališč, nikakor pa ne na odstavnih pasovih ali celo na vozišču: na odstavnem pasu avtoceste in ceste, rezervirane za motorna vozila, so prepovedani vožnja, parkiranje ali ustavitev, razen v sili. Tudi na vozišču avtoceste in ceste, rezervirane za motorna vozila, so prepovedani obračanje, vzvratna vožnja, ustavitev ali parkiranje; enako velja za predore in nadvoze; med neurjem ali podobnimi dogodki je priporočljivo, da vozite posebej previdno in hitrost svoje vožnje prilagodite razmeram. Če ste takrat na avtocesti, se izključite iz prometa na prvem primernem mestu (počivališču, izvozu ipd.), nato pa poiščete primerno zavetje za vozilo, kjer je to pač dovoljeno; ko je promet gostejši, se pogosto zgodi, da vozilo, ki prehiteva vozilo pred sabo, vozi z manjšo hitrostjo od dovoljene. Vozniki, ki vozijo za takšnim vozilom, naj bodo strpni. Uporaba zvočnih in svetlobnih signalov je dovoljena le, kadar je ogrožen voznik sam ali kdo drug. Zato priporočamo predvsem vzpostavitev zadostne varnostne razdalje in potrpežljivost, dokler voznik pred vami ne konča prehitevanja; močan dež, nalivi in toča lahko na vozišče nanese-jo naplavine, ki z vozišča navadno niso takoj odstranjene. Vozniki, še zlasti motoristi, naj bodo v takšnih razmerah še previdnejši; upoštevajte vso prometno signalizacijo: prometne znake, prižgano rdečo luč pred predori, ki vozniku prepoveduje, da bi zapeljal vanj, talne označbe itd. inovativna oblačila lasten razvoj oblačila izdelana na Ptuju KDO ZNA BOLJE KOT RENAULT VZDRZEVATI VAS RENAULT Renault priporoča [i NAJEM ali pranje oblačil vedno sveža n čista oblačila AVTOHIŠA PETOVIA AVTO TEL. 02/749 35 40 www.priori.si petek • 24. oktobra 2014 Šport Štajerski 19 Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž), 2. SNTL (m) Piljak v Puconcih mešal štrene favoritom 1. SNTL (m) REZULTATI 4. KROGA: Ilirija -Letrika 5:1, Maribor - Olimpija 5:0, Kema I - Cirkovce Šternma-tik 5:2, Krka I - Kema II 5:2, Ar-rigoni - Mengeš 1:5. 1. MARIBOR 4 4 0 8 2. KEMA I 4 4 0 8 3. KRKA I 4 4 0 8 4. I LIRIJA 4 3 16 5. LETRIKA 4 3 16 6. CIRKOVCE ŠTERNMATIK 4 13 2 7. MENGEŠ 4 13 2 8. KEMA II 4 0 4 0 9. ARRIGONI 4 0 4 0 10. OLIMPIJA 4 0 4 0 Kema 1 - Cirkovce Šternmatik 5:2 Škraban - Kocuvan 3:1 (8 7, -8, 3), Ropoša - Koban 3:1 (-8, 9, 9, 6), Sukič - Piljak 0:3 (-8, -8, -6), Ropoša - Kocuvan 3:0 (10, 8, 6), Škraban - Piljak 2:3 (-9, 8, 6, -9, -8), Sukič - Koban 3:1 (7, -9, 9, 10), Ropoša - Piljak 3:2 (2, -7, 6, -14, 6). Igralci iz Cirkovce so v soboto gostovali v Puconcih, kjer so jih pričakali eni izmed favoritov za končno slavje v ligi, igralci Keme 1 - Dominik Škraban, Bojan Danilo Piljak (Cirkovce Šternmatik) Ropoša in Patrik Sukič. Ti so svojo vlogo upravičili, vendar so Cirkovčani drago prodali svojo kožo. Do rezultata 3:2 so bili povsem v igri (obe točki je osvojil Danilo Piljak), nato pa je Primož Koban izgubil tesen dvoboj z 18-letnim Sukičem (3:1). Pri rezultatu 4:2 je za mizo znova stopil Piljak in z Bojanom Ropošo odigral pravi triler. Pri zaostanku 2:1 v nizih je ubranil nekaj zaključnih žog in z osvojenim Judo • 1. in 2. liga Gorišničani še brez zmage 1. slovenska liga Judoisti v 1. ligi so v prvi polovici oktobra opravili s tremi krogi tekmovanja. Med najboljšimi so tudi letos judo-isti Gorišnice, ki pa jim pred zadnjim krogom (5. 11.) ne kaže najbolje. Gorišničani so se v 1. krogu odpravili v Ljubljano, kjer so merili moči z domačo Olimpijo in ekipo iz Slovenj Gradca. Obakrat so morali priznati premoč tekmecem. Podobno se jim je zgodilo na drugem turnirju, ko so na domačih blazinah gostili ekipi Zdežele Sankaku in Duplek. Še najbližje zmagi so bili na turnirju 3. kroga v Slovenski Bistrici. Proti favorizirani domači vrsti so pričakovano klonili, na uspeh pa so računali v srečanju z mariborskim Železničarjem. »Odločilno je bilo srečanje med Denisom Rusom in Mariom Rudlom, kjer je naš član že izvedel zmagovalni met, a ga sodnik ob blazinah (nekdanji član JK Železničar, op. a.) ni potrdil. V nadaljevanju dvoboja je prišlo do preobrata in ostali smo brez četrte točke, ki bi pomenila našo zmago,« je povedal trene Nasko Franc, ki je imel tekom treh krogov precej težav s sestavo ekipe: »Naši fantje so v rednih službah in se težko udeležujejo treningov, zato pripravljenost vseh zagotovo ni optimalna. Poleg tega smo resno računali na udeležbo Branka Kralja, ki pa je sedaj poškodovan. Tako nismo imeli v eni ali celo dveh kategorijah tekmovalca, kar je prevelik hendikep za uspeh.« Za JK Gorišnica so v dosedanjih dvobojih nastopali Jure Kuralt, Tadej Zalaznik, Leon Jaušovec, Denis Rus, Marko Čagran, David Forštnarič, Denis Rus in Damjan Fras. Zadnji krog bo na sporedu 5. 11., ko se bodo Gorišničani merili z ekipama Branika in Bežigrada. Rezultati posameznih dvobojev 3. kroga: Impol - Gorišnica 6:1 (55:7) —60 kg: Nejc Arbeiter - brez nasprotnika 1:0 (10:0) -66 kg: Matjaž Trbovc - Jure Kuralt 1:0 (10:0) -73 kg: Aljaž Čeh - Tadej Zalaznik 0:1 (0:7) -81 kg: Tadej Čeh - Leon Jaušovec 1:0 (10:0) -90 kg: David Volčič - Denis Rus 1:0 (5:0) -100 kg: Denis Imamovič - brez nasprotnika 1:0 (10:0) +100 kg: Vito Dragič - Damjan Fras 1:0 (10:0) Gorišnica - Železničar 3:4 (30:40) -60 kg: brez nasprotnika - Marko Miletič 0:1 (0:10) -66 kg: Jure Kuralt - Žiga Petek 1:0 (10:0) -73 kg: Tadej Zalaznik - Nik Blažič 1:0 (10:0) -81 kg: Leon Jaušovec - Vinko Ervin 0:1 (0:10) -90 kg: Denis Rus - Mario Rudl 0:1 (0:10) -100 kg: brez nasprotnika - Blaž Peklič 0:1 (0:10) +100 kg: Damjan Fras - brez nasprotnika 1:0 10:0. 5. KAJUH-SLOVAN 6. LOGATEC I 7. PTUJ 2 0 2 0 10 10 2 0 2 0 Foto: Črtomir Goznik nizom 14:16 izenačil na 2:2. Ropoša je v odločilnem nizu vendarle zmogel več moči in dokončno odločil srečanje. 1. SNTL (ž) REZULTATI 2. KROGA: Muta -Vesna 4:5, Arrigoni - Kajuh-Slo-van 5:0, Inter Diskont - Ptuj 5:0. Prosta je bila ekipa Logatec 1. 1. ARRIGONI 2 2 0 4 2. VESNA 2 2 0 4 3. INTER DISKONT 110 2 4. MUTA 2 112 Inter Diskont - Ptuj 5:0 N. Veronik - Krajnc 3:0 (6, 7, 8), Fajmut - Allwinger 3:0 (8, 2, 3), Z. Veronik - Bezjak 3:0 (9, 6, 4), Fajmut - Krajnc 3:0 (4, 3, 2), N. Veronik - Bezjak 3:1 (6, -4, 7, 9). Mlada ptujska ekipa je v 2. krogu na Ravnah na Koroškem gostovala pri prvih fa-voritinjah za končno zmago, igralkah Inter Diskonta. Manca Fajmut in 17-letni dvojčici Nika in Zala Veronik (najboljši slovenski mladi igralki) so slavile brez izgubljenega srečanja, edini niz v ptujski vrsti je osvojila Anja Bezjak v dvoboju proti Niki Veronik. 2. SNTL (m) REZULTATI 3. KROGA: Ptuj - Sobota 3:5, Logatec - Inter Diskont 5:2, Rakek -Muta 5:4, Melamin - Kajuh-Slovan I 0:5, Krka II - Križe 5:3, Logatec -Muta 5:1, Rakek - Inter Diskont 1:5, Melamin - Križe 5:4, Krka II - Kajuh-Slovan I 5:2. 'jm Foto: Črtomir Goznik Marsel šegula (NTK Ptuj) 1. KAJUH-SLOVAN I 2. KRIŽE 3. LOGATEC 4. INTER DISKONT 5. KRKA II 6. MUTA 7. MELAMIN 8. SOBOTA 9. RAKEK 10. PTUJ 6 5 1 10 6 4 2 8 6 4 2 8 5 4 18 5 4 18 5 2 3 4 5 2 3 4 5 1 4 2 6 1 5 2 5 0 5 0 Ptuj - Sobota 3:5 Drčič - Kolbl 0:3 (-8, -7, -10), Krušič - Močan 3:2 (-9, -10, 8, 3, 12), Šegula - Vinčec 3:1 (4, 7, -11, 11), Krušič - Kolbl 0:3 (-8, -9, -7), Drčič - Vinčec 2:3 (10, -8, -13, 7, -6), Šegula - Močan 0:3 (-10, -7, -5), Krušič - Vinčec 3:0 (6, 7, 6), Šegula - Kolbl 0:3 (-6, -6, -4). Ptujčani so v 3. krogu 2. lige iskali priložnost za prvi točki, a so v dvoboju z igralci iz Murske Sobote ostali brez njih. Sestava obeh ekip je bila precej nekonvencionalna, saj so za mize stopili kar trije veterani: pri gostih 56-letni Igor Vinčec in 47-letni Miran Močan, pri domačinih pa 56-letni Darko Drčič. Začetek je bil za domačine precej obetaven, saj so z zmagama Krušiča in Šegula povedli 2:1. V drugi seriji je Krušič klonil proti najboljšemu igralcu gostov, Mariu Kolblu, še bolj boleč pa je bil poraz Darka Drčiča proti Vinčcu. Po tem je edino zmago za domačine dosegel le še Krušič, kar je bilo premalo za preobrat. JM Rezultati uvodnih treh turnirjev: 1. krog (1. 10.): Maribor: Duplek - Bežigrad 4:3, Bežigrad - Impol 3:4, Du-plek - Impol 4:3; Celje: Z'dežele Sankaku - Branik Broker 4:3, Branik Broker -Železničar 4:3, Z'dežele Sankaku - Železničar 6:1; Ljubljana: Olimpija - Gorišnica 5:2 (50:15), Gorišnica - Acron Slovenj Gradec 2:5 (20:50), Olimpija - Acron Slovenj Gradec 4:3 (35:30). 2. krog (8. 10.): Maribor: Železničar - Bežigrad 1:6, Bežigrad - Olimpija 2:5, Železničar - Olimpija 2:5; Gorišnica: Gorišnica -Z'dežele Sankaku 2:5 (20:50), Z'dežele Sankaku - Duplek 4:3, Gorišnica - Duplek 1:6 (10:55); Slovenj Gradec: Acron Slovenj Gradec - Impol 3:4, Branik Broker - Impol 3:4, Acron Slovenj Gradec - Branik Broker 3:4. 3. krog (15. 10.): Slovenska Bistrica: Impol -Gorišnica 6:1 (55:7), Gorišnica - Železničar 3:4 (30:40), Železničar - Impol 1:6; Celje: Bežigrad - Acron Slovenj Gradec 4:3, Acron Slovenj Gradec - Z'dežele Sankaku 3:4, Bežigrad - Z'dežele Sankaku 4:3; Maribor: Olimpija - Duplek 4:3, Branik Broker - Olimpija 3:4, Branik Broker - Duplek 3:4. 1. OLIMPIJA 6 6 0 0 27:15 12 2. IMPOL 6 5 0 1 27:15 10 3. Z'DEŽ. SANKAKU 6 5 0 1 26:16 10 4. DUPLEK 6 4 0 2 24:18 8 5. BEŽIGRAD 6 3 0 3 22:20 6 6. BRANIK BROKER 6 2 0 4 20:22 4 7. A. SLOV, GRADEC 6 1 0 5 20:22 2 8. ŽELEZNIČAR 6 1 0 5 12:30 2 9. GORIŠNICA 6 0 0 6 11:31 0 JM Foto: Črtomir Goznik Ekipa JK Drava je na domačih blazinah osvojila 3. mesto v 2. ligi. Odločila diskvalifikacija Letonja v polfinalu 2. slovenska liga Judo klub Drava Ptuj je v nedeljo v športni dvorani Mladika izpeljal predtekmo-vanje in finalni del 2. slovenske judo lige. Na blazinah naj bi nastopilo osem ekip, a se jih je prišlo borit le sedem. Na Ptuju smo lahko videli številne odlične borbe. Domači klub je že lansko leto ponovno sestavil člansko ekipo, ki jo je letos nadgradil in je po tiho pričakoval preboj do finala ali morda celo povratek med najboljše slovenske klube - v 1. ligo, kjer so pred leti uspešno nastopali. V predtekmovalnem delu je JK Drava pod vodstvom trenerja Vlada Čuša zabeležil zmago in poraz ter se je uvrstil v nadaljnje boje. Na dvoboju proti KBV Lendava je Drava visoko slavila s 6:1, zmagali so Šarčevič, Vidovič, Dedič, Šimenko, Letonja in Ferjan. Proti favorizirani ekipi Šiške, ki je na koncu osvojila tudi 1. mesto (Šiška je v finalu s 6:1 premagala Ljutomer, op. a.), so izgubili z 2:5. Posamični zmagi sta prinesla Plošinjak in Letonja. Sledil je odločilni polfinal-ni dvoboj proti TVD Partizan iz Ljutomera. Po izenačenem boju je zmagovalca odločila zadnja borba, v kateri je bil izkušeni Letonja na dobri poti do zmage, a je v borbi naredil napako, saj je nasprotnika za hip prijel z roko za nogo, kar je po novih pravilih strogo prepovedano. Zaradi tega je bil diskvalificiran in Ljuto-merčani so se veselili zmage s 4:3. V tekmi za 3. mesto JK Drava ni imel dostojnega tekmeca, saj so Ravenčane premagali s 6:1. Posamezne zmage so dosegli Šarčevič, Vidovič, Dedič, Šimenko, Fer-jan in Letonja, medtem ko je izgubil Milošič. Tako je ptujska članska vrsta osvojila 3. mesto v 2. ligi, kar je soliden rezultat in hkrati izboljšanje lanskega 4. mesta. Osvojene medalje bodo morda nova spodbuda za še trše treninge. Verjamemo, da bodo ptujski judoisti v prihodnjem letu še konku-renčnejši na poti povratka v prvo ligo, kar je tudi njihov cilj. David Breznik 20 Štajerski Šport, rekreacija petek • 24. oktobra 2014 Atletika • Veterani AK Ptuj NEZNANO O ZNANIH Prstec in Koren z rekordoma kronala sezono Pregled rezultatov letošnje celotne sezone za ptujske atletske veterane je impresiven. Statistika pokaže, da so si tako v zimski kot poletni sezoni skupno nabrali kar 94 uvrstitev na zmagovalni oder, od tega 49 v zimski sezoni, 45 pa v poletni, ki se je nedavno končala. Na vseh državnih prvenstvih so veterani okoli vratu obesili 38 kolajn, od tega 24 najbolj žlahtne barve, 12 srebrnih in »le« dve bronasti. Da so veterani res predani svojemu ljubiteljskemu delu, kaže tudi podatek, da so se skupaj udeležili 27 tekmovanj od začetka koledarskega leta, kar pomeni, da so v povprečju tekmovali vsak drugi konec tedna. Najuspešnejša trojka med veterani, Miki Prstec, Marko Sluga in Dušan Koren, trenira vsaj dvakrat tedensko, pred velikimi tekmovanji pa še pogosteje. Po tekmovalni plati letos izstopata državna rekorda Prstca in Korena v teku na 60 metrov oziroma v metu kopja, oba pa sta dosežena za starostno kategorijo od 55 do 60 let. Prstec je v avstrijski Lipnici tekel 8,23 sekunde, Koren pa je kopje vrgel 45,68 metra. Prstec, ki je tudi najbolj vsestranski ptujski veteran, se je izkazal v skoku v višino s preskočenimi 160 centimetri, kakor tudi s 13,27 metra v suvanju krogle. Omenjeni trije rezultati ga bodo spet popeljali do naslova najboljšega veteranskega atleta v Sloveniji. Kar ne bo prvi, saj je Prstec že nekajkrat posegel po tem častnem naslovu. Starosta ptujske atletike Marko Sluga je letošnjo sezono izkoristi predvsem za prehod v višjo starostno kategorijo. Od naslednjega leta naprej bo tekmoval med veterani, starimi od 80 do 85 let. Poleg »svete trojice« ptujske veteranske atletike pa je treba omeniti še Aleša Velikonja, ki tekmuje predvsem v metalnih disciplinah v kategoriji od 45 do 50 let. Mednarodno prekaljeni veteran Brane Ko-mel pa je letos tekmoval predvsem v triatlonih, ob tem pa se pripravlja za polmaraton, saj želi doseči časovno normo za nastop na newyorškem maratonu naslednje leto. Dejan Dokl je letošnjo sezono v celoti izpustil zaradi poškodbe. Pod vodstvom ptujskega trenerja Milana Cimermana pa vadi atletski veteranski Kegljanje • 1. OTS Maribor, 6. krog: Popustili ob koncu, a vseeno slavili Drava Ptuj 1 - Fala 1 6:2 (2949:2905) DRAVA PTUJ: Podgoršek 531, Golob 503, Kozoderc 492, Murko 521, Čuš 343, Čeh 101, Ilič 110, Premzl 348. Prva članska ekipa Drave si je na dvoboju s Falo 1 po prvih štirih kegljačih zagotovila zelo visoko prednost. Kljub temu da so na koncu rezultat-sko zelo popustili, so na koncu slavili s 6:2. Pri Dravi so se najprej izkazali Janez Podgoršek, Robi Golob, Daniel Kozoderc in Dušan Murko, ki so osvojili posamezne točke ter prike-gljali vodstvo s 4:0. Prav tako so si priigrali prednost 119 ke- gljev, kar se je zdela v tistem trenutku neulovljiva razlika. Pa ni bilo čisto tako, saj so imeli Ptujčani v zadnji menjavi veliko težav. Po tridesetih lučajih je Milana Čeha (imel je smolo, saj mu je krogla padla na nogo) moral zamenjati Boris Premzl, ki mu ni šlo najbolje, prav tako pa je Janeza Čuša, ki je po devetdesetih Tenis • Štajerska poletna liga Prvaka Šalamun in Kingova Teniški klub Terme Ptuj je letos prvič organiziral teniško ligo za rekreativce v konkurenci posameznikov. Odziv igralcev je bil za začetek odličen, saj je v ligi igralo 32 igralcev in igralk, ki so se pomerili v dveh moških in enotni ženski skupini. Liga je potekala od maja do oktobra po sistemu round robin (vsak z vsakim). Dekleta so igrala dvokro-žno, fantje pa so po rednem delu igrali še razigravanje - v ligo za prvaka so se iz obeh skupin uvrstili po štirje najboljši, ki so med sabo odločili, kdo bo postal prvi zmagovalec lige. Boj za najvišja mesta v moški konkurenci je bil izjemno hud, saj je bila razlika med prvim in tretjim mestom samo ena točka, o prvem mestu pa je ob enakem številu točk odločala medsebojna zmaga. Prvak štajerske pole- Alenka King, Andrej Šalamun in Marjana Glodež tne lige za leto 2014 je postal Andrej Šalamun (Sveta Trojica pri Lenartu), drugo mesto je osvojil Jernej Ajd (Bistrica ob Dravi), tretji pa je bil Tomaž Štrafela (Destrnik). Najboljši domači igralec je bil Gorazd Gojčič, ki je na koncu zasedel peto mesto, izkazal pa se je tudi Aleš Jagarinec, ki je bil osmi. V ženski konkurenci je bilo že kmalu po začetku jasno, da nobena od igralk ne more Matjaž Gojčič: »Najmanj priljubljena sociologija, najbolj matematika in kemija« Zelo uspešno sezono za ptujske veterane sta Dušan Koren in Miki Prstec kronala z državnima rekordoma v metu kopja oziroma na 60 metrov. podmladek. Za vstop v veteransko areno se urijo uspešni ptujski atleti Aleksander Lorenčič, Kristijan Pralija in Andrej Petrovič, drugi in mlajši veterani pa nabirajo kilometrino za vstop med veterane. Vsi skupaj bodo imeli veliko priložnosti za potrditev letošnje sezone. Prvo večje mednarodno tekmovanje sledi februarja naslednje leto, ko se bodo balkanski veterani zbrali prvič na zimskem tekmovanju v Carigradu. Uroš Esih metih zbral le 343 kegljev, za zadnjih trideset metov zamenjal Pavle Ilič, ki je podrl 110 kegljev. Slednji štirje domači kegljači so kar visoko izgubili zadnja dva dvoboja, tako da je Fala 1 dobila dve točki. Ptujčani so za skupno zmago 6:2 dobili še dve točki »po lesih«, saj je bilo razmerje podrtih kegljev na koncu tekme 2949:2905. Sedaj sledi za KK Drava 1 daljši odmor, saj se bo prvenstvo nadaljevalo 15. novembra. David Breznik resneje ogroziti odlične Mariborčanke Alenke King, v boju za drugo mesto pa je bila Neva Čuček (Maribor) za las boljša od Marjane Glodež s Ptuja - odločalo je večje število osvojenih iger (gemov) v dveh medsebojnih dvobojih. Nobena od igralk na koncu lige ni ostala brez zmage, Boža Kravina in Urška Gla-žar sta bili sicer povsem na dnu lestvice, a sta velikokrat odlično parirali mlajšim tekmicam, v medsebojnih dvobojih pa sta zmagali vsaka po enkrat. Domači teniški klub je liga-ško tekmovanje izvedel odlično: igralci so imeli na voljo osem igrišč, igrati je bilo mogoče tudi pod reflektorji, za tekoče spremljanje rezultatov, lestvice in razporeda tekem je bila igralcem in zainteresirani javnosti na voljo posebna spletna stran, tako da z optimizmom, predvsem kar se tiče večjega števila igralcev, pričakujejo naslednjo izvedbo štajerske poletne teniške lige. Ur Matjaž Gojčič V naši današnji rubriki vam predstavljamo znanega Ptujčana Matjaža Gojčiča, ki je bil prvi slovenski golfist, ki je nastopil na turnirju serije European Tour, najvišjem rangu golfskih turnirjev v Evropi. Matjaž je v zadnjem času zelo aktiven tudi na poslovnem področju, saj je na svetovno golf tržišče uspešno lansiral svoj unikaten karbonski golf voziček Mirus Golf. 1. Prve tri asociacije ob omembi Ptuja? Rimsko, čarobno, neizkoriščeno. 2. Kaj vas pri ljudeh najbolj privlači oz. pritegne? Občutek iskrenosti. 3. Katere osebnostne lastnosti pri sebi najbolj cenite? Poštenost, borbenost. 4. Kaj najraje počnete v prostem času? Se ukvarjam s hčerko ter športom. 5. Kaj je najpogosteje na vašem jedilniku? Paradižnik. 6. Kam najraje hodite na dopust? Stran od doma. 7. Vaš najmanj in najbolj priljubljen predmet v šoli? Najmanj: sociologija, najbolj: matematika in kemija. 8. Kdo so za vas največji športniki/športnice današnjega časa? Valentino Rossi, Tiger Woods, Herman Maier. 9. Kakšno glasbo najraje poslušate in kdo so vaši priljubljeni glasbeni izvajalci? Odvisno od razpoloženja - samo da ni turbo folk 10. Kateri film ste si ogledali nazadnje in kdo so vaši priljubljeni filmski igralci/igralke? Film: J. Edgar Hoover. Igralci: W. Denzel, Hugh Jackman, Antony Hopkins, Scarlet Johanson. 11. Katero knjigo ste prebrali nazadnje in katera je vaša najljubša knjiga? Knjiga: Lionel Messi. Najljubša: Kazan, volčji pes. 12. Kdo je vaš najboljši prijatelj/prijateljica? Tisti, ki so, že vedo. 13. Kakšne so vaše sanje? Vse prej kot skromne - zato so sanje. 14. Kaj bi spremenili v svetu, če bi imeli čarobno palico? Uničil bi pohlep v vseh glavah sveta. 15. Kaj boste počeli po zaključku kariere? Živel in delal. Janko Bezjak petek • 24. oktobra 2014 Šport, rekreacija Štajrnhi 21 Kolesarstvo Roškar šesti na zaključni dirki Strelstvo • 1. turnir državnih mladinskih lig - Ljubljana Ptujski mladinci do prve ekipne in posamične zmage v sezoni Foto: arhiv SK Ptuj Strelci SK Ptuj so bili na 1. turnirju državne mladinske lige v Ljubljani zelo uspešni. V ospredju stojijo mladinci, z leve strani Vid Sušek, Sašo Stojak, Valentin Luževič in Tadej Širec, v ozadju stojijo kadeti, z leve strani Rok Bezjak, Nik Volgemut, Oskar Tasovac Ivezič in Ino Zorec. Z dosežki svojih varovancev je bil zadovoljen glavni ptujski trener Zlatko Kostanjevec. Kolesarsko društvo Rog je v nedeljo, 21. oktobra, organiziralo zadnjo dirko sezone Avto-mojster, kjer najboljšim članom tradicionalno podelijo zlato kolo za najboljšega Slovenca na mednarodni sceni. Na dirki so skupaj nastopili člani in mladinci, med katerimi so bili na dirko povabljeni le najboljši - tudi dva člana KK Perutnina Ptuj. Med starejšimi mladinci je bil to Alen Plajnšek, med mlajšimi pa Tim Roškar. Dirka je bila krožna, o zmagovalcu pa je odločal ciljni sprint. Tim Roškar je v svoji kategoriji zasedel šesto mesto, Alen Plajnšek pa enajsto. tp Ekipni rekord ekipe Saška bar Dosedanji rekord letošnje jesenske podjetniške lige je imela ekipa Slovenske gorice, ki je v 3. krogu podrla 2886 kegljev. Sedmi krog je prinesel novega, krepko ga je presegla ekipa Saška bar - 3092. Trije posamezniki omenjene ekipe so se uvrstili med najboljšo deseterico nepopolnega kroga. Na vrhu posameznikov nič novega ... Sedmi krog je izjemno zgostil vrstni red pri vrhu, kjer prvih sedem ekip loči le pet točk! Rezultati nepopolnega 7. kroga: Gostišče Iršič - Mestna občina Ptuj 4:4, Saška bar - Ra-dio-Tednik Ptuj 6:2, SKEI Ptuj -VGP Drava 1:7, Bowling center Ptuj - Tames 2:6. Restavracija PAN - Elektro Maribor (28. 10.), Slovenske gorice - Talum. Prosta je bila ekipa Boxmark Team. 1. VGP DRAVA 6 2738 33 171,8 2. GOSTIŠČE IRŠIČ 6 2660 33 168,1 3. SAŠKA BAR 6 3092 32 171,9 4. SLOVENSKE GORICE 6 - 32 169,4 5. TAMES 6 2716 31 163,8 6. MESTNA OBČINA PTUJ 7 2736 28 166,8 7. TALUM 5 - 28 163,5 8. BOWLING CEN. PTUJ 7 2333 25 157,9 9. SKEI PTUJ 7 2646 23 163,9 10. ELEKTRO MARIBOR 6 - 19 155,7 11. BOXMARK TEAM 6 - 15 146,6 Foto: Marjan Kelner Timo Roškar (KK Perutnina Ptuj) Najboljši posamezniki nepopolnega 7. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Te-dnik Ptuj) 895, 2. Gregor Miložič (Saška bar) 840, 3. Sašo Vidovič (Saška bar) 819, 4. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 800, 5. Bogdan Zelenik (Saška bar) 775, 6. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 760, 7. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 752, 8. Branko Kelenc (VGP Drava) 734, 9. Robert Šegula (Tames) 719, 10. Damijan Plajnšek (Mestna občina Ptuj) 703. 12. RADIO-TEDNIK PTUJ 7 2634 13 161,0 13. RESTAVRACIJA PAN 5 - 8 139,5 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 206, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 187,9, 3. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 181,6, 4. Gregor Miložič (Saška bar) 180,3, 5. Robert Šegula (Tames) 180, 6. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 179,1, 7. Gaber Igor (Mestna občina Ptuj) 178,5, 8. Andrej Trunk (Tames) 177,9, 9. Sašo Vidovič (Saška bar) 177,4, 10. Milan Mertnik Slovenske gorice 176,6 Naslednji krog bo odigran 3. 11. JM Minulo nedeljo so v Ljubljani novo ligaško sezono 2014/15 odprli tudi strelci naraščajniki v državnih mladinskih ligah v starostnih kategorijah pionirjev, kadetov in mladincev. Med nastopajočimi so bili zelo uspešni predvsem strelci iz Ptuja in Kidričevega, ki so dosegli tri posamična in dve ekipni odličji. Stojak nadaljuje z osvajanjem zlatih odličij V kategoriji mladincev s pištolo so se aktualnemu ligaškemu prvaku, v lanski sezoni nepremagljivemu Ptujčanu Sašu Stojaku, ki je slavil novo zmago s 371 krogi, pridružili še trije mlajši moštveni kolegi - sicer še kadeti - Tadej Širec, Valentin Luževič in Vid Sušek, zaradi česar so Ptujčani lahko sestavili ekipo tudi med mladinci (v lanski sezoni so jo imeli le med kadeti). Za izjemno dobro potezo za te mlade, vendar tekmovalno že precej izkušene strelce, pa je bil glavni trener in strateg Ptujčanov Zlatko Kostanjevec nagrajen s prvo ekipno zmago v sezoni z visokim rezultatom 1078 krogov. Ptujčani so tako že na začetku pripravili lepo presenečenje aktualnim ekipnim prvakinjam, strelkam iz Rečice, ki so s 1071 krogi osvojile drugo mesto. Juršin-ska ekipa, ki je v lanski sezoni slavila na dveh turnirjih in v skupnem seštevku osvojila drugo mesto, je z dodobra pomlajeno ekipo in z rezultatom 953 krogov osvojila peto mesto. Med posamezniki se je lanski kadetski podprvak Tadej Širec s 363 krogi okitil z novim odličjem (sedmim zaporednim) tudi v najzahtevnejši mladinski kategoriji in osvojil tretje mesto, boljša sta bila le udeleženec mladinskih olimpijskih iger v Nanjingu 2014 Jože Čeper, sicer kadetski državni in ligaški prvak, s 367 krogi in Ptujčan Sašo Stojak. Dober start v sezono pa je uspel tudi juršinskemu strelcu Roku Repiču, ki je s 349 krogi osvojil osmo mesto ter mladima Ptujčanoma Valentinu Luževiču in Vidu Su-šku, ki sta s 344 in 340 krogi osvojila 11. in 12. mesto. Preostala juršinska strelca Tomaž Žnidarič in Nejc Strnad sta s 317 in 287 krogi osvojila 15. in 18. mesto. Med mladinkami s pištolo je slavila Jagoda Tkalec s 365 krogi. Ptujčani uspešni tudi med kadeti s pištolo V mlajši, kadetski kategoriji s pištolo je zmago slavil Škofjeločan Luka Ušenič-nik s 359 krogi. Med ptujskimi strelci je najboljše streljanje pokazal Oskar Tasovac Ivezič in s 341 krogi osvojil 7. mesto, medtem ko so njegovi moštveni kolegi Ino Zorec, Rok Bezjak in Nik Volgemut s 332, 326 in 325 krogi osvojili 12., 14. in 16. mesto. Juršinska kadeta Niko Cilenšek in Aljaž Brest sta s 330 in 225 krogi osvojila 13. in 23. mesto. Juršinska kadetinja Sandra Kumer je s 307 krogi osvojila 6. mesto, zmago je slavila Anja Pre-zelj iz Železnikov z osebnim rekordom s 362 krogi. V ekipni konkurenci je pomlajena ptujska ekipa dosegla dobrih 999 krogov in osvojila 6. mesto, Juršinčani so bili sedmi z 862 krogi. Kidričani prvič med kadeti s puško v novi sezoni Kidričevski strelci Domen Širovnik, Žan Gojkošek in Jan Fridl so lani zelo uspešno nastopali v pionirski konkurenci s serijsko puško in osvojili skupno 3. mesto med ekipami. Letos so prestopili v starejšo kadetsko kategorijo s standardno puško in v uvodu nove sezone, ki jo bodo zaznamovali dosežki, vrednoteni na decimalne vrednosti, dosegli 1048,4 kroga in osvojili 13. mesto ter za strelci Olimpije zaostali le za dober krog. Lepo zmago so dosegle ljutomerske strelke, ki so slavile z dosežkom 1160,8 kroga, z enakim rezultatom (kar je velika redkost!) pa so cerkniško ekipo na drugem mestu ugnale šele po boljših zadnjih serijah z 291,7 : 290,5 kroga. Med posamezniki je zmagal Hrastničan Matic Sapor s 398,5 kroga, med Kidričani pa se je najvišje uvrstil Domen Širovnik s 376,4 kroga na 15. mestu, Žan Gojkošek je s 366,8 kroga za 21. mesto osvojil 5 ligaških točk, medtem ko je Jan Fridl s 305,2 kroga ostal brez točk na 38. mestu. Med kadetinjami je slavila Postojnčanka Ajda Kerlatec s 398,3 kroga, uspešne ljutomerske strelke Nuša Špindler, Sandra Kaučič in Tina Ozmec pa so s 389.9, 389.7 in 381.2 kroga osvojile 5., 6. in 9. mesto. Ormoški mladinci s puško 9. v ekipni konkurenci Pri mladincih s puško je zmago slavil Erik Kandare s 403,5 kroga. Kidričan Aleš Pernat je z rezultatom 389,9 kroga osvojil 16. mesto, ormoški strelci Tovarne sladkorja Aljaž Čučko, Igor Ranfl in Matija Ambrož pa so osvojili 18., 22. in 29. mesto. Med mladinkami s puško, kjer so v preteklih sezonah dominirali ormoški strelki Petra Vernik in Urška Ku-harič, ki so z novo sezono prestopile v člansko vrsto, je slavila grosupeljska strelka Klavdija Jerovšek z najboljšim rezultatom dneva s 408,9 kroga. V ekipni konkurenci so zmagali strelci Doliča iz Mislinje s 1190,4 kroga, pred aktualnimi prvaki iz Črenšov-cev s 1186,4 kroga, ormoška ekipa Tovarne sladkorja pa je dosegla 1110,8 kroga in osvojila 9. mesto. Prva zmaga v sezoni za kidričevske pionirje Zelo uspešni v startu v novo ligaško sezono pa so bili tudi najmlajši kidričevski strelci med pionirji s serijsko puško, saj so zmagali z rezultatom 500 krogov in tako že v uvodu pokazali svoje visoke ambicije in dobro formo. Med posamezniki je slavil ruški strelec Patrik Jakopiček s 185 krogi, pred Konjiča-nom Gašperjem Drofeni-kom s 183 krogi in Kidriča-nom Ivom Cicmanovičem Zimetom s 180 krogi. Osem ligaških točk je za 18. mesto prejel tudi novinec v kidriče-vskih vrstah Mihael Mikolič Sobotič s 165 krogi, medtem ko je Tilen Vuk s 155 krogi ostal brez točk na 36. mestu. Naslednji turnir ligaškega tekmovanja bo potekal v Ljutomeru 22. in 23. novembra. Simeon Gonc Pikado • Državno prvenstvo upokojencev Cirkovčani najboljši v Sloveniji Moška ekipa Društva upokojencev Cirkovce se je udeležilo državnega prvenstva upokojencev Slovenije v pi-kad. Tekmovanje je ob koncu septembra potekalo v Kanalu ob Soči, udeležilo pa se ga je 15 ekip u. Cirkovški tekmovalci so bili zelo uspešni, saj so osvojili 1. mesto. Skupno so zbrali 3171 točk, kar je zado- stovalo za osvojitev pokala in medalj. Med posamezniki je zlato odličje osvojil član DU Cirkovce Drago Kme-tec, ki je osvojil skupno 937 točk. Po vrnitvi v domači kraj so jim ostali člani društva iskreno čestitali in jim tudi v prihodnje zaželeli še veliko uspehov. Ur Ekipa DU Cirkovce je odlično nastopila na državnem prvenstvu upokojencev v pikadu. Planinski kotiček Kraški rob Sobota, 25. 10. 2014 Narava se počasi odeva v škrlatne barve in prav gotovo je barvitost kraške narave nekaj posebnega. Na pot se bomo odpeljali ob 5.30 s parkirišča pod ptujskim gradom. Spodmoli - čudovite stene, na skrajnem jugu Kraškega roba, na robu Velega Badina, lahko štejemo med velikane naravne znamenitosti Slovenije. Značilnost 28 m visoke pečine so trije večji in globlji spodmoli s 17 m visokim stropom. Kraški rob Velega Badina se razteza 2 km v smeri SZ-JV in se konča z naravnim mostom, ki ima lok širok 6 m in višino 4 m - debelina kamnitega loka je 1,5 m. Pot nas bo vodila po apnenčastem svetu med borovci, klesanimi z burjo in v nešteto barv okrašenim kraškim grmičevjem. Spremljala nas bo slikovita narava, kjer se stika apnenčasti svet notranjosti s flišnato Istro. Oprema naj bo primerna trenutnim vremenskim razmeram in zahtevam ture (dobri čevlji, pohodne palice ...). Ne pozabimo na rezervna oblačila. Hrana je iz nahrbtnika, kjer naj bo dovolj tekočine in kak priboljšek. Seveda pa bomo lahko okusili značilne kraške jedi in vse, kar se jim prilega. Skupne hoje bo za 5-6 ur. Cena izleta je 28 €. Prijave in vplačila izleta so možni do 21. 10. v pisarni PD do zapolnitve prostih mest. Vrnitev domov bo med 20. in 21. uro. Ne pozabimo na potrebne osebne dokumente (osebna in planinska izkaznica). Vse dodatne informacije v pisarni PD v času uradnih ur ali na 041 237 010. Če bo čas dopuščal, se bomo podali še na eno zelo razgledno in zanimivo vzpetino. Izlet s sovodniki vodim Miran Ritonja, vodnik PZS. Boviing • Podjetniška liga 22 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 24. oktobra 2014 Ptuj • Ob svetovnem dnevu vida in mednarodnem dnevu bele palice „Želimo biti enakopravni člani nase družbe ..." V Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Ptuj so bili ob svetovnem dnevu vida in mednarodnem dnevu bele palice zelo dejavni. Pripravili so športno srečanje v vrtnem kegljanju in govorečem pikadu; srečala pa se je tudi skupina za samopomoč. 15. oktobra so se udeležili mednarodnega srečanja slepih in slabovidnih v Čakovcu, ki je bil po sporazumu o medsebojnem sodelovanju organizator le-tega. Udeležili so ga se člani MDSS Murska Sobota, Društvo slepih in slabovidnih Lenti iz Madžarske in MDSS Ptuj. V slovenskem merilu pa je bil največji dogodek ob mednarodnem dnevu bele palice odprtje novih prostorov knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih je ob obeh dnevih, posvečenih vidu, pripravilo tudi odmeven koncert svoje pevske skupine, s katerim so praznično obeležili njeno prvo obletnico delovanja. Nanj so povabili 20. oktobra, natanko eno leto po začetku delovanja skupine v letu 2013. Skupina se je POZDRAVLJENI NA 1. KONCERTU PEVSKE SKUPINE MDSS PTUJ Foto: Črtomir Goznik Pevska skupina Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj je praznovala prvo obletnico delovanja. Počastili so jo s koncertom, na katerem so sodelovale tudi skupine ljudskih pevcev in glasbenikov s Ptujskega in širše. ustanovila na željo društva, predvsem pa komisije za kulturo in informiranje, ki jo vodi Marija Šibila. V tem času je skupina nasto- pila na desetih koncertih, vključno s prazničnim. Skupino vodi Marija Zamuda, v njej pa pojejo še Marija Šibila, Silva Pregel, Jožica Vinkler, Frančka Perger, Marija Stine in Zvonko Brec. Pojejo ljudske in po-narodele pesmi, v enem letu so repertoar obogatile s 30 pesmimi. Na prvem koncertu so se jim pridružile pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, mešana pevska skupina pri DU Sveta Trojica, ljudski godci trio Vetrnica KD Od-pev Mala vas, Ljudski pevci DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina, pevci ljudskih pesmi KD Sela in ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja. V MDSS Ptuj so na svojo pevsko skupino zelo ponosni, je povedal predsednik Janez Solina. „Invalidi želimo biti enakopravni člani družbe, aktivni na vseh področjih družbenega življenja in dela. Z uresničevanjem vseh posebnih socialnih programov želimo svojim članom čim bolj olajšati življenje. Želimo se primerjati s tistimi, ki imajo več možnosti kot mi, ker imajo dober vid. S pridnostjo in vztrajnostjo nam je uspelo organizirati tudi pevsko skupino, predvsem je to zasluga sinergije med članicami in vodjo. Upamo, da bodo vztrajali še naprej in z lepo slovensko pesmijo obogatili še marsikatero naše srečanje." MG Tradicionalni študentski festival vin Vino ni voda (25.10.-8.11.2014) Vino ni voda je tradicionalni študentski festival vin, ki ga letos že trinajsto leto zapored organizira Klub ptujskih študentov. Festival, s katerim mladim ter drugim približujemo kulturo pitja vina, skrbi za ugled žlahtne kapljice kot kulinarične dobrote, ne le kot alkoholne pijače. Festival je v trinajstih letih prerasel v priznan in obiskan dogodek. Koncept festivala Vino ni voda ostaja nespremenjen: ljudi vseh starosti, predvsem pa mlade, ozavestiti, da je vino več kot le alkoholna pijača ter jim predstaviti celoten postopek pridelave vina in jim tako približati vinsko kulturo. Rdeča nit festivala bodo tudi letos degustacije odličnih vin, ki bodo pripravljene skupaj s priznanimi slovenskimi vinarji. Ob kakovostnih vinih boste lahko uživali na štirih degustacijah, dveh za vsako posamezno vinorodno deželo. Izobraževalne vsebine bodo dopolnjevale še kulturne z različnimi glasbenimi nastopi, ki bodo popestrili celotno dogajanje. Ob degustacijah bodo potekale tudi kulinarične delavnice, izlet, licitacija vin, mladinski vinski sejem, manjkal pa ne bo niti tradicionalni organiziran ogled Ptujske vinske kleti. Dogajanje bo potekalo od 25. oktobra do 8. novembra 2014. Festival bo potekal na več prizoriščih: od ptujskega gradu, Ptujske vinske kleti, Park hotela Ptuj, Starih zaporov, grand hotela Primus do vinske domačije - Vina Koper. Skozi festival se bodo predstavile in dale na pokuši-no svoje vzorce Ptujska vinska klet, klet Zlati grič, vinska klet kmetije Bordon, klet Vina Koper, vinogradništvo Santomas, Jeruzalem Ormož ter mladi vinarji Spodnjega Podravja. Odprtje festivala bo v soboto, 25. oktobra, v starem romanskem pa-laciju na gradu. Predstavila se bo Ptujska klet z lokalnimi vini Pullus, ob degustaciji pa bodo obiskovalci lahko prisluhnili glasbenemu nastopu ter uživali v kulinariki naše regije. V sredo, 29. oktobra, je na programu ogled Ptujske vinske kleti, po tem pa sledi degustacija vin v Vinskem hramu. Dan kasneje, v četrtek, 30. oktobra, se bo v Park hotelu Ptuj predstavilo vinogradništvo Santomas, ki se nahaja v osrčju Istre. V vinogradništvu Santomas se najbolj posvečajo pridelavi avtohtonih sort, kot sta refošk in istrska malvazija, ki se lepo prilegata k domačim istrskim ribjim in mesnim kulinaričnim specialitetam. Po predstavitvi vinogradništva študentje prirejajo nastop glasbene skupine Vruja. Vruja je glasbena skupina, ki nadaljuje tradicijo glasbenih skupin iz slovenske Istre. Izvajajo in podajajo glasbeno tradicijo celotne Istre in s tem predstavljajo vso raznolikost in zapuščino naših prednikov. Šest dni po odprtju študentskega festivala vin bo v petek, 31. oktobra, v Starih zaporih potekal mladinski vinski sejem, ki ga bosta s svojim glasbenim vložkom popestrila glasbenika Tadej Žibrat in Gregor Zupančič. Kot vsako leto bo tudi letos organiziran izlet, ki bo tokrat 2. novembra. Pot bo peljala v Primorsko vinorodno deželo, natančneje na vinsko domačijo največjega vinogradnika v Sloveniji - Vina Koper in na kmetijo Bordon, kjer v večini pridelujejo avtohtono sorto slovenske Istre - refošk. V petek, 7. novembra, bo v Park hotelu Ptuj potekala dobrodelna licitacija vin sodelujočih vinarjev. Sledila ji bo predstavitev vinogradništva Zlati grič, dogodek pa bo začinila še glasbena skupina Nox Acoustic, katere posebnost so akustični aranžmaji pesmi. Pri organizaciji dobrodelne dražbe sodeluje tudi ptujski Rotaract klub, zbrana sredstva pa bodo namenili pokritju stroškov za bivanje v dijaškem domu socialno ogrožene dijakinje Šolskega centra Ptuj. Zaključek dvotedenskega festivala bo v soboto, 8. novembra, v grand hotelu Primus. Vino ni voda se bo končal s še eno odlično de-gustacijo in nastopom glasbene skupine Počeni Škafi, ki igra newor-leanški ulični swing. Osnovni namen projekta Vino ni voda je spoznavanje vinske kulture na vseh ravneh, glavni cilj pa je ozavestiti ptujsko mladino, da je vino več kot samo alkoholna pijača. Študentski vinski festival napoveduje, da so pred nami pestri dnevi, ki bodo zagotovo popestrili jesensko dogajanje na Ptuju. Več o dogodku si lahko preberete na spletni strani: http://vinonivoda.si/ in na Facebook strani: https://www.facebook.com/pages/Vino-ni-voda/ 138561092885223?fref=ts Ob svetovnem dnevu vida (9. oktobru) in mednarodnem bele palice (15. oktobru) Na svetu je danes 37 milijonov slepih. Mednarodna agencija za preprečevanje slepote trdi, da bi s pravočasnim ukrepanjem lahko preprečili vsaj štiri od petih primerov slepote. Svetovni dan vida je namenjen zavedanju, kako zelo pomemben je vid v našem življenju. Zato, da ohranimo zdrav vid, bi morali storiti mnogo več. Vsakdo mora v prvi vrsti sam poskrbeti za to, da ohrani zdrav vid, država pa mora ustvariti pogoje za to. Ne samo Slovenija, tudi druge države, celo razvitejše in bogatejše, nimajo pravih podatkov o stanju vida svojega prebivalstva, je povedal Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Največja vrzel je pri ljudeh med dvajsetim in šestdesetim letom starosti. Mnogi ob vozniškem izpitu opravijo zadnjih pregled pri očesnem zdravniku, večina jih k njemu ne zaide več oz. pridejo, ko že imajo z očmi resne težave. Zato bi bila redna kontrola vida več kot nujna. Ob mednarodnem dnevu bele palice pa v Zvezi društev slepih in slabovidnih opozarjajo na dejstvo, da je Slovenija med tistimi državami, ki še vedno ne zagotavlja celovite rehabilitacije tistim, ki jim je vid v celoti ali deloma opešal. Na tem področju jo prekašajo celo mnogo revnejše in manj razvite države. petek • 24. oktobra 2014 Ljudje in dogodki Štajerski 23 Zetale • S 15. občinskega praznika Ko kamenje ni gramoz, temveč je umetnina »Povprečna poseljenost v Žetalah je trikrat manjša kot na ravni države. Že ta podatek pove, da problemov ne manjka. Proračun je namreč odvisen od števila prebivalcev, problemi na infrastrukturnem področju pa predvsem od velikosti,« je povedal župan Anton Butolen na osrednji proslavi ob 15. občinskem prazniku minulo soboto, 19. oktobra. K temu pa je dodal, da je bil kljub gospodarski in politični krizi na ravni države minuli mandat eden izmed najuspešnejših. Butolen, ki je na čelu občine vse od njene ustanovitve, je tako med drugim povedal, da so od obstoja občine za investicije namenili 14 milijonov evrov ali 60 % proračunskega denarja. »Če k temu prištejemo še investicije, ki jih je na našem območju naredila država, se je na vsakega našega občana investiralo v teh letih 12.000 evrov, samo v zadnjem štiriletnem obdobju približno 3.000 evrov po prebivalcu,« je povedal župan in dodal, da je investiranje ključ do zmanjšanja zaostanka v primerjavi z razvitejšimi občinami: »Če kamenčke razsujemo po tleh, so lahko kup gramoza. Če jih uredimo, pa so lahko mozaik, postanejo umetnina. Od nas je odvisno, kaj bomo naredili,« je sklenil svoj nagovor župan Anton Butolen. Za izjemno uspešno delo in razvoj je zbranim v imenu gostov čestitala majšperška županja Darinka Fakin. S proslavo in podelitvijo občinskih priznanj in plakete Foto: Mojca Vtič Letošnji dobitniki občinskih odlikovanj. Z leve Matej Erjavec, Branko Gajšt, Zlatko in Marjana Podgoršek, Darinka Vogrinc in Janez Vogrinc. se je končalo tudi enomesečno praznovanje občinskega praznika. Županovo priznanje je prejela Darinka Vogrinc za dosežene uspehe na razstavah Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Občinsko priznanje sta prejela zakonca Marjana in Zlatko Podgoršek s kmetije Podgoršek. Zlatko Podgoršek je ustanovni član društva Žetalanec, njegova žena pa je aktivna v društvu podeželskih žena, ob tem pa tudi državna prvakinja v sekaškem tekmovanju. Priznanje občine Žeta-le je prejel tudi Majšperčan Branko Gajšt za organizacijo že 14 slikarskih ex temporov. Najmlajši dobitnik priznanja je bil Matej Erjavec, študent bionike na Višji strokovni šoli na Ptuju, in sicer ga je prejel za dosežke na področju aranžiranja. Najvišje priznanje, zlato plaketo občine Že-tale, je prejel Janez Vogrinc, predsednik PGD Žetale, za dolgoletno delo na področju gasilstva. Mojca Vtič Ptuj • Središče za samostojno učenje Ptuj Kjer se srečata kreativnost, sodelovanje in delavnost Kreativnost, medsebojno sodelovanje, prepletanje svežih idej in notranji navdih mladih deklet Patricije Krajnčič, Lili Hliš in Rebeke Horvat v Središču za samostojno učenje na Animaciji, d. o. o., na Ptuju, se je strnila v uporaben priročnik Zgodba o vzglavniku in odeji. Patricija Krajnčič pravi, da seje za sodelovanje odločila, da si razširi obzorja, saj s tem, ko poučujemo druge, tudi sami pridobimo kakšno novo znanje in izkušnje oziroma spoznamo nove ljudi. Prvotni cilj, obnovitev znanja angleškega jezika, je dekleta pod mentorstvom Janje Murko gnal naprej in našle so skupno zanimanje za delo z otroki. Tako so svojo zgodbo peljale naprej in skozi prizmo vseživljenjske tematike povzele moto priročnika - uporaben za različne ciljne skupine, predvsem zanimiv pa za delo z otroki. Pravljično potovanje dveh prijateljev (»Na« in »Smeh«) skozi gozd se prepleta s preprostimi teoretičnimi vložki, kjer se skozi igro ozavestijo pomembne veščine, kot so razmišljanje, sodelovanje, prilagajanje ... Ekipi so se s svojimi idejami pridružile še Polona Sibila, Vesna Govedič in Mojca Prigl. Zdru- Foto: osebni arhiv Liljana Hliš Polona Šibila Foto: osebni arhiv žile so moči in ustvarile priročnik, ki služi kot »vstopnica na trg dela«. Kreativno idejo je dodelala Lucija Kušar: »Čisto slučajno je padla ideja z moje stroke, da bi izdelale odejo, na kateri bi lahko bile tudi določene vsebine, preko katerih se lahko uči angleški jezik.« Delo v skupini, razvoj kreativnosti in idej so le nekatere prednosti, ki jih prinaša priročnik v slovenskem in tudi angleškem jeziku. Kot pravi Polona Sibila, ji takšna vrsta sodelovanja predstavlja kreativno poglobitev dela na področju poučevanja in inštruiranja angleščine šolskih in predšolskih otrok ter možnost uporabe idej, ki so nastale v obliki priročnika, tudi v praksi. Prevod priročnika za lastno uporabo, ki sicer ne bo šel v tisk, v angleški jezik, prinaša še eno pomembno lastnost - uporabo pri učenju angleškega jezika. Mojca Prigl Juršinci • 22. Zahvala jeseni Kruha bo za kar dve leti dovolj »Jesen je bogat čas žetve, za katerega se je treba zahvaliti. Ti sadovi in plodovi so namreč življenje do naslednjega leta,« je ob praznovanju prireditve Zahvala jeseni, ki jo že od vsega začetka pripravlja Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci, dejala predsednica društva in idejna vodja projekta Marta Toplak. S projektom 32-člansko društvo s ponosom predstavlja domačo občino, celotne Slovenske gorice in njihove posebnosti. Uvod v praznovanje zahvalne nedelje je že tradicionalno slovesna zahvalna maša s povorko, na kateri kraljice prinašajo darove in sadove zemlje. Tokrat pa so pripravili tudi razstavo krušnih dobrot in darov. Letošnja Zahvala jeseni je bila namreč po 20 letih zopet posvečena kruhu. »Leta 1994 smo razglasili kraljico kruha. Če kraljice ni več, dediščino vseeno nadaljujemo, zato smo letos razglasili princeso,« je pojasnila idejna vodja projekta in predsednica Društva za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci Marta Toplak. Ta čast je letos pripadla 15-letni Patriciji Erhatič, tretji generaciji Krušjakovih iz Zagorcev: »Zelo sem ponosna, da sem princeska kruha, saj predstavljam našo dediščino, svojo družino in našo občino. Prihajam namreč iz družine Krušjakovi, ki je bila znana po najboljšem kruhu.« Sicer pa je bilo na dvorišču pred muzejem zelo živahno. Ob prijetnih zvokih glasbe so se namreč pletle košare ter zimske rokavice in kape. Toplim sončnim žarkom pa so se nastavili tudi trgovci z igračami, medenjaki in sladkorno peno. Vrhunec zahvalne nedelje pa je bila igra na prostem, naslovljena Krušjakovi (kruh) pri nas doma, s katero je princeska kruha skupaj s člani društva prikazala Krušjakovo dediščino in zgodovino. In če gre verjeti nastopajočim, bo kruha za kar dve leti dovolj. Monika Levanič V Juršincih so se tudi letos poklonili jesenskim sadovom in darovom z že tradicionalno prireditvijo Zahvala jeseni. Z leve: idejna vodja projekta Marta Toplak in princeska kruha Patricija Erhatič. Foto: ML 24 Štajerski Nasveti petek • 24. oktobra 2014 Alternativna medicina Refleksoterapija - zgodba, ki jo pripovedujejo stopala Vsem je znano, da se je človekov način hoje in drže tekom filogenetskega ali biološkega razvoja iz štirinožne hoje in sključene drže razvil do dvonožne hoje in pokončne drže. To je pomembno vplivalo na razvoj stopal, saj so se stopala iz pomožnega organa za prijem razvila v samostojen organ, ki telesu služi za oporo, ravnotežje in gibanje. Manj znana ali sploh neznana pa je trditev, da so predeli stopal v posebnem refleksnem razmerju z določenimi telesnimi organi. Če ponazorim na primeru; podobno, kot vidimo odsev luči na vodi, se masaža refleksnih con na stopalu odraža na telesu. To obliko masaže, kjer s pritiskanjem in masiranjem refleksnih con na stopalih vplivamo na sproščanje in ravnovesje celotnega telesa, imenujemo refleksna masaža stopal ali refleksoterapija. Kako daleč v zgodovino segajo začetki masaže stopal, ni znano. Nekateri literaturni viri za izvor refleksoterapije navajajo zdravljenje s pritiskom na določene točke, ki je bilo že pred 5000 leti znano v Indiji in na Kitajskem in je šlo kasneje v pozabo, spet drugi viri pa kot prvi zgodovinski vir navajajo v egipčanski grobnici najdeno sliko iz tretjega tisočletja pred našim štetjem, ki nazorno prikazuje, da so že v tistem času uporabljali masažo stopal in dlani. Osnove refleksoterapije, kot jo poznamo danes, je v začetku 20. stoletja postavil zdravnik Williem H. Fitzgerald. Conska terapija, kot jo je takrat poimenoval, temelji na predpostavkah, da je človeško telo razdeljeno na 10 navpičnih con, pet na desni polovici telesa in pet na levi polovici telesa, ter da je na stopalih shema 10 odgovarjajočih refleksnih con. V refleksoterapiji torej velja, da ima vsak telesni organ na stopalu svojo odzivno točko. Tako je za refleksoterapev-te stopalo neke vrste stikalna plošča, s pomočjo katere je mogoče povzročiti reakcije po vsem telesu. Kot dopolnilna metoda je refleksoterapija med drugim primerna pri alergijah, glavobolu, migreni in drugih bolečinah, prebavnih motnjah, težavah z me- hurjem, ni pa primerna v času infekcije, ob akutnih vnetjih, v akutnem stanju depresije, ob poškodbah in ob raznih obolenjih stopal, kot so gangrena, razjede ali glivična obolenja. Obravnava pri refleksote-rapevtu se običajno prične s pogovorom o počutju in težavah, ki mu sledi pojasnilo o tem, kaj je refleksoterapija, kako poteka in kakšne so možne reakcije. Pred pričetkom refleksoconske masaže nožna kopel osveži in sprosti stopala ter poskrbi za boljšo prekrva-vitev, temu pa sledijo še tehnike za dodatno sproščanje in prekrvavitev stopala. Med re-fleksoconsko masažo terapevt z otipom zaznava spremembe na stopalih (kristalčke, zatrdline, otekline) in na njih pritiska. Ob pritisku na določene refleksne cone lahko stranka čuti bolečino. Z uravnalnim pritiskom na take točke terapevt sproži sprostitev in tudi bolečina ob pritisku poneha. Pri nas se za strokovnost refleksoterapije ni bati, saj se re-fleksoterapevti že 17 let združujejo v Sekciji refleksotera-pevtov. To je slovenska krovna organizacija za področje refleksoterapije, ki za potrebe svojega članstva opravlja veliko nalog. Med drugim skrbi za redno izobraževanje in dodatno strokovno usposabljanje ter za promocijo in ugled vseh refleksoterapevtov, skrbi za vstop sekcije v mednarodni prostor, spremlja zakonodajo in sodeluje pri pripravi zakonov, pravilnikov, standardov in predpisov, ki se nanašajo na delo refleksoterapevtov. Piše: Lea Žnidarič, mag. farm., P3 Professional licencirana svetovalka, Lekarna TOPLEK Foto: Črtomir Gozni k Smiljana Markež, mag. farm. Zdravstveni nasveti Rdeče, solzno ali vneto oko (1.) Rdeče oko je zelo pogost znak in razlog, da bolnik obišče lekarno. Eden o najpogostejših razlogov je vnetje veznice ali konjunktivitis, ki je lahko bakterijske (izcedek iz oči je belo rumenkast, oči so zjutraj zlepljene), virusne (izcedek iz oči je vodeno sluzast) ali alergijske narave (izcedek iz oči je vodeno sluzast). Vneto oko skeli, srbi in se solzi, pojavi se tudi oteklina in lokalna rdečina. Konjuktivitis je najpogostejša težava z očmi. Pomeni vnetje očesne veznice. To je prozorna opna, ki pokriva oko in je njegova prva zaščita pred najrazličnejšimi snovmi, s katerimi dnevno prihaja v stik. To so lahko snovi, ki se znajdejo na kontaktnih lečah, in snovi, ki so prisotne v zraku. Oko lahko vzdraži tudi kaj takšnega, kot je milnica ali odpadla trepalnica. Oko takrat postane rdeče, bolj se solzi in prisoten je občutek zbadanja. Če oko takoj nežno splaknemo s sterilno vodo ali fiziološko raztopino ter za nekaj časa ležemo z zaprtimi očmi in hladnim mokrim obkladkom, rdečica običajno hitro izgine. Če ukrep ni uspešen, temveč veke celo otečejo ter se pojavi gostejši ali tudi povsem voden izloček, je po drugi strani mogoče, da imate vnetje. Tega lahko povzročijo tudi virusi in bakterije. Pri bakterijskem ali virusnem vnetju si v prvi vrsti lahko ublažimo težave z nežnim umivanjem vek s tekočo vodo in čisto krpo (bolj priporočljivo - sterilna fiziološka raztopina in sterilne krpice ali gazice za umivanje oči). Pri tem moramo ZELO paziti na čistočo, saj se bakterijske in virusne okužbe zelo hitro širijo, če se z rokami dotaknemo oči. Zato je treba brisače in krpe, ki jih bolnik uporablja, ločiti od drugih. Roke si umivamo zelo pogosto in skrbno ter se čim manj dotikamo oči. Obvezno si roke umijemo pred izpiranjem oči in po njem. V času izraženih simptomov ne uporabljamo očesne kozmetike in ne kontaktnih leč. Za preprečevanje nelagodnega občutka si lahko oči pokrijemo tudi s toplimi obkladki, večkrat dnevno (pomagajo kot dodatno zdravljenje tudi pri ječmenčku). Tako bakterijsko kot virusno vnetje lahko samo izzveni po 2 do 3 dneh. Ugotavljajo, da se kar v 65 % stanje izboljša brez antibiotičnega zdravljenja. Smiljana Markež, mag. farm., Lekarne Ptuj Tačke in repki Čiščenje ušes in sluhovodov pri malih živalih Jesenski čas prihaja in s tem težave z ušesi pri malih živalih. Precej vprašanj se je nabralo glede preventivnega čiščenja ušes pri psih in mucah. Tudi pri delu v ambulanti opažam, da lastniki živali nalivajo v ušesa marsikaj, od olja in peroksida, žajblovega čaja in še marsikaj, tako da bom v prispevku opisal nego in čiščenje sluhovodov, ki je v skladu z veterinarsko doktrino glede nege in zdravljenja ušes pri malih živalih. Čiščenje in redna nega sluhovodov pri malih živalih, vsaj enkrat tedensko, je nekdaj veljalo za zelo priporočljivo opravilo. Zadnje strokovne smernice veterinarske medicine pa pretirano poseganje v zdrave sluhovode živali odsvetujejo, predvsem pretirano uporabo agresivnih čistil in topil ušesnega masla. V zdravih sluhovodih malih živali je nežna struktura sluhovoda obdana z ušesnim maslom, ki deluje antibakterijsko in samočistilno in skrbi za ustrezno fiziološko stanje sluhovodov. S pretiranim izpiranjem sluhovodov z najrazličnejšimi čistilnimi sredstvi lahko sluhovod poškodujemo do te mere, da postane bolj dovzeten za infekcijo in tudi skelečo bolečino in žival začne tresti z glavo in se praskati po ušesih. Povsem drugače je pri bolnih ušesih, pri vnetih sluhovodih. V takih primerih pa pri naši živalci uporabljamo antibiotične in antimikotične kapljice za ušesa, ki nam jih predpiše veterinar, najpogosteje hkrati s terapijo z antibiotiki, ki jih žival dobiva z injekcijami ali tabletkami. Tu je zelo pomembno, da pravilno uporabimo kapljice za ušesa, jih pravilno apliciramo v sluhovoda, da se lepo razporedijo po celotnem lumnu. To počnemo vsaj enkrat dnevno, še bolje je dvakrat, in zelo pomembno je, da pri tem vztrajamo vsaj 10 dni. Najslabše je, da po prvih znakih izboljšanja bolezni prenehamo terapijo, saj je zelo velika možnost ponovitve bolezni, kar se tudi pri malih živalih pogosto dogaja. Po končanem zdravljenju z antibiotičnimi kapljicami pa Foto: Emil Senčar Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. pridejo v poštev še čistila sluhovodov, saj so le-ti polni na-slag ušesnega masla in druge vnetne vsebine, ki jo je treba očistiti iz sluhovoda. Vsekakor se ravnajmo po nasvetu svojega veterinarja, ki bo s posebno napravo, imenovano otoskop, pregledal sluhovode in bobnič živali in glede na stanje predpisal nadaljnjo terapijo. V hujših primerih živali apliciramo uspavalo in ji detajlno očistimo sluhovode v ambulanti. Pomembne so tudi kasnejše redne kontrole ušes pri veterinarju, saj bomo le tako preprečili nezaželene ponovitve vnetij ušes, ki vodijo v kronična vnetja z zadebelelimi sluhovo- Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. di, ki pa predstavljajo že hujšo obliko bolezni, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje, pogosto tudi kirurško. Če žival nima težav z ušesi, ne trese z glavo in se ne praska po ušesih, pustimo ušesa popolnoma pri miru. Če pa nam je karkoli sumljivo, pelji-mo psa ali mačka k veterinarju, ki bo na podlagi pregleda sluhovodov predpisal ustrezno terapijo, bodisi samo s čistili za sluhovode ali pa z antibiotičnimi kapljicami. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 24. oktobra 2014 Naše prireditve Štajerski 25 Podlehnik • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Mladi pevci so navdušili Avla podlehniške osnovne šole je 21. oktobra pokala po šivih, toliko je bilo obiskovalcev prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi, skupnega projekta družbe Radio-Tednik Ptuj, občine Podlehnik in OŠ Podlehnik, da bi mladi čim večkrat peli slovenske pesmi. Foto: Črtomir Goznik Ana Prešern Peli so: Renata Krušič, Anže Hren, Zala Zerak, Timon Zore, Gal Petrovič, Maja Urbančič in Leo Šeruga, Lara Sakelšek, Jana N. Ivičak, Neža Feguš in Ajša Vinkler, Danijela Vinko, Nina Gajšt in Nika Jus, Patricija Čemas, Tjaša Rampre in Lucijano Smolič, Ana Prešern, Lara Sakelšek in Neža Feguš ter Urška Zerak, Julija Petrovič in Tjaša Rampre. V enajstih točkah je skupaj nastopilo 23 mladih pevcev, ki so se s svojimi nastopi v živo in ob glasbeni spremljavi računalnika resnično izkazali. Videlo se je, da so se resno pripravljali, pri tem so imeli tudi strokovno podporo prof. glasbe in zborovodje Jakoba Feguša, ki je njihove nastope navdušeno spremljal. Pevski zbor OŠ Podlehnik je pod njegovim vodstvom tudi zapel na začetku prireditve. Na svoje male pevce je nadvse ponosen tudi ravnatelj Dejan Kopold. Povedal je, da je prireditev resnično nekaj posebnega tudi v slovenskem prostoru, saj je v celoti namenjena slovenski pesmi. V Foto: Črtomir Goznik Mladi pevci OŠ Podlehnik prekrasen oktobrski večer je bilo vloženega veliko truda, zato ga je treba tudi doživeti tako. Spodbudne besede mladim pevcem je že po tradiciji namenil tudi direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Sla-meršak. Za sodelovanje v projektu so prejeli kakovostne ročne ure. Komisijo, ki je ocenjevala njihove nastope, so sestavljali Borut Horvat (družba Radio-Tednik Ptuj), Romana Merc in Jakob Feguš (OŠ Podlehnik). Za najboljšo so izbrali Ano Prešern, ki si je za odlično odpeto pesem Tinkare Kovač Spet soglasno prislužila vseh možnih 30 točk ter se s tem uvrstila v polfinale. Spremljali sta jo Lara Sakelšek in Neža Feguš. Župan občine Podlehnik Marko Maučič se je po končani prireditvi zahvalil družbi Radio-Tednik Ptuj, direktorju Dragu Slameršaku s celotno ekipo, da bo Podlehnik gostil tudi drugo polfinalno prireditev, ki bo 26. novembra v športni dvorani v Podlehni-ku, prva bo 19. novembra v OŠ Juršinci. Zahvalil se je tudi OŠ Podlehnik in prof. Jakobu Fegušu, ki je tako dobro pripravil mlade pevce za njihove nastope, posebej pa še vsem mladim pevcem, da so zbrali Ana Prešern, 14 let, zmagovalka: „Obožujem Tinkaro Kovač, zato sem si tudi izbrala njeno pesem Spet. Pojem že od nekdaj, nekaj let sem pela tudi v pevskem zboru, sicer pa ne mine dan, da ne bi pela. Poje tudi moja sestra. Na nastop sem se dobro pripravila, k sodelovanju sem povabila tudi Laro in Nežo, ki je tudi moja najboljša prijateljica, obe sta tudi dobri pevki. Iskreno povedano, zmage nisem pričakovala, ker nisem vedela, kako ocenjujejo. Zelo sem vesela, da sem prejela vseh 30 možnih točk. Tudi za polfinalni nastop se bom temeljito pripravila. Prepričana sem, da me bo pesem spremljala celo življenje." pogum in tako dobro odpeli slovenske pesmi. Zanj so vsi zmagovalci, zelo je vesel, da ni bil član komisije, ki je imela zelo težko in odgovorno delo pri izbiri zmagovalca. Zmagovalci pa so tudi vsi Podlehni-čani, ki so spremljali pevske nastope in se veselili skupaj za mladimi pevci. MG Nagradno turistično vprašanje Srečanje turističnih društev Spodnjega Podravja in povabilo v pravljični gozd V vinskem podzemlju v tem času že kot vinorodnih, pa že potekajo tudi Osrednje turistično dogajanje pa bo jutri, 25. oktobra, ko bo v občini Hajdina potekalo srečanje turističnih društev Spodnjega Podravja v organizaciji TD Mitra Hajdina, najmlajšega turističnega društva v Spodnjem Podravju. Zasnovali so ga kot gurmansko-eno-loško izobraževalno ekspedi-cijo po občini Hajdina. Predsednica Sonja Brlek Krajnc je povedala, da so se za organizacijo prvega tovrstnega srečanja odločili, ker se želijo čim bolj spoznati z drugimi društvi na tem območju, predstaviti občino Hajdina in njene znamenitosti ter zanimivosti ter da se poznavanje območja Spodnjega Podravja obogati med vsemi člani turističnih društev. „Tako blizu poteka intenzivno zorenje novega mladega vinskega letnika. Na območju, prepoznanih priprave na tradicionalna martinovanja. kjer domujejo hajdoški pletar-ji, od koder izvirajo najboljši gasilci na svetu, v Skorbi, kje jih bodo pričakali vaški kletarji, v Slovenji vasi, kjer poteka vsako leto tradicionalni ko-šicenbal, v Gerečji vasi, kjer imajo tradicijo prireditve na temo buč, na Zgornji Hajdini pa bo potekal literarni večer z Ivanom Sivcem, ki bo predstavil zgodovinski roman Atila, božja, katerega dogajanje je postavljeno tudi v naše kraje. Ob koncu dneva pa bodo nazdravili še v Martinovem hramu. V nedeljo, 26. oktobra, pa bo nadvse zanimivo v pra- vljičnem gozdu v Mohorkovi grabi. Med 11. in 16. uro bodo lahko otroci uživali v cirkuški predstavi, bogatih animacijah društva Eleja, z bratoma Ma-lek, se srečali z glavnimi junaki pravljice Rdeča kapica, se zabavali v delavnicah, uživali ob peki jabolk in vsem, kar ponuja bogastvo neokrnjene narave v tem prelepem kotičku MO Ptuj. Tudi na predzadnje Nagradno turistično vprašanje nismo prejeli pravilnega odgovora. Ptuj je letos prvič v okviru projekta Moja dežela -lepa in gostoljubna tekmoval v kategoriji srednjih mest, je pravilen odgovor. V tej kategoriji so letos ocenili trinajst srednjih mest, kot je znano, pa je Ptuj zmagal. Danes sprašujemo, kako se imenuje za zdaj edini pravljični gozd v MO Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je monografija o obrti na Ptujskem, ki je izšla ob 40-letnici OOZ Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, Ptuj, do 8. novembra. isO V nedeljo, 26. delavnice, liki Foto: Črtomir Goznik oktobra, bo v pravljičnem gozdu zelo veselo. Vabijo cirkuška predstava, animacije, iz pravljice Rdeča kapica in še kaj. PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si smo, pa večinoma tako malo vemo o delovanju, prireditvah, znamenitostih in zanimivostih sosednjih krajev," pravi. Srečanje oz. gurmansko-enološko ekspedicijo bodo začeli z zborom pred PSC Haj-dina, kjer se bodo zbrali ob 9.30. V občinskem razstavišču si bodo udeleženci ogledali razstavo fotografij cerkva sv. Martina, po ogledu trga in cerkve sv. Martina bodo pot nadaljevali v Dražence, nato na Spodnjo Hajdino, kjer jim bodo postregli z rimskimi jed-mi. Nadvse zanimivo bo tudi v Hajdošah, kjer se ponašajo z naravoslovno učno potjo Berl, Nagradno turistično vprašanje Kako se imenuje za zdaj edini pravljični gozd v MO Ptuj? Ime in priimek:_ i! Naslov: Davčna številka: 26 Štajerski Na sceni petek • 24. oktobra 2014 Domača rasi Jernej Domajnko Besede o avtorju Rodil se je 28. 6. 1999 na Ptuju. Obiskoval je OS Ljudski vrt Ptuj, kjer je vse razrede opravil z odličnim uspehom. Skozi vsa leta se je vključeval tudi na razne natečaje in tekmovanja, kjer je osvojil več priznanj. V zadnjih letih osnovnega šolanja se j je med drugim začel ukvarjati s pisanjem zgodb. Poleg tega se zanima še za elektrotehniko. Sedaj je dijak prvega letnika v splošni gimnaziji v Mariboru. O objavljeni epiki Pripovedovalec v kratki pripovedi refleksivne narave je v ponavljajočem se vzorcu gibanja, ko vstopa skozi vrata in prihaja do vedno istih spoznanj. Zaradi tega daje celotno besedilo vtis statičnosti, na kar še dodatno vpliva pasivnost kolektiva, ki po več fazah žalovanja postopoma ugotovi, da je za »to« Zemljo že prepozno, da je človeštvo s svojim vedenjskim samouničevalnim bivanjskim paradoksom povsem skrenilo s svoje primarne poti. A za »tisto« drugo, v vzporedni resnici obstajajočo Zemljo še ni prepozno. Več stvari navdušuje v tem delu: koncept oz. gradnja fabule, ravno pravšnja mera zabrisanosti psiholoških profilov književnih oseb in postavitev nekaterih simbolov na razmeroma majhnem besedilnem obsegu. Med simboli so še zlasti plastično in izvirno uresničena vrata, ki po navadi prinašajo dvoje: občutek zaprtega posameznika ali zmožnost izstopa, prehoda na drugo stran, drugam. V primeru Jernejeve zgodbe pa združujejo oboje; vsak izstop je vstop, kar seveda ni nič novega, je pa nadgradnja v ponavljajoči se, trpko zarisani situaciji človeškega bitja, ki se je znašel na bridkem koncu svoje eksistence. Za mračno »depresis« fabulo pa se skriva očarljiva misel nove generacije, antipod naslovu: JE REŠITEV! David Bedrač NI REŠITVE Počasi sem odprl oči. Nad seboj sem zagledal beli strop. Zamižal sem in se poskušal spomniti, kaj se dogaja. Spominjal sem se le koščka svojega življenja. Bil sem prvi človeški poskusni zajček za napravo, imenovano »V Možganih«. Spominjal sem se tudi nečesa drugega, nečesa, kar me je motilo in bolelo kot trn v peti. Drugega se nisem mogel spomniti ... Ogledal sem si prostor. Bila je bela soba z vrati. Nisem bil prepričan, ali hočem skozi njih. Ampak če obstaja izhod, mora biti za tistimi vrati. Nimam izbire. Skozi vrata sem stopil v ogromno množico. Najbrž je bil vse to del poskusa. Nagneteni smo bili pred odrom, kjer so sedeli poslanci, za okroglo mizo, in poslušali govornika, ki je stal. »In tako bomo s svojim nezavednim ravnanjem uničili Zemljo in vse lepo na njej,« je svoj govor zaključil govorec. Vsi poslanci so sklenili glave k posvetu. Zavedel sem se, da tukaj potekajo nekakšne razprave o delovanju vseh narodov. Čez nekaj časa je vstal eden od poslanikov: »Gospod Gromor. Soglašamo, da so vaše izjave nesmiselne. Po najnovejših znanstvenih raziskavah smo ugotovili, da gre Zemlji na bolje. Od onesnaženja si bo opomogla. Nima smisla, da bi uvedli posebne dejavnosti, ki ste jih predlagali ...« Tega nisem več hotel poslušati. Stopil sem skozi vrata, od koder sem prišel. Stopil sem na isti kongresni trg, od koder sem prišel. Le da je bilo pozneje . Kot kaže, sem ujet v tem prostoru. Ampak za kako dolgo? Vse se je spremenilo. Največja sprememba je bila, da množica ni bila več brezbrižna. Bila je jezna. Na odru je stal eden od poslanikov in miril množico. »Opravičujemo se vam. Naše raziskave so bile napačne. Človek, ki jih je opravljal, se je srečal z najsrditejšo kaznijo na svetu. Tudi mi smo besni, da smo se pustili pretentati našim raziskavam. Vse ustanove po celem svetu se bodo ravnale po pravilih sekcije En-grem. Svet bomo rešili s skupnimi močmi .« Počasi se mi je začelo svitati, za kaj gre. Hotel sem videti nadaljevanje. Stopil sem skozi vrata. Ko sem tokrat stopil na trg, se mi je zdelo, kakor da sem prišel v cerkev. Vsi so ponižno klečali na tleh in molili. Prebivalci vsega sveta so upali, da bodo svojo Zemljo lahko rešili vsaj s pomočjo nadnaravnih sil. Predolgo se niso menili za onesnaževanje. Za njih je bilo prepozno, da bi karkoli storili. Teh nekaj zadnjih let prizadevanja je bilo premalo in prepozno so se začeli zavedati. Poglej jih zdaj! Njihovo upanje počasi zamira. Odšel sem . Prišel sem na skorajda prazen trg. Kjer je včasih bilo na stotine ljudi, so sedeli štirje možje, oblečeni v kuto. Ozračje je bilo prežeto s smradom. Nad našimi glavami se je dvigala rožnata meglica. Na sredini je bila postavljena kamera, ki je snemala moža, ki je govoril: ». in tako so se naša prizadevanja sesula. Obupani smo. Nič ne pomaga. Glede tega smo nemočni. Zemlja se še vedno utaplja v smeteh. Depresis ni uspel. Bili smo prepozni ...« Ozrl sem se okrog sebe. Vsi štirje ljudje so bili oviti v tišino in strmeli so v nebo. Vsak je sedel v svojem kotu. Še zadnjič sem stopil na trg. Bilo je, kot ko sem na trg stopil prvič. Množica ni kazala nobenih čustev. Na odru so bili v krogu posedeni poslanci. Le da je tokrat na odru govorec šele začel govor. »Danes smo se zbrali, da bi sklepali odločitve, kam se bomo preselili z Zemlje. Zemlja je tako rekoč mrtva. Ne moremo ji pomagati. S tem smo se vsi sprijaznili. Kakor vedno imate možnost povedati svoje mnenje. Najbolje, da začnemo .« Tako stanje sem pričakoval. Ljudje so se sprijaznili. Kajti vse staro mora pasti, da se porodi novo. Zapustil sem trg. Za vedno. Skozi vrata sem vstopil v belo sobano. Ampak tokrat je bil na drugi strani obok, skozi katerega je prodirala svetloba . Za nas še ni prepozno. Še vedno lahko rešimo Zemljo. In upam, da jo tudi bomo. Verjamem, da človeštvo ne bo tako neumno, da bo storilo takšno napako. Odšel sem skozi vrata in se potopil v svetlobo. Ludvik Kotar, Radio Ptuj Komentar tedna Znanje je moč. Ta latinski pregovor me vedno znova spomni na naše neizkoriščene možnosti, ko govorimo o znanju, njegovi vrednosti in možnostih ter o tem, kako postati družba znanja in podobno. Ali je tako tudi v praksi? Dejal bi, da žal ne. Predvsem zato, ker znanje in s tem povezane sposobnosti niso na ustreznem mestu vrednostne lestvice. In tudi zato smo tam, kjer ni potrebe, da bi bili. Nikakor se ne morem sprijazniti z našo realnostjo, da znanja v ustrezni meri ne spoštujemo in upoštevamo. Prej se na vrh vrednostne lestvice porine vse drugo, kot sta recimo izobrazba ali pripadnost, da o dajanju na piedestal vrednosti tistih, ki si tega z ničemer ne zaslužijo, ne govorim. Da ne bo pomote! Nisem proti izobrazbi, nasprotno! Čim višja stopnja izobrazbe, tem boljše izpolnjevanje pogojev, potrebnih za uspešno delo. Vendar sama izobrazba ni dovolj. Pred njo je treba postaviti znanje in sposobnosti to znanje uveljaviti. To pa ni nujno v tesni zvezi z izobrazbo. Žal je takšnih primerov v našem okolju preveč. Tudi zato v ospredje pride premalo ljudi s sposobnostmi in znanjem. Morda tudi zato, ker ne pridejo skozi sito formalne izobrazbe. Tako so zaradi tega izločeni in so zato sprejeti ali postavljeni tisti, ki izpolnjujejo formalne pogoje izobrazbe. Lahko so tudi sposobni in z znanjem, ni pa nujno. In žal je velikokrat tako. Prepričan sem, da tudi na takšen način izgubljamo, oziroma odrivamo sposobne, ki imajo znanje, ideje in vizijo. Morali bi jih prepoznati in jim dati priložnost, kar se nam bo vrnilo z obrestmi. Ti so dragulji oziroma dodana vrednost! Poglejte največje ume človeštva in najuspešnejše, njihovo pot, in če hočete, tudi izobrazbo. Po njej te v razvitem svetu v prvi fazi ne vprašajo, temveč jih zanima, ali znate to narediti, opraviti ali izvesti. Ob iskanju in dajanju priložnosti sposobnim ne smemo zanemariti vseh drugih, ki tako velikih sposobnosti nimajo, so pa dobri na svojem, sicer ozkem področju. Spoštujmo to in upoštevajmo pri planiranju in načrtih za dosego ciljev. Z drugimi besedami, pri ljudeh iščimo pozitivno in ne negativno, sposobnosti in pozitivna nagnjenja, to pa uskladimo v celoto. In če vodje pri tem uveljavijo spodbudno okolje, smo zmagali. In to želimo, kajne? Vse to ni enostavno, kot se morda sliši. Ni pa nemogoče ali preveč zahtevno. Največja težava je v tem, da smo vrednostni sistem obrnili skoraj na glavo. In sedaj nam navzven ni jasno, kaj je narobe in kaj storiti. Zadeve so zelo enostavne in to vemo vsi. Samo prvega koraka v pravo smer nam manjka, in seveda volje, da to opravimo v dobro državljank in državljanov. To mora biti vgrajeno v sistem, v dolgoročne premišljene načrte naše družbe. Torej, prva naloga je dolgoročni strateški načrt države in nato njegova izvedba! Na čelu priprave in izvedbe pa seveda sposobni in z znanjem. J OVEN (21.3. - 20.4.) S Naredili boste osebno bilanco. 'g Poslovna previdnost vam bo kori- .g stila. Popaziti bo treba na zdravje JI in v naravni obliki telesu dovajati -a dovolj vitaminov in mineralov. "s Privlačile vas bodo tudi novosti, 1 toda teden je v znamenju trezno- 1 sti. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti in romantike. i TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Vneto boste zagovarjali svoje mnenje. In tako je tudi pravilno. Pred vami bo obdobje transformacije, kar pomeni, da se bo staro končalo in odprlo tisto, kar bo novo. Poti bodo zelo različne in na njih bodo tudi ostri kamenčki - kar pomeni v jeziku simbolov preizkušnje. Romantično bo! BIK i (21.4. - 20.5.) * Narava vam bo podarila upanje. Planetne vibracije vam bodo v pomoč pri iskanju novih ljudi. Resnica bo, da se skozi druge učite in da vam bodo ogledalo. Tisto, česar ne boste mogli povedati na glas, si zapišite. V ljubezni bo pestro in zanimivo. Naravni antibiotik bo sprostilna jasminova kopel. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Hrepeneli boste po novostih. Pred tem bo treba razrešiti tisto, kar vas moti ali boli. V ljubezni se bo modro pogovoriti. Romantična doživetja na delovnem mestu bodo doživeli samski. Razbrati je, da bo pred vami teden, v katerem bo mnogo obveznosti in odgovornosti. tish RAK W (21.6. - 22.7.) Intenzivna energija vam bo v pomoč. Teden bo prinesel mnogo prijetnosti in skladnosti. Potrudili se boste in naredili mnogo pozitivnega zase. Obdajale vas bodo romantične energije v ljubezni. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Pomembno bo, da se odločite in stopite v ospredje. w LEV (23.7. - 22.8.) Notranja modrost vam bo pomagala na razpotjih. Zadeve se (24.10. - 22.11.) Modro bo, da boste razmislili o poslovnih potezah. Označevala vas bo magnetična energija in prinesla ugodnosti tako v poslovnem kot zasebnem življenju. V pozitivnem smislu bo izstopala ljubezen. Pravilno bo, da se boste pogovorili o svojih občutkih. Vir navdiha bo narava! STRELEC Tf^ (23.11. - 21.12.) Prijetno se boste počutili doma in v intimnosti doma. Mnogo energije bo na področju iskanja duhovnih zakonitosti. Neugodno bo za nove začetke in zaradi tega nekaj zdrave previdnosti v poslovnosti ne bo odveč. Sreča vas bo spremljala tam, kjer jo boste potrebovali. Ljubezen: bližnjic ni! KOZOROG (22.12. - 20.1.) Dobro vam bo šlo od rok prilaga-nje in diplomacija. Trezno glavo boste ohranili tudi v kočljivih situacijah. V ljubezni se boste morali pogovoriti in tako boste doživeli pozitiven preobrat. Na delovnem mestu se bodo spremembe kopičile in od vas je odvisno, ali se odločite pravilno ali ne. Nekaj nejasnosti bo na delovnem mestu. Pomembno bo, da boste svoje mnenje zagovarjali na pravilen način. Pravljične energije bodo označevale ljubezen. Sreča se skriva na strani pogumnih! DEVICA (23.8. - 22.9.) Vaša zaupnica bo narava. Življenje vam bo prineslo paleto rešitev. Blesteli boste v komunikacije. Obstaja povečana možnost, da razrešite nekaj, kar vas bo bolelo. Pogovori ne bodo samo osvobajali, ampak pričarali čarobnosti. Na delovnem mestu bo teden kreativnosti. VODNAR (21.1. -18.2.) Pogumno boste stopali naprej po svoji poti. Prijetno bo v družbi, še posebej tam, kjer se bo dogajalo kaj zabavnega. Na delovnem mestu se bodo zadeve obrnile v vašo korist. Obstaja možnost, da boste prejeli pohvalo. Bučno bo tudi v ljubezni, toda vseeno ne bo vse po vase. RIBI (19.2. - 20.3.) Sledili boste svojim osebnim ambicijam. Zadev ne bo moč pometati pod preprogo. Svojih zastavljenih nalog se boste lotili na aktiven način. Pred vami je teden učenja in piljenja v znanju. V veliki meri vas bodo sprostili narava, sveži zrak in pogovori. Glasba bo balzam za dušo! petek • 24. oktobra 2014 Za kratek čas Štajerski 27 SESTAVIL EDI KLASINC ŽIVAHEN AMERIŠKI DRUŽABNI PLES MANJŠI JELEN Z DALJNEGA VZHODA URŠA AHAC NAS IGRALEC (MARKO) IZVRŠILNI ORGAN FEVDALCA OBLEKA, OBLAČILO OZKA DEŠČICA, LETVA IZPAD, IZGRED SRBSKI PISATELJ (DANILO) SIBIRSKI VELETOK KRAJ PRI PORTOROŽU HIP, TRENUTEK AMERISKI SKAKALEC V VIŠINO (DICK) MESTO V ITALIJI (GLASB. FESTIVAL) ALENKA ZUPAN NOVICA NEOZE-NJENOST NOGOMETAŠ (NIK) PREDPRAŽNIK (KNJIŽ.) FIZIK POBERAJ OLJNA REPICA NOTRANJI PREMER CEVI DESNI PRITOK SAVE KOŠARKAR LORBEK NOVINAR SLAK AKO SPROŽITEV OROŽJA DRŽAVA V INDIJI PTUJSKA VIDEOTEKA DRAGOCENO KRZNO TJULENJA NASLONJALO PRITOK GANGESA POŽERUH RAZPRTIJA TONE PAVČEK SPLIT VRSTA SESALCA JAZ (ZASTARELO) ZGOŠČENA DATOTEKA DOLGA DOBA SPOKOJ NAŠ IGRALEC (STANE) TEMNO SIVA KRAVA BARVA KOŽE, TEN LITIJ OSIJEK HRVAŠKI TV MODERATOR MLAKAR ETERIČNO OLJE IZ MELISINIH LISTOV STAR NAZIV ZA TOPOL RIBA MORSKA SPAKA SRPEC UGANKARSKI SLOVARČEK: FOSBURY = ameriški skakalec v višino (Dick), ODICAR = riba morska spaka, OMLADIC = slovenski nogometaš (Nik), ORISA = država v Indiji, OSOLE = slovenski geolog (Franc), SEALSKIN = dragoceno krzno tjulnja, SIKA = manjši jelen z Daljnega Vzhoda, SLONIK = naslonjalo, SODIN = izvršilni organ fevdalca. ■viadas 'avoiao Viodoi 'ano onisfibiai 'aaAno 'nod viAiia N3S3dizva OAisvr avisad is di nos viinois nivistos ao soan razvaa wiavi aaanwi oavs ovano isovisiaivs Aanasoj aaAONNVH oana siaao viaaovi 3~ioso :ouabjopoa BXNVzmx a i Aausaa Filmski kotiček med nagrobniki foto: MovieHDWallpapers.com Sprehod Liam Neeson izhaja iz revne delavske družine in morda je to razlog, da svojo karizmo in dar za igranje izkorišča kot po tekočem traku in ne zavrne prav nobene vloge, saj ga že 30 let najdemo v skoraj vsakem filmu in nadaljevanki. Morda je k temu pripomogla nenadna smrt njegove žene pred petimi leti, saj fant od takrat štepa filme kot po tekočem traku, kot bi se izogibal soočenju z njeno smrtjo. Morda je to razlog, da je svojo obetajočo kariero, ki bi se lahko kdaj okronala tudi s kakšnim oskarjem, zavrgel in začel snemati razne evropske akcijske mineštre in nizkopro-računske palačinke, kakršna je Sprehod med nagrobniki. Videti je, kot da ga je vloga pritegnila le zaradi naslova filma. Kakorkoli že, film se dogaja v letih 1991 in 1999, čeprav se zdi, da bi se rad dogajal v sedemdesetih, najraje pa kar v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja. V filmu ne najdemo niti enega razloga, zakaj bi se film moral dogajati ravno v devetdestih, saj bi se lahko dogajal tudi danes ali pred 100 let. Kaj je namen umeščenosti v drug čas, film ne pove, zato tudi ne služi ničemur. Zgodba želi biti dete-vski noir, a je dnevna svetloba le malce premočna in v debelih dveh urah je je enostavno preveč. Tistega sprehoda med nagrobniki je namreč le za sla- bih 10 minut, pa še to le zato, da film upraviči svoj sicer bombastični naslov. Zgodba se vrti okoli nekdanjega policista in zdravljenega alkoholika, ki išče dva poblaznela sadista, ki ženske režeta na koščke. Zgodba nima nobene povezave z naslovom, film prav tako ni akcijski, ampak je miren, če ne celo dolgočasen vpogled v detektiva iz žanra noir, ki se v 90-ih še vedno izogiba uporabi spleta. Film zato zaradi vseh zgrešenih odločitev zgodbe, ki jo rešuje le vedno prisotna karizma glavnega igralca, poskuša biti nekaj več s pomočjo interteks-tualnosti. Če na list papirja narišete poljubno sklenjeno krivuljo in v nastali lik na poljubno mesto narišete še dve poljubno veliki sklenjeni krivulji, bodo človeški možgani v nastali risbi skušali prepoznati takšen ali drugačen obraz. Naši možgani pač tako delujejo - iščejo smisel tam, kjer ga ni. Zato se veliko avtorjev, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem večmedijskih vsebin, kot so strip, film ali igre, igračkajo tako, da skupaj sešivajo medije, ki vsebinsko niso povezani. Ker bodo naši možgani med njima vseeno iskali trajno povezavo, lahko avtorji na ta način posežejo po najglobljih psiholoških prvinah duše, zato je tovrstno sestavljanje različnih kockic ob premišljenem prepletanju različnih vsebin (inter-tekstualnost) izvrstno orodje za stvaritev globokih del. No, režiser in scenarist tega filma lahko o tem le sanja, kajti ko med končnim obračunavanjem z negativcem poslušamo 12 korakov odvajanja od alkohola, naši možgani ne morejo ustvariti prav nobene smiselne povezave z ničemer, kar lepo prikaže tudi celotno zgrešeno sestavo tega filma. Matej Frece Večina Nemcev proti premiku ure v 1 / > i J ki 4 v v . v ''mIH^ Foto: arhiv Večina Nemcev nasprotuje premiku ure in bi raje vedno imeli poletni čas. Kot je pokazala nedavna javno-mnenjska raziskava, 71 % Nemcev meni, da je premik ure odveč in bi ga najraje odpravili, le 27 % pa se zdi smiseln. Rezultate raziskave so objavili pred tokratnim premikom ure na zimski čas. Za eno uro bomo uro premaknili v noči na nedeljo. Skoraj vsak četrti Nemec je v raziskavi navedel, da čuti posledice premika ure. Številni tožijo, da se po tem težje zberejo, so utrujeni ter imajo težave s spanjem. Dvanajst odstotkov tistih, ki so omenili, da imajo težave, ima celo težave z depresijo. Zdravnica Elisabeth Thomas je sicer pojasnila, da je zimski čas bolj zdrav od poletnega, saj je za t. i. notranjo uro svetlo jutro pomembnejše od svetlega večera. (sta) A Walk Among Tombstones Igrajo: Liam Neeson, Dan Stevens, David Harbour, Boyd Holbrook, Patrick McDade, Maurice Compte, Adam David Thompson, Kim Rosen, Stephanie Andujar Režija: Scott Frank Scenarij: Scott Frank po romanu Lawrenca Blocka Žanr: kriminalna drama Dolžina: 113 minut Leto: 2014 Država: ZDA 28 Štajerski Doma in po svetu petek • 24. oktobra 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (38.) Od tod in tam Dolga pot za Ekvador s de Formación Deporlii/a ipciones Gratuitas S časom sem bil precej na tesnem, tako da za neke druge gurmanske oglede v Peruju nisem več imel časa. Peru je sicer izjemno zanimiva država, čeprav tudi pri nas včasih na nekaterih prireditvah srečamo njihove prebivalce, ki z značilno glasbo s trstikami impresionirajo obiskovalce in jim prodajo kakšno zgoščenko. Ker sem se v Boliviji precej zamudil, mi je zmanjkalo časa za Peru, saj sem imel že kupljeno letalsko karto za Ekvador. Zato sem moral naslednji dan najprej na dolgo pot do glavnega mesta Peruja, Lime. Med tistimi kraji, ki jih je vredno obiskati, a sem jih lahko odkljukal zgolj površinsko, velja izpostaviti predvsem dva-Cuzco in Nazca. Od Puna do Cuzca je približno šest ur vožnje, mestece pa poznamo kot izhodišče za morda najbolj znano znamenitost Južne Amerike-Macchu Pi-chu. Skorajda neosvojljivo inko-vsko naselje vrh hribov nikogar ne pusti ravnodušnega, jaz pa sem se samo peljal nekaj deset kilometrov mimo. Sploh pa je bil čas deževne dobe in prav takrat je na tem mestu lilo kot pri nas za Radgonski sejem, tako da mi ni bilo niti malo žal. Nazca pa se nahaja še dobrih pet ur vožnje naprej, v svetu pa je kraj znan po znamenitih ogromnih likih iz kamenja, ki jih je nekdo z neznanim namenom postavil že pred davnimi časi. Gre za različne skulpture, med drugim gre prepoznati opico in zajca, za njihov ogled pa je nujno potrebno najeti letalo za panoramsko vožnjo. Seveda se je ob poti nahajalo še več zanimivih krajev, ki pa v svetu niso tako znani. Enkrat bom si že morda prišel ogledat tudi to. Vožnja je trajala že kakšnih šestnajst ur, ko smo končno pošteno ustavili. Zaradi lakote, seveda. Kot se te za prostrane dežele spodobi, tudi v Peruju na poti razen kakšne izgubljene hišice nisi mogel videti ničesar, razen raznolike pokrajine, naš šofer pa je z lahkoto našel dokaj urejeno gostilno s solidno hrano. In proti pričakovanju so ves avtobus postregli res brzinsko. Zunaj se je v posebnem objektu nahajalo tudi stranišče, ampak ko si stopil noter, ti še lep čas ni zadišal tudi najbolj okusen zrezek. Raznorazne žuželke so komaj čakale na stranke, zato sem raje naredil en nedolžen izlet med skalovje in opravil častivredno dolžnost. Lima je prestolnica kot vsaka druga - morda je le malo bolj Foto: Dani Zorko Podeželska vasica v prostranem Peruju umazana kot ostala mesta, kjer sem bil doslej. Tam sem bil sicer zgolj nekaj ur in morda bi se moral malo nahoditi, če bi zares hotel videti lepote mesta. Pa to me niti ni mikalo ... Zanimivo je, da avtobusi po Južni Ameriki velikokrat sploh ne zavijejo na glavno postajo, ampak imajo postajo urejeno kar pred svojim podjetjem ali pa še z nekaj drugimi prevoznimi podjetji zgradijo kar lastno postajo. No, na eno takšnih mini postaj smo prispeli tudi mi, zato sem imel kar nekaj težav z orientacijo. Bili smo toliko izven centra, da mi ni pomagal niti mini zemljevid, ki sem si ga ob eni priložnosti natisnil. Značilnost velikih mest je, da na obrobjih živi najrevnejši sloj prebivalstva, kar hkrati pomeni tudi to, da je tam največ kriminala. V enem takšnih območij sem pristal tudi jaz. Lepo priporočilo, ni kaj. Razkopane in umazane ulice, samooklicani avtomehaniki, en kup postopačev na vsakem vogalu, povsod neke mini menjalnice in 'priklt' restavracije, kot sem jih poimenoval. 'Priklt' v mojem narečju pomeni hodnik, te jedilnice pa so izgledale tako, da si skozi ena vrata videl čisto vse, ko pa si vstopil, pa se je edi- Policist v Limi usmerja promet . pride do ravsa ni prostor samo podaljšal pet ali šest metrov naprej in hodnik z največ petimi mizami je postal restavracija. Notri streže po navadi priletna mam'ca ali njena malo manj priletna hči, foter pa v kotu bere časopis in že s samo Foto: Dani Zorko in se lahko tudi hitro skrije, če Foto: Dani Zorko Tako kot pri nas imajo tudi v Peruju največ denarja študentje svojo prisotnostjo zasede tretjino oštarije. Tudi tu so Inki zelo dobra blagovna znamka. Ko sem s hitrimi koraki in po množici pretečih pogledov končno prispel do neke študentske četrti, sem v trgovini lahko našel znamenito 'Inka-kolo', ki ima okus kot hru-škov liker, lekarne pa so kar poimenovali 'Inkafarma'. In povsod so postavljene table, ki vodijo do inkovskih ruševin, podobno kot so pri nas povsod ostanke pustili Rimljani. Za transport do letališča sem imel na voljo različne kombinacije kombijev in avtobusov in na koncu sem prispel do letališča precej izven mesta za dober evro. Že zunaj, ko sem hotel stopiti pravzaprav na njihovo območje, so policisti hoteli videti moj vavčer za let, ki sem ga seveda pozabil natisniti. In me barabe niso pustile naprej, meni pa se je že mudilo. To se še mi ni zgodilo. Nič, poskusim pri drugem vhodu in takoj, ko mi je žandar pokazal hrbet, sem bil že noter. Huje kot v Ameriki ... Foto: FG Ormož * Na sobotni slovesnosti ob 10-letnici organizirane skrbi za zdravje srčno-žilnih bolnikov na ormoškem, je bil slavnostni govornik dolgoletni predsednik koronarne sekcije in častni član Koronarnega društva Ptuj-Ormož Slavko Lukner. Med drugim je povedal: »Največ poudarka pri rehabilitaciji naših članov smo dali gibalnim dejavnostim, zdravstveni vzgoji in druženju. Kljub skromnim finančnim sredstvom, ki smo jih bili deležni, smo dosti naredili, za kar je bilo potrebnega veliko prostovoljnega dela. V društvu nam je bila in je največja nagrada, ko smo priča zadovoljstvu članov, ki si z društveno pomočjo krepijo zdravje!« Cilka Špindler, podpredsednica Koronarnega društva Ptuj-Ormož pa je na slovesnosti ob 10-letnici delovanja poudarila, da si bodo v prihodnje prizadevali še popestriti dejavnosti društva in vanj vključiti vse, ki želijo kaj sami narediti za svoje zdravje. V tem jih povsem podpira predsednica Koronarnega društva Ptuj-Ormož Lidija Lazar, ki je posebej naglasila pomen organizacije okroglih miz o zdravstveni problematiki. Nanje bodo povabili zdravnike, magistre farmacije in druge medicinske strokovnjake, ki s Koronarnim društvom Ptuj-Or-mož že danes vzorno sodelujejo. Po končani slovesnosti, ki je bila v ormoškem gradu, so se člani Koronarnega društva Ptuj-Ormož razveselili na tradicionalnem ormoškem kostanjevem pikniku, ob veselem nastopu obetavnega glasbenika Davida Luknerja. Franci Golob Ptuj * Prvo oktobrsko soboto je Kinološko društvo Ptuj pripravilo veliko regijsko tekmovanje šolanih psov - 17. Čihalov memorial v spomin na Stanka Čihala, dolgoletnega aktivnega ptujskega kinologa. Tekmovanje je potekalo v Budini na društvenem vadišču in na terenu v okolici Ptuja. Tekmovanja se je skupno udeležilo 40 tekmovalcev iz slovenskih klubov in društev. Med tekmovalci jih je bilo pet iz domačega društva. Tekmovanje je sestavljeno iz petih zahtevnostnih stopenj, pri čemer po programu IPS-A in IPS-B-BH tekmujejo samo v poslušnosti, ostali programi pa vključujejo še vaje sledi in obrambe. Iz Kinološkega društva Ptuj je po programu IPS-A tekmovala kino-loginja Irena Žganjar s psičkom Alfom in je bila žal neocenjena. Po programu IPS- B-BH so tekmovali Katja Unuk s psičko Ajsha in bila neocenjena, Eva Pacher s psičko Žižo in dosegla 17. mesto (85 točk), Bojan Skok s psičkom Kromom, dosegel 15. mesto (86 točk). Po programu IPO-III je tekmoval kinolog Dušan Senekovič s psičko Titu in dosegel 3. mesto (254 točk). Vodja šolanja kinolog Marjan Zupanič se je vsem prisotnim tekmovalcem zahvalil za udeležbo, jim čestital za dosežene rezultate in jih ponovno povabil na naslednjo prireditev v prihodnjem letu. Zahvalil se je tudi kinološkima sodnikoma Radu Lukancu in Miranu Maršu za korektno sojenje. Prav tako se je zahvalil vsem članom društva za pomoč pri organiziranju in sodelovanju na prireditvi. Milica Mohr Foto: Dani Zorko Mamljiv naslov, zaradi katerega bi te v Sloveniji verjetno že obiskali možje postave Foto: MM petek • 24. oktobra 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 29 Dolina Neretve • Drugi izlet V objemu mandarin Ljubitelji mandarin, Dalmacije, izletov, Radia Ptuj in Štajerskega tednika so se s potovalno agencijo Turistagent drugi vikend zapored odpravili na izlet v dolino reke Neretve. Skupaj smo preživeli sončne tri dni v objemu morja, mandarin in dalmatinskih melodij. Za veliko smeha in dobre volje je poskrbela turistična vodnica Cvetka Lipič. Izletniki so bili nad organizacijo izleta zelo navdušeni, pohvalili pa so tudi delo obeh naših medijev. Ek Ob letošnjem svetovnem dnevu osteoporoze Ob svetovnem dnevu osteoporoze (20. oktober) je ljutomersko društvo, skupaj z Zvezo društev bolnikov z osteoporozo Slovenije pripravilo v Ljutomeru veliko srečanje, s številno - vseslovensko udeležbo. Po besedah predsednice Zveze društev Duše Hlade Zore se je letošnji svetovni dan osteoporoze obeležil v devetdesetih državah: "Ta dan je velika priložnost, da našo družbo spomnimo, da mora biti skrb za zdravje svojih kosti in preprečevanje zlomov prednostna naloga nas vseh. Osteoporoza je bila dolgo časa poznana le kot bolezen, povezana z ženskami. Prav zaradi tega se ji pri moških posveča premalo pozornosti in ni pravočasno odkrita in zdravljena." Pri nas se po 50. letu skoraj vsaka druga ženska in vsak peti moški sooči s tovrstno težavo, po 65. letu pa naj bi bilo v Sloveniji celo do 100.000 ljudi z osteoporozo. Po napovedih se bo odstotek obolelih moških za osteoporozo celo povečal. (NŠ) Zaplešite z dolgoletnim tekmovalcem v standardnih in latinsko-ameriških plesih ter plesnim učiteljem Jernejem Brenholcem. Prijavite se v brezplačno PLESNO PREOBRAZBO Radia Ptuj in Štajerskega tednika! S pomočjo plesnega učitelja Jerneja Brenholca si boste v novembru in decembru nabirali plesne izkušnje v družabnih plesih ter se enkrat tedensko družili v klubu Gemina XIII. v Grand Hotelu Primus, svoje plesno znanje pa boste lahko pokazali tudi na naši zaključni prireditvi v decembru. Na plesno preobrazbo se prijavite z izpolnjenim obrazcem, ki ga pošljete na Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, ali pošljite elektronsko sporočilo na radioptuj@ radio-tednik.si. Vaše prijave sprejemamo do ponedeljka, 27. 10. 2014. Izbrali bomo 12 plesnih parov, ki jih bomo telefonsko obvestili o izboru do četrtka, 30. 10. 2014. Vadili bomo od 4. 11. do 16. 12. 2014, vsak torek ob 17.30. JL Jernej Brenhoic poučevanje plesa PRIJAVNICA za plesni par Ime in priimek:_ Ime in priimek:_ Naslov, kraj:_ Starost: _ Tel. št.: _ Zakaj ste se prijavili na našo akcijo in zakaj naj izberemo prav vas: Viktorinov večer Obisk misijonske dežele -Madagaskar V petek, 24.10 2014, ob 19.30 bo v minoritskem samostanu na Ptuju Viktorinov večer z naslovom Obisk misijonske dežele. Gostji večera bosta Lucija Pribožič in Mateja Stražar, ki bosta predstavili letošnjo misijonsko odpravo na jug Afrike, na otok Madagaskar. Skupina 10 mladih prostovoljcev se je letos poleti za pet tednov odpravila na obisk k slovenskim misijonarjem, ki delujejo na Madagaskarju, in tam pomagala na njihovih župnijah pri delu z otroki. Obiskali so Toneta Kerina, Janeza Krmelja, Janeza Mesca, Jožeta Adamiča in Pe-dra Opeko. V času bivanja na misijonih so pripravili več oratorijev, ki se jih je skupno udeležilo okrog 1500 otrok. V teku priprav na odhod so po Sloveniji tudi več mesecev zbirali finančna sredstva za pomoč in podporo dela na misijonu. Vsa svoja doživetja, spoznanja in izkušnje želijo sedaj po vrnitvi v Slovenijo podeliti z nami doma. Preko fotografij in posnetkov bosta pripravili večer, v katerem boste lahko spoznali, kakšno je življenje na misijonih in kaj vse je v deželah na robu sveta v rokah prostovoljcev, kot so tudi naši misijonarji. Prav tako pa bosta povedali, koliko denarja so v času priprav zbrali in kaj vse so z njim omogočili. Vabljeni! Peter Pribožič Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Prireditvenik Petek, 24. oktober 9:00 Jeruzalem, gostišče Brenholc: ocenjevanje za naj špricar in turnir mladega vina, JARA Ormož in TIC Ormož 9:00 Sveta Ana v Slovenskih goricah: Postičevi dnevi 2014, memorialna likovna kolonija ob 50-letnici delovanja slikarja Konrada Krajnca 11:00 Ptuj, VDC Sožitje, Rajšpova ul. 20: dan odprtih vrat društva Sožitje Ptuj in VDC in Bivalne enote, do 14.00 12:00 Središče ob Dravi, pri spomeniku padlim v NOV: komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 13:00 Hajdina, spominska plošča pri OŠ Hajdina: spominska svečanost ob dnevu mrtvih, ZB za vrednote NOB Hajdina 16:00 Sestrže - Lozno: odprtje skulpture v Loznmem, pogostitev 18:00 Hajdina, razstavišče v PS centru: odprtje razstave fotografij Cirila Velkovrha Cerkve in kapele, posvečene sv. Martinu v mariborski metropoliji, kulturni program 18:00 Hajdoše, gasilski dom: družabno srečanje, Društvo žensk Hajdoše 18:00 Majšperk, Breg, galerija AP: odprtje razstave slik, nastalih na slikarskem taboru Sestr- ško jezero, Triline iz Oplotnice 18:00 Markovci, poročna dvorana: predavanje Eve Mlakar, Težave s hrbtenico 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave akademskega slikarja Jožeta Šubica, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 19:00 Cirkovce, Kulturna hiša tete Malčke: Festival idej, literarni večer s pisateljem Ivanom Sivcem 19:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, Obisk misijonske dežele - Madagaskar, Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega 20:00 Ptuj, grand hotel Primus, dvorana Tacit: Primusove vinske zgodbe, predstavitev izbora vin iz letošnjega ocenjevanja vin na Grajskem ocenjevanju, Terme Ptuj Sobota, 25. oktober P:00 P:00 P:30 10:00 10:30 14:00 16:00 18:00 18:00 19:00 21:30 Sveta Ana v Slovenskih goricah: Postičevi dnevi 2014, memorialna likovna kolonija ob 50-letnici delovanja slikarja Konrada Krajnca Zgornja Hajdina, strelski poligon: Občinsko prvenstvo v streljanju, LD Borisa Kidriča Hajdina Hajdina, zbirno mesto na trgu pred PSC: turistična, gurmanska, enološka in izobraževalna ekspedicija po občini Hajdina, TD Mitra Hajdina Studenice, dom kulture: regijski gledališki seminar za vodje odraslih in otroških gledaliških skupin Slovenska Bistrica, železniška postaja: izlet Z bistriškim škratom v terme Laško, za starše in otroke Dragonja vas, muzej Pangea: odprtje dopolnjenega muzeja, ob 16.00 slovesna posaditev potomke najstarejše trte na svetu, kulturni program Visole, Vošnjakova klet: literarni večer z napitnicami, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica Hajdina, dvorana društva upokojencev: predstavitev knjige pisatelja Ivana Sivca z naslovom Atila, šiba božja, ZKD Občine Hajdina Ptuj, Športna dvorana Šolski center Ptuj: mednarodno tekmovanje v tajskem boksu Starše, večnamenska dvorana: komedija, gledališki spektakel Dobri vojak Švejk, KGD Ptičica in gostje Ptuj, CID: Metal mineštra, No limits, Voice of the soul, The canyon observer Nedelja, 26. oktober 11:00 11:00 14:00 17:00 18:00 Krčevina pri Vurberku, pravljični gozd Rdeča kapica: otroška cirkuška predstava in animacijski program društva Eleja in bratov Malek Sveta Ana v Slovenskih goricah, avla Antona Fašinga: Postičevi dnevi 2014, odprtje razstave likovnih del memorialne likovne kolonije ob 50-letnici delovanja slikarja Konrada Krajnca Trnovska vas, Osnovna šola: turnir v odbojki, športno društvo Kenguru Cirkovce, Kulturna hiša tete Malčke: Festival idej, Ne pozabi name, nadaljevanje reportaže Saše Urih o bolezni demenca, predavanje Jožice Gamse, glasbeni nastop Veselih Polank in odprtje likovne razstave Starše, večnamenska dvorana: komedija, gledališki spektakel Dobri vojak Švejk, KGD Ptičičca in gostje Ponedeljek, 27. oktober 10:00 10:00 16:00 Ormož, MCO: jesenske počitniške delavnice Ptuj, CID: počitniške delavnice, Tetka jesen in Buča Betka s Tamaro Slana, vsak dan do četrtka, 30. 10. Ormož, MCO: okrogla miza Socialno podjetništvo, državni sekretar Tadej Slapnik, JRA Ormož Zlatko Zadravec, Center ponovne uporabe, dr. Marinka Vovk Torek, 28. oktober 10:00 Ormož, MCO: jesenske počitniške delavnice 17:00 Ptuj, Miheličeva galerija: Odeto v pozabo, predavanje dr. Matija Črešnarja Nova spoznanja o starejši železni dobi Podravja Mestni kino Ptuj Petek, 24., sobota, 25., in nedelja, 26. oktober: 17:00 Labirint; 19:00 Zapelji me; 21.00 Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Praznični večer Avsenikove glasbe: nastopajo: Ansambel Saša Avsenika, Gregor Avsenik, Hišni ansambel Avsenik, Klemen Košir, Klemen Leber, Skupina sester Trobec Žagar, Slovenski oktet, Klub frajtonaric Tomaža Princa. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj Videoprodukcija Tinček Iva- SC Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 24. oktobra 2Q14 PRODAJA - SERVIS - MONTAŽA ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si OMiklavz ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENAc BARVA AUDI Q5 QUATTRO 2,0 TDI 2009 23.800.00 BELA CITROEN C41,6 HDI TENDANCE 2011 8.980,00 KOV. SREBRNA FIAT 5001,28V POP 2012 8.290,00 BELA HAT BRAVO 2.0 MULT1JET SPORT 2011 8.280,00 KOV. B0RD0 RDEČA OPEL ASTRA TWIN TOP 1,816V 2009 9.980,00 KOV. SIVA OPEL CORSA COSM01,3 CDT1ECOFLEX START STOP 2011 7.290,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 308 SW CONFORT PACK 1,6 HDI 2011 7.350,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 5008 PREMIUM 1,6 HDI 2011 11.280,00 KOV. SV. MODRA RENAULT CUO1.2 STORIA TEAM 2007 3.300,00 KOV. ČRNA RENAULT LAGUNA GRANDTOUR 2.0 DCI ESTATE 2011 10.980.00 KVO. SIVA VW GOLF VARIANT COMFORTL 1,6 TDI 2011 10.280.00 KOV. SREBRNA VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI COMFORT. 2008 7.980,00 KOV. ČRNA VW PASSAT VARIANT 2,0 TDI 2011 13.980,00 KOV. SREBRNA VW TOURAN 1,6 TDI COMFORT. 2011 12.890,00 KOV. T. SIVA VW TOURAN 2.0 TDI COMFORT. 2011 14.980,00 KOV. ČRNA VOLVO XC60 AWD 2,40 MOMENTUM 2010 21.900,00 BELA VOLVO XC090 D5 EXECUTIVE GEARTRONIC 2007 14.280,00 KOV. SREBRNA ODKUP VOZIL V ENI URI LETNIK CENAc OPR. AUDI A31.6 TDI NAVIGACIJA 2012 13.990 1.LAST.,VSA OPREMA BISERNO ČRNA AUDI A31.6 TLI SPORTBACK 5 VRAT 2010 12.490 1.LAST., VL.K1JUKA KOV. ČRNA AUDI M AVANT 1.9 TD1101KM 2002 4.990 ODLIČEN KOV. SIVA AUDI A4 AVANT 2.0 TDI AMBITION XENON 2011 15.990 1.UST, ODLIČEN VEČ BARV AUDI A4 AVANT 2.0 TDI XENON MMI 2008 12.990 1. LAST, ODLIČEN BISERNO ČRNA BMW 320 D TOURING LUXE USNJE 2010 13.990 VSA OPREMA, ODUČEN BISERNO ČRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1. LAST., ODLIČEN BELA OTROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDI AVT 2011 9.990 1.LAST.,VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI 2011 9.990 1.LAST.,T0P0PREMA VEČ BARV FORD C MAX 1.6 TDCI DIESEL 2010 8.490 1.LAST,, KLIMA KOV. SREBRNA HYUNDAI 1201.4 MALO KM SLO 2009 5.490 1.LAST, MALO KM KOV. MODRA MERCDES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.890 2.LAST,AVTOM. KOV. SREBRNA MERCEDES ML 270 DCI 4X4 KOT NOV 2001 6.990 2.LAST, USNJE KOV. ČRNA PEUGEOT 508 2.0 HDI SW 2011 12.490 1.LAST,, ODUČEN VEČ BARV VW PASSAT 1.9 TDI VARIANT NÄVI 2005 4.790 ODLIČEN, AVT.KLIMA KOV.ČRNA VW TRANSPORTER 1.9 TDI 8+1 2004 7.490 1.LAST., ODUČEN BELA a AVTO HIŠA PETOVIA AVTO ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA AUDI A4 AVANT 2,0 TDI 06/2009 12.999 T. MODRA 1.IAST.,NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA CITROEN C31,4i 16V EXCLUSIVE 03/2009 5.100 SV. MODRA IM, NAR. SERVIS, SERV. KN, SLO CiïROEN C51,6 HDI ATRACTION 09/2010 8.999 SREBRNA IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA FORD (M 1,6 TDCI 06/2011 9.999 ČRNA IM, NÄVI, NAR. SERVIS, SERV.KN FORD« 1,6 TDCI GHIA 12/2008 6.499 SREBRNA IM, NAR. SERVIS SERV. KNJIGA FORD RANGER 2,5 TDCI DC4*4 07/2008 11.499 SV. MODRA IM, NAR. SERVIS SERV.KN., SLO PEUGEOT 3008 ACCES 1,6 HDI 1/2012 10.699 T. MODRA IM, NAR. SERVIS SERV. KNJIGA PEUGEOT 5008 PREMIUM 2,0 HDI 04/2011 11.499 BELA IM, NAR. SERVIS SERV. KNJIGA PEUGEOT 50081,6 HDI 09/2011 10.999 ČRNA IM, NAR. SERVIS SERV. KNJIGA PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI 09/2011 10.999 ČRNA IM, NAR. SERVIS SERV. KNJIGA VWT1GUAN 2,01 USNJE 09/2009 14.999 ČRNA IM, NAR. SERVIS SERV. KNJIGA VW PASSAT CC 2,0 TDI DSG 04/2009 14.999 BELA IM, NAR. SERVIS SERV. KNJIGA RENAULTCLI01,216V, EXPRESSION CDNF. 01/2006 3.880 SREBRNA 2.IASI, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA RENAULT SCENIC SKY 2,016V 12/2008 8.000 SV. MODRA IM, NAR. SERVIS, SERV. KN.,SLO V0IXSWAGENTDURAN1,6TTDI 01/2011 11.499 ČRNA IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA DO 1. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KUKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ H PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik Cen® Oprema Barva FORD FIESTA 1.3 SV AMBIENTE 2004 2.390,00C KLIMA KOV. OLIVNA PEUGEOT 3071.6 16V BREAK 2002 2.590,00 ( KLIMA KOV. SREBRNA FORD F0CUSC-MAX1.8TDCI TREND 2005 4.850,00 € SERV. KNJIGA KOV. T. MODRA SKODA FABIA 1.2TSI AMBIENTE 2011 7.190,00( PRVI LAST. KOV. ZELENA CITROEN BERLING01.6 HDI FURG0N 2008 3.990,00« KLIMA BELA PEUGEOT 407 SW2.0 HDI ST CONFORT 2006 4.200,00 ( PRVI. LAST. KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.216V ELAN 2008 5.500,00€ 30.000 PREV. KOV. RDEČA RENAULT CLI01.216V EXTREME 2005 2.850,00 ( KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT KOLEOS 2.0 DCI 4X2 DYNAMIQUE 2009 9.990,00« PRVI LAST. KOV. SV. MODRA NISSAN QASHQAI 2.016VTEKNA 2009 9.300,00 € PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT TWING01.216V OPEN 2005 2.990,00« SERV. KNJIGA KOV.ČRNA RENAULT CLIOI.5 DCI AUTHENTIQUE 2008 3.990,00« SERV. KNJIGA BELA FORD FUSION 1.416V COMFORT 2009 5.650,00« 49.000 PREV. KOV.ČRNA OPEL CORSA 1.216V ENJOY 2008 5.450,00« SERV. KNJIGA KOV.ČRNA OPEL CORSA 1.3 CDTI ENJOY 2010 6.700,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA FORD C-MAX1.6 TREND POLAR ED. 2005 3.990,00« AVT. KLIMA KOV. SREBRNA FORD MONDE01.8 TDCI EC0NETIC 2010 9.400,00« SERV. KNJIGA BELA NISSAN QASHQAI 1.6VISIA 2009 10.500,00« SERV. KNJIGA BELA RENAULT ESPACE 2.2 DTI 2000 1.350,00« KLIMA KOV. SREBRNA OPEL MERIVA 1.416V ESSENTIA 2006 4.950,00« 78.000 PREV. KOV. SREBRNA PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com ASFALTIRANJE CEST, Ig. Hajdina 129b, 2288 Hajdlna GSM 051 626075, 3-mail: vilko.gerecnik@siol.net RADIOPTUJ 89,8 »98,2 »104,3 www.radio-ptuj.si Prodamo ali damo v Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2,10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10 KMETIJSKA ZADRUGA PT // PREVERITE PESTRO PONUDBO V NAŠIH PRODAJALNAH! KROMPIR, pakiran, 10 kg 2,19 EUR/kos ČEBULA Ptujska rdeča 1,29 EUR/kg ČEBULA, pakirana, 10 kg 3,29 EUR/kos Ob nakupu cele vreče 0,29 EUR/kg JABOLKA, sorta Idared in Gala Ob nakupu celega zaboja 0,55 EUR/kg ČESEN PTUJSKI 3,99 EUR/kg Ponudba velja od 25.10. do 8.11.2014 oz. do prodaje zalog. Slike so simbolne. www:kz-ptuj.si [¡»»[M w mimm M ESO^J IZDELKI TlNKilf Mt t RAZLIČNE KLOBASE 400GIN500G SAMO 1 C/KOM • MREŽNA PEČENKA SAMO 3,95 C/KG1 ČAJNA KLOBASA (450 G) SAMO 1,99€ KOS! JUNEČJA REBRA PEČENA MESNA SLANINA (HAMBURGER) 4O/CENEJE SAMO 3,99 C/KG IZ TUNKE 4,95 C/KG » SV. REBRA BREZ KOZE 3,98 C/KG. V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEZATELETINA, TEL. ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN SE MNOGO VEG... ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG ) OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST SE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 24. oktobra 2014 Oglasi in objave Štajerski 31 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat -drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. VUZEM,,, Prersd 48, 22S7 Polen Jak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. Karl Horvat, s. p., nudi sliko-pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelavo toplotnoizolacijskih fasad, su-homontažne gradbene sisteme, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in poceni! Inf. 040253343, 027877316 ali horvat.romana@amis.net. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. POPRAVILO elektronskih naprav, bele tehnike,elektroinštalacij, peletnih gorilnikov, prodaja pe-letov, storitve na domu. Jurič, s. p., 041 631 571. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo TAKOJ! Tel. 040 179 780. PRODAMO dva prašiča, težka od 120 do 150 kg, in bukova metrska drva ter letošnji jabolčnik. Tel. 031 833 974. KUPIM vse vrste kmetijskih strojev, ki-per prikolice in traktorje v kakršnem koli stanju. Telefon 041 358 960. PRODAM teličko in bikca simentalca. Tel. 041 848 359. PRODAMO dve telički simentalki, stari tri tedne, težki 70 in 73 kg, bikca, težkega 78 kg, ter kosilnico 135 na dva bobna in traktor s prikolico. Tel. 031 840 282. PRODAMO gosi domače reje. Plohl, Cvetkovci 45, tel. 041 818 457. PRODAM odojke, Stojnci 130. Tel. 031 845 522. PRODAM tri bikce do starosti enega meseca. Tel. 031 207 156. PRODAM motokultivator IMT 509 s prikolico in priključki. Tel. 031 51 1 496. PRODAM dve večji svinji po 200 kg, domače reje. Tel. 758 28 41. KUPIM gorenje muto z okroglim priklopom, lahko je tudi v okvari. Telefon 051 376 732. PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, v 60-kg vrečah, cena vreče 7 €, ob nakupu nad 10 vreč nagrada bučno olje. Tel. 031 273 577 ali 720 81 08. KUPIM traktor s priključki ali brez, lahko je Zetor, Ursus, Deutz, IMT, Univer-zal, Štore ali Tomo Vinkovič. Telefon 041 680 684. PRODAMO kakovostna bukova in akacijeva drva z dostavo in razrezom ter kurilno olje brez stroškov dostave. Telefon 041 660 282. Mariotrans, d. o. o., Novi Bošnjani 24, Križevci. PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev. Telefon 02 781 01 71. STANOVANJE ODDAM v najem delno opremljeno 1,5-sobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 428 673. ODDAMO v najem hišo v okolici Vidma. Vse inf. na tel. 031 723 089. V BUKOVCIH oddam dvosobno stanovanje in poslovni prostor 70 m2, v pritličju. Telefon 040 213 122. NEPREMIČNINE UGODNO oddam v najem lepo opremljen poslovni prostor v pritličju poslovne stavbe Omega na Osojnikovi 3 (sedež Radia-Tednika) na Ptuju. Info. na 041 652 729. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA ob izgubi drage botre in tete Frančiške Kovačič IZ POPOVCEV 14 V bolečini je težko dojeti besede, s katerimi bi se iskreno zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečene besede sožalja, darovane sveče in za svete maše. Zahvala patru Jožetu Petku iz župnije sv. Vida za opravljen cerkveni pogreb, govornici Zdenki Golub za besede slovesa, Mariji Veselič in Renati Bezjak za vsestransko pomoč, cerkvenemu pevskemu zboru sv. Družine na Selih, podjetju Mir za pogrebno slovesnost in vsem, ki so nam kakor koli pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči vsi njeni najdražji Kje si, ljubi sin, ati zlati, kje so dnevi, ko skupaj srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a sedaj te od nikoder ni. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki tako zelo zelo boli. ZAHVALA ob boleči izgubi ljubega sina in atija Dušana Vertiča SPUHLJA 100 A, PTUJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, gospe Vidovič za molitev iskrena hvala, govornikom za izrečene poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši in podjetju Javne službe. Žalujoči: mama in Franc, brat Miran, sinovi Renato, Adriano, Gabrijel in vsi najdražji Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v srcih naših za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta, brata, strica in svaka Ignaca Kaučeviča IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 12 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekali sožalje. Hvala pogrebnemu zavodu Mir, domačemu župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, DU Lovrenc, govornici Hedviki za besede slovesa, posebna zahvala tudi Ciliki Zafošnik. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi PRODAM ali oddam v najem opremljeno enosobno stanovanje na Ptuju. Potrčeva cesta, vseljivo 1. decembra. Tel. 041 872 075 ali 02 740 70 22. KUPIM hišo z nekaj zemlje ob hiši v okolici Ptuja. Hiša je lahko starejša, vendar bivalna. Telefon 031 448 610. PRODAM 85 arov njive v Janežovcih. Tel. 041 592 023. ZAPOSLIJO CNC operaterja na tesarskem stroju Hundegger na žagi v Medrib-niku. Zaželene izkušnje v lesni industriji in poznavanje programske opreme SEMA SOFTWARE ali Dietrich. Kandidati za zaposlitev pišite na info@zaga.si. OPRAVIČUJEM se gospe Silvi Golob, stanujoči v Dornavi 24 b, za žaljive besede, ki sem jih izrekla. Terezija Hrga, Dornava 147 a, 2252 Dornava. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. UBOGI SO NASA LJUBEZEN... (mati Terezija) ZAHVALA Terezija Tolič Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, prababice in svakinje Terezije Tolič iz Medribnika, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo pospremili v večnost, hvala darovalcem za svete maše, cerkev in sveče. Na poseben način se zahvaljujemo domačemu duhovniku g. Emilu Drevu, g. Jožetu Pasičnjaku, bratu Milanu Kvasu, g. Jožetu Škrinjarju, g. Marku Drevenšku ter g. Robiju Senčarju iz Ruš za skupno darovano sv. mašo in spodbudne besede tolažbe. Hvala vsem članom Marijinega dela od blizu in daleč. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne usluge, govorniku Miru Lesjaku za ganljive besede ob odprtem grobu. Posebna hvala pevcem MPZ Cirkulane ter organistu g. Dernikoviču, hvala nosilcema križev in zastavonoši ter vsem, ki smo vas na poseben način čutili v teh posebnih trenutkih. Hvala Bogu in vam vsem! Vsi njeni RAZNO MARICA Turnšek iz Gerečje vasi 40 d prepovedujem sinu Štefanu Turnšku iz Gerečje vasi 40 d in vaščanom prodajo premičnin in nepremičnim, ker sem solastnica po pokojnem možu Štefanu Turnšku. PRODAM namizni lesen klopotec 60 x 60, ročno delo, in akvarel slika rože -Lugarič. Tel. 040 863 252. Nikoli več sonce te ne zbudi, nikoli več, konec je vseh skrbi. Kjerkoli si, naj angel te čuva! Kjerkoli si, nate bomo mislili mi vsi. ZAHVALA ob boleči in mnogo prerani izgubi najdražjega moža, očeta, sina, brata, svaka, botra, strica Bojana Korošca roj. 28. 3.1961 f 12.10. 2014 IZ MALEGA O KIČA 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsak stisk roke, pisno in ustno besedo tolažbe, darovane sveče, cvetje, sv. maše in denarno pomoč. Hvala g. dekanu, g. župniku za opravljeno sv. mašo, cerkvenim pevkam in pevcem z organistom iz Cirkulan, nosilcema križa in zastave, govornikoma g. Miru in Mariji za čuteče besede slovesa, Zinki in Pavli za molitev, pogrebni službi Mir iz Vidma in za odigrano Tišino. Najlepša hvala Franciju in njegovi družini, Slavici, Jelki, kolektivu ADK Dolane, kolektivu UKC FKBV iz Hoč, BBT - Petrovič, vsem bivšim sodelavcem in vsem, ki ste ga imeli radi in spoštovali, a jih nismo posebej omenili in so se poslovili od našega dragega in ga pospremili k večnemu počitku. Hvala. Z ljubeznijo in bolečino v srcu njegova družina DRVA, suha, cepljena polena, dolžine 20-30 cm, primerna za štedilnik in za podkuriti. Cena za 3 m3 drv je 140 EUR z dostavo. Info 031 208 904. PRODAJAMO jabolka za ozimico sorte jonagold, zlati delišes in idared, možna dostava, Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91. PRODAM prašiče, težke od 120 kg. Tel. 041 876 460. PRODAMO metrska ali žagana drva, cena ugodna. Tel. 040 727 779. PRODAM zajce belgijske orjake. Tel. 041 258 832. 08:00 Gorišnica - iz naših krajev 10:00 Odprije Kulturnega doma Lenari 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 15:00 Video slrani 13:00 Predaja gasilskega vozila v Lenartu SIP 20:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Kronika iz občine Markovci 10:00 Predaja gasilskega vozila Lenart 11:30 Ptujska kronika 12:00 Seja sveta Dornava - ponovitev 13:00 Seja sveta Markovci - ponovitev 18:00 Majšperk - Odprtje razstave 20:00 Oddaja iz občine Markovci H__* V1 . _ 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka 0B:00 Otroški program 09:00 Skorba trga in preša program V ŽIVO tudi 11:00 Oddaja iz občine Videm preko spleta: 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev m/uuuu cintu e i 16:30 SKL WWW.iiipiV.il 17:00 Koncert skupine MDSS 18:30 Predaja gasilskega vozila Lenart Odslej tudi Oddaje ¡Z 20:00 Starše - Spravilo koruze Občine Majšperk 21:20 Glasbena oddaja 08:00 Pobrežje-Srečanje ljudskih pevcev 03:20 ŠKL OB:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:30 Kronika iz občine Markovci 23:00 Video strani 23:00 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 Kot blisk iz neba bolezen je prišla, tvoj dih je zastal, a spomin na tebe večno bo ostal. ZAHVALA V 64. letu nas je zapustil naš najdražji brat, svak in stric Štefan Tretinjak IZ DRAŽENCEV 68 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala patru Tomažu Majcnu za lepo opravljen obred, podjetju Mir za dobro delo, pevcem Feguš, Petru Gojkošku za lepo odigrano melodijo, nečakinji Barbari za lepo izrečene besede in Špeli za lepo odpeto poslovilno pesem. Posebna zahvala kolektivu SŠC Ptuj, osebju negovalnega oddelka E 4 Doma upokojencev Ptuj, ki ste v njegovih zadnjih in težkih trenutkih lepo skrbeli zanj. Vsi tvoji najdražji Lenart • Vdor vode v kletne prostore knjižnice Vrata kletnih prostorov so morali zapreti »Mislim, da smo vsega skupaj imeli tri aktivnosti v kleti, od katere je bila ena pomembnejših na začetku 2003, ko smo poslikali stene z liki iz slikanic (za vsak slučaj na meter višine), nekaj časa je bilo aktualno igranje z lutkami, nato pa smo zaklenili vrata, saj je bil vonj po plesni premočan,« pravi direktorica Knjižnice Lenart Marija Šauperl. Namreč, v slabem letu dni po odprtju prizidka lenarške knjižnice je kletna etaža zaradi vdora vode in plesni postala neuporabna. Lastnica prostorov Knjižnice Lenart je tamkajšnja občina, ki je leta 2002 dokončala gradnjo prizidka. Po besedah Šauperlove pa je že ves čas klet prizidka praktično neuporabna zaradi vdora vode, ki pronica skozi vse možne pore, ter plesni, posledično pa tudi slabega zraka in izgleda prostorov. »Nekaj dni po odprtju prostorov je nastopilo močno deževje in takrat je voda pokazala svoj prvi negativni obraz. V skladišču je nastalo jezero na talni oblogi in voda je pritekla kar iz vtičnice, ki je bila na steni edina pora. To ni bilo samo opozorilo, to je bil strah,« se spominja Marija Šauperl, ki je še dodala, da je občina sicer zadeve sanirala z menjavami tal, stavbnega pohištva in pleskanjem. A voda je kljub temu iz leta v leto povzročala vse več težav. Tako jim ni preostalo nič drugega, kot da so kletno etažo, kjer so se na 130 m2 razprostirali oddelek skladišča za okoli 5.000 knjig, časopisni oddelek, pravljična soba in infocenter z računalniki za uporabnike (e-knjižni-ca), izpraznili. »Najprej smo pred leti izselili računalnike, ker so prepogosto odpovedovali in smo s tem preprečili škodo, pravljičnih ur nikoli nismo izvajali v pravljični sobi, ker ni bila primerna za igro otrok, tudi časopisni oddelek ni nikoli zaživel v kleti; gradivo smo nosili v pritličje, smo ga pa imeli spravljenega tam, ker drugje ni prostora,« je pojasnila direktorica knjižnice. Uničenih 4.000 knjig Vlaga je zato povzročila tudi veliko škode na knjižnem gradivu. V vseh teh letih je namreč po besedah direktorice postalo neuporabnih kar Knjižnica Lenart trenutno obratuje v pritličju in prvem nadstropju. Za zdaj pa ostaja brez večnamenske dvorane, ki jo po besedah direktorice Marije Šauperl nujno potrebujejo. Prav tako pa dostopa do knjižnice nimajo invalidi z vozički. 4.000 knjig: »Predvsem se je videlo na vezanih Uradnih listih v usnje - do metra in pol v višino so bili na hrbtiščih sivi od plesni. Druge publikacije so se vihale in zvijale. Sproti smo čistili in brisali ob vsakem prestavljanju gradiva. Iz skladišča smo vsako leto odpisali celoten letnik serijskih publikacij posameznih časnikov in revij in ob vsakem početju v kleti tudi prečistili vse skupaj.« »Vse skupaj presega samo investicijo v trikratniku« A škoda ni nastala samo na knjižnem gradivu. Zaposleni so praktično 12 let bivali na vodi. »Tega, v čem smo živeli in kaj se je skrivalo pod talnimi oblogami in za dobro zalepljenimi keramičnimi ploščicami, smo se zaposleni zavedli komaj sedaj, ko je odkopa-na zunanja okolica stavbe, v notranjosti pa odstranjena tla in so nastala mini jezera nad talnimi betonskimi ploščami. Tako da je škoda predvsem v tem, da so bili ves ta čas slabi pogoji za delovanje in bivanje nad nenehno pretakajočo se vodo pod zadnjo plastjo tal in ob plesni na stenah in povsod, da se je škoda povzročala na gradivu in materialu (vrata, talne obloge, stene -oplesk itd.), da se je vlaga prenašala že v pritličje in v vse prostore ter sedaj še sanacija,« je še zgroženo dejala Šauper-lova ter še dodala: »Vse skupaj Jedi z žara na oglju v Pomaranči, Ob Dravi Tagliata Ramsteak \ J Jr T-bone steak \ \t Ü) Vratovina @ Rebrca - ribs ■ r- & v Pričakujemo vas.W presega v trikratniku samo investicijo. Verjetno bi morali takrat bolje proučiti tla in nevarnosti, za katere je bilo splošno znano, da obstajajo. Najceneje ni vedno najbolje. Najhuje pa je dejstvo, da prizidek nikoli ni dobil svoje prave namembnosti, ker se je zaradi neuporabnosti obrnilo vse na glavo in se je vse povezovalo med seboj.« Zaradi vlage in posledično plesni je bilo v lenarški knjižnici uničenih okrog 4000 knjig (fotografija je simbolična). Občina v postopku izbiranja izvajalca Da je objekt grajen na izredno vodnem območju, so potrdili tudi z lenarške občine. Letos pa so po tem, ko je občina uspela na javnem natečaju Ministrstva za kulturo za sofinanciranje investicij v kulturne objekte, začeli aktivnosti za rešitev nastale situacije. »Izdelala se je nova projektna dokumentacija, ki vsebuje trajne rešitve za odstranitev vlage v objektu, pravkar pa potekajo aktivnosti za izbiro najugodnejšega izvajalca gradbenih del, ki bodo potekala predvidoma v novembru in morda tudi decembru letošnjega leta. S temi deli, ki bodo pomenila 1. fazo sanacije, bi objekt obvarovali pred vdorom vode, zaključna dela (2. faza) pa bi nadaljevali v naslednjem letu, ko se bodo stene in notranjost kletnih prostorov ustrezno osušile,« so pojasnili z občine in še dodali, da je sanacija ocenjena na 350.000 evrov. Levji delež pa naj bi prispevalo ministrstvo, in sicer 201.714 evrov. Monika Levanič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO A^/ 'ORS,,,., Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitora.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELA ZELO UGO, Tako izgleda pravljična soba po odstranitvi tal. Pod sobo, v kateri sicer niso izvajali pravljičnih ur, se je skoraj 12 let pretakala voda. Napoved vremena za Slovenijo Danes bo na Primorskem in občasno ponekod v severozahodnih krajih delno jasno, drugod pa pretežno oblačno. Predvsem v vzhodni in ponekod v južni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Severni veter bo oslabel, na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, v severozahodnih krajih okoli 1, najvišje dnevne od 9 do 14, na Primorskem do okoli 18 stopinj C. Obeti V soboto bo suho vreme. Na Primorskem, kjer bo pihala zmerna burja, bo sončno. Drugod do sprva oblačno, popoldne pa se bo oblačnost počasi trgala. V nedeljo bo povsod posijalo sonce. Na Primorskem bo še pihala zmerna burja. Opozorilo Danes od sredine popoldneva do jutri zgodaj dopoldne lahko sunki severnega vetra ponekod v severni in vzhodni Sloveniji presežejo hitrost 70 km na uro. Foto: ML Foto: ML